Rojstvo Gospodovo
'nevi od Kresa sem postajajo krajši, a noei se daljšajo. Solnce se ne vzdi-guje več tako visoko na nebu. kakor po letu, bliža se — jesen. V uaravi prenehuje veselo življenje in neumorno gibanje, polagoina umira vse: cve-tiee veno, listje odpada in tudi vumeaega solaea žarki ohledujejo fcer izg-tfbivajo svojo ognjeuo moč. Tu pa tam še Strle prazne veje golik drevus, kakor bi nam hotele napovedati priliajajoči mrzli zimski eas. In nastopil je ta ziraski 6as, na-stopila je mrzla —• zima.
Potoček po leti glasno žuboreč, ukovan je zdaj v debelo ledeno skorjo. Vsa narava je pokrita s snegom, mir in tihota vlada v njej. Ali, ako bi elovek na-tanko umel tajne sile narave, in bi jej mogel pogledati v osrčje, videl bi tu, kako silno hrepeni zopet vstati ter pomladiti se.
Tako je bilo pred mnogo mnogo leti ua svetu. Terana noč pokrivala je borni eloveški rod, vedno daljša je postajala iu vedno temnejša. V življenje človeško prišla je mrzla zima ter je ukovala v grenko sužnjest. Vse dobro in lepo je mej Jjud/ni ponehah, gojile so se \e strasti m moožiJa se je beda. Vse je gledalo le naprej. toda obupno. ,,Ne pride li rešitelj od nikoder? Ali ga ne bode na zemljo, ki bi uas rešil te grfizne sužnjesti?"
,,Vi oblaki ga rosite Ali zemlja naj ga da,"
tako je ječalo ljudstvo hrepeneč po rešitelju. ,,Ne, iz zemlje ne bode prišel, ker zemeljski sin nas ne more rešiti, pogrezneni smo pregloboko; priti mora iz neba in prinesti natn rešenje." Pogledali so učeni možje v starodavne knjige in kaj so našli?
Prirasla bo cvetica Korena blazega, Prorokov govorica Nani kaže Jeseta.
Vzrastla je vže cvetica na polji Nazarejskem, ime jej je bilo Marija, in ta je imela roditi svetu Eešitelja samega Sina Božjega.   In glejte, ne davuo potem
v višavah zadonelo
je petje angeljsko
in uaznanilo je vsemu svetu, da se je rodil Zveličar, rešitelj sveta. Prišel je na svet v onej dobi, ko je bil ubogi človeški rod tako globoko zabredel, da si sam ni mogel več pomagati. To duševno temoto človeštva in rešenje iz te temote, kaže nam kaj lepo ona doba, v katerej se je rodil Zveličar! Mrzla zima povsod ua okoli, tiha, temna — polunoč.
—~k 206 *——
Vse je mirno, nič se ne gane. Ali glej! nebo se jarae žariti, Betlehemske planjave obsije nakrat žarek iz neba — nkaj mora li to biti?" Truma angeljev se prikaže na nebu pojoč veselo pesen:
,,Slava Bogu na višavah In na zernljj. mir Jjudem!"
ter se spuščajo proti zeinlji vabeč začudene pastirce:
,,Pastirci vstanite, Pogledat hitite!"
In hiteli so pastirci do hlevca, kjer so našli v jasli položeno nebeško Dete. Oj vadost, oj veselje, katero se popisati ne da! Nebeški Zveližar leži v jaslieah bor-nega hlevca, in
Glej, Marija moli srčno
Jezušček spančka sladko. —
Rešitelj prišel je na svet, človeštva vzpomlad se je začela. Kakor v vzpoin-ladnem času vstane vsa navava ter zopet začne novo življenje, tako je tudi zdaj napočil člove.štv;u čas vesele vzpomladi, čas novega živijenja. Eazdrli so se okovi sužnjesti, zasijala je zopet ljuba prostost in objela je vse narode. Iz tisoč in tisoč cloveških src glasilo se je k nebu :
,,Slava Bogu na višavah!"                                 M. Š