)NJA K M I Ž. M IC A PPbiviURSKI DNEVNIK Cena 300 lir Leto XXXV. Št. 251 (10.470)_______________________ TRST, torek, 30. oktobra 1979 ^morski DNEVNIK ie zaiel izhalati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil.CM S.do 17.Mpte^™ IM se vfe^l .Doberdoba * Sovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kier je izšla zadma številka. Bil ie edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni bvrop. «NOGOMET JE POMEMBEN, NE VELJA PA ČLOVEKOVEGA ŽIVLJENJA* TUDI STOJA cNUOVE CIIONACHE* SE PRIPRAVLJA NA KONGRES Ktt FANFANIJEVCI ODLOČNO ZAVRAČAJO NARODNO SOLIDARNOST IN SOOČENJE Pristaši predsednika senata napadajo Zaccagninija z desnice Danes bo nastopil Forlani, jutri pa sam Fanfani , FIUGGI — Fanfanijeve zaključ-e Pričakujejo za jutri, danes bo sovorii Arnaldo Forlani: ta bi mo-ek j bttd najpomembnejša trenutka n°da, ki ga je včeraj začela v 'uSgiju struja KD «Nuove crona-,Poročevalci so bili štirje: Pe-11 n. Radi, Darida in Arnaud. Zad-Je poročilo je bilo strogo politično ? le ustvarilo podobo fanfanijev-Um ,Struie- se je odločila, da se jnakne iz večinske zmešnjave o eniokratični solidarnosti*. Niti te lin <.................... PO 5-UHNEM ZASLIŠEVANJU Piperno za soočenje s podtajnikom PSI Kdo je telefoniral Confortovi in jo prosil za sprejem teroristov Farande in Moruccija ? vlogo Piperna v tej zelo delikatni zadevi. Drugi del včerajšnjega zasliševanja pa je bil posvečen stikom, kj jih je Pipemo imel med Moro-vim »ujetništvom* s socialističnim podtajnikom Signorilejem. Rimski sodniki obtožujejo avtonomista, da je izkoristil sestanke z uglednim političnim voditeljem samo zato, «da bi preveril kakšno vzdušje vlada med politiki ter ga nato posredoval strateškemu vodstvu rdečih brigad, katerega je bil sam član*. Svoje obtožbe pa sodniki podpirajo z dejstvom, da sestanki med Pipernom sovpadajo s komunikeji in z zahtevami teroristov za izpustitev u grabljenega Alda Mora, kar pa Pipemo odločno demantira saj pravi, da je vse tri sestanke predlagal. ter priredil Signorile. Tukaj pa so si izjave ponovno protislovne, Franco Piperno — Preiskovalni sodnik Ama-|saj je socialistični tajnik javno po-ČtiiJn namestnik državnega prav-Guasco sta včeraj kar pet Z., zasliševala vplivnega člana I men ‘ včeraj' zahteval soočenje I*avske avtonomije* Franca Pi- signorilejem. Ni torej izključeno, deln9, ie kot znano obtožen ^ I da' bosta sodnika Amato in Guasco prp,Van.ia pri ugrabitvi in umoru| prjsta]a na Pipemove zahteve ter tokrSfdnika KD Alda Mora' Tud’ poklicala socialističnega podtajnika slišg91 'e b'*a osrednja tema za' I na soočenje z avtonomistom, (st) spoštovanje do narodne solidarnosti. Donat Cattin, ki se že izraža kot načelnik «skupine stotih* Mario Se-gni, se znajde tako v precepu med fanfanijevci in to skupino. Vsekakor pa je pričakovati, da bo danes Forlani govoril drugače in da bo njegov poseg, navzlic družbi, mnogo bolj odprt. Medtem ko se fanfanijevci ne vključujejo v sredotež-no gibanje okrog Piccolija in Andreottija in iščejo prostora na desnici, Forlani se gotovo ne bo izključil iz igre. Tudi zaradi tega, ker če bo Piccoli postal tajnik in Andreotti predsednik KD, bo ostalo še vedno odprto vprašanje predsednika vlade, in se Forlani gotovo ne misli sam odpovedati tekmovanju zanj. P. P. V sredo v Genovi kongres radikalcev RIM — Predsednica radikalne skupine v poslanski zbornici Adelai-de Aglietta je poslala predsedstvu zbornice zahtevo po prekinitvi zasedanj za časa radikalnega kongresa, ki se bo v sredo začel v Genovi. V pismu, ki ga je Aglietta poslala predsednici zbornice Jottije-vi, se opravičuje zaradi zamude, s katero so radikalci sporočili datum kongresa, vendar jo utemeljuje z dejstvom, da je tajnik stranke Jean Fabre trenutno v zaporu v Franciji in da torej niso vedeli, če bo kongres potekal po načrtih ali ne. Še več, kabalo je, da bodo kongres odložili. V sredo, ko je predviden začetek radikalnega kongresa, bi v poslanski zbornici morala biti razprava o prisotnosti ameriških jedrskih raketnih izstrelkov v Evropi in posebno v Italiji. Razprava o tem vprašanju, ki je zadnje čase povzročila mnogo slabe krvi v Italiji, bo torej, kot vse kaže, odložena. Naj še omenimo, da sta včeraj prispela v Francijo italijanska radikalna parlamentarca Spadaccia in Mellini, da bi se sestala s tajnikom svoje stranke Fabrom. JA VN0 MNENJE OSTRO OBSOJA TRAGIČNI UMOR NA RIMSKEM NOGOMETNEM IGRIŠČU Policija ugotovila istovetnost morilca - Številne reakcije političnih in športnih predstavnikov - Minister za notranje zadeve sklical sestanek Odloženo srečanje vlada-sindikati RIM —• Cossigova vlada je zaprosila sindikate za odložitev novega srečanja «na vrhu* o vprašanjih reforme pokojninskega sistema, davkov, družinskih doklad, ta rif za javne storitve in o izvaja nju pravice do stavke, ki bi moralo biti danes. Za to je navedla dva razloga: niso se še zaključila srečanja na tehnični ravni o posameznih vprašanjih (pri katerih so stališča ministrov in sindikalnih zastopnikov še dokaj narazen), potrebno je pa še preveriti stališča v ministrskem svetu (ki prav tako, kolikor je znano, niso enotna). Enotna sindikalna zveza CG1L, j CISL, UIL je odložitev sprejela s1 pogojem, da ne gre dlje od konca tega ali začetka prihodnjega tedna. Sinoči se je vsekakor sestalo enotno tajništvo, ki je še poglobilo razpravo o stališčih, ki jih bodo Larna, Carniti in Renvenuto zavzeli o najbolj perečih vprašanjih sedanjega gospodarskega in socialnega trenutka na prihodnjem soočanju z vlado. Posebno pozornost so posvetili izdelavi enotnega predloga glede ureditve oziroma samoomejevanja pravice do stavke pri najvažnejših javnih storitvah. Znano je, da sindikati odločno nasprotujejo ureditvi tega vprašanja z zakonskimi normami, kot skuša vlada storiti na primer pri letalskem prometu (kar bi odprlo pot omejevanju pravice do stavke tudi pri vseh drugih javnih prometnih sredstvih, pri zdravstvenih ustanovah, pri plinu, vodi, elektriki itd.), in hočejo urediti to vprašanje sami. DVIGA SE DIMNA ZAVESA NAD PARKOVIM UMOROM SEULSKA KRVAVA VEČERJA KOT NAROČENA ZA REŽIM Bivši predsednik je v zadnjih tednih politično pogorel: umor je bil najboljši izhod iz krize Vincenzo Paparelli z ženo Wando Pannclla obložen žalitve sodstva RIM — Državno pravdništvo je zaprosilo pravosodnega ministra za dovoljenje, da začne postopek proti radikalnemu poslancu Giacintu (Marcu) Pannelli. Obtožuje za žalitve sodnih organov, ker je v televizijski oddaji «Politična tribuna* z dne 19. t.m. izjavil med drugim: «Val govna se vzpenja v sodnih palačah, kot so tiste v Rimu*. Če bo pravosodni minister izdal zahtevano dovoljenje, bo moral namestnik državnega pravdnika dr. Giorgio Santacroce, ki mu je zadeva zaupana, doseči pristanek še od poslanske zbornice. SEUL — Tri dni po umoru diktatorja Parka je položaj v Južni Koreji miren, a skrajno napet. Vse važnejše objekte v Seulu stražijo tanki in do zob oboroženi vojaki. V glavno mesto prihajajo nova in nova ojačen ja, V Južno Korejo sta včeraj prileteli dve posebni ameriški letali «awacs», ki bosta nadzorovali južnokorejski zračni prostor. Proti južnokorejskim vodam pa pluje ameriška letalonosilka, ki bo s pomožnimi ladjami «ščitila ozemeljsko celovitost Južne Koreje.* Za politične opazovalce ni sedanje žvenketanje z orožjem nobeno presenečenje, saj je za seulski režim že običajna Taksa, da nostranje težave skriva za gesli nevarnosti, ki ji «preti s severa*. Vsi s pozornostjo sledijo razvoju dogodkov, posebno ob problemu naslednika umorjenega Parka. Sedanji vršilec dolžnosti predsednika republike premier Čoj je po mnenju vseh bleda osebnost, ki jo bo kaj kmalu nadomestil človek trdne roke*, najkasneje v roku 90 dni, ko bodo morali po ustavi izvoliti novega šefa dtržave. Medtem pa se postopno dviguje dimna zavesa o «zadnji večerji* juž- nokorejskega diktatorja Park Čung Hija, Tudi uradno so zavrgli tezo o «naključnem umoru* in priznavajo, da je umor osnoval široki krog zarotnikov. Južnokorejski režim pa skuša na vse načine pokazati, da je umor le sad spora med predsednikom in šefom tajne obveščevalne službe (KCIA) Kirn Džaj Hjujem. »Zadnjo večerjo* sedaj slikajo v barvah, ki se spodobi za kako ameriško kriminalko in bi zaslužila naslov »krvava večerja*. Nehote, pa vse izpade kot obračun med gangsterji, kar so navsezadnje tudi bili. Kijub propagandnemu tonu vietnamsko časopisje ni daleč od resnice, ko trdi, da so Američani pravi strokovnjaki v «zamenjavi konj med dirko*. Vietnamci navajajo primer bivšega južnovietnamskega diktatorja Diema, ki so ga njegovi generali ubili po nalogu Američanov. Primerjanje je skrajno težavno, saj so precejšnje razlike med obema dogodkoma. Vsekakor pa imajo od sedanjega umora največje koristi prav A-meričani in njihovi južnokorejski zavezniki. Predsednik Park je v preteklih dneh dokončno pogorel, ko je izgnal iz parlamenta voditelja opo- zicije in s tem dokazal, da ni kratenje državljanskih in človeških pravic boj proti komunistični nevarnosti, temveč ustaljena politična praksa, ki onemogoča opoziciji njeno vlogo v parlamentu. Proti takim metodam so se dvignili univerzitetni študentje iz Pusana in Masana. Park je manifestacije zadušil v krvi, s tem pa praktično zapisal svoj konec. Američanom je postal neljubi gost na njihovem plačilnem seznamu. Morda sami niso načrtovali umora, a kdor ga je vodil, je nedvomno napravil izvrstno uslugo Washingtonu. (voc) PLO utrjuje mednarodni politični položaj (telefoto ANSA) RIM — Džungla nasilja, ki vedno bolj duš: demokratično in pluralistično izražanje nasprotujočih si mnenj v javnem življenju, je v zadnjih časih zajela tudi športne stadione, čeprav so marsikateri krogi že opozarjali na fašistično obnašanje nekaterih fanatikov na nedeljskih nogometnih prireditvah, je bila, kot že večkrat, potrebna nedivolžna žrtev, da so se vsi odgovorni organi soočili z .dramatično stvarnostjo. Številne izjave političnih in športnih predstavnikov, ki so jih včeraj kar bruhale tiskovne agencije, je sprožila, kot znano, smrt 33-letnega mehanika Vincenza Papa-rellija očeta dveh otrok, ki se .je odpravil na rimsko igrišče skupaj z ženo, da bi gledal derbi med Lasjpm in ,Rcmo, ki, so .ga, športni časopisi že dalj Časa silo vito razglaševali za »življenjsko odločilen spopad*. Edina Paparellijeva krivda je bila, da je sedel skupaj z ženo Wando med pristaše Lazia, katerim po tradiciji sedijo nasproti, na južnih tribunah, navijači Rome. Verjetno se ni zavedal, da se je postavil na muho skupini pristašev Rome, ki so še pred začetkom tekme izstrelili tri signalne rakete. Policija je včeraj ugotovila, da je smrtonosni izstrelek, ki je bil dolg kar 30 cm, izstrelil 18-letni Giovanni Fiorillo, pri kriminalnem dejanju pa mu je pomagala pet-, šestčlanska skupina prijateljev, od katerih so enega že priprli, Fiorello sam pa se že od gotovil, da se morajo ob nedeljskem dogodku globoko zamisliti vsi zainteresirani športni dejavniki, kajti gospodarski interesi in družbena razsežnost, ki jo nogometna dejavnost zajema, postajajo vedno večji in jih je torej težje nadzorovati. FIGC vsekakor sklicuje posebno zborovanje z namenom, da se proučijo možnosti za rešitev te težke situacije, da se nogometu spet vrne prava podoba. Ostrejši je predsednik nogometnega kluba Bologne, ki predlaga bolj pozorne sodnike in »moralizacijo* predsednikov in vodilnih članov klubov. Poostritev kontrole, uvedba notranje kontrolne televizijske mreže, izvajanje zakonskih predpisov glede uporabe orožja, nadzorovanje prodaje raketnih naprav, predvsem pa objektivnejše poročanje sredstev množičnega obveščanja, ki največkrat le podžigajo k napetosti in nasilju, so po mnenju predsednikov nogometnih klubov najnujnejši ukrepi. V isti sapi pa se tudi obvezujejo, da bodo sprožili pobude za senzibiliziranje svojih članov in krožkov navijačev, kajti »nogomet je lahko pomemben, vendar ne velja človekovega življenja*. V svoji izjavi tisku je predsednik kluba Roma. ki sedi sedaj na zatožni klopi, zavrnil odgovornosti za kriminalno dejanje, kajti krožki »Roma club* odklanjajo tako športno udejstvovanje, zato so se tudi aktivno trudili, da bi odkrili morilca. Gotovo pa je težko reševati te probleme, če se učinkovito ne povežejo akcije policije, klubov in tiska. Pravi športni navijači pa se morajo osebno angažirati, da preprečijo val športnega nasilja. Ob koncu velja še zabeležiti, da je minister za notranje zadeve Rogno-ni sklical sestanek vsedržavnih športnih Organizacij in odgovornih za javni red, da se preučijo razsežnost in ukrepi za reševanje tega pojava, ki je pretresel javno mnenje; fnf) IMIIIIimillllllllllllllllllllllllllltlllllHIIftllHIiniMMI« p.--Vanja odnos med Pipernom in 'Uliano Conforto ki je V soboto .................................................milili....................................■mnin..................................................................... rir^uS00den-iem z avtonomistom v ---- ~ bot j-ern zaP°ru Rebibbia ponovno hir i !8, Ji je Piperno telefo-r^g in jo zaprosil če lahko sprejel Za nedoločen čas na dom mla-v bloškega in žensko, ki sta bila] j, tesnici brigadista Faranda in n(>„t'Ucci- Piperno je včeraj to po-br.,9?. zanikal in izjavil, da je pribi kvn dokazati, da v tistih dneh Čgn v Cosenzi ampak v L'Aquili, jPrav Confortova trdi, da ji je ga rn° telefoniral iz kalabrijske Že« javnega mesta. Zakaj torej hirai trdi- da ji je takrat telefo-- prav voditelj «delavsk’e avto- Pipemo nima dvomov: a i kot*' ua b' io še ?ene!» Vozel kot vidimo ni 0d,^aleč razvozlan, je pa morda °eilnega pomena za domnevno nuna bdi; 0rt°va me obtožuje, ker se IfJ1' da bi jo obtožili istih zločinov Zopet vojaške vaje n» hribu Bivera Videm — Po ostrih protestih Revnega prebivalstva, javnih . Prav ter dežele Furlanije - Ju-Jske krajine je alpinska divi-‘lia »Julia* včeraj ponovno za-r*'a vojaške vaje na hribu Bi-v Karniji, ki bi se morale adaljevati tudi v naslednjih a®h. Kaže pa, da je tokrat brisio do sporazuma med vojaš-ltn poveljstvom in krajevnimi dvavami, ki so medtem dobile "d Podtajnika za obrambo Sco-acricchija uradno zagotovilo, a ne b0 hrib Bivera postal altu vojaški poligon. Kot je j?an<>. so prebivalci zgornje n-arnije in Cadoreja pred dnevi Preprečili nadaljevanje vojaš-Ivaj na obronkih Bivere, nji-°ve upravičene zahteve pa so Podprle krajevne uprave ter de-■ e‘a. katere predsednik Colli °elo neposredno posegel pri a)1 n istrskem predsedniku Cossi-**• *d je nato ukazal prekinitev v® j. TRŽAŠKO GLEDALIŠČE JE NASTOPILO Z »IVANOM VASILJEVIČEM* Uspešen nastop SSG na Borštnikovem srečanju Dognana predstava drame SNG iz Ljubljane z Jovanovičevim delom «0svoboditev Skopja» (Od našega poročevalca) MARIBOR — V soboto, 27. t.m., smo si v tekmovalnem sporedu Borštnikovega srečanja ogledali predstavo Dušam Jovanoviča «Osvoboditev Skopja» v izvedbi drame SNG iz Ljubljane. Delo je režiral Ljubija Georgijevski. Jovanovičevo delo «Osvoboditev Skopja» je doživelo pred ljubljansko že premieri v Beogradu in Zagrebu. Loteva pa se problematičnih vprašanj, ki vabijo k diskusiji. Igra je sestavljem iz več prizorov, ki pa se zlivajo v sporočilno enoto. Zgradba dela daje torej režiserjem veliko možnosti za interpretacijo in odrsko realizacijo, tako da je tudi po tej plati razumljivo, da so se različna /gledališča silami. Iz mučilnice ga spustijo hromega in napol nemega. V boleči preizkušnji se Georgij psihološko bistveno izpremeni. Vred mučenjem je bil pokončen človek, po mučenju se prizadeva, da bi lahko še komuniciral z ljudmi, vedno bolj pa postaja sebičen in egoističen. Skratka misli samo m svojo usodo. Njegova žena Lenče se bori za vsako drobtino kruha. Pri tem sredstev ne izbira. Kljub temu pa ostaja 'J svoji borbi za življenje človeška. Zoranova mati Lica se za liter vina in pečeno gos peča z nemškim častnikom. Njen mož je bogve kje, ona pa lega v posteljo z drugim, ki ga sovraži, saj je predstavnik> okupatorja. Grozljiv je prizor, ko se Delo je ambientirano v dobo nacistične okupacije Skopja, zaključi pa se z osvoboditvijo mesta. V tem okviru se odigravajo globoke človeške drame, ki so tista snov, ki avtorja najbolj zanima. Usoda posameznikov se v igri sooča z objektivnimi zgodovinskimi dejstvi okupacije boja in osvoboditve. Subjektivno doživljanje zgodovine je predstavljeno izven vsake mitologije ali idealizacije. Življenje ljudi je v okupiranem Skopju boleče in večkrat nehumano. Avtor je grozo vojne podal s prizori, ki se med sabo prikrivajo in si nasprotujejo ter s človeškimi liki, ki si oblikujejo svoj življenjski prostor v krvavem risu nasilja. Zelo jasen in pomenski je na prime lik strica Georgija. Slednjega Nemci zaprejo in mučijo ker ga ob- odločila za uprizoritev «Osvoboditve» Georgij po mučenju trudi, da bi go-v krajšem časovnem obdobju. voril, Lica pa se istočasno predaja -■ ■■ j-l------„■ 0fjcirju. Vezni člen predstave je seveda deček Zoran, ki jc tudi nosilec bistvenega sporočila dela. Deček doživita vojno kot čisto muko. zgodovinska objektivnost okupacije in boja mu je razumljivo tuja, priza denejo pa ga grenke usode matere Lice, pa Georgija, Lenče in drugi. Ob osvoboditvi mu ostane le trpka izkušnia. To je razvidno iz njegove zaključnega pogovora z očetom, partizanom Dušanom. Sin, ki ni doživel okupacije kot bojevnik, se sprašuje, kaj je bil boj in kaj je svoboda. Jovanovič je tu analiziral usodo tiste mlade generacije, ki vojne tli doživela kot aktivnega boja, ampak kot grozo in poniževalno razdiranie človeškega. Predstavo je Ljubila Georniievski uprizoril v trdi naturalistični obliki. Ne gre pa tu za psihološko poglobljen naturalizem, | stume je izdelala Marija Kobi. skratka za krutost objektivnega po- V nedeljo je na Borštnikovem ložaja a hkrati za projekcijo psiho- srečanju nastopilo Slovensko stoino i11..Ji 1- • •_ ložujejo sodelovanja z osvobodilnimi I kak Govekarjev model, ampak za loške situacije ljudi, ki si za bodečo žico išče življenjske možnosti. V predstavi smo videli nekaj zares dobrih igralskih kreacij. Radko Polič je igral otroka Zorana, v tej vlogi ni skušal posnemati otroškosti, svoj lik je gradil na bolečem, prestrašenem in naivnem dojemanju grozot. Prav ta otroška naivnost je leča, ki do kraja razkriva nerazumsko brutalnost vojne in boja ljudi za golo eksistenco. Boris Cavazza je odlično podal igralsko zahteven lik hromega Georgija. V mučnem jecljanju in v poizkusih, da bi komuniciral se odkriva psihološka tragika junaka, ki se po muki zapre v bolečo sebičnost. Georgijev zaključni pozdrav svobodi, je trenutek, ki zaobjame vso kompleksnost in tragičnost predstave. Vlogo Lenče je podala Marija Benko. Ustvarila je psihološko poglobljeno podobo ženske, ki duši čustvi ljubezni in dobrote ter ve, da mora biti v boju za obstanek neizprosna. Lenča je torej negativen lik, ki pa se hkrati svoje negativnosti zaveda in to ne brez bolečine. 'Jerica Mrzel je poudarila usodno razklanost Zoranove matere Lice. ženska pred oficirjem telesno vzkipi. ker tako mora biti. V vsakem ljubezenskem svopadu pa se pogrezne vedno globlje v osebni poraz Med ostalimi liki naj omenimo še Angelo Hlebce kot babico Ano, Lojzeta Rozmana kot doktorja, Iva Bana kot nemškega častnika in Marjana Hlasteca. Sceno je funkcional no izoblikoval Sveto Jovanovič, ko- gledališče iz Trsta z Burgakovim divanom Vasilijevičem» v režiji Zvoneta Šedlbauerja. Oceno predstave smo že objavili v našem dnevniku, zato bomo v pričujočem članku odmerili nastopu tržaških gledališčnikov nekoliko manj prostora. To pojasnilo se nam zdi nujno, ker je SSG v Mariboru doživelo s svojo predstavo velik uspeh. Kljub odru, ki je manjši od tržaškega in je zato vplival na scensko podobo, so igralci zaigrali dobro in učinkovito. Predstava je bila ulita, odigravala se je v pravem ritmu. Posamezni liki so prišli tako učinkovito do izraza. Nastop Antona Petjeja v dvojni vlogi hišnega upravitelja in carja je bil med najbolj izrazitimi na dosedanjem tekmovalnem programu Borštnikovega srečanja. Tudi ostali igralci SSG so želi veliko odobravanje. Naj omenimo Staneta Starešiniča v dognani vlogi izumitelja Ti-mohtejeva, Stojana Coljo kot zvitega tatiča Žorža, Adrijana Rustjo kot duhovito karakteriziranega u-radnika Spaka, Linija Rogatca kot ironično fičfiričarskega režiserja Jakina, Stanislavo Boninsegno kot nestanovitno in koketno *površno» igralko Mihajlovno. Bogdano Bratu-ževo kot carino. Alojza Miliča kot tajnika, Silvija Kobala kot švedskega poslanika in Joška Lukeža kot patriarha. Sceno predstave je izdelal Niko Matul, kostume pa Marija Vidau. Občinstvo je nastop tržaških gledališčnikov nagradilo z navdušenim aplavzom. ACE MERMOUA bistveno izboljšal. To nedvomno potrjuje nedavni obisk enega izmed voditeljev PLO Faruka Kadumija v Belgiji. «Naj to komu ugaja ali ne, PLO je dokazala, da je resnični predstavnik Palestincev*, je izjavil belgijski zunanji minister, kar je »de faeto* priznanje palestinske o-svobodilne organizacije. Drugi veliki uspeh je navezava prvih neformalnih stikov s komisijo Evropske gospodarske skupnosti. Šef političnega odseka Kadumi je nato obiskal Rim. Italija je tako tretja evropska država, ki je neformalno priznala PLO. Vedno bolj se uveljavlja zamisel avstrijskega kanclerja Kreiskega, ki hoče prisiliti Izrael na dialog s Palestinci. Mednarodna priznanja PLO so po njegovi zamisli najboljše sredstvo, da bo Tel Aviv prej ali slej pristal na ta zanj «heretični» dialog s predstavniki palestinske osvobodilne organizacije. Giscard d' Estaing obiskal Berlin BERLIN — Francoski predsednik Valery Giscard d’Estaing je včeraj obiskal zahodni Berlin. Po Napoleonu je to prvi uradni obisk kakega francoskega predsednika v bivši nemški prestolnici. Na letališču so ga dočakali poveljniki treh zahodnih vojaških kontingentov in berlinski župan Dietrich Stobbe. V svojem nagovoru je Giscard d’Estaing med drugim poudaril, da Berlin «je in bo ostal svobode*. Po obisku berlinskega zidu se je francoski predsednik poklonil spominu žrtev nacizma. V večernih urah pa se je sestal z zahodnonemškim kanclerjem Schmidtom. RIM — Predsednik italijanske vlade Cossiga bo na povabilo francoskega predsednika Giscarda d’E-stainga obiskal 12. novembra Pariz, kjer se bo s francoskimi voditelji pogovarjal o perečih mednarodnih problemih. TEL AVIV — Izraelske vojske e-note ob sirski meji so v stanju pripravljenosti. Sklep je sprejel izraelski generalštab zaradi sirskih vojaških manevrov, v katerih sodeluje letalstvo, oklopne enote in pehota. Pripravljenost ni po mnenju tel-avivske vlade «odveč». posebnih dovoljenj, se je zapičil Pa-parelliju v levo oko in ga pri tem smrtno ranil. Tako Paparelli kot Fiorillo ' pripadata nižjim družbenim slojem, o-ba sta bila mlada, oba sta šla na stadion, da bi gledala tekmo. Kaj pa je sprožilo nekontrolirano agresivnost, po kateri je postal e-den morilec, drugi pa nedolžna žrtev? Je to samo naključna epizoda ali je raje nov dokaz slepega nasilja, ki se vedno bolj sprošča na nekaterih italijanskih stadionih in postaja torej že družbeni pojav, ki odraža le splošno kr zno stanje, ki se v Italiji iz dneva v dan krepi? Kako je mogoče, da postane kaka športna panoga smrtno nevarna? Čigave so odgovornosti, da se kljub opozorilom ni poseglo z ustreznimi ukrepi in preventivnimi odločitvami? Tem vprašanjem so včeraj, kot rečeno, skušali odgovoriti razni športni in politični predstavniki, ki so soglasno podčrtali brutalnost in nerazsodnost tepističnega zločina, glede družbenega dometa tega dejanja in potrebnih ukrepov, ki naj bi zajezili športno nasilje, pa so bila mnenja deljena. Tajnik KPI Berlinguer je izjavil, da je ta epizoda odraz splošnejše težnje k nasilju, ki pesti Italijo. Vsi državljani, še posebno pa športni navijači, bi morali razviti kritično zavest do teh izgredov, vendar so potrebne tudi konkretne odločitve kot so strožnje nadzorstvo pri vhodih na igrišča in sodelovanje vseh, da se izolirajo in prijavijo nasilneži. Predsednik notranjepolitične komisije poslanske zbornice Mammi je zahteval večjo kontrolo nad navijači s strani športnih organizacij, med tem ko je liberalni predstavnik Boz zi izrazil bojazen, da so nasilne manifestacije, ki se ob nedeljah dogajajo na italijanskih igriščih, sad organiziranega nasilja, ki ga podpirajo tiste sile, ki bi hotele v državi ustvariti stalno napeto stanje. Minister za turizem in prireditve D’A-rezzo je poudaril potrebo, da se v skrajnem primeru uvedejo za vstop na stadion iste kontrole kot na letališčih, kajti šport ne sme omogočati »teroristične fantazije* nekaterih posameznikov. Tudi predsednik dežele Lazio Mancini je podčrtal bojazen, da je to nasilje načrtno, vendar vidi rešitev tega problema le v strožji kontroli in večji soodgovornosti nogometnih klubov. Predsednik italijanske nogometne federacije (FIGC) Franchi je u- Stopnjevanje nasilja na igriščih Po tragičnem dogodku na olimpijskem stadionu v Rimu, kjer je v nedeljo popoldne izgubil življenje mlad navijač. 33-letni oče dveh otrok, se je usul pravi val ogorčenja, obtožb, začelo se je iskanje krivcev in izhoda iz sedanjega položaja, ko je nasilje na žalost postalo vsakdanji pojav na športnih igriščih. Tragedija torej ni prišla nepričakovano, bilo jo je mogoče preprečiti: marsikdo je že pred časom dejal, da se moramo zahvaliti le srečnemu naključju, da to nasilje doslej nd terjalo človeških žrtev. Za zaustavitev njegovega stopnjevanje pa je bilo doslej le malo storjenega. Nasprotno! Nekatera sredstva javnega obveščanja si vseskozi prizadevajo, da bi podpihovala nerazumevanja. nasprotstva, ustvarjala sumničenja in nezaupanje med samimi igralci, med njimi in društvi, med posameznimi klubi in nežadnje ustvarjala tako napetost med navijači, kot da jc nogometna tekma srečanje na življenje in smrt. Zakaj, oz. za koga to delajo? Zase, da zvišajo naklado, ali za blagajne nogometnih mogotcev? O nasilju na nogometnih Igriščih so bile narejene obsežne študije. Pravijo, da navijač daje du-ška vsemu, kar se nabira v njegovi notranjosti, daje duška svojemu odporu proti današnji družbi in današnjemu načinu življenja. Danes pa prihajajo na igrišča ljudem, ki z razvnetim navijačem -ali onim, ki išče • sprostitve ob sedanjem načinu življenja, nima nič skupnega: to so organizirane skupine, z orožjem, s palicami, ki kričijo rasistična in fašistična gesla, z dvignjenimi tremi prsti (P 38): to je nasilje današnje družbe, ki vdira na športna igrišča. Nevarnost pa je tem večja, ker bi moral biti ravno špprt eden od obrambnih zidov proti temu nasilju. Danes pa šport ne opravlja več v polni meri te svoje naloge. Zato. kot je v današnji družbi potreben odločen nastop, tako je potreben tudi v športnem življenju. Vendar ob nedeljski tragediji nihče ni imel poguma, da bi zaustavil stroj, ki ea poganjajo stotine milijonov lir. ali pa se je zbal. da bi prekinitev tekme izzvala še hujše nasilje. Težko je sedaj soditi, kdo bi imel prav, vendar je treba opozoriti, da se nasilje', proti kateremu doslej niso podvzeli učinkovitih u-krepov, ne poraja samo na večjih igriščih in da zato ni nič manj nevarno, (db) DEŽELNI KOMITE KPI 0 POLITIČNEM POLOŽAJU NA DEŽELI NA SKUPŠČINI, KI SO JO IMELI MED VČERAJŠNJO STAVKO Sedanji trenutek terja obnovljeno enotnost Kovinarji za pravičnejšo delitev davčnega bremena Dohodke je Ireba zaščititi pred inflacijo - Nujna je ki naj sloni na utrjeni deželni solidarnosti Komunisti bodo na sestanku med strankami deželne večine odločno postavili potrebo po drugačnem, novem načinu reševanja problemov, ne pa zato, da bi na vsak način odprli krizo Stališče socialdemokratov, ki so se na nedavnem zasedanju strankinega deželnega vodstva zavzeli za preosnovo sedanje deželne vlade, bo nedvomno osrednja tema sestanka med predstavniki šestih strank sedanje programske večine na deželi. Deželni tajniki KD, KPI, PSI, SSk, PSDI in PRI bodo jutri (možno pa je, da bo sestanek preložen na petek) razpravljali o možnosti odprtja krize, ki je tako rekoč v zraku že nekaj mesecev in ki v veliki meri pogojuje delovanje deželnega zakonodajnega organa. Stališča ostalih strank programske večine so v glavnem znana, strankina deželna vodstva pa se v zadnjem času pogosteje sestajajo kot sicer. Zavedajo se, da je dežela Furlanija - Julijska krajina v globoki družbeni in gospodarski krizi, ki je še ni prebolela. Zato si prizadevajo, da bi tem velikim problemom našli primerne in konkretne rešitve, ki naj bi postale osnova za vsako nadaljnje preverjanje in dogovarjanje. Tako se je včeraj sestal deželni komite komunistične partije, na katerem je strankin deželni tajnik posl. Cuffaro orisal stališče KPI do glavnih deželnih problemov. Predvsem je poudaril, da še vedno obstajajo tisti osnovni razlogi, na osnovi katerih je KPI vstopila v deželno ve- čino. Problemi, kot so obnova Fur- lanije, izvajanje osimskih sporazu mov, s čimer je povezana perspektiva razvoja mesta Trst in cele dežele tako v državnem kot v mednarodnem kontekstu, gospodarska in družbena kriza, ki zajema široke produktivne sektorje in široke predele deželnega ozemlja, ki terja takojšen in načrtovan poseg, so problemi, ki so bili svoj čas postavljeni kot osnova sporazuma med strankami večine. Vsi ti problemi še vedno obstajajo, še več: zamude in jetno občinski odbor odgovoril na vprašanja KPI o problemu slovenskega vrtca na Opčinah. Center za tehnološko raziskovanje še brez statusa V prejšnji dneh so se sestajali predstavniki zveze 'ndustrijcev in enotne sindikalne zveze: glavno pozornost so posvetili vprašanju centra za znanstveno in tehnološko raziskovanje, do katerega so tako industrijci kot sindikalisti pokazali izredno zanimanje; poudarili so predvsem, da .je treba na center gledati ne le kot na pobudo kot tako. ampak kot na vezni člen z že obstoječim in bodočim industrijskim sektorjem. Zato pa je treba z zaskrbljeno stjo gledati na zavlačevanja, do katerih prihaja že pri prvem aktu centra samega: že šest mesecev je minilo odkar je pripravljalni odbor po poglobljeni razpravi, v katero so posegle vse znanstvene, gospodarske in družbene komponente, sprejel osnutek statuta. Odgovorni organj pa ga še niso medtem odobrili. Ta zamuda bo povzročila še druge zamude, saj je težko verjeti, da bi lahko pravočasno sprejeli vse obveznosti, ki izhajajo iz predsedniškega dekreta o ustanovitvi centra samega. Zato si zveza industrijcev in e-notna sindikalna zveza želita, da bi čimpre.j premostili vse formalizme in pospešili birokratski iter ter statut odobrili. Istočasno si še želita, da bi se čimprej obnovila razprava o prihodnosti centra ter o obvezah, ki jih je treba izpeljati dosledno in učinkovito. Na današnji seji deželnega sveta, ki se bo sestal ob 9.30, bodo kot o-bičajno najprej na dnevnem redu odgovori na vprašanja in interpelacijo. Za tem bo deželna skupščina proučila sedem zakonskih osnutkov. preosnova pokojninskega sistema in prikrojitev tarif Na Tržaškem je bila včeraj napovedana dveurna stavka uslužbencev zasebnih in javnih kovinarskih podjetij. Roke je prekrižalo kakih 12.000 delavcev. V času, ko so tovarniški stroji mirovali, so se udeležili skupščine v Tržaškem arzenalu. To je bil zadnji iz vrste podobnih shodov, ki so se že od prejšnjega tedna vrstili v raznih kovinarskih obratih. Skupni imenovalec vsem je bila zahteva po uresničitvi tako imenovane gospodarske platforme, kakor izhaja iz nedavnega sestanka v vsedržavnem vodstvu sindikata kovinarjev FLM. Ti zahtevajo poleg drugega pravičnejšo porazdelitev davčnih dajatev, tako tudi davčne odbitke na prejemkih, katerih skupek naj bi pri posamezniku dosegel za 1979. leto 120.000 lir, v prihodnjem letu pa naj bi šli od 11.000 do 23.000 lir. Glede tega vprašanja bo tekla razprava na današnjem sestanku med vlado in sindikati v Rimu. Kovinarji zahtevajo nadalje tudi siceršnjo obrambo dohodkov, ki -o čedalje bolj podvrženi inflacijskim Škarjam; zaščitijo naj se v prvi vr- sti seveda dohodki šibkejših delavskih slojev. V tem smislu bi bilo treba primemo povišati družinsko doklado, prikrojiti cene javnih storitev plačilnim zmožnostim nepre-možnih družbenih plasti in nenazadnje preosnovati pokojninski mehanizem, ki prav gotovo ni pravičen, saj deli z ene strani «zlate pokojnine*, z druge pa drobiž, s katerim preštevilne družine še shajati ne morejo. Značilne primere imamo prav v Trstu, kjer odpade tretjina vsega prebivalstva na upokojene ljudi. Splošneje pa se kovinarji borijo za ohranitev zaposlitve ravni 'ter za njeno okrepitev na jugu države in za smotrno stanovanjsko politiko, (dg) ...............................................„„„.... REDNI OBČNI ZBOR NAŠE TABORNIŠKE ORGANIZACIJE Dragoceno delo RMV pri vzgoji mladih članov naše skupnosti Pozdrav predstavnikov Zveze tabornikov SRS in MO SKGZ S skupinskim petjem taborniške himne »Naša pesem* se je v nedeljo dopoldne začel v Soščevi hiši na Proseku redni občni zbor naše izkrivljanja, ki so nastala pri obno- ■ taborniške organizacije Rodu mo-vi Furlanije, pomanjkanje resne po-, drega vala, ki stopa letos že v 26. bude, da bi se uresničili gospodar- j leto svojega uspešnega in nepre ski del osimskih sporazumov, ve- j kinienega delovanja. V vseh teh Čanje krize v številnih tovarnah po letih je Rod modrega vala zvesto vsej deželi s perspektivo, da bi se število delovnih mest še znižalo, so pogoji, ki velevajo, da je treba še okrepiti oolitiko deželne solidarnosti. KPI nadalje poudarja, da se morajo stranke odločneje zavzemati za hitro izvajanje sporazumov, te eb, sporazume je treba vsakokrat ažur-nirati, in pri tem upoštevati, da so bili doseženi nekateri pozitivni rezultati. Upoštevati je treba tudi, da se v teh dneh razpravljr o deželnem razvojnem načrtu, od katerega je odvisna prihodnost vsega deželnega prebivalstva. Komunisti bodo zato šli na sestanek med šestimi strankami večine, da bi odločno postavili potrebo po drugačnem, novem reševanju problemov ter da bi tem problemom zagotovili konkretne in takojšnje rešitve, ne pa zato, da bi na vsak način prišlo do krize, katere nepredvidene posledice bi vse prebivalstvo lahko hudo plačalo. Kljub temu se komunisti dobro zavedajo zamud odbora odv. Comei-lija pri izvajanju sporazumov, kot se zavedajo velike razlike med sprejetimi obvezami in tem, kar je bilo v resnici storjeno. Dobro se ti> di zavedajo pomanjkljivosti pri načinu upravljanja odbora samega. Tako početje so že večkrat odločno obsodili, kakor so tudi kritizirali nekatere zakonske ukrepe (o stanovanjskih problemih, o šoli, o zdravstvu), ki so v deželnem svetu pokazali, kako hoče KD nadaljevati po stari poti. KPI se zaveda škode in nevarnosti, ki bi jih tako ravnanje lahko povzročilo, saj bi lahko postavilo v dvom deželno enotnost in avtonomijo, poleg tega pa vodilo k teritorialnemu, družbenemu in političnemu razkrajanju. S temi problemi se je zato treba spoprijeti v konstruktivnem duhu, s skupno politično voljo, da bi prišlo do drugačnega načina upravljanja. Zaradi vsega tega je neobhodno potrebno reorganizirati deželno u-pravo, odbomištva in urade, s čimer bi prišlo do resničnega demokratičnega sodelovanja. Politiko deželne enotnosti je treba poživiti in okrepiti z novimi instrumenti in z novimi obvezami, pri upravljanju dežele pa morajo biti neposredno soudeležene vse demokratične sile, brez vsake diskriminacije. Ta je edina možna pot, poudarjajo komunisti, ki lahko nudi konkretne garancije, da bi prišlo do resnične spremembe ter da bi se konkretno spoprijeli in pozitivno rešili vse velike deželne probleme. Vse to zahteva obnovljeno enotnost, ki mora sloneti na enotnosti levice in njenega sodelovanja pri upravljanju dežele. Vsakdo si mora zato prevzeti lastne odgovornosti in gledati na interese celotne dežele. Komunisti bodo zato predložili konkretne in resne predloge z namenom, da bi deželi zagotovili trdno in učinkovito vlado, ki je ne bi pogojevali strankarski interesi, ampak bi bila zmožna »prožiti tiste pobude, ki bi zagotovile razvoj in preporod Furlanije - Julijske krajine. Drevi seja tržaškega občinskega sveta Drevi se bo sestal tržaški občinski svet. Na dnevnem redu ni nobenega važnejšega vprašanja, saj bo seja v glavnem posvečena u-pravnim zadevam. Med drugim bo govor tudi o konzulti za šport, o namembnosti parka psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu, kaj zanimivega bo gotovo prišlo na dan tudi v odgovorih na vprašanja in interpelacije. V tem delu seje bo yer- izpolnjeval naloge, ki si jih je za dal ob ustanovitvi in v četrtstolet-ni dobi svojega obstoja je bistveno pripomogel k razvoju naše narodnostne skupnosti na Tržaškem in Goriškem z vzgojo njenih mladih članov. Za to neprecenljivo delo med našo mladino tako v mestih kot na podeželju, za ves trud, ki ga je vložila in ki ga še vlaga za dosego zastavljenega cilja tudi v ne najbolj primernih pogojih delovanja, mora biti vsa naša skupnost hvaležna taborniški orgariiža" ciji in predvsem vsem njenim tako aktivnim članom. Nedeljski občni zbor je pomenil nekakšen pregled delovanja naših tabornikov od februarja do oktobra letos, bil pa je tudi priložnost, da se naša širša javnost seznani z nekaterimi težavami, ki sedai obremenjujejo njihovo dejavnost. V načelniškem poročilu je Marko Vogrič - Orjon zelo podrobno o-risal akcije, ki so se jih taborniki s Tržaškega in Goriškega udeležili ter jih uspešno izpeljali. V prvi vrsti gre za sodelovanje na Šar-planinskem pokalu, za tridnevno taborjenje pri Proseku, ki se ga je udeležilo 60 tabornikov, in za taborjenje v Bohinju, ki je bilo s 85 prisotnimi člani najštevilčnejše v zgodovini RMV. Ko govorimo o delovanju taborniške organizacije ne smemo pozabiti na pesmarico «Zapojmo». ki jo je pripravil RMV. Pesmarica, ki so jo predstavili pred tremi tedni v Gorici, je prva tiskana zbjrka narodnih in borbe-'nilfpešmi od petih,'ki so jih doslej izdali taborniki, v njej pa je zbranih kar 148 pesmi. Delovanje'tabornikov je bilo seveda razčlenjeno tudi na dejav nost posameznih taborniških družin, od katerih deluje 5 na Tržaškem (prav pred dobrim letom so na Proseku - Kontovelu obnovili družino Šumečih borov) in 3 na Go riškem. Obširno poročilo o problemih in llllllllltllllMIMMMIIIIItllimiHllllllllltItHIIHIHtlllllllMIIIinmftPIItHIIIIIIIIMIMIIIMHIIIMIIItlltllMIIIIMIIIMM ZARADI HUDEGA OBREKOVANJA V NEPODPISANEM ČLANKU MILJSKI ZUPAN JE TOŽIL GLASILO LISTE ZA TRST Tožba zadeva tako pisca kot odgovornega urednika Jutri tiskovna konferenca o položaju šolstva v Miljah Miljski župan Willer Bordon je včeraj na državnem tožilstvu v Trstu vložil tožbo proti neznanemu avtorju članka o otroškem vrtcu v Ul. D’Annunzio v Miljah, ki je bil priobčen v št. 40 glasila Liste za Trst «La voce libera* z dne 25. oktobra. Dotičnega, kakor tudi odgovornega urednika melonarskega tednika (Alfierija Serija) obtožuje o-brekovanja po tisku in si pridržuje pravico, da se prijavi kot zasebna stranka. Svoj korak bo miljski župan nadrobneje utemeljil ter objasnil na tiskovni konferenci, ki bo jutri, 31. t.m., ob 10. uri na županstvu, ko bo predstavnike javnih občil seznanil z dejanskim položajem šolstva v miljski občini. Tiskovna konferenca naj bi prispevala k dokončnemu razčiščenju odgovornosti za umetno ustvarjeno napetost okrog problema Slovenskega šolskega in kulturnega centra. Strategi napetosti, ki niso neznani, oslanjajo rovarjenje zoper Bordono-vo upravo na sistematično izkrivljanje dejstev in na grobe laži, kakršnih tudi ne manjka v omenjenem članku glasila LpT, natiskanem v mastnih črkah pod naslovom «Foto di Tito e Bordon nella sala principale*. Neznani pisec poroča na moč nadrobno o tem, kako se je v sredo, 17. t.m., vselil v prostore slovenske sekcije občinskega vrtca del otrok ene od dveh sekcij italijanskega državnega vrtca; sam prihodu mater in otrok ni prisostvoval, pač pa smo bili navzoči mi, nobenega drugega časnikarja ni bilo na spregled. Med drugim trdi, da sta bili raz-obešeni v »glavni dvorani, namenjeni skupni uporabi* (očitno misli na jedilnico, ki pa je namenjena, kot so nam izrecno naglasili slovenski starši in vrtnarice, izključno italijanskim otrokom) fotografiji jugoslovanskega predsednika Tita in »v čast kultu osebnosti* župana Bordo-ng. V teku jutra so po posegu a-gentov javne varnosti sliki odstranili. Mi ju nismo zapazili, pri javni varnosti pa tudi ničesar ne vedo o zadevi. Nadaljnje vsebine žaljivega članka ne bomo navajali, le to naj še povemo, da se njegov avtor v določenem trenutku sprašuje, kdo pravzaprav plačuje miljskega župana: rimska ali beograjska vlada? ,(4g) ZARADI MRAZA V UČILNICAH Spet okrnjen pouk na ITZ Žiga Zois Zaradi prenizke temperature v razredih so včeraj dijaki trgovskega zavoda žiga Zois ponovno predčasno zapustili šolske klopi. Nasprotno pa so dijaki znanstvenega liceja imela včeraj popoldne reden pouk. saj se je temperatura v popoldanskih urah nekoliko zvišala. je Sr težavah taborniške organizacije podal starosta Milan Pahor -njak. Iz poročila izhaja, da se mora RMV kljub številčni krepitvi soočati z nekaterimi notranjimi in zunanjimi težavami, ki jih mora taborniška organizacija čimp-rei rešiti in proseči, vendar ne sama, temveč v sodelovanju in s pomočjo naših osrednjih organizacij. Poleg mnogoštevilne prisotnosti tabornikov RMV sta se udeležila nedeljskega občnega zbora člana Zveze tabornikov Slovenije Tomaž Šajn, ki je tudii pozdravil v imenu Izvršnega odbora ZTS, in Frane Merela, pozdrav Mladinskega odbora pri SKGZ pa je prinesel Boris Siega. .. . .. Po priznanju Mauru Česanju ■ Kosu za 10-Ietno delovanje pri RMV tersnekaterirn dragim članom za 5-letni staž pri organizaciji in po razrešnici staremu cdboru. so taborniki izvolili novi odbor, ki ga sestavljajo: starosta Milan Pahor -Srnjak, podstarosta Primož Možina -Tič, načelniki Dario Švara - Lisjak, Franka Žerjal - Vijolica. Kse- nija Slavec - Rožica, blagajničarka Pojasnilo šolskega skrbnika Šolski skrbnik prof. Luigi De Rosa nam je poslal nekaj pripomb k članku z dne 18. t.m., v katerem smo med drugim poročali o pogovoru med njim in delegacijo slovenskih staršev iz miljske občine, ki je bil dan prej. Obisk staršev je bil v zvezi z zavlačevanjem vprašanja o vselitvi slovenske osnovne šole Žavlje-Koro-šci v Slovenski šolski in kulturni center v Miljah. Pristojno ministrstvo je v drugi polovici septembra sporočilo, da bo vselitev odobrilo, brž ko bo prejelo ugodno mnenje o tem iz vrst deželne kmisije za slovenske šole, ki ji predseduje višji šolski skrbnik prof. Giuliano Angio- letti. Ugodno mnenje te komisije je prišlo 24. septembra, ministrskega pooblastila pa še danes ni. Zaskrbljeni starši so od prof. De Rose želeli zvedeti, če in kdaj je skrbništvo posredovalo obvezujoče mnenje omenjene komisije šolskemu ministrstvu. «Odgovoril sem jim*, pojasnjuje prof. De Rosa, »da to ni v pristojrosti šolskega skrbništva, kolikor ima omenjena komisija sedež na višjem šolskem skrbništvu in ji predseduje prof. Angio-letti. Nikdar ni bilo rečeno, da rešitev problema odvisi od višjega skrbnika, nadaljuje prof. De Rosa, kajti pristojnost nad tem vprašanjem si je izrecno prisvojilo ministrstvo za javno šolstvo.* V našem članku smo dobesedno zapisali: »Prof. De Rosa je pokazal določeno razumevanje za probleme navzročih mater in očetov, dejal pa je, da ima vso zadevo v rokah višji šolski skrbni^ .Angigletti, ki pač predseduje omenjeni komisiji.* V bistvu srno torej povedali isto, kar trdi prof. De Ro^akl0^itp9 je prišlo do nesporazuma.’ morda’ tudi pri prevajanju naš h besed v italijanščino, nikakor pa nismo hoteli skrbniku pripisati besed, ki jih ni PRI MADŽARSKI NARODNI SKUPNOSTI Velik uspeh zbora Valentin Vodnik Dolinčani so peli v Čantaviru in v Subotici . Toplo in prisrčno gostoljubje domačinov - Poudarjen pomen podobnih izmenjav V petek in soboto je bil moški zbor Valentin Vodnik gost komornega zbora Pro Musiča iz Subotice. Gostitelji so Dolinčane nadvse prisrčno sprejeli ter jim s polnimi rokami ponudili svojo le znano gostoljubje. Dvodnevno bivanje v Subotici (mesto leži nekaj kilometrov od madžarske meje in je narodnostno mešano ozemlje) je bilo povezano z dvema koncertoma, s sprejemom na skupščini občine Subotica ter z družabnim srečanjem s člani zbora Pro Musiča, ki so bili pred nedavnim v Dolini. Dolinski prosvetarji so se med prebivanjem v Subotici seznanili še z vidnimi političnimi in kulturnimi predstavniki ter predstavniki borčevskih organizacij. Prvi večer je zbor Valentin Vodnik pel v Čantaviru. Domačini imenujejo svoj kraj vas, v resnici pa je to že malo mestece, ki ima preko 10.000 prebivalcev in so povečini madžarske narodnosti. Koncert je bil v Domu kulture, zbor pa se je pod vodstvom Ignacija Ote predstavil, v prvem delu z zahtevnejšimi skladbami, v drugem delu pa so pevci predstavili vrsto pesmi, ki so značilne za naš tržaški kot, pa tudi liudske pesmi drugih narodov. Občinstvo, med katerim je bilo veliko mladih, ki so pazljivo prisluhnili predstavljenim pesmim, je program zelo hvaležno sprejelo, saj je bil zanje v celoti novost, predvsem po muzikalni plati. Na koncu je goste pozdravil predsednik kulturno-umet-niškega društva Bela Bartok iz Čan-tavira, ki se je v madžarščini in v srbohrvaščini zahvalil zboru za prijeten in umetniško pomemben večer. Po koncertu so Čantavirci priredili večerjo gostom v čast. Pri večerji pa je tamburaški ansambel KUD Bela Bartok igral pristne ciganske in madžarske ljudske pesmi. V soboto zjutraj je pevce sprejel predsednik izvršnega sveta skupščine občine Subotica Adrija Pejič, ki je izčrpno orisal življenje in delo Subotičanov. Zatem je sledil ogled mestnega muzeja in «gradske kuče» s strokovno razlago zgodovinarja Bele Durancija. Naslednji koncert je imel zbor Valentin Vodnik v razkošnem Domu kulture v središču Subotice. Domače občinstvo je skoraj do kraja napolnilo prostorno dvorano. Zbor se je predstavil z istim programom kot prejšnji večer in dosegel velik u-speh. Pevci so bili soočiti in so zapeli tako kot malokdaj: zlito, isto-nančno čisto in interpretativno dog- IIIUIIIIUlirMIIIHIHIIIMIMIlipiIMMIIIIIIIlIllltMlllimililiilliiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiliiiiiiiiiMiiiiitnill OTVORITEV SEZONE V ITALIJANSKEM STALNEM GLEDALIŠČU Kaiserjev Uradnik Krehler ostra družbena kritika Ekspresionistična postavitev režiserja Magellija Aktualna tematika o odtujitvi v sodobni družbi Tržaški Teatro Stabile je v nedeljo odprl novo sezono z delom nemškega dramatika Georga Kaiserja U-radnik Krehler. Georg Kaiser je t-me, ki ga verjetno ni potrebno posebej predstavljati, saj sodi z Ber-toltom Brechtom v sam vrh predvojne nemške dramatike. Zaslovel je leta 1917 z uprizoritvijo drame Caiaislci meščani in bil do zmage nacizma eden od najbolj znanih in najbolj igranih nemških avtorjev. Zaradi svoje napredne miselnosti je bil leta 1938 prisiljen emigrirati v Švico, kjer je leta 1945, takoj po vojni, umrl v sedeminšestdesetem letu starosti. V svojem plodnem u-stvarjalnem življenju je napisal nad trideset dramskih tekstov, med njimi bi omenili, poleg Calaiskih meščanov in Uradnika Krehlerja, le Od jutra do polnoči, ki pa mnogi smatrajo za njenovo najboljše delo, Plin I. in 11. in Oktobrski dan. Kot pravi Silvio d’Amico, je Kai-serjevo gledališče inteligentno, vendar pa hladno. Osebe, ki jih postavlja na oder, so bolj simboli kot real- izrekel. Dejstvo navsezadnje .je, da je po ni ljudje, zato izpade dogajanje več-ugodnem mnenju deželne komisije krat umetno hoteno in vodeno, psiho- _____ ____ za slovenske šole minilo že kar 35 logija nastopajočih oseb pa ni niko- Alekseia Možina, tajnica"Mira"Hro-j dni, problem pa še ni rešen, (dg) < li natančno izdelana. Kaiserja so vatin - Sava, gospodar Aldo Rupel - j Skala in nadzorni odborniki Norij __________________________ _______ S SESTANKA MED PREDETA VNIKI KZ IN POKRAJINE Jerič Jagoda, Marta Košuta Ro- j bida in Magda Kuret Metuljček. | Stavka osebja RAI v Trstu Uslužbenci deželnega sedeža italijanske radiotelevizijske ustanove v Trstu bodo danes od 12. ure do 13.30 stavkali, ker jim hoče vodstvo ustanove podaljšati tedenski delovni urnik. Za ta korak so se odločili na sinočnji skupščini, ki so jo oklicali sindikati CGIL, CISL UIL in SNATER. Sklep o podaljšanju delovnega časa označujejo kot izzivalnega in neupravičenega. Vodstvo Radiotelevizije ga utemeljuje z argumenti gospodarske narave v zvezi z uvedbo tretje televizijske mreže, toda RAI se do danes ni držala sprejetih obvez — je rečeno v sindikalni noti — saj se tret.ja televizijska merža poraja s pomanjkljivimi kadri in sredstvi. Zaradi stavke odpadejo deželna radijska poročila ob pol enih. Letošnja suša povzročila veliko škodo živinoreji Pridelek krme je pade! za 60 od sto, zaradi česar bodo imeli reja mnogo večje stroške Predsednik pokrajinskega odbora 1 bi krajevni rejci začeli živino pro-Lucio Ghersi in odbornik za kme- dajati, v kolikor ne bi krajevne tijstvo Lucijan Volk sta v nrejšnjih ustanove priskočile na pomoč z iz-dneh sprejela delegacijo Kmečke ven rednimi podporami. Krajevnim zveze, ki sta jo vodila predsednik rejcem bi morala predvsem poma-Alfonz Guštin in tajnik Edi Buka- gati deželne uprava, saj bodo nji-vec. Predstavnika slovenske stro- i hovi stroški za nakup krme, ki je kovne organizacije sta pokrajinskim upraviteljem predočila hude težave. v katerih se nahaja krajevna živinoreja zaradi dolgega obdobja suše, kj je letos za 60 od sto zmanjšala pridelek krme. Delegacija Kmečke zveze je tudi nakazala možnost in nevarnost, da MLADA ŽIVAL SE JE NEPRIČAKOVANO ZNAŠLA V LESNEM PRISTANIŠČU Potapljači rešili srnico iz morja Mlada, komaj 5 mesecev stara srnica se je včeraj zjutraj kar na lepem znašla v lesnem pristanišču v tržaški luki. Kako je mala žival zašla v pristanišče je prava neznanka, dejstvo pa je, da je bil njen nepričakovan obisk vsaj za nekaj časa v središču pozornosti dogajanja v tem delu luke. Pristaniščniki namreč prav niso mogli verjeti svojim očem, ko so je prvič zagledali, nato pa se jih je skupina pognala za njo, da bi jo ulovila. Preplašena srnica jim je ubežala, za nekaj časa je skakljala sem in tja med hlodovino in kupi drvi, da bi ušla človeški roki, naposled pa se je iz strahu pognala s pomola v morje. Delavci v pristanišču so tedaj poklicali na pomoč gasilce, ki so se poskusili približati živalci z motornim čolnom. Akcija jim ni uspela, zato gasilcem ni preostalo drugega, kot da pokličejo na pomoč potapljače. In res so potapljači dosegli malo srnico ter jo v nekaj minutah povlekli vso premočeno in premra-ženo iz morskih valov spet na suho. Odpeljali so jo nato v kasarno gasilcev na Trgu Nicolini, kjer so ji tudi nudili »prvo pomoč*: pokrili so jo s toplo odejo ter ji postregli s korenjem in cvetačo. Srčkanega četveronožca je pregledal živino-zdravnik, ki pa je ugotovil, da se Po avanturi v lesnem pristanišču je bila mala srnica «gost» kasarne tržaških gasilcev je živalca med «lovom» po nristanl-šču le opraskala po zadnjih nogah, bila pa je seveda sila preplašena. Srnico so obiskali tudi funkcionarji ustanove za zaščito živali, ki so se pozanimali za njeno izpustitev. Po posvetovanju z ravnate- ljem lovišča pri Žavljah De Cane-vo in ravnateljem združenja lovcev odv. Percom, so se odločili, da mlado srnico izpustijo v gozd nad Mač-koljami, kamor so jo popoldne tudi odpeljali ter jo spustili svobodnemu življenju nasproti, (šč) niso mogli pridelati na domačih tleh, mnogo višji kot prejšnja leta. Problem ie torej zelo resen; od njega je celo odvisen sam obstoj živinoreje v tržaški pokrajini prav v trenutku, ko obstajajo konkretne možnosti za številne pobude na področju zadružništva. Ki bi koristile razvoju te dejavnosti. Predsednik pokrajinskega odbora Ghersi je delegaciji Kmečke zveze predočil finančne težave, v katerih se v tem trenutku nahaja pokrajinska uprava, ko se tinančno leto že izteka. Vsekakor pa se bodo predstavniki pokrajine udeležili sestanka na nadzomištvu za kmetijstvo, na katerem bodo prisotni tudi zastopniki ostalih krajevnih uprav. Sestanek bo danes, glavni namen udeležencev pa bo iskanje možnih posegov, da bi podprli krajevno živinorejo. kritiki največkrat uvrščali med ekspresioniste, vendar pa je umetniško dozorel v letih, ko je na nemško kulturno življenje odločilno vplivala spartakistična elaboracija marksistične misli in seveda povsod navzoče Freudove teorije. Zato lahko trdimo, da je bil Kaiser ekspresionist le v določenem obdobju in predvsem po formalni obliki svojih del, kar pa se tiče vsebin neke plati njegovih del, bi ga lažje šteli za privrženca Freudove misli. To velja tudi za delo, ki nam ga je v nedeljo predstavilo italijansko Stalno gledališče. Gre za zgodbo 0 vzornem uradniku, ki je po hčerini poroki dobil en dan plačanega dopusta in je prvič po dvajsetih letih hodil po mestu med uradnimi u-rami. V nekaj urah je spoznal svet za katerega prej ni niti vedel, da ostaja, in vsakdanje rutinsko delo v pisarni je postalo mora, ki je nikakor ni več mogel prenesti. Zato se upre in noče več v službo. To, da bo ostal brez denarja, brez sredstev za življenje, ga ne moti, še več, uživa ob misli, da bo njegova žena, ki predstavlja utelešenje regresivnega karakterja družbe in razlog, zaradi katerega je moral vse življenje delati, prisiljena trpeti lakoto. Da ne bi nič preprečilo njegovega maščevanja, ubije zeta, ki bi lahko njegovo ženo vzdrževal in na koncu, ko spozna, da so tudi njegove sanje o polnejšem in ustvarjal-nejšem življenju v danem svetu le utopija, napravi samomor. Delo predstavlja neusmiljeno kritiko takratne (in današnje) buržoazne družbe, njenega represivnega značaja in odtujitve, ki jo proizvaja, glavna tarča Kaiserjevega in Krehlerjevega napada pa je osnovna družinska celica, kot proizvod in vzdrževalec represivne in avtoritarne družbe. To je imel v mislih tudi režiser nedeljske predstave Paolo Magelli, ki je postavil na oder, s formalne plati, striktno ekspresionistično predstavo. Izredno ekpresivna igra Fla-via Buccija, Cecilie Polizzi, Gianni 1 a Galavottiia, Micaele Pignatelli Pietra De Silva, Tatiane VHnteler Enrichelte Bortolani in Attilia Cu-carija pa je še pripomogla k u-stvarianju morečega, zadušljivega vzdušja okolja, v katerem se gibljejo nastopajoči, vzdušja, ki ga tudi upanje in vera v boljši in svetlejši svet ne more spremeniti, (sai) nano. Nekaj pesmi so morali Poviti, na željo publike pa nekaj pesf še dodali. Ob izteku programa J pevcem ganljivo spregovoril ptf' sednik zbora Pro Musiča in P podelil spominsko plaketo. V ime*6 zbora V. Vodnik se je zahvalil M®*’ ro Žerjal, ki je zaključil z misliP’ da imamo Slovenci v Italiji in džari v Jugoslaviji mnogo skufm ga, da pa je madžarski narodt skupnosti, ki živi v popolni svom in enakopravnosti lažje kot nam, ** smo nemalokrat tujci im lastni z#*' Iji. Sledil je družabni večer, na k*‘ terem se je vzdušje bratstva in me* sebojnega spoznavanja dokonffl sprostilo. Petju zbora so sledili plf si ob zavzetem igranju subotiškelI kitarskega ansambla, ki je najbolj4 ši v Vojvodini in je letos na zvezne* tekmovanju zasedel drugo mesto ' Jugoslaviji. Ob dobrem vinu in mačih specialitetah je bilo potreb*1 nekajkrat odložili irenutek ločiti* od prisrčnih Subotičanov. Gostovanje zbora Valentin Voditi pri madžarski narodni skupnosti • Subotici podpira in utrjuje pot M' turnih izmenjav, ki jo je svojM odprla Tržaška folklorna skupif prav tako v Vojvodini. Podobne jf menjave bogatijo naše organizacij1 in posameznike, poleg tega pa vPe' l ju je jo goste, ki prihajajo k nam,s srž naše težavne problematike. N*' Šim ljudem pa, ko gredo na ob is* v matično domovino, se odpira dT*' gačen pogled na manjšinsko Pf(T blematiko in se utrjujejo v zavesti' da le obstaja način, kako je mogoč1 pravilno rešiti bivanje neke skup' nosti v drugi državi. Potrebna i1 samo zdrava politična volja in iskre no svoštovanm sočloveka. Dolini nom bodo subotiški dnevi ostali trši' no v spominu. ris Viderr/aru Dimmuttr/u Nagrada mesta Trst za simfonične skladbe Glasheno naarado mesta Trst J* letos prejel Videmčan Franco ^ mnutti. Ostala priznanja je med' narodna žirija podelila Bolgaru $' kolaju Badinskemu. Američanu R°' bertu Sternu in Nemcu Michaelu Stbckigtu. Glasbena nagrada sta Trst je pomembna manifestiJ* cija. ki se že vrsto let odvija , Trstu. Gre za mednarodni nateM’ na katerem podeljujejo priznani" za izvirne simfonične skladbe ki je letos slavil svojo 96. pon*] vite v. Tudi letos je prireditev. “ jo v sodelovanju z državnim ko*' servatbrijem G. Tartini in avtov«: mno uštdhbvo občinskega gledati' šča prireja tržaška občina. žela liko usveha in odobravanja, sai F. bilo na natečaj predloženih n

' lTstria*, Za oba, ki sta zaprta v koroOej' skih zaporih, je nreiskovalni sod' nik v petek podpisal nalog za 'z' pustitev na začasno svobodo nroj1 plačilu kavcije (300 milijonov. D* za Albertija in 10 milijonov lir z* Palnverija). ker na so bile bank* v petek in včeraj zaprte žara® stavke sta morala obtoženca pt*” SDati še nekaj dodatnih noči P* hladnem. Žarometi so ga oslepili Med vožnjo po Ul. Marchesett* proti Lovcu so sinoči žarometi sproti vozečega vozila tako oslep1*1 20-letnega Graziana Siroticha iz L®' kotišča 360, da je fant izgubil na® zorstvo nad svojim benellijem 25“ ter se ziletel v parkirani avtomobil' V nesreči si je zlomil obe piščali i® se bo moral zato zdraviti dva nJ® seča na ortopedskem oddelku. Huda nesreča v bližini Križa V trčenju motornega kolesa in mopeda na trbiški cesti v bližini Križa se je sinoči hudo ponesrečila sopotnica na vespi 50, 58-letna Ivana Škrk por. Settimo iz Križa 157, ki je pri padcu tako močno udarila z glavo na cestni tlak, da ji je iz ušesa pricurkljala kri, poleg tega pa si je zlomila več reber in dobila še druge poškodbe. Nezavestno so jo z rešilcem Rdečega križa prepeljali v glavno bolnico, kjer si zdravniki nevrokirurškega oddelka prizadevajo, da bi ji rešili življenje. Nesreča se je pripetila malo pred 18. uro, ko je honda 500, kii jo je v smeri proti Trstu upravljal 21-let-ni Paolo Zamparo iz Ul. Mascagni fl, j v bližini odcepa za Križ od zadaj trčila v vespo 50, na kateri sta se peljala 67-letni Angelo Settimo in njegova žena Ivana. Voznika obeh vozil sta se lažje poškodovala, medtem ko je, kot rečeno zdravstveno stanje ženske; zelo resno. Za vedno nas je zapustila naša predraga J0SIPINA DANEU roj. STEFANČIČ Pogreb bo danes, 30. oktobra, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v Sv. Križ. Žalujoči mož, hčere, sinovi, vnuki in drugo sorodstvo Sv. Križ, Sydney, Turin. 30. oktobra 1979 Po krajši bolezni nas je zapustil naš dragi ANTON PODGORNIK Pogreb bo danes, 30. t.m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo: žena, hči, sinova z družinama, sorodniki in prijatelji Trst, 30. oktobra 1979 Občinsko pogrebno podjetje Gledališča SSG S|ovensko stalno gledališče v Tr-v v°s^uie danes, 30. t.m., ob 19.30 haii 0vem mestu s predstavo Mi-aua Bulgakova: «Ivan Vasiljevič*. bossetti V/Ws, 30. t.m., ob 20.30 predsta-Kraiserjevega dela «r funzio-Sr .°.. ehter». Rezervacije pri o-D0^!) blagajni za predstave do 3. avditorij ViuadalJuleJ° se predstave »Lutke sta'°r'la Bodrecce*. Ob 9.30 pred-je ,ye za šole. V teku so rezervaci-17 a, Predstave za občinstvo v dneh '' 24. in 25. novembra. Kino N*dona|e 14.40 «La scarpetta e la . °sa». Barvni film za vsakogar. 50l> 16.00-22.00 «Sybil». Joanne jJ»odward, Sally Sield. * 16.00—22.15 «Sabato, domenica venerdb. A. Celentano, Edwige Eh nech- j11 16.30 «Dottor Jekyll e gentile p *gaot'a». P. Villaggio, E. Fenech. eisior 15.30 «Campione». Jon r ''[ehet- Barvni film. »acielo 16.30 rUn assassinio sul evere*. Prepovedan mladini pod p*4; letom. . nicc 16,00 «Alien». Barvni film 'jfon 10.30—16.00—22.00 «Capitan pil arlock». Barvni film. '‘"tlrarnmatico 15.00-22.00 «Le ra-»azze del porno show». Barvni leto ^reP°vedan mladini pod 18. ^Bstallo 16.00 «Cattivi pensieri*. • Tognazzi, E. Fenech. Prepoji 'jaan mladini pod 18. letom. , ,'rno 16.00 «Attimo per attimo*. Ai;ohn Travolta. (v?,ra 16.30 «Rocky 2». S. Stallone. rV, #l 16:00 «Citta in fiamme*. Vi« Tn' f‘lm. orio Veneto 15.00 «Un uomo in ? n°cchio». Prepovedan mladini Vl5?d M- letom. Al(U (Mniel Zaprto, aebaran 16.00-22.00 «Ogro». G. ■ Volonte Angela Molina. Razstave SAMO SE DVA DNI imate čas, da si po izrednih ugodnostih zagotovite JADRANSKI KOLEDAR 1980 S KNJIŽNO ZBIRKO NAROČILA IN PREDPLAČILA SPREJEMAMO PREKO POŠTE z nakazilom 16.000 lir na tekoči račun št. 11-5374 za Založništvo tržaškega tiska, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, z navedbo: za Jadranski koledar in točnim naslovom naročnika. OSEBNO na upravi ZTT, Ul. Montecchi 6, Trst V Tržaški kn|igarnl, Ul. sv. Frančiška 20, Trst Na uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. 24. ma|a 1, Gorica. Preko raznašalcev Primorskega dnevnika NAŠ BANČNI ZAVOD DELUJE V GORICI OD LETA 1909 Kmečka banka ima 70 let Svečana proslava jubileja V začetku prihodnjega leta bodo jubilej slavili tudi z odprtjem novih poslovnih prostorov na Korzu Verdi SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Etbin Kristan KATO VRANKOVIČ igra v treh dejanjih V petek, 2. novembra, ob 20.15 abonma red H; ’ v nedeljo, 4. novembra, ob 16.00 abonma red G. Šolske vesti Ija rigaler'li Teatro romano razStav-ij 0 5. novembra Gianni Sartori. js. |lr,lst°rih «Centra Barbacan* (na lig?'rnenskem trgu štev. 4) razstav-Schf SVo-ia dela Avstrijec Kristian hirn .j^urter in Jugoslovan N. Ta-l'°vemb ^azstava k° doprta do 19. Mon8aleri'' Tribhio razstavlja FulVio Sni, l' Bazstava bo odprta do 9. f^bra. . galeriji alla Corsia Stadion Dgg^lja do 15. novembra Giulio Ij}1 galeriji il Mandracchio razstav-ti,- a° jutri, 31. oktobra, Maria Le-a Steppan, galeriji Rossoni razstavlja do *• 31. t.m., Alferio Cojflj^i. V okviru srečanj za strokovno izpopolnjevanje šolnikov, ki ga sporazumno organizirajo vse slovenske nižje srednje šole na Tržaškem, sc nadaljuj;: danes, 30. t.m., ob 15. uri predavanje priznanega strokovnjaka prof. Marjana Žagarja o pouku regionalne geografije. Predava, nje bo na srednji šoli Srečko Kosovel na Opčinah in je namenjeno predvsem profesorjem, ki poučujejo zemljepis na nižjih srednjih šolah. Glasbena matica - Trst obvešča pevce otroškega pevskega zbora pod vodstvom Igorja Kureta, da so vaje vsak ponedeljek ob 16. uri v mali dvorani Kulturnega doma. V S T A T I C KIROTERAPIJA DIAGNOZE IN TERAPIJE ZA ZDRAVLJENJE OBOLENJ HRBTENICE odprto od 8.30 do 12.30 in od | latu TRST, Ul. Udine 11 . tel 43-733 SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica sv. Frančiška 20/IL DANES, 30. OKTOBRA, OB 20.30 CHR YSIPPOS Koncertna izvedba himnične monotragedije IVANA MRAKA. Nastopajo: avtor, Karel Brišnik, Tomo Rehol. Na kljunasto flavto spremlja Klemen Ramovš. tBžaško združenje obrtnikov včlanjeno v Confartigianato UL Gbega 1 - tel. 64-514 obvešča da bo danes, v TOREK, 30. t.m., ®b 20.30 na sedežu združenja OBČNI ZBOR za kategorijo. FOTOGRAFI — OPTIKI s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika 2. Razprava o sindikalnih dejavnosti 3. Izvolitev predsednika in upravnega odbora 4. Predaja in razprava o novih cenikih 5. Razno V bivši psihiatrični bolnišnici v Ul. S. Cilino (pri Sv. Ivanu) bo jutri, v sredo, 31, oktobra, ob 21. uri koncert jazz glasbe Nastopili bodo Franco D’An-drea, Trio Plus in Enrico Ra- va. Prireditev so pripravile skupine «Centro Culturale di Via Gambini», «Gruppo Espres-sione Ricerca Musicale», «11 Cantiere*, «Teatro Studio* pod pokroviteljstvom odborništva za šolstvo in kulturo tržaške pokrajine. Vstop prost! f Čestitke Danes praznuje svoj 17. rojstni dan ASTRID MARSETTI. Obilo sreče v življenju in da bi se ji izpolnile vse skrite želje, ji želi Igor. EDITA in EMIL KURET slavita 25. obletnico poroke. Vse najboljše jima želita družini Križmančič. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 NOVA CVETLIČARNA V BAZOVICI ULICA IGO GRUDEN 48 «tCVETLICE MARA* Velika izbira lončnic - aranžiranje cvetja za razne priložnosti - pogrebni venci. SE PRIPOROČAMO ! Včeraj-danes Danes, TOREK, 30. oktobra Sonp„ SONJA 16 cRe vzide ob 6.41 in zatone ob Ha .- Dolžina dneva 10.16 —Lu-z'de ob 14.34 in zatone ob 0.28 Ju>ri, SREDA, 31. oktobra BOLFENK včeraj: najvijša tempera-l8.(vv stopinje, najnižja 12, ob 44 stopinj, zračni tlak 1005 mb 06sta narašča, brezvetrje, vlaga 82-•hirn8’ n(,b° pooblačeno, morje a0, temperatura morja 17 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI Sc, jP^Ll SO SE: Valentina Comis->n’ »j lccardo Cova, Daniele Bullo HiUnrco Giunta. Chj BU SO: 63 letni Luigi Francu ”01etna Anna Bunder vd. Gor-®3-let ®0-letni Giuseppe Busdachin, tettPP Giovanna Nemez vd. Gi-letfJ’ Iz letni Pietro Chersanovi, 68; Vitu Gerardo Kresevic in 66-letni tk>ri° Crevatin. DNEVNA SLUŽBA LEKARN ^od 8.30 do 20.30) Korzo Italija 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta št. 172. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Libertš 6. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Sonnino 4, Trg Libertš 6. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje; tel. 271-124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627. PRODAM nov sesalec za prah in loščilec za pod znamke «Hoover» po zete ugodni ceni. Telefonirati na tel. št. 225973 od 20. do 22. ure. AIREDALETERIERE mladiče stare dva in pol meseca prodam. Roditelji prvaki v Jugoslaviji in Nemčiji. Telefon dr. Domač, Zagreb, (041) 57-44-55 od 10. do 14. ure. PEKARNA Costa išče takoj peka. Selva Gardena (Bolzano), telefon 0471 - 75-132. PRODAM peč in gorilnik (bruciato-rej kompleten na nafto s silo od 30.000 do 4f).1)00' kalorij y dobrem stanju. Telefon 57 35-75. IŠČEM enosobnip(. opremljeno stanovanje v najčm po možnosti v predelih Grete, Rojana in Barkovelj. Ponudbe ppslati na upravo PD, Ul. Montecchi 6, pod šifro «stano-vanje*. POZNANO tržaško trgovsko podjetje išče šoferja z vozniškim dovoljenjem C ali B za razpošiljanje blaga po mestu in eventualno za delo skladiščnika — stalna zapo slitev — tel. na 69-077 ali 65 482. NUJNO iščemo prodajalca s končano vojaško službo v trgovin’ na domestnih delov za kmetijske stroje Telefonirati na tel. št. 62200 med delovnim urnikom trgovine KUPIM staro hišo ali stanovanje na vzhodnem Krasu Tel. 212950 IŠČEM dvosobno stanovanje z ogre vanjem v .iajem v dolinski ali miljski občini Tel. 228603 - od 16 do 17 ure IŠČEMO mlado osebo za mehanično ali elektromehanično stroko Pogoji: znanje slovenskega ali sr bohrvaškega jezika in opravljene vojaške obveznosti. Telpfonira ti na št 68 812. GENERATORJI na topel zrak jakostjo 80.000 in 35.000 Kkal. gorilnimi pečmi v odličnem stanju. Ugodna priložnost. Tel. 227110 V MIRAMARU potrebujem osebo za hišno pomoč enkrat tedensko. Te lefonirati na tel. št. 22-44-07 DRUŠTVENA gostilna na Opčinah išče gostilničarja. Pismene ponudbe poslati na p.p. 2005 r- Opčine 34016. ZAPOSLIM 15-16 let starega vajenca peka - slaščičarja. Elviro Jerman, Ul. Garibaldi 72, Ronke, tel. 777106. POKLICNI trgovec, Slovenec, : če v Gorici (Italija) honorarno za poslitev v popoldanskih urah (po 16. uri). Ponudbe poslati na upra vo PD pod šifro »Vesten*. PREDSTAVNIŠTVO išče za svojega uslužbenca opremljeno stanovanje v Trstu ali bližnji okolici. Pogoji po dogovoru. Telefonirati od 12. do 14. ure na tel. 30175 razen so hote in nedelje. ZAVAROVANJA za življenje in vašo imovino vam nudi agencija ŠVAB - Ass. Generali, Ul. Genova 14, Trst, tel. 61-034 in Ul. Sa lici 1, Opčine, tel. 211489. IŠČEM majhno stanovanje v okolici Sv. Ivana ali na Opčinah. Telefonirati na tel. št. 55-040 od 19.30 do 22. ure. TRGOVINA Mode Valentino pri Domju, tel. 820-191, obvešča, da ima na izbiro veliko novih oblek in plaščev vseh vrst. Priporoča se odjemalcem. ELEKTRONSKE • TV igre po tovarniški ceni lahko kupite v trgovini TV — elektrogospodinjskih strojev COLJA ALDO, Kontovel 134 - tel. 225-471. Sedemdeset let nepretrgana delovanja pomeni lep uspeh za vsakogar. Še posebej velja to za slovensko bančno ustanovo v Gorici, to je Kmečko banko. Ustanovljena v začetku leta 1909 na pobudo nekaterih gospodarstvenikov in voditeljev takratne Slovenske kmečke stranke, je delovala brez prekinitev tudi za časa fašizma, na tih način in je dosegla danes kar precejšnje uspehe. O tem visokem jubileju tega našega bančnega zavoda so govorili že na letošnjem rednem letnem občnem zboru. V soboto pa so se člani sešli na večerjo v nekem slovenskem gostinskem lokalu v Gorici, da bi na družabni način proslavili ta jubilej. Kmečka banka pa je želela tudi na drug način proslavljati že v letošnjem letu in sicer z odprtjem novih poslovnih prostorov na Verdijevem korzu. Prišlo pa je do nekaterih birokratskih težav pri izdaji gradbenega dovoljenja, zaradi tega bodo nove prostore odprli v začetku prihodnjega leta. Na sobotnem večeru je v pozdra- j članom, gostom, sedanjim in nekdanjim uslužbencem tega zavoda. predsednik upravnega odbora Ksaverii Leban orisal dolgo pot, ki je Kmečka banka prehodila v sedmih desetletjih. Banko so ustanovili 11. februarja 1909, delovati pričela 10. marca istega leta. Njen prvi sedež je bil v palači Attems na Komu, kasneje je sedež preselila v drugo stavbo na istem trgu, potem pa se je še nekaikrat preselila, sedaj deluje že več let svoji stavbi v Morellijevi ulici, od prihodnjega leta pa bo v docela prenovljenih prostorih na Verdijevem korzu, t.j. na najbolj prometni goriški ulici. Stavbo na Verdijevem korzu štev. 51 so kupili že leta 1974, dobili so dovoljenje emisijskega zavoda, da preselijo svojo pisarno in od občine dovoljenje za notranja preureditve-na dela. Ves ta pripravljalni postopek pa je trajal zelo dolgo, je ce-ial predsednik upravnega odbora, z delom so pričeli šele v začetku letošnjega leta. Novi prostori bodo u-rejeni po najnovejših kriterijih za bančno poslovanje. Klientom bodo tako lahko nudili številne usluge, ki jih danes ne morejo nuditi, ker nimajo zadostnih prostorov na razpolago. Bančni prostori bodo razmeščeni v kletnem in v treh nad-zemskih nadstropjih. Sobotnega družabnega srečanja so se udeležili tudi nekateri gostje. ko vadilo doma in nemoteno pripravilo tudi odbojkarski turnir. Še danes in jutri možnost prednaročila za Jadranski koledar Zanimanje za letošnjo knjižno zbirko Jadranskega koledarja je med našimi bralci izredno. Kot smo videli iz oglasov v našem listu je letošnja zbirka kar zanimiva, nudi prednaročnikom še eno novost in sicer to, da lahko izbirajo kot peto knjigo med tremi razpoložljivimi zanimivimi publikacijami. Vpisovanje prednaročnine se bo zaključilo jutri, 31. oktobra. Kdor naroči in vplača celotno zbirko do jutrišnjega dne, bo plačal 16.00.. lir in bo dobil pet publikacij. Kasneje pa bodo samo štiri knjige stale 22 tisoč lir. Naši bralci in drugi morebitni naročniki si lahko nabavijo pri raznašalcih našega dnevnika in v naši upravi v Gorici, Ul. 24. maja, to zanimivo in poceni zbirko še danes in jutri. Komunisti zahtevajo sklic občinskega sveta Mestni odbor KPI in svetovalska skupina zahtevata čimprejšnje sklicanje občinskega sveta v Gorici. Zaradi izstopa republikancev se svet več časa ne sestaja in ni mogoče začeti razprave o spremembi regulacijskega načrta. Prav tako ni govora o krizi v podgorski predilnici. Občina tudi ne da odgovora zadružnikom, ki bi hoteli odpreti trgovino v naselju Sv. Ane, pravi poročilo komunistične partije. Komunisti menijo, da se mora občinski svet sestati čimprej. JAVNA RAZPRAVA NA POBUDO PATRONATA ACU Reforma zdravstva ho uspešna ob večji angažiranosti občanov Spremeniti je treba dosedanjo prakso odločanja z vrha Kakšen naj bo obseg osnovnih zdravstvenih enot Nedvomno je bila sobotna javna razprava o reformi zdravstva ter posebej o organizaciji in poslovanju osnovnih zdravstvenih enot, ki jo je priredil pokrajinski odbor patronata ACLI pod pokroviteljstvom pokrajinske uprave, bogat prispevek k seznanjanju širše javnosti o ciljih in vsebini nove ureditve na področju zdravstva. Glavno poroč lo je imel milanski strokovnjak, urednik revije «Pro-spettive sociali e sanitarie*, Alberto Dragone, ki je svoje izvajanje začel z ugotovitvijo, da še zmeraj obstajajo prevelike razlike med načelnimi stališči in vsakdanjo prakso. Tako je na vseh področjih družbenega življenja, posebej pa še na področju zdravstvenega varstva. Tako stanje je pač posledica dosedanje prakse, ko so glavne odločitve in pobude dosledno sprejemali z vrha, ne meneč se za potrebe in težnje neposredno prizadetih občanov. Smo na začetku uresničevanja zdravstvene reforme, ki naj bi povsem spremenila dosedanje odnose med institucijami in občani, ki jim ........umi.............................................umili.umu V PRIREDBt SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE V goriškem avditoriju koncert mešanega komornega zbora iz N. Gorice Zbor nam je nudil vrsto umetnih in narodnih pesmi Nova telovadnica v Štandrežu začasno neuporabna Občinska telovadnica v štandrežu je dograjena in so jo tudi že uradno izročili namenu. Društva, posebej domače športno društvo Juventina, pa je ne morejo uporabljati, ker so se pojavile določene okvare. Pod, ki je iz posebne umetne mase, se ,e na nekaterih mestih začel dvigati, poleg tega pa je odprto tudi vprašanje namestitve osebe, ki bi Preteklo soboto Smo bili v goriškem avditoriju oeiežni koncerta mešanega komornega zbora Nova Gorica, ki ga vodi prof. Štefan Mau-ri. Programa, ki ga je zbor za to priložnost izvajal, smo bdi (deloma) «po kapljicah* deležni že pri zadnjih mednarodnih tekmovanjih «C. A. Seghizzi*, vendar se je v sobotnem koncertu vsa vseb na povezala v čisto drugačno razpoloženje, zato smo mogli slediti v prijetnejšem Občutju zaporedju predlaganih pesmi. V prvem delu koncerta se je zbor pomeril z zahtevnejšimi skladbami, začenši z Marenzijevo «0 rex glo-riae», ki nam je na mah razodela zmogljivost zbora v polifonski govorici. To se je stopnjevalo s Spongio-vo «Forse vien fuor 1'aurora*, kjer je zbor dosegel popolno ubranost. Najtežjo preizkušnjo je v tem pogledam , .predatavl iala . ^Lajovičeva «Lan», pri kateri bi kazalo se nekoliko bolj zamisliti in opozoriti na skrito težnjo dirigenta Maurija, o-blikovati zbor v sodobnejši zborovski govorici. Izvajanje Lajovčeve skladbe je potrdilo, da je zbor v zvočni zasedbi in v kultiviranosti glasov samih ne samo za to pripraven in pripravljen, pač pa celo k temu nagnjen. S tem, pa se zbor u-mešča v poseben zborovski prostor, v katerem se najlepše izživlja. V nadaljnjem delu programa je zbor potrdil še eno lastnost, in sicer izrazito lirično nagnjenje. Za- Razstave še danes in jutri je v galeriji avditorija v Gorici od 17. do 19. ure odprta fotografska razstava »Kamen na kamnu*, s 77 slikami s področja našega Krasa, ki sta jih napravila Jožko Prinčič in Viljem Zavadlav. tla*. Zvrstili so" še torej tisti avto-1 bit, Hlede ima udarce na glavi in rji, ki so v naši zborovski literatu- na obrazu, pripeljali so ga v gori-ri najlepše »sklanjali* to občutje: ško bolnišnico .ozdravil bo v desetih Kogoj s pesmico «Stoji mi polje* je dneh. bil strahovito preprost; pevci so lju-l beznivo zapeli Maroltovo priredbo pesmi «Venci bejli*; pestra in zgo vorna je bila Mirkova «Kukavica», z otožnostjo posejana Devova »Selška dolina*, nad vse, mehka Tomče-va priredba pesmi «Pojdem v Rute*, tesno vdana Kernjakova «Rož, Podjuna, Žila*. Furlanska «Ai preat le biele stele* je bila prejšnjim tako sorodna, da je samo nadaljevala celotno razpoloženje. Ob zaključku tega poglavja še Svikaršičeva priredba «Kje so tiste stezice*, kjer se je oglasil ženski solist s tolikšno glasovno in izrazito globino, da nam je resnično žal, da je ostalo le pri tem, Berdovičeva »Lindo* in Vrabčeva »Polka* sta pas skušali z« vsako ceno spraviti v zamizpo raz^loženj^.. Utegnili pa nista, kajti bistvo koncerta je bila liričnost naše umetne in narodne pesmi, kjer korenini naša pokončnost. In dirigent Štefan Mauri je bil v tem pogledu dovolj izrazit. Pred začetkom koncerta je izvajalce in publiko pozdravil v imenu Slovenske prosvetne zveze Diego Marvin, zatem pa je posamezne točke napovedovala Magda Prinčič. Na naši sliki del publike na sobotnem koncertu. mora biti omogočeno odločanje na vseh ravneh. Samo tako bo reforma zdravstva dobila pravi pomen. Prav zato pa je treba v sedanjem trenutku iskati globalno rešitev. Ne gre, da bi vprašanja zdravstva reševali ločeno od vprašanj temeljite preobrazbe javne uprave. Predavatelj se je nato dotaknil vloge, ki naj bi jo v novi ureditvi i-mele krajevne uprave, od občin, preko pokrajin do dežel in osrednje vlade. Deželam in osrednji vladi pripada edino vloga usmerjanja in usklajevanja različnih pobud, osnovne odločitve glede organizacije in poslovanja zdravstvenega varstva pa morajo sprejemati osnovne zdravstvene enote. Postavlja se pri tem vprašanje, kolikšen naj bo njihov obseg. Spričo obstoječe upravne ureditve je povsem nemogoče misliti, da bi posamezne občine, spričo pomanjkanja sredstev in osebja, lahko prevzele to odgovorno nalogo. Edina rešitev je zato v združevanju. Vendar je treba tudi tu določiti meje, meni predavatelj, če se hoče zagotoviti dejansko neoosredna udeležba občanov, ali vsaj možnost nadzora nad upravljanjem teh novih ustanov. Predlogi, da bi vsaka osnovna zdravstvena enota vključevala od 200 do 250 tisoč občanov so neprimerni in v nasprotju s cilji reforme. Bolj primerna bi bila zato porazdelitev v manjše enote. Ko je govor o globalnem reševanju vprašanja zdravstvenega var-stva, potem je treba pomisliti tudi na pristojnosti osnovnih zdravstvenih enot, ki bi morale biti vsestransko prisotne tako na zdravstvenem, socialnem in družbenem področju. Predavatelj je nadalje opozoril na precejšnje težave, ki zavirajo uresničevanje teh novih smernic in na težnje, da bi vprašanja zdravstva reševali z vrha tako, kakor doslej. Svoje izvajanje pa je zaključil z ugotovitvijo, da bo reforma zdravstva uspela le z večjo neposredno angažiranostjo in z informiranjem občanov samih. V tem je tudi smisel sobotne javne razprave. Naj omenimo še, da je izvajanja Alberta Dragoneja dopolnil predstavnik pokrajinske sindikalne federacije, v razpravo, ki se je zaključila v prvih popoldanskih urah, pa so posegli še nekateri delavci s področja zdravstva in socialnega varstva. Prireditve skrbela za vzdrževan ie objekta, za Jo Je z®te prijetno izzvenela Ravni-........................- - — kova «Poljska pesem*, posebno zborovsko občutje smo zabeležili v katerega je občina izdala nad 250 milijonov lir. Za zadevo se je pozanimal tudi predsednik rajonskega sveta, Valter Reščič, ki je od občinske uprave zahteval, naj takoj poskrbi za popravilo okvare na podu in za namestitev osebe, ki bo skrbela za vzdrževanje. Zahteval pa je tudi zagotovilo, da bo domače moštvo Ju-ventine, ki zdaj trenira v neki drugi telovadnici, v najkrajšem času lah- »Koncertu XAXII» Bortnjanskega. Prijazna novost je bila za nas Dom-bisova «Večer tihi*, ki je še bolj poplemenitila zborovskost nastopajočih. Nato smo prešli k tistemu poglavju, v katerem smo v zborovski Nesreča Števerjanca v Pevmi Sinoči okrog 17. ure se je v Pevmi na glavni cesti skozi vas pred poslopjem osnovne šole ponesrečil 52-letni Emil Hlede iz števefjana, Grojna štev. 3. Hlede je vozil z Oslavja proti Gorici in iz še nepo- ■vuvv-.v.... , ______jasnjenih vzrokov je zašel s ceste glasbi' izpovedali, 17četo"dz" "srca j na desni strani in zadel s svojim vo-iztisnili* navezanost ih predanost na-, zilom fiat 128 GO 82755 v cementni šega človeka na svoja «skromna 1 električni drog. Avto je precej raz- PETICIJA KPI PO ČLENU 87 PRAVILNIKA DEŽELNEGA SVETA Projekcija celovitega razvojnega programa goriškega gospodarstva V preverjanju s krajevno oblastjo, delavci in podjetniki je potrebno zagotoviti skladen razvoj pokrajine in preprečiti polarizacijo dežele na Trst in Videm Razširiti obmejni pas in liste avtonomnih računov Ženski odbor prosvetnega društva Danica na Vrhu, priredi V soboto, 10. novembra, mattipovanje v gostilni Devetak. 'Prijave sprejmejo v gostilni Devetak in v trgovini Frandolič. Razna obvestila Ravnateljstvo trgovskega zavoda Ivan Cankar vabi starše na zborovanje za izbiro kandidatov v razredne svete in na roditeljski sestanek, ki bo 5. novembra ob 17.30 na sedežu zavoda. Včeraj-danes iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Peter Santini, Laura Fortunato, Federico Zucchi, Alberto Micoli, Manuela Pellos, Flavia Ma-lacart, Kristina Devetak, Frančišek Peršolja, Valeria Bella, Francesca Brizzi, Elena Colla, Elisa Maravi-glia, Ilaria Aprile, Simone Capri. SMRTI: 82-letna upokojenka Ida Pizzutti vd. Simonetti 63-letna upokojenka Rosa Bazzero vd. Furlan, 72-letna gospodinja Caterina Cher-sovani vd. Pintar, 90-letni Edgar-do Furlan, 77-letni upokojenec Giuseppe Mullon, 84-letna gospodinja Karolina Černigoj vd. Sgubin, 60-let-ni uslužbenec Isidoro Bean, 70-letni upokojenec Settimio Malfatto, 65- letna gospodinja Onorina Cargnel vd. Forchiassin, 78-letna gospodinja Angela Briško vd. Cingerli. OKLICI: delavec Giancarlo Ker-sevani in učiteljica Renza Venier, zdravnik Giorgio Mussi in učiteljica Viviane Danelutti. POROKE: delavec Antonio Stefa nelli in učiteljica Antonietta Laman-da, delavec Pierino Blasig in računovodja Loredana Visintin. GLASBENA MATICA ZSKP in SPZ Danes ob 20.30 v deželnem Avditoriju v Gorici, Ul. Roma KONCERT i Slovenskega komornega orkestra; dirigira Anton Nanut. Kino C.orica VERDI 17.00—22.00 «007 Moonrea-ker*. Barvni film. CORSO 17.15-22.00 »La luna*. M. Barry in V. Lazar. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA Danes zaprto. Tržič EXCELSIOR 16.30-22.00 «Hair». PRINCIPE 17.30-22.00 »I guerrieri della notte*. Nora Oorica in okoticu SOČA (Nova Gorica) 18.00-20.00 «Nori konj*. Francoski film. SVOBODA (Šempeter) 18.00-20.00 «Tolpa grbavih*. Italijanski film. DESKLE 19.30 »Po sledi zločina*. Ameriški film. Skupščina komunistov goriške pokrajine, ki so jo v soboto popoldne priredili v pokrajinski sejni dvorani, zahteva 'od deželnega odbora, da razpravlja in Eorejine projekt teritorialnega razvoja Posočja ter ga vključi v deželni razvojni načrt. Izvoljeni predstavniki ter v javnem življenju angažirani komunisti in zastopniki drugih naprednih teženj so ob tej priložnosti po členu 87 pravilnika o deželnem svetu podpisali peticijo, v kateri so opredelili svoje zahteve. V tej peticiji so razčlenili položaj goriške pokrajine ter sprejeli predloge gospodarskega značaja, da bi na celovit način v okviru deželnega načrtovanja ter, s spodbujanjem posegov drugih teles spodbudno vplivali na socialno, kul prihaja do izraza predvsem izolacija Gorice od velikih prometnih tokov, ki so jih v zapadni Evropi razvili z gradnjo avtocestnih, železniških in vodnih poti. Pomanjkanje deželnega in državnega programa za obmejne cone povzroča zastoje in še večjo odmaknjenost teh področij od evropskih tokov. V deželnem razvojnem načrtu se noče u-gotoviti, da je kriza posledica neustreznih struktur, ter se pripisuje trenutnemu gospodarskemu stanju. Po drugi strani imajo nekateri sektorji lepe možnosti razvoja, bodisi da se razvijejo takšni kot so, ali pa da se preusmerijo in dajo odločilni prispevek k razvoju Posočja. Že samo do sem navedeni predlogi turno, etnično in vsakršno drugo | predstavljajo pomembno osnovo za < . .. • __ ____ .. JaAMnnm c*irr*rn tAO!) I III I I I I Iillllll Liana Kriščak daruje honorar SPDT 20.000 lir za TPK Sirena. V spomin na očeta Alojza daruje družina Luxa - Gerbini 30.000 lir za cerkveni pevski zbor s Proseka. V spomin na Alberta Šemca daruje Ivana Sulčič z družino 5.000 lir za pevski zbor Vesna. stvarnost naše pokrajine, Podpisniki izhajajo iz žalostne u-gotovitve, da goriško’gospodarstvo hitro propada, da pada število rojstev, . da se hitro dviga povprečna starost prebivalstva na splošno, zlasti v nekaterih poklicnih kategorijah, da pada število vpisa v šole ter se zmanjšuje zaposlovanje žena in mladine. Gre sicer za vsedržavni in mednarodni pojav, ki pa ima vendarle svoje korenine tudi v nekaterih naših specifikah kot so kriza ladjedelniške, tekstilne in jeklar- razpravo v deželnem svetu, toda podpisniki se s tem še ne zadovoljujejo ter navajajo dodatne predloge, tako da gre dejansko za celovit pogled na vse proizvodne veje. Na prvo mesto so postavili o-krepitev proizvodnih sposobnosti v Tržiču, kjer je kriza v Italcantieriju povzročila zmanjšanje števila delovnih mest za 2000 enot. Potrebno je poiskati kakšno drugo dejavnost, ki bo zaposlila na stranski tir postavljene visoko specializirane kovinarje in strugarje. Na drugo mesto dajejo ločitev podgorske tekstilne to-I varno orf holdinaa Bustese ter ob-: ske industrije. . o-j- ,---- v ~ - , V analizi posameznih , sektorjev1 varne od holdinga Bustese ter ou- novitev proizvodnje v tem obratu, ki je največji v Gorici. Peticija obravnava nadalje podjetja z državno udeležbo ter predlaga sklicanje posebne konference, poziva Friulio, da poišče možnosti zaposlovanja ženske delovne sile, opozarja na razvojne možnosti obrtništva, agroturizma in kmetijstva, okrepitev ter prekvalifikacijo trži-škega pristanišča itd. Zagotoviti je potrebno sredstva za goriški avtoport in obmejno postajo ter odkazati posebne vlogo, v okviru usklajenega deželnega razvoja, prehodom v Gorici, pri Fernetičih in Kokovem. Okrepiti je potrebno železniško progo v smeri Podbrda ter poskrbeti, da se bodo v avtoportu stikale prometne poti pa cesti, železnici, vodi in zraku. Če hoče Gorica uspešno opravljati svojo vlogo v italijanskem in mednarodnem prostoru, je potrebno z U; strežnimi pobudami zainteresirati celotno družbeno, kulturno in podjetniško sfero Goriške, kar pomeni odpirati poklicne šote, v/krepiti kulturne stike z vzhodom, iskati gospodarsko sodelovanje z Jugoslavijo ter razširiti obmejni pas in blagovne liste avtonomnih računov. Teritorialni projekt razvoja Posočja, kakor ga predlagajq komuni sti, je potrebno preveriti na srečanjih s predstavniki krajevne oblasti delavcev in podjetnikov, DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Korzo Italija 57, tel. 28-79. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla salute. Ul. C. Cosulich 117, tel. 72-480. Svojcem Alojza Vižintina izrekajo sožalje člani prosvetnega društva «Kras» iz Dote - Poljan in sekcije VZPI Dol - Jamlje. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje ustanovljen v deželi Furlaniji - Julijski krajini dne 29. VI. 1979 z namenom, da nudi pripadnikom slovenske narodne skupnosti možnost, da si v materinem jeziku pridobijo znanje, potrebno za opravljanje poklica, razpisuje za šolsko teto 1979/80 vpis v naslednje večerne tečaje: — Tečaj za specializacijo v knjigovodstvu (splošno knjigovodstvo, fiskalna zakonodaja, IVA, plačilno računovodstvo, han-čna tehnika, komercialno pravo in drugo). Pogoj za vpis je opravljena matura trgovskega tehničnega zavoda. Tečaj bo trajal 90 ur in se bo vršil v tržaški pokrajini. Zainteresirani lahko dvignejo prijavnice na sedežu SDGZ, Ul. Cicerone 8, Trst. — Tečaj za animatorje skupin, v katerih so vključeni handika-pirani otroci. Pogoj za vpis je opravljena matura na učiteljišču ah na šoli za vrtnarice. Prijavnice lahko dvignete na sedežih didaktičnih ravnateljstev ali v NŠK, Ul. sv. Frančiška 20, I. nadstropje, Trst. — Tečaj za ažurniranje v agronomiji, namenjen delavcem v kmetijstvu. Tečaj bo v tržaški pokrajini in bo trajal 432 ur. Prijavnice so na razpolago na sedežu Kmečke zveze, Ul. Cicerone 8, Trst. — Tečaj za ažurniranje v vodenju kmečkih gospodarstev, ki se bo odvijal v goriški pokrajini, bo trajal 432 ur. Prijavnice na sedežu Kmečke zveze v Gorici, Ul. Malta 2. — Tečaj za prevajalca slovenskega jezika, ki bo traja! 300 ur in bo potekal v videmski pokrajini. Rok za vpis v vse tečaje, razen kmetijskih, zapade dne 10. novembra. Tečaji so brezplačni. Vse podrobnejše informacije dobite na tajništvu Zavoda, Ul. Ginnastica 72, Trst; tel. 57 43 10, od 15. do 17. ure vsak dan, razen sobote. ŠPORT ŠPORT ŠPORT NOGOMET V PRVI ITALIJANSKI LIGI NITI UMOR NAVIJAČA NA TRIBUNAH NI PREPREČIL TEKME R0MA-LAZI0 In ter je sam na vrhu lestvice - Nepričakovan poraz Perugie - Udinese nadaljuje s serijo neodločenih izidov Nasilje in pretepi med navijači, ki na žalost postajajo skoraj nekaj vsakdanjega na nogometnih srečanjih, so v nedeljo terjali tudi človeško življenje. Na olimpijskem stadionu v Rimu, še dobro uro pred pričetkom tekme, je raketa proti toči, ki jo je neznanec izstrelil z dvesto metrov oddaljene nasprotne tribune, preletela igrišče in zadela mladega moškega, 33-letnega mehanika Vincenza Paparella, v glavo. Težko ranjenega so ga odpeljali v bolnico, vendar je že med prevozom podlegel poškodbam. Skupaj z njim je bila na stadionu tudi žena, ki je ostala nepoškodovana, doma pa sta pustila 15 oziroma 9 let stara otroka. Kot poročamo tudi na drugem mestu našega dnevnika, je tragedija sprožila val ogorčenja in obsodb, vendar so interesi nogometnega sveta preveliki, da bi jih mogla smrt nekega navijača kakorkoli načeti ali jim škoditi: zato se je tekma, čeprav s «petminut-no» zamudo, vendarle odigrala. Osrednje srečanje nedeljskega kola pa je bilo v Milanu, kjer je In-terju uspelo, da je še okrepil svoje prvo mesto. Njegova dobra forma je prišla do izraza že med zadnjo tekmo v okviru pokala UEFA, ko je na tujem igrišču remiziral z moštvom Borussia Moenchenglad-bach. V nedeljo pa je kar z dvema goloma, po več kot petih letih, končno premagal svojega mestnega tekmeca in sedaj vodi s dvema točkama prednosti pred drugouvrščenim Juventusom. Prav Juventus pa je po lepi in izenačeni tekmi, v kateri sta se zlasti izkazala oba vratarja. odpravil z golom Sciree že v 13 min. neapeljsko moštvo. Ce je bilo osrednje srečanje v Milanu, pa je do največjega presenečenja prišlo v Perugii, kjer je Perugia po kar 37 prvenstvenih tekmah prvič klonila, še v sredo je Perugia na izredno «vročem» igrišču v Solunu dokazala, da ji ne manjka odločnosti in zrelosti, v nedeljo pa ji je odpovedala ravno odločnost, saj ni znala primerno reagirati niti tedaj, ko je Torino vodil z dvema goloma prednosti. Sedaj deli četrto mesto s Fiorentino in Laziom. Ravno Fiorentiha je v nedeljo odpravila s 3:0 predzadnjeuvrščeni Ca-tanzaro, ki je doživel pravi polom ne samo zaradi poraza ampk tudi zaradi izključitve dveh igralcev, druga dva pa sta dobila opomin. čilen neodločen izid. Potem ko je v zadnjem času igrala neodločeno proti Juventusu. Cagliariju, Romi, in še v sredo proti Debrecenu v okviru srednjeevropskega pokala, je tudi tokrat zabeležila neodločen izid (0:0) v gosteh proti Avellinu. IZIDI 7. KOLA Ascoli - Bologna 2:0 Avellino - Udinese 0:0 Cagliari - Pescara 1:0 Fiorentina - Catanzaro 3:0 Inter - Milan 2:0 Juventus - Napoli 1:0 Perugia - Torino 0:2 Roma - Lazio 1:1 LESTVICA Inter 12; Juventus 10; Torino, Milan in Cagliari 9; Fiorentina, La-zio in Perugia 7; Napoli, Bologna, Ascoli, Udinese, Avellino, Roma 6; Catanzaro 4; Pescara 2. PRIHODNJE KOLO (4.11.) Bologna - Cagliari, Catanzaro -Roma, Lazio - Juventus, Milan - Fiorentina, Napoli - Avellino, Pescara - Perugia, Torino - Inter, U-dinese - Ascoli. Ascoli - Bologna Avellino - Udinese Cagliari - Pescara Fiorentina - Catanzaro Inter - Milan Juventus - Napoli Perugia - Torino Roma - Lazio Atalanta - Ternana Bari - Monza Genoa - Sampdoria Siracusa - Foggia Casertana - L’Aquila KVOTE 13 — 2.020.20« lir 12 — 96.200 lir 1 X 1 1 1 1 2 X 1 1 X 1 X NOGOMET Za tekmo z Romunijo NAMIZNI TENIS V ŽENSKI A Liti M. Miljanič izbral 17 reprezentantov Priprave v Novem Sadu so bile zelo uspešne NOVI SAD - Najboljši jugoslovanski nogometaši so praktično končali skupne priprave v Novem Sadu za tekmo v okviru evropskega prvenstva z Romunijo, ki bo jutri v Kosovski Mitroviči. V zadnji preizkušnji so se reprezentanti pomerili med seboj, zatem pa odpotovali v Prištino. Po 50 minutah razburljive igre — katero si je ogledalo preko 5.000 gledalcev — so «modri» (to naj bi bilo jedro moštva za srečanje z Romunijo) premagali «rdeče» s 4:1. Strelci za «modre-> so bili Zlatko Vujovič, šestič, Sliškovič in Petrovič, edini gol za »rdeče* pa je dosegel Repčič. Po tem, zadnjem treningu pa je zvezni kapetan Miljan Miljanič izbral naslednjih 17 igralcev za tekmo z Romunijo: Pantelič, Stojanovič, Hadžič, Starovlah, Pri-morac, Stojkovič, Zajec, Šestič, Ja-njanin, Šurjak, Kranjčar, Petrovič, Savič, Sliškovič, Zlatko Vujovič in Sušič. Na pripravah nista sodelovala Hajdukova reprezentanta Rožič in Zoran Vujovič, ki sta poškodovana. V MAROSTICI SE JE KONČALO PRVENSTVO NA SKI-ROLKAH Izreden uspeh SK Devin Naši so osvojili kar štiri ptrva mesta, dvakrat pa so bili drugi V družbo najboljših, in sicer na tretje mesto, se je vrinfPCSgliari. Morda ne toliko zaradi svojih zasl uh. kot ponovnega' spodrsljaja novinca Pescare, ki je v nedeljo izgubi zaradi avtogola. Dobro je presenetil Avellino, ki je odpravil Bologno in ima šest točk skupno s petimi drugimi ekipami, med katerimi je tudi Udinese. Furlanska ekipa je tudi v nedeljo dosegla zanjo že zna- Casegratte, 17. junija 1979; Moena, 30. septembra; Cortina, 14. oktobra; Marostica, 28. oktobra: to so etape, ki so smučarskemu klubu Devin prinesle štiri državne naslove in drugo mesto na skupni klubski lestvici. Obračun teh tekem: 14 prvih mest, 11 drugih in štiri tretja. Junaka teh tekmovanj sta bila: Roberta Sardoč in Gianni Le-giša, saj sta na vseh tekmovanjih zmagala. Sledi jima Aleksander Sosič s tremi, Katja Škerk z dvema in Elio lori z eno zmago. Ne gre pozabiti še ostalih. Ti so: Maura Spanghero s štirimi drugimi mesti, Aleš Gruden z dvema tretjima mestoma ter Dimitrij Žbogar in Natalija Gabrovec vsak z enim tretjim mestom. Za dobre uvrstitve so še poskrbeli Oskar žužek, Boris Gruden, Marko Klanjšček. Kot smo že poročali, je bilo zadnje tekmovanje v nedeljo vjflagfc stici. Kljub slabemu vremenu so se tekmovalci (najprej mlajši na tri kilometre in nato še starejši na sedem kilometrov dolgi progi) zagrizeno borili, da bi izboljšali svoj položaj na skupni lestvici. Proga je bila zelo zahtevna. Kot prve so star-tale mlajše pionirke. Takoj je bilo jasno, da bosta naši dve predstavnici prednjačili. Na cilj sta prišli z KOŠARKA PRVENSTVO A-2 LIGE Papossin zopet uspešen Pondexter odličen (35 točk) Hurlingham ni igral, ker Cagliari ni dopotoval v Trst Pagnossin 88:92 Rodrigo (46:37) RODRIGO: Marzoli. Di Masso 6, D’Ottavio 10, Rossi 2, Biaggi 10, Dinrelli 4, Borlenghi 6, Collins 20, Hollis 30. PAGNOSSIN: Puniin, Valentinsig 13, Turel 10. Pondexter 35, Friz 2, Premer 11, Ardessi 9, Laing 12, An-tonucci, Sfiligoi. SODNIKA: Pinto in Teofili iz Rima. PM: Rodrigo 17:24, Pagnossin 24:34. PON: Di Masso (37), Dindelli (38) in D'Ottavio (40). Pagnossm ostaja z zmago v Chie-tiju še nadalje nepremagan na vrhu lestvice. Goričani pa so se morali pošteno potruditi, da so strli odpor trdoživih domačinov, ki so v pr vem polčasu z veliko požrtvovalnostjo celo vodili. V drugi polovici pa je prišla na dan boljša kakovost go-riške ekipe, ki si je, predvsem po zaslugi Pondexterja in borbenega Lainga, zagotovila zmago. Honky, Canon - Mobiam, Liberti Rodrigo, Pagnossin - Mecap, Postal- n.o. Hurlingham — Cagliari Tekme med Cagliarijem in Hurlingham n'so odigrali, ker se Sardinci niso predstavili na ierišču, baje zaradi stavke na letališču v Cagliariju. Ali bo tekma ponovljena, ali bo zmaga dosojena Tržačanom, o tem bo odločala zveza. Najverjetneje bodo tekmo ponovili v sredo ali četrtek. IZIDI 6. KOLA Bancoroma - Canon Dario - Šarila Mercury - Liberti Hurlingham - Cagliari Mecap • Postalmobili Mobiam - Honky Rodrigo - Pagnossin LESTVICA Canon in Pagnossin 12; Mobiam 10: Bancoroma, Mecap in Liberti 8; Hurlingham, Cagliari, Postalmo bdi in Mercury 4; Šarila, Rodrigo, Honky in Diario 2. Hurlingham in Cagliari imata tek mo manj. PRIHODNJE KOLO (4.11.) lancoroma - Mercury, Cagliari - mobili - Diario, Šarila gham. A l LIGA IZIDI 6. KOLA - Hurlin- SK Devin štirje državni naslovi Z zadnjim velikim uspehom v Marostici so tekmovalci in tekmovalke SK Devin osvojili kar štiri državne naslove in dve drugi mesti. Novi prvaki pa so: Mlajše pionirke: Roberta Sardoč; 2. Maura Spanghero. Mlajši pionirji: Aleksander Sosič; 2. Elio Iiori. Starejše pionirke: Katja Škerk. Starejši pionirji: Gianni Le-giša. Antonini - Isolabella 98:96 Grimaldi - Sinudyne 90:86 Billy - Eldorado 115:66 Jolly - Arrigoni 94:85 Scavolini - Emerson 79:80 Fabia - Superga 85:83 veliko prednostjo, Roberta kot prva; i»i smučarskih skokih. Prvo bo na sPJJ. redu 27. decembra v Cortini de pezzo, kjer so za to priložnos* obnovili tamkajšnjo olimpijsko s11 kalnico. ^ Tekmovanje za svetovni poka* y, smučarskih skokih bo potekalo Evropi, Ameriki in na Japonskem- PLAVANJE 4 Suspendirana trenerka SYDNEY — Avstralska plava ;in« zveza je suspendirala svojo tren ko Uršulo Carlile. Kazen ji je !z! e kla na podlagi določila mednaro0 , plavalne zveze, ki trenerjem P1-6^. veduje, da bi brez posebnega do ljenja opravljali svoj poklic v 1 jih državah. RUGBY EVROPSKO PKVENSivO Sovjeti premagali «azzurre» z 9:0 MOSKVA — V tekmi za evropsko prvenstvo v rugbyju je Sovjetska zveza premagala Italijo z 9:0 (3:0). Italijani so bili skozi vso srečanje enakovredni domačinom, v na-. padu pa so bili skrajno neučinko-1 viti, kar jih je tudi drago stalo. 1. - 2. - 3. 4. 1. Crouell 2. Niki Lauda 1. Okavama 2. Ovlas neveljavna 1. Manila 2. Urno 1. Fidalma 2. Calzadilla 1. Cedronc 2. Monguclfo KVOTE 10 - 2.051.317 lir 5. - 6. - 30. oktobra 1979 ^PRIMORSKI DNEVNIK ŠPORT ŠPORT ŠPORT NOGOMET V NEDELJSKIH TEKMAH PRVENSTVA 2. AMATERSKE LIGE Letos prvič vse naše ekipe brez poraza Nobena ni ostala praznih rok, Vesna pa je osvojila obe točki primorje - Primorec 1:1 (1:1) Štoka, Tomizza, G. Ti . • SUfJan Ancrilpri V T-Tiich 'erU ®,ugan’ Angileri, V. Husu, 62 Vascotto, Zaccaria, Albi (v p™11. Rustja), Germani. Maglica, Štoka, De fv_ IS' Husu, škrem, Križmančič, ji v«.!.’ Čuk, Marko Kralj, Mauro Milkovič. v v 29. min. Zaccaria, min. avtogol Štoka. HNIK: Merani iz Tržiča •?MSDALCEV: 250 j, P°mbe: v 74. min. izključen 41 Jo Kralj (JJ^i med Primorjem in Primorati (Dji ®e je zaključil s pravičnim re-pofj1-, Prosečani so po dveh žagi o0 e5,n'n zmagah startali na zma-t-rrii r.ebenci pa, ki so igrali v o-j, ubi|ni Postavi, so že v začetku Bolta ,°^rarnbni sistem igre in so žrtv* * veliko borbenost ter po-boli°Va*nost- Primorje je zaigralo m s kor nasprotnika in je imelo P iJljir vso tekmo pobudo, toda v stiti ” trenutkih ni znalo izkori-Kl nekaterih res ugodnih priložno- t>ila° ?a^etn'b udarcih srečanja je J Iti razvidna premoč domačinov, jj ijj 0 Primorca večkrat spravili v Ir rumf5°' Ho vodstva pa so «rdeče-1 j nenu prišli šele v 29. min. igre jli so°m Zaccarie, ki je lepo izko- .(t Sest remijev in dve zmagi v gosteh so obrctČMTi nedeljskega Beri a vr^u lestrice je še ,..n° Sovrana, s točko predno-•* pred dvojico S. Marco - Co-miunga. Pet ekip (Sovrana, S. ®rc°, Libertcts, Breg in Cam-Pelle) je še vedno ohranilo ^emagbvost, tri ekipe (Zar-s ' Pri moreč in Zaule) pa niso osvojile celotnega izkupička. dl? naše enajsterice je bil ne-p bsfci zavrtljaj še kar uspešen. orf ^ v. tem Prvenstvu nobena n naših ekip ni praznih rok Pastila igrišče. "“iboljše se je odrezala Ves-R > ki je v gosteh presenetila a^teria. tli so za^rali tudi Breža-r' ki so imeli v gosteh solidno jPolungo. erbi na Proseku med Pri-'koJe,n ’n Primorcem se je ncal brez zmagovalca. To je j- Cetrti od do sedaj petih o-. vranih derbijev, ki se je kon-i ' 2 delitvijo točk, kar potrjuje j?!?oene moči naših ekip, uZlt! v nedeljo Banovcem r.i i:Pe, o Priti do zadetka. Zarja in f minut igre ni daki gela niifi ^°0ledamo sedem doseda-jT1 nastopov zarjanov ugotovi-v > da so Bazovci v tem pr- teaVU en sam n0j s° dosegli s pomočjo avto-p ®. v derbiju drugega kola °tl Vesni. S. IZIDI 7. KOLA Li^ana - Rosandra Rf^tas - S. Marco 2ar^ ' Hostalunga Zaule tumorje . Primorec - Vesna Ggf Eli* Domio zzole - Campanelle LESTVICA 1:1 1:1 1:1 0:0 1:1 1:2 2:3 1:1 j^Jana 11; S. Marco in Co- Jnga 10; Libertas 9; Cam-Jtj.nellei Breg in Vesna 8: Do- Ca^jn ^Primorje 7; Baxter, Elisi Sandra in Giarizzole 6; Zarja 5; Primo- Nin « in Z. * ln Zaule 3. ^HODNJE KOLO (3. 11.1979) Gia . arco - Sovrana; Vesna -j^Uzzole: Primorec - Breg; ta^n ' Haxter; Zaule - Liber-sand °Stalunga - Primorje: Ro-neliera Zarja. B. R. delit,. ^cn.° Podajo Pertota. Po za dane ^ izgledalo, da bo za Prose-steKa v®e 'ožje, saj Primorec do ti-fen. p trenutka ni bil sploh neva-Hustr,0Sečani pa so nepričakovano Bred J *n gostje so nekaj minut Bo koncem polčasa nepričakova stfelu rn'z'ra*i. Mauro Kralj je po Zadei lz kota streljal z glavo ter Prečko. Žoga pa je nehote zadela vratarja Štoko v hrbet in obtičala v mreži. V nadaljevanju se je Primorje takoj podalo v napad, todr. Prosečani so bili vse preveč živčni ter so se v ključnih trenutkih vse njihove akcije izjalovile pred kazenskim prostorom Primorca, ki se je spretno branil in zasluženo osvojil točko. H.W. Vesna — Baxter 2:1 (0:0) VESNA: Košuta, Tenze, Botti, Ac-quavita, Pribac, Zucca, Giacchin, Pipan, Massimi, Candotti, Querci. BAXTER: Donadei, Filippi, Suez-zi, Stefanich, Castellarin, Belic, Carli, Rainis, Zigante, Poli, Maio-rano. • STRELCI: v d.p.: v 7. min. Giacchin, v 12. min. Maiorano, v 25. min. Massini. Protagonist tega srečanja pa je bil sodnik, ki je s svojimi odločitvami večkrat presenetil igralce in gledalce. Prvi polčas ni bil zanimiv, saj se je igra odvijala pretežno na sredini igrišče in vratarja nista bila skoraj nikdar zaposlena. V drugem polčasu pa sta ekipi začeli napadati. Igra se je razživela predvsem po zaslugi Vesne, ki je z Giacchinom prišla do zadetka, po katerem je nadaljevala z napadi in vse je kazalo, da bo Baxter prejel še en gol, ki bi ga gotovo spravil na kolena. Zgodilo pa se je obratno. Maiorano je v vidnem off-sidem dobil žogo, preigral vratarja Košu to ter remiziral. Nogometaši Vesne so protestirali, saj zadetek ni bil regularen, sad njihovih protest pa je bila izključitev Tenzeja. Tako se je Vesna znašla v desetih, vendar so se kriški napadalci kar razigrali. Priložnosti so se vrstile kot na tekočem traku, za zadetek pa je poskrbel Massini, ki je z izrednim strelom presenetil domačega vratarja. Tu se je tekma praktično končala. V vrstah Vesne so se tokrat izkazali Querci, Pribac in Acquavita. Zarja — Zaule 0:0 ZARJA: Favento, Žagar, Franzo-lini, Franco, Macor, Samese, Lupi-di, Bidussi, Ražem, Grgič, Dana. ZAULE: Pausche, Velia, Mihalich, Pregare, Tremul, Cauferi, Bologna, Cociancic, Milanese, Ruppini in Puntin. SODNIK: Menon iz Tržiča Čeprav so Bazovci igrali z zelo slabim nasprotnikom jim ni uspelo zapustiti igrišče kot zmagovalci. Kaveljci, ki so na zadnjem mestu lestvice, so le senca lanske solidne ekipe, saj- so mnogi zelo dobri igralci zapustili dfUŠtvo.'Žšrjani so seveda startali na zmago. Že od vsega začetka so stalno napadali in so ustvarili tudi nekaj lepih priložnosti, vendar pa so vsi streli šli mimo vrat. Najlepšo priložnost je imel Bidussi, a ko je hotel akcijo zaključiti, ga je Mihalich grobo podrl. Sodnik, ki je vso tekmo zelo dobro sodil, pa je ukazal naj se igra nadaljuje. V drugem polčasu se slika ni bistveno spremenila, Zarja je še naprej iskala pot do gola. Lupidi je lepo streljal, toda branilcu je uspelo v zadnjem trenutku odbiti žogo v kot. Sredi drugega polčasa pa sta ekip- igrali predvsem na sredini igrišča, dokler ni sodnik Menon izključil zaradi protestov Puntina, napadalca gostov. Od tega trenutka dalje je Zarja diktirala svoj tempo a svoie premoči ni konkretizirala. Tudi zadnji Samesejev strel je za las zgrešil cilj. Najboljša v vrstah Zarje sta bila Ražem in Lupidi. BIG Breg - Costalunga 1:1 (0:1) BREG: Micor, Poropat, Tritta, Klun, Dazzara, Peroša, Fiorella (Bržan), Lovriha, Colja, Zonta, Senica. COSTALUNGA: Mezzavilla, La Pasquala, Coloni, Roiaz, Tulliani, Stfiarrone, Bussi, Sirotich, Rovatti, Palcini, Campagna. STRELCA: v 10. min. Bussi, v 81. min. Peroša. Tudi po sedmem kolu so Brežani še vedno nepremagan' Uspelo jim je iztržiti točko tudi proti Costalun-gi, ki je skupaj s S. Marcom na drugem mestu lestvice. Čeprav re- Pokal Primorskega dnevnika Na lestvici, kjer še vedno vodi kriška Vesna, ni prišlo do bistvenih sprememb. V nedeljo bo na sporedu spet derbi in sicer v Trebčah med Primorcem in Bregom. DOSEDANJI IZIDI Vesna - Zarja 1:1 Primorje - Vesna 0:1 Zarja - Primorec 0:0 Vesna - Breg 1:1 Primorje - Primorec 1:1 LESIVICA Vesna 3 r 2 0 3:2 4 Zarja 2 0 2 0 1:1 2 Primorec 2 0 2 0 1:1 2 Breg 1 0 1 0 1:1 1 Primorje 2 0 1 1 1:2 B.R. 1 zadoščenj, za Adrio, ki je letos naše skupinsko najuspešnejše društvo, pa odpirajo pot v še boljšo prihodnjo sezono. Skupno s prvenstvom najmlajših je bilo v teku tudi v štafetah za A in B kategorijo dečkov in deklic. kjer je na progi 3 x 1.200 m startala ekipa Adrie v postavi Da- vid Gregori, Marko Saksida ter Fausto Bonanno. V številni konkurenci je zasedla 7. mesto, z društvenim rekordom 12 40’ '4. Med deklicami pa je Bor predstavil svojo hitro štafeto 4 x 100 m v A kategoriji, kjer je v svoji kategoriji dosegla s časom nekaj nad minuto 5. mesto. R. F. NOGOMET V 3. AMATERSKI LIGI luventina in Gaja zmagali Kras je iztrgal enajsterici Edere dragoceno točko mi v bistvu zadovoljuje obe ekipi, še zlasti Brežane, ki so nastopili z zelo okrnjeno ekipo, pa prikazana igra ne more v celoti zadovoljiti, saj nista napada znala izkoristiti kopice lepih in tudi borbenih akcij. V prvem polčasu je bila v premoči Costalunga. Poleg gola v 10. min. so njeni igralci zadeli tudi vratnico. Položaj na igrišču se je spremenil šele proti koncu polčasa, ko je Brežanom uspelo s hitro i-gro potisniti nasprotnika v njegov kazenski prostor. Brežani so napadali tudi v drugem polčasu in so v 81. min. remizirali: Lovriha je lepo izvedel prosti strel in podal žogo v kazenski prostor, Peroša pa jo je z močnim udarcem z glavo poslal v mrežo. Breg je nadaljeval z napadalno igro, saj Costalunga ni odločneje reagirala. Rezultat pa se ni spremenil. SMI ATLETIKA NA NEDELJSKEM TEKMOVANJU Štiri zmage Adrie Na nedeljskem prvenstvu za dečke in deklice C kategorije so najmlajši atleti lonjerske Adrie pripravili prijetno presenečenje: zmagali so v vseh štirih panogah, kjer so nastopili. Naši atleti se niso pustili presenetiti ampak so hladnokrvno pričeli borbo z bolj izkušenimi tekmovalci ter si tako ob koncu tekmovanja prislužili naslov deželnih prvakov. Kot prvi je priče) svoj nastop Danijel Jakomin, ki je v skoku v višino z osebnimi rekordom 1,10 m prinesel društvu prvi naslov. Takoj za njim si ga je v daljni priboril Rodolfo Madotto, ki je v svo-m prvim nastopu skočil 3,36 m. ?lo je presenetil Omar Bachi ki je v metu kroglice premagal drugouvrščenega za celih 11 metrov, ko je v najbolišem metu dosegel 35,75 m. Taktično najlepši tek Da je opravila Mirjam Gregori z lepo zmago na 600 m, z novim osebnim rekordom 2'07’’l. Te štiri zmage imajo še drugi pomen za našo atletiko. Pomenijo, da imamo tudi za bodočnost zagotovilo za nadaljevanje lepih uspehov, ki iih atleti naših društev dosegajo v kategoriji dečkov in deklic. ter so obenem nailepši zaključek letošnje sezone, ki je dala našim najmlajšim atletom toliko OBVKSIUA Planinski odsek smučarskega kluba Devin sporoča, da bo 11. novembra priredil tretji jesenski pohod po Krasu. • « « •‘•K KRAS sporoča, da bodo treningi rekreacijske telovadbe za odrasle ob sredah In petkih od 21.00 do 22 30 v telovadnici osnovne šole v Sa ležu. • « • Odbojkarska sekcija ŠZ Bor vabi vsa mlada dekleta, ki se želijo posvetiti, oziroma vaditi odbojki . da pridejo na stadion «1. maj» vsako sredo in petek od 14. do 15. ure. Namiznoteniški deželni turnir v Nabrežini je pokazal, da lahko cej pričakujemo tudi od naše najmlajše igralske generacije Juventina — Piedlmonte 2:1 JUVENTINA: Businelli, Tavčar, Mikluš, Adragna, Medeot (k), Lorenzem, Russo, Devetak, Radikon, Klanjšček, Lepore, STRELCA ZA JUVENTINO: Radikon v 20. min., Adragna v 70. min. Kljub tehnični razliki so gostje zaigrali neustrašno ter niso dovolili da bi domači premagali odpor vratarja. K temu .je pripomoglo tudi obupno stanje igrišča, ki ni dovoljevalo točnih podaj. Vseeno pa so «belo-rdeči» solidno držali v rokah vajeti igre in so v 20. minuti povedli z Radakonom, ki je po o-sebni akciji prinesel zasluženo vodstvo Juventini. Takoj po tem pa gostje niso izkoristili edinstvene priložnosti. Sodnik jim je namreč dosodil enajstmetrovko, a je niso izkoristili. V drugem polčasu je ekipa gostov diktirala ritem igre. Uspelo ji je tudi izenačiti, a kmalu potem je dal branilec Adragna gol za Ju-ventino, ki je veljal za zmago. Igra je nato tehnično padla. Kljub temu so Štandrežci izgubili nadaljne priložnosti za zadetek in je rezultat ostal nespremenjen. Še enkrat so se izkazali le o-brambni igralci Juventine. srednji igralci pa so dokazali, da so preveč emotivni. V nedeljo bo zelo zanimiva tekma med doberdobsko Mladostjo in Juventino. D. K. Esperia Sl - Gaja 0:1 (0:0) ESPERIA SI: Vacearo, Bergama-sco, Marrucci, Farfoglia, Lena, Marcucoi, Vaccaro, Sossi, Romano, Olivo, Galetti, 12 Meola. GAJA: Kante, Olenik, Vrše, Ladi Milkovič, Križmančič, Boris Rismon-do, Marko Rismondo, Branko Grgič, Viviani, Bolcich, Maks Grgič, 12 Klavdij Grgič, 13 Stranščak. STRELEC: v 17. min. d.p. Vrše SODNIK: Maiole iz Trsta KOTI: 9:6 Z golom Vršeta v drugem polčasu si je Gaja na gostovanju pridobila proti solidni ekipi Esperii dve izredno dragoceni točki. Gajevci so se morali pošteno potruditi, ne le ker so bili domačini močna ekipa, temveč tudi zaradi pristranskega sodnika, ki je večkrat preveč piskal v prid domačinov: vsekakor lahko rečemo, da so sii zmago priborili predvsem s svojo požrtvovalnostjo in z veliko željo do dveh točk. Start Gaje ni bil prav nič obetajoč. Domačini so zaigrali odločno in vse je kazalo, da bo Gaji tokrat trda predla. Že na začetku so domačini kar dvakrat zadeli prečko in gol, je tako rekoč visel v zraku: ............................................................... NA DVODNEVNEM GOSTOVANJU ŠZ BOR PRI POBRATENEM ŠD SLOVAN V LJUBLJANI Bratski sprejem in utrjene vezi Obojestranska želja po razširitvi stikov - Skupno z Borovci tudi športniki nekaterih drugih društev s Tržaškega - Številne tekme v nedeljo - Prisrčen nastop najmlajših Športno združenje Bor je v nedeljo popoldne sklenilo svoj dvodnevni obisk pri pobratenem ŠD Slovan v Ljubljani. Naši športniki so bili deležni velike pozornosti in gostoljubnosti gostiteljev, ki so jih na vsakem koraku obdajali s pozornostjo in skrbjo nad dobrim počutjem. Tega pa vsekakor ni manjkalo, saj se je celotno srečanje odvijalo v res prijetnem vzdušju in mirno lah ko zapišemo, da je predstavljalo velik prispevek k utrjevanju vezi med športniki istega naroda, ki sicer žive v različnih državah. Pomen srečanja je bil še tem večji, ker se ga niso udalužili samo borovci, ampak so kot gostje sodelovali tudi predstavniki nekaterih društev s Tržaškega, kot so Gaja, Kras, Mladina, rekreativci Primorskega dnevnika, več učiteljev vrtcev, starši, posebno noto pa so dajali celotni manifestaciji najmlajši, saj so tudi otroci otroškega vrtca sodelovali v okviru tega srečanja. Po sobotnem sprejemu in družabnem večeru so v nedeljo stopili na igrišča tekmovalci in rekreativci, ki so se spoprijeli v bolj ali manj napetih, vendar pa res prijateljskih srečanjih, ki so dala take rezultate: KOŠARKA ČLANI Slovan - Bor 73:69 KADETI Slovan - Bor 68:31 DEČKI Bor - Slovan 48:44 NOGOMET Slovan - Primorski dnevnik 5:1 TENIS Slovan - Gaja 8:1 KEGLJANJE Slovan - Bor 1092:645 ODBOJKA MOŠKI Bor - Ljubljanska banka 3:0 ŽENSKE Bor - Ljubljanska banka 3:0 BALINANJE Slovan - Kras 13:3 NAMIZNI TENIS Slovan - Kajuh — Bor - Mladina 5:3 Končni izid srečanja je bil torej 7:3 v korist Ljubljančanov. Poleg zgolj tekmovalnega dela srečanja so imeli v nedeljo otroci vrtca še poseben program. V pred: poldanskem času so bili deležni izredno toplega sprejema v VV Kodeljevo, kjer so bili gostje tam- kajšnjih cicibanov, s katerimi so si izmenjali tudi darila ter se skupaj z njimi igrali. ter se udeležili tudi skupnega kosila. Delegacija Bora je medtem položila venec na Urhu. Popoldne ”,a so otroci iz obeh vrtcev v dvorani ŠD Slovan prikazali, kako se v obeh mestih ukvarjajo s telesno vzgojo. Nastop malčkov (tržaških skupno z mamicami) je bil izredno prisrčen in je predstavljal res lep zaključek celotnega srečajo je bila namreč zadnja točka te manifestacije, katere se je udeležila tudi več .predstavni)^ ljplj- ŠZ Bor se zahvaljuje predstavnikom OTK SKGZ, ZSŠDI, Krasu, Gaji, Mladini, Primorskemu dnevniku, vrtnaricam, staršem in vsem, ki so sodelovali in pripomogli, da je dvodnevni obisk pri pobratenem ŠD Slovan v Ljubljani povsem izpolnil namen, ki sta si ga obe pobrateni društvi zastavili za utrjevanje stikov med slovenskimi športniki na obeh straneh meje. ljanskega družbenopolitičnega življenja. V zaključni besedi sta predsednika obeh društev, Jože Boršt-nar in Mitja Race izrazila svoje zadovoljstvo nad dejstvom, da društvi nadaljujeta po zastavljeni poti, obojestransko je bila izražena misel, naj bi se podobni stiki še utrdili ter postali pogostejši in na koncu je, seveda, sledilo vabilo na povratni obisk v Trstu čez leto dni. Celotnemu obisku lahko damo visoko oceno, saj so prav take manifestacije najboljša priložnost, da stiki med posameznimi društvi v zamejstvu in matični domovini ne ostajajo zgolj na športni ravni, ampak jačajo tudi osebna poznanstva ter ustvarjajo vezi, ki so porok za novo kakovost v stikih med Slovenci v zamejstvu in matični domovini. V D LIGI Remi Pro Gorizie Pro Tolmezzo - Pro Gorizia 1:1 (0:0) PRO TOLMEZZO: Hlede, Comis- so, Grazzolo, Menegon, Zearo, Car-nelos, Gonano, D'Orlando, Bosdaves, Codarin, Rainis. PRO GORIZIA: Calligaris, Ranoc-chi, Girella, Beltramini, Marassi, Fabris (Interbartolo), Braida, Mi-chelut, Blažič, Zanetti, Peressoni. SODNIK: Sacalise iz Bologne STRELCA: Peressoni v 50. min., Zearo v 53. min. V najvažnejši tekmi tega kola je Pro Gorizia v Tolmeču remizirala s tamkajšnjo ekipo, kar je vsekakor dober rezultat, če pomislimo na kakovost nasprotnika. Resnici na ljubo pa je treba povedati, ..dan so domačini predvajali boljši nogomet in bi zaslužili več, še posebno če upoštevamo številne priložnosti’ za gol, ki so se ponudile igralcem Pro Tolmezza. Po prvem polčasu, ki se je zaključil brez zadetka, so Goričani v 5. minuti igre prišli v vodstvo s Peressonijem, ki je dobro izkoristil predložek z desne strani. Reakcija domačinov je bila takojšnja: 3 minute kasneje so namreč prišli do izenačenja. Naj omenimo, da se je srečanje odvijalo na izredno blatnem igrišču. (pr) NA DRŽAVNEM PRVENSTVU Lakovič včeraj prekinil Absolutno državno šahovsko prvenstvo, ki se odvija v Benetkah, je prešlo že v svojo drugo polovico. Mednarodni mojster Tatai še vedno dobro igra, saj je v sedmem kolu premagal Olivotta, medtem ko je Lakovič počival. Lakovič je po treh prekinitvah in desetih urah igre izgubil v Vallifuocom, vendar pa se je takoj revanžiral z zmago nad Ca-pecejem. Olivotto je v osmem kolu nadigral Messo, vendar pa se je prenaglil in se je moral zadovoljiti z večnim šahom. V prejšnji številki smo napačno napisali, da je Olivotto mojstrski kandidat, dosegel je mojstrski naslov, ko je že pred leti osvojil državni vseučiliški naslov. Izidi 8. kola so sledeči: Trabattoni - Taruffi 1:0 Olivotto - Messa remi SantOlini - Tatai 0:1 Passarotti - Sartori prek. Rosino - Toth remi Vallifuoco - Coppini remi Lakovič - Capece 1:0 počival je Bonfa Izidi 9. kola Coppini - Lakovič prek. Toth - Vallifuoco prek. Sartori - Rosino remi Tatai - Passerotti remi Messa - Santolini prek. Taruffi - Olivotto 1:0 Bonfa - Trabattoni remi počival je Capece domačini pa so naleteli tokrat na zelo zanesljivega Kanteja, ki je res vse ubranil. Domačini so popolnoma gospodarili na sredini igrišča in zmedli gajevce, ki so se omejevali na hitre protinapade, toda brez nevarnosti za vratarja. Po odmoru, pa so «zeleno-rumeni» preboleli začetno krizo, zaigrali bolj živahno in predvsem napadalno in tudi takoj prišli v vodstvo z golom Vršeta, ki je s strelom od daleč premagal vratarja Vaceara. Od tega trenutka dalje je igra postajala groba in sodnik je vse bolj pomagal domačinov ter tako oškodoval Gajo, ki se je požrtvovalno upirala nasprotnikom. Imela je tudi vrsto priložnosti za podvojitev toda rezultat je ostal do konca tekme nespremenjen. d. gr. Edera — Kras 0:0 EDERA: Ulisse. Marion. Gardos-si (Perin), De Marchi. Bassanese, M. Starace, Benčič, Valentino, Pu-rin, Gombač, A, Starace, rezervni vratar Mihel. KRAS: Bogateč (Kapun), Škabar, D. Sulli, Blažina, Dilič, Germani. Miloš Milič, Vilalta, Raseni (Ljubo Milič), Terčon, Colja. KOTI: 2:4. Kras je stopil na igrišče s trdnim namenom, da odnese vsaj neodločen izid. Že v drugi minuti i-gre so imeli Ederini igralci edinstveno priložnost. Benčič je skušal poslati žogo čez vratarja v mrežo, a ni bil dovolj priseben. Nato se je lepa prilika ponudila Terčonu, ki je prodrl v 16-metrski prostor, podal v sredino, a je branilec preprečil najhuje. V tem delu srečanja so imeli gostje terensko pr; noč, a je niso znali primemo izkoristiti. Že v prvi minuti nadaljevanja je ob robu kazenskega prostora močno streljal Colja, a naravnost v vratarja. Domačini so odgovorili v 25. min. s strelom Benčiča iz ugodnega položaja in takrat je moral resno poseči Kapun, da je z nogami odbil strel v kot. Okoli sredine polčasa so zopet imeli Kraševci očitno terensko premoč in so se njihovi napadalci prizadevali, da bi zatresli nasprotnikovo mrežo. Nekaj minut pred končnim sodnikovim žvižgom je nezadržno prodrl Vilalta, Ederini igralci pa so ga ob robu kazenskega prostora zrušili. Prosti strel je izvedel Terčon, ki je s silovitim u-darcem zaposlil domačega čuvaja mreže. Tekma se je tako končala pri belem izidu. V 6. kolu bo Kras zopet igral na domačem igrišču v Repnu. SZ. Mladinsko košarkarsko srečanje med Jadranom in Ferroviariom I vsmvmtt Bob Woodward Carl Bernstein NUONOV PADEC 16. Prevedel Dušan Dolinar 1^. Predsednik ni bil kos skoraj nobeni ročni veščini. Ord^OVe gibalne zmožnosti niso bile posebno dobro ko-tie)iinirane- Po štirih letih’ ko ^ svoiim obiskovalcem 2a t sp°minska darilca v obliki zapestnih gumbov, sponk ^ Javate; žogic za golf in peres, mu je pri odpiranju je k*'" 'z lepenke moral še vedno kdo pomagati. Buli Pil tcD*Q dela vajen P^oricprinik era le nekoč klical “ tega dela vajen. Predsednik ga y6l>p0rn°č pri odpiranju stekleničke s je nekoč tabletami zoper j.6jegiiO; s stekleničko se je ubadal že nekaj časa na ®na io a*» bila njej tako, da je ne bi mogel odpreti vsak pa je bilo nalepljeno navodilo: *Ko su-Pritiskaj navzdol.- V pokrovu so bili odtisi zob, ker Nixon očitno hotel odpreti z zobmi, lnui 0 Ponedeljkovo dopoldne ob 10.16 se je predsednik ■ 111 tr ^4 Haldeman napovedal vnaprej. utrakov. Kar je slišal, ga je razveselilo, kakor mu bil -------------- --------------------- jul« Ima asa v rokavu. Sam ima natančen zapis, Dean pa predvsem le svoj spomin. Nixon, ki je bil sam pravnik, se je zavedal, kako mogočno orožje ima v rokah, zlasti če se z njim oborožijo tisti, ki bodo križno zasliševali Deana. Haig je prišel k njemu ob 11.53. Kakor je poslušanje že utrudljivo, pa mora Nixon to vendarle opraviti, je rekel Haig. Zdaj se «res lahko lotijo pasjega sina-. Morda zasačijo Deana celo pri krivem pričevanju. Predsednik mu je pritrdil. Toda «ne smemo pozabiti, da imamo še en resen problem. To je tisti prekleti pogovor enaindvajsetega marca.- Dean in predsednik sta takrat razpravljala o izsiljevalskih zahtevah vlomilcev iz VVatergatea in o tem, ali naj jih Nixon v imenu privilegija izvršne oblasti pomilosti ali ne. «Toda mislim, da bomo s tem že opravili,- je dejal Nixon. Haldeman bo v svojem pričevanju Deanovo različico spod-bil in tako bo stvar pri kraju. Tistega pogovora mu ni treba niti ponovno poslušati; poslušal ga je Haldeman in mu povedal, kaj je v njem. Haig je rekel, da je dobro; ker je predsednik posvetil dopoldanski čas poslušanju pogovorov s trakov, dobro za njegov notranji mir. Predsednika pa je še vedno skrbelo. «Kot veste, so naši nasprotniki brezobzirni,- je zavzdihnil. «No, z vami bo zdaj vse v redu,- je odvrnil Haig, «ker se bomo temeljito pripravili.- Omenil je da bo ne mara prišel čas, ko bodo želeli prek Buzhardta sami objaviti svojo različico o dogodkih. Toda Buzhardt ne ve za magnetofone, je rekel predsednik. Haig je spomnil Nixona, češ Buzhardt je zvedel, da obstajajo snemalne naprave — vsaj takšne za zapisovanje telefonskih pogovorov. Nixona je vznemirilo, da Buzhardt morda res že ve. «No, dobro,- je rekel. «Toda zdaj naj bo dovolj. Tega ne sme povedati nikomur več... Sprijaznimo se pač s tem, da smo bili neumni. Če boste šli k Buzhardtu, mu recite, da imate gradivo iz varnostnih virov.» Ko bo prišel čas, da gradivo prek Buzhardta razdelijo, bodo vir obvestil lahko zamolčali. «A1, lahko jim povemo zgodbo, da ima (Buzhardt) zapisnike, razporede sestankov in telefonskih pogovorov ter še vse druge podobne reči.- Haig se je strinjal. Na varnem so. Objavijo lahko popolnejšo verzijo sestankov in potisnejo Deana v dvomljivo luč, ne da bi razkrili prisluškovalni sistem. Poleg tega pa Dean ni ne vem kakšen človek, je rekel Haig. «Nedozorel je in nedorasel.» Nixon se je spet lotil poslušanja trakov. Spet je zavzdihnil. «To je garaško delo. Toda opraviti ga moram. Moram ga opraviti. In tudi najbolje je, da ga opravim /oz.» Haig si seveda ni čisto nič želel, da bi poslušal pogovore sam. -Samo vi,- je rekel Nixonu. -Samo vi.» Predsednik je poslušal ves popoldan. Ob 18.04 se mu je pridružil Ziegler in oba sta se navduševala, češ koliko bolje so pripravljeni kot Dean. -...Kolikor je to že vredno, Buzhardt je šel skozi Deanove mape in ugotovil, da ni v njih niti ene same preklete reči,- Ziegler ni ničesar niti pričakoval. Predsedniku je rekel, da Dean po vsem videzu ni urejen, vesten tip, ki bi si delal dobre zapiske. Predsednik je Zieglerju po svojih beležkah povedal v zgoščeni obliki, kaj je slišal s trakov. Oba sta menila, da je Dean povedal predsedniku zelo malo o prikrivanju zadeve z Wategateom, dokler ni 21. marca prišel -s tisto rečjo o raku v srcu predsedniške funkcije- kot je dejal Nixon. Predsednik in njegov tiskovni sekretar sta drug drugega tolažila in spodbujala. Vse, kar je Dean govoril predsedniku, je bilo povezano z omejevanjem politične škode, ki jo utegne povzročiti senatni odbor za Water-gate, ne pa z oviranjem preiskave in sodnega postopka. «V tem ni nikakršnega prikrivanja — do tega časa, in pika,- je rekel predsednik. -Niti z besedico se nobeden ne dotakne prikrivanja.- -Tako je,- je kot papiga zatrdil Ziegler. Toda ko je predsednik pregledal svoje zapiske, ki so nastali ob pogovoru dne 13.' marca, ga je očitno zaskrbelo. «Tukaj pa je nekaj malega, tule skozi pa udarja za spoznanje tistega,- je rekel. Mislil je na tisto, ko mu je Dean povedal, da Haldemanov pomočnik za politične zadeve Gordon Strachan ve za prisluškovanje v VVatergateu. A še vedno si je predsednik dovolil dvomiti in je odrinil problem ob stran. -Kaj pa je to takega?- je retorično vprašal. Nixon je glasno bral iz svojih zapiskov, kaj mu je Dean v bistvu povedal 17. marca. Tam, kjer je Dean menil, da je tudi on sam, predsednikov svetovalec, pred tožilstvom ranljiv, je predsednik za hip pomolčal. «,Kajti jaz sem to zakrival s samim seboj kot s pregrinjalom,’* je Nixon citiral Deana. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek TRST. Ul Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 I1nl|e) Podružnica Gorica. Ul 24 Mogglo 1 — Tel (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačano celotna 32.000 lir Letna naročnino za Inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revi|a «DAN». V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din. za zasebnike mesečno 50,00, letno 500.00 din. za organizacije in oodjetja mesečno 65,00. letno 650.00 din Poštni tekoči račun za Italilo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi Stran 6 30. oktobra 1979 2iro račun 50101-603-45361 sADITi - DZS • 61000 Ljubil®* Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš. 43 f 18.800 lir. Finančni 700. legalni 600, osmrtnice 300, s°z"' 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanijo - JuHI5:. krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih v Italiji pri SPI. i l__ Član itatijanjk* a zveze časopisen •M' ' Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaial in tiska V založnikov FIEG 6 HIDR0GE0L0ŠKA DEGENERACIJA ITALIJANSKEGA OZEMLJA IN VREMENSKE UJME Nedeljsko neurje prizadelo Neapelj Ogromna škoda, eno osebo pogrešajo Opustošenje ob jonski obali Kalabrije NEAPELJ — Po nedeljski hudi uri je včeraj nad Neapljem posijalo sonce, veter se je umiril in temperatura se je dvignila. »Temperatura* pa se je dvignila tudi med prebivalci mestne četrti Fuo-rigrotta, ki jim je neurje uničilo borne barake. Skoraj eno uro so zasedli glavno ulico in onemogočili promet. Prvi skupinici so se pridružili tudi lastniki nekaterih trgovin, ki so tako zahtevali takojšen poseg gasilcev, da bi izsušili poplavljene trgovine. Neapeljski gasilci pa so imeli polne roke dela za nujnejše posege. Pred zoro se je v Ul. Tomma-so de Amicis udrlo cestišče, v «u-domico* pa je strmoglavil osebni avto. Voznik je zadobil le nekaj prask in se bo moral zdraviti teden dni. Še vedno pa je v smrtni nevarnosti voznik avtomobila, ki ga je v nedeljo prava reka vode in blata odnesla v morje. Včeraj so tudi ugotovili, da je voda, ki je udrla z obronkov Vezuva odplavila v morje avtomobil 23-letnega Giu-lia Sorrentina. Gasilci so v dopoldanskih urah zaman iskali njegovo truplo, saj so vsi prepričani, da ni preživel. Vodna ujma je njegov avtomobil kotalila nekaj sto metrov do morja. Škoda je ogromna. Porušene hiše, preplavljene trgovine in obrtniške delavnice, pokvarjena cestišča. telefonske in električne napeljave. Neurje je do skrajnosti razgalilo pomanjkljivosti Neaplja. Mestni očetje se lahko le tolažijo, da je bilo nedeljsko neurje izredno (106 milimetrov dežja na kvadratni meter — letno neapeljsko povprečje 900 milimetrov), bistva pa s tem ne spremenijo. Prejšnje mestne uDrave in celo stoletna zgodovina Neaplja predstavljajo hudo dediščino za vsakogar, ki bi hotel popraviti hidro-geološko degeneracijo mesta in okolice. Sanacija tal je neodložljiva, saj samo tako lahko preprečimo na daljne katastrofe. Najbolj zgovoren primer je mesto Trapani, ki je nedeljsko neurje preživelo brez hujših zapletljajev, kljub temu. da je padlo več dežja kot ob povodnji leta 1976. Tri črpalne centrale, odtočni kanali pod železniškim nasipom so preprečili novo poplavo. Voda je kljub temu preplavila ni-žjeležeče predele mesta, a škoda je bila minimalna, kar dokazuje, da celo minimalni ukrepi lahko preprečujejo tragedije. Čisto drugačen problem pa predstavlja razbesnelo morje, ki je v nedelio opustošilo jonsko obalo Kalabrije, škodo pa povzročilo tudi v Tirenskem morju, kjer je na Pon-zi pod ruševinami zidu izgubila življenje neka oseba. Človek bi ob takih primerih takoj pomislil na valobrane, a taka rešitev bi oo vzročila več škode kot dobička Obramba obale zahteva zelo zapleteno načrtovanje, tudi najmanjši poseg lahko povzroči hude dolgoročne posledice v več sto kilometrih oddaljenih krajih. Pri obračunu nedeljske škode lahko pono-vimi staro trditev, da smo jo sku pili še poceni. Nad Italiio pa še vedno visi kot Damoklejev meč strah, da bi se novemberska tragedija leta 1966 ponovila, sai je bilo od takrat kaj bore malo storjenega za sanacijo italijanskega o-zemlja. (voc) Na sliki (telefoto ANSA): avtomobila, ki jih je vodna ujma odplavila v Neapeljski zaliv. V načrtu zveza arabskih držav BEJRUT — Zunanji minister Kuvajta šejk As Sabah je na tiskovni konferenci povedal, da proučujejo možnost ustanovitve federacije držav Arabskega zaliva, ki bi se zgledovala po Združenih državah Amerike. As Sabah je obravnaval najbolj pomembna vprašanja, ki tarejo tisto območje. Kar zadeva federacijo arabskih držav se As Sabah ni : pustil v podrobnosti, dejal je samo, da bo imela skupno zunanjo politiko, vojsko in skupni sodni sistem, ■itiimiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuMiiHiim VČERAJ ZJUTRAJ V MILANU ATENTAT NA STANOVANJE SINA BIVŠEGA V0DITEUA ITALCASSE Arcaini je bil pred časom vpleten v skrivnostno «ugrabitev» - Velika materialna škoda MILAN — Silovita eksplozija je včeraj zjutraj v središču lombardij-skega glavnega mesta močno poškodovala stanovanje Artura Arcairlija, sina bivšega predsednika Italcasse, ki je kot znano umrl v zaporu, ter povzročila le veliko materialno škodo. V trenutku eksplozije sta bila v stanovanju poleg Arcainija še njegov kuhar in njegov šofer, ki pa sta ostala nepoškodovana. Po prvih policijskih izsledkih ter na podlagi pričevanj nekaterih očividcev kaže, da je peklenski stroj podtaknil pred vhodna vrata Arcainijevega stanovanja mladenič, ki je vratarju povedal, da mora sinu bivšega predsednika Italcasse izročiti šop rož, v katerem je bila očitno skrita bomba. Atentat je poškodoval tudi nekatera druga stanovanja ter razbila okenske šipe bližnjih hiš. 37-letni Arturo Arcaini je trenutno pooblaščeni upravitelj farmacevtske industrije »Francis*, ki ima svoj sedež v Milanu. Moški je preiskovalcem povedal, da mu neznanci predvsem po telefonu, a tudi s pismi, stalno grozijo, eden izmed teh pa je pred meseci tudi zagrozil, da mu bodo kratkomalo «vrgli v zrak* stanovanje. Sin bivšega predsednika Italcasse je bil že leta 1977 v središču pozornosti zaradi skrivnostnega dogodka, ki ga policiji ni še uspelo dottončno razčistiti. Arturo Arcaini je namreč takrat policiji povedal, da je v njegovo milansko stanovanje vdrla skupina oboroženih mož, ki so od njega Zahtevali, da podpiše nekatere dokumente in izjave proti očetu, ki je bil neposredno vpleten v škandal Italcasse. Arcaini trdi, da on tega ni hotel podpisati, za kar so ga neznani moški za nekaj ur «ugrabili» ter ga nato izpustili, v zameno pa zahtevali celo deset milijard lir odkupnine, ki bi jih moral Arcaini plačati po o-brokih. Skrivnostni banditi so v primeru da Arturo Arcaini ne bi plačal omenjene vsote, tudi zagrozili, da bodo posredovali tisku nekatere «zanimive» dokumente, ki bi osramotili njega in očeta. Razvoj do- godkov ni povsem prepričal preiskovalcev, kot tudi sedaj ne, saj menijo, da je treba včerajšnji a-tentat na Arcainijevo stanovanje povezati z zagonetnim ozadjem celotnega škandala Italcasse. (st) HAVANA — Kubanski obrambni minister Raul Castro je v nedeljo izjavil, da so bile ameriške vojaške vaje na Kubi «provokacija in zelo nevarno dejanje*. ZDA so poslale v Karibsko morje 25 bojnih ladij samo zato, da bi izvajale pritisk na Kubo in ponovno dokazale, da ne spoštujejo njene suverenosti. Lorenzo Bozano kmalu v Italiji ŽENEVA — švicarske oblasti bodo morda že ta teden izročile italijanskemu sodstvu Lorenza Bozana, morilca mlade Milene Sutter, ki je bil na prizivnem procesu obsojen na dosmrtno ječo. Ministrstvo za pravosodje je namreč s hitrim postopkom že sinoči odposlalo v Bern vso potrebno dokumentacijo za izročitev Bozana, zato ni pričakovati, da bo prišlo do birokratskih zapletov, saj sta Italija in Švica podpisali zelo jasen in učinkovit sporazum o tem vprašanju. Francosko notranje ministrstvo pa je medtem uradno sporočilo, da je bil Bozano v Franciji nezaželen in zato so ga izgnali iz države. DANES NA PORTUGALSKEM Seja biroja socialistične internacionale LIZBONA — V malem portugalskem mestecu Estoril bo danes seja biroja socialistične internacionale, ki bo posvečena problemom Južne Afrike, Bližnjega vzhoda in Latinske Amerike. Za to priliko pričakujejo na Portugalskem najvidnejše predstavnike evropskih socialističnih in socialdemokratskih strank. .................iintttiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiM«n»tmMn«niiiiiiiiiiiiiiiiii«miiiHiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiiin«iiiiiiii...... BENEŠKI DNEVNIK Nesoglasja v K D ovirajo razvoj tipanske občine Po hudih polemikah je župan odstopil • Ostre kritike domačega kulturnega krožka Tipana. vasica in sedež občine v Terski dolini, ki jo je potres pred tremi leti močno poškodoval, mora danes začeti reševati vprašanja, ki jih je naravna katastrofa leta 1976 dramatično postavila na dan. Med temi vsekakor prednjačita nerazvitost in emarginaeija ki sta sicer že kronična problema Beneške Slovenije in predvsem Terskih dolin. Kulturni krožek »Naše vasi*, ki je nastal v vaseh tipanske občine kmalu po potresu, je v tem času skušal postaviti na nove temelje kulturno dejavnost in identitete v teh krajih, upoštevajoč tako na rodno vprašanje kot družbeno in gospodarsko osamelost. Je namreč nepotrebno in sploh nesmiselno na črtovati bodoči razvoj če se prej ne premaga osamelosti, apatičnosti in brezbrižnosti, to so vsi dejavniki, ki jih Se danes pogojuje specifična politična volja, ki ovira vsak resen in napredni načrt, da bi se Terska dolina na kateri-ko'i način razvila Dokaz tega so spori in nesogla sja ki se že dali časa pojavljajo med občinskimi upravitelji, v ka- tere je vpleten tudi sam župan, ki je že večkrat odstopil, a se nato premislil in ponovno ostal na svojem mestu. Kamen spora je bil v začetku prav župan zaradi svojega osebnega in klientelamega sistema vodenje občine in predvsem vprašanja potresa, ki bi gotovo zahtevala pristop in sodelovanje vseh političnih sil. Prebivalstvo pa je bilo o tem, kar se dogaja v občinskem odboru povsem neinformirano, tudi potem ko so dogajanja dosegla tako ostrino, za kar ni manjkalo sodnih prijav ter celo obtožb, da občinska uprava vodi mafijsko politiko. O vsem tem poroča junijska številka biltena kulturnega krožka «Naše vasi*, ki odločno postavlja župana pred odgovornosti, ki zade vajo vsa vprašanja obnovitve, kjer manjka sploh javna in demokratična kontrola 'nad denarnimi prispevki in nad načinom, kako gradijo in obnavljajo porušene in poškodovane stavbe, mnoge celo brez prepotrebnih protipotresnih norm. O vsebini biltena so razpravljali tudi v tipanskem občinskem svetu, kjer so obtožbe na račun župana podprli svetovalci manjšine ter nekateri «oporečniki» Krščanske demokracije. kar pa ni zadostovalo za županov odstop. In šele po hudih polemikah in sporih ter po odstopu enega izmed občinskih odbornikov. se je župan «vendar prepričal* ter najavil odstop, ki ga je občinski svet na seji, ki je bila 23. oktobra, tudi sprejel. Kljub temu pa se položaj vsekakor ni še razjasnil zaradi hudih notranjih sporov v Krščanski demokraciji, ki popolnoma onemogočajo vsako resno in aktivno delovanje občinske uprave v Tipani. Že trikrat je občinski svet skušal izvoliti novega župana in sedaj kaže da bo to važno funkcijo prevzela oseba, ki ima samo to lastnost, da ni neposredno vpleteno v polemikah in sporih Krščanske demokracije. Te politične igre gotovo najbolj prizadenejo potrebe prebivalstva, kj se mora že itak truditi za obnovo svojih domov in svojih vasi brez podpore tistih, ki bi jim morali pomagati. V Lizbono je že pred dnevi prispel predstavnik socialistične internacionale Wiily Brandt, danes pa se bodo seje udeležili tudi Bruno Kreisky, Francois Mitterrand, Felipe Gonza-lez in drugi voditelji strank včlanjenih v socialistično internacionalo. ALŽIR — Delegacija komunističnih partij Italije, Francije in Španije je začela sinoči tridnevni obisk pri arabski demokratični saharski republiki, kamor jo je povabila o-svobodilna fronta Polisario. Italijansko partijo predstavlja v delegaciji Giancarlo Pajetta. % ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Ko se je začela televizija, 9. del 13.00 Dan za dnem - rubrika Dnevnika 1 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK - Danes v parlamentu 17.00 Remi, risanka, 7. del 17.25 Bilo je nekoč .. . jutri Program v sodelovanju z o-snovnošolskimi otroki 17.45 Leoniglio, risanka 18.00 Antibiotiki 18.30 Primissima - Kulturne aktualnosti Dnevnika 1 19.05 Spaziolibero: Programi pristopanja 19.20 Trije nečaki in majordom: Dobri sosedi, TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Vestire gli ignudi, 1. del 21.40 Antenna: Mi in Vietnam 22.55 Spaziolibero: Programi pristopanja Ob koncu DNEVNIK - Danes v parlamentu - Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Objektiv jug 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Tuj jezik v osnovnih šolah, 5. del Program za mladino 17.00 Capitan Harlock 17.25 Trentaminuti giovani 18.00 Otroštvo danes: pogovori o spolnosti otrok od 3. do 6. leta starosti - 4. del 18.3(1 Iz parlamenta DNEVNIK 2 - Športne vesti 18.50 Dober večer z . . . Macariom Vmes film iz serije George in Mildred: Evasioni paral-lele, TV film Vremenska napoved 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 DNEVNIK 2 - Dossier replay 21.30 Mumija, film Režija: Karl Freud Igrajo: Boris Karloff, Žita Johann, David Manners, Ed-ward Van Sloan, Arthur Byron 22.40 La guerra dei reparti, TV film - Ob koncu DNEVNIK 2 - Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.15 - 10.00 TV v šoli 17.25 Poročila 17.30 Balet iz Trinidada 18.00 Palčki nimajo pojma 18.35 Obzornik 18.45 Ponos preteklosti • optimizem prihodnost, oddaja iz cikla Čas, ki živi Vasica Petanjci blizu Radencev se ponaša z bogato sem dneva; in razgibano preteklostjo. Že pred vojno so se tu zbrali napredni, svobodno misleči ljudje ob listu Mladi Prekmurec, že leta 1941 tudi prvi ilegalci NOB med njimi Evgen Kardoš, Štefan Kuhar in Mirko Bagar. Petanjci pa se danes, poleg živahnega družbenega in kulturnega življenja ponašajo tudi s svojevrstnim vrtom spominov in vojnih grozot, u-stanovljenih pred približno dvajsetimi leti na pobudo Šiftarjevih. 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Mi med seboj 20.55 H. Fallada: človek hoče navzgor, TV nad. S svojimi najboljšimi deli je Fallada značilni predstavnik napredne proze «nove stvarnosti* in njegova dela prištevajo k najdragocenejšim umetniškim pričevanjem nemškega realizma. V zadnjem času se je Izkazalo, da je Fallada tudi presenetljivo uspešen televizijski avtor*. Na našem programu smo pred leti predvajali trilogijo «Sam med volkovi*, ki je nastala po romanih «Volk med volkovi*, «Mali človek, kaj zdaj?* in «Vsak umre sam zase*. Predvajali smo tudi priredbo romana »Kmetje, bombe in oblast*, nemška televizija pa je tudi posnela »Železnega Gustava*. «Človek hoče navzgor* je priredba Falladovega romana v trinajstih delih. To je zgodba o življenju in karieri odločnega mladeniča s podeželja, ki na prelomu stoletij pride iskat srečo v Berlin 22.00 Komorna glasba skozi stoletja 22.30 TV dnevnik - Kronika Borštnikovih srečanj Jutri, 31. novembra, bo ob 18.50 ljubljanska televizija predvajala oddajo o nabrežin-skem moškem pevskem zboru «Igo Gruden*, ki jo je pripravila Agencija Alpe Adria Koper 19.25 Odprta meja 19.50 Stičišče 20.00 Risanke 20.15 TV dnevnik 20.30 Potovanje na sedmi planet, film Režija: Sidney Pink Igrajo: John Agar, Greta Tyssen, Ann Smyrner 21.40 Aktualna tema 22.10 Narodna glasba - južna Štajerska Zagreb 17.45 Pustolovščina, otroška oddaja 18.15 Književni klub 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV DNEVNIK 20.00 V žarišču, aktualna oddaja 21.00 Ugledna trupla, italijanski film 23.00 TV DNEVNIK ŠVICA 18.00 Program za najmlajše 18.10 Program za mladino: Bel kamen, 5. del 19.05 Songs alive - tečaj angleščine 20.45 Luč pravičnih, film TRSTA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Jutranji almanah; 9.05 Iz arhiva: «Glej kako lepo se dan pričenja*; 10.05 Radijski koncert; 11.35 Vam še ugajajo?; 12.00 Kulturni prostor; 13.15 Glasba po željah; 14.05 Odraslim prepovedano; 15.00 Rezervirano za ... «Pesem, domovina, hočem ti zapet*; 15.35 Doba kantavtorjev; 16.00 Kulturne rubrike slovenskih časopisov v I-taliji; 16.20 Veliki izvajalci lahke glasbe; 17.05 Mi in glasba; 18.00 Kulturna kronika; 18.05 Slovenska dramatika po 45. letu; 18.45 V ritmu rock’n rolla. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Protagonisti opere; 9.00 Orkester Andrew Oldham; 9.15 Knjiga po radiu; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Orkester Baiardi; 10.32 Pe- 10.40 Glasba in "J sveti; 11.32 Horoskop dneva; j1' Glasba; 12.05 Glasba po želj«"1 14.00 Prijetno popoldne; 14.33 .X, fonični poemi; 15.(X) Mladi P1 mikrofonom; 15.15 Orkester Ca-dei; 15.45 Pesmi, pesmi; 16.000“ sovi našega časa; 16.32 Cra-j 17.00 Glasbena fantazija; h' Orkester Oskar Lindok; 17.45*? dijski oder; 18.15 Poje DŽO “ račič - Maki; 18.32 Igor Gjadr«'1 19.00 Glasba. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.00, 13.30, 14.30 ^ ročila; 6.00 - 7.30 Glasba » bro jutro; 13.05 Domači pevci ® bavne glasbe; 13.37 Naša oP^ Danilo Švara; 14.00 Mladim P slušalcem; 14.37 Glasbeni n«** 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba r željah; 16.00 Primorski dnevnj, 16.15 Reklame in zabavna glasD,. 16.30 Aktualna tema; 13.36 Iz rovskega arhiva. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 1** 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 jutro, otroci!; 7.30 Iz naših redov; 8.08 Z glasbo v dober <*a ' 8.30 Iz glasbenih šol; 9.05 Z r diom na poti; 10.05 Rezervir«? za...; 12.10 Danes smo izbr8l! 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 ^ domače; 13.00 Danes do 13.; 1“^ Obvestila in zabavna glasba; !“• Priporočajo vam ...; 14.00 menska napoved in poročila; 1% V korak z mladimi; 14.55 za EP; 15.30 Zabavna glasba; 1% Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.; Skladbe Josipa Ipavca; 18.35» gosteh pri zborih jugoslovans«. radijskih postaj; 18.55 Minute EP; 19.25 Obvestila in žaba'®* glasba; 19.35 Lahko noč, 19.45 Minute z ansamblom JJv ta Privška; 20.00 Slovenska lja v pesmi in besedi; 20.45 U, ke in godala; 21.05 Radijska ® 22.20 S Plesnim orkestrom **.■: 23.10 S popevkami po Jugosla™, Ljubljana; 23.05 Lirični utri«10' RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 8.40 v^-j) i: IV" Včerj, v parlamentu; 8.50 Glasba; !*■ Una partita a scacchi; 11.30 bena oddaja z Ornello Vane®' 12.03 - 13.12 Vi in jaz; 14.03 G J* ba; 14.39 Okvara; 15.03 Raf'.: 15.30 Errepj 1; 16.40 Na krat«"' 17.00 Radijska drama; 19.15 ™ sluhni večeri se; 20.30 Napolet«. ske pesmi; 21.03 Radio 1 - J8.Zsi 21.30 Ženske dogodivščine; 2L Slučajno glasba; 23.00 Preden 28 spiš, draga! Veletrgovina Altura je bližja. ^ Razen tega poglej cene! OPČINE i l J. POSTOJNA LJUBLJANA [BAZOVICA LIPICA LJUBLJANA IVLJE l i RIJEKA v4. KOPER PULA l ■ — j SEMENSKO OLJE PILASTRO v pločevinkah po 11 790 RIŽ CURTI MARATELLI R.B, 690 PENA ZA BRITJE VIDAL QCA velik format w V v OLUPLJENI PARADIŽNIKI 400 g neto 165 RIŽ CURTI ARBORIO 950 GLED ASSORBIODORI 740 KAVA SPLENDID 200 g 1.380 SEMENSKO OLJE IZ SONČNIC TOPAZIO v pločevinkah po 1 I 1.175 GLED ARIA NUOVA 890 KAVA MOAMY rdeča vrečka 200 g 1.050 AMARO RAMAZZOTTI 2.890 ELAN PRAŠEK velik format 2.240 WHISKY BALLANTINES 4.690 BRISK LEMMON prašek velik format 2.590 LIKALNIK NA PARO MILORD ORO TERMOZETA 20.900 JAJČNE TESTENINE BARILLA 250 g 320 STIRA MERAVIGLIA GIGANTE 3 za 2 2.590 SUSILEC ZA LASE 9.400 FIŽOL SALUGGIA 1 kg 840 BIOL FORTE prašek 620 LIKALNIK NA PARO MILORDINO TERMOZETA 15.900 VVODKA LEMMON FRANCIACORTA 52 cl 2.580 RIŽ CURTI originalen 670 JE2 V tržaškem predmestju, v neposredni bližini mejnih prehodov, na državni cesti 202 («camionale») stoji ena od največjih trgovin na Tržaškem: jestvine, sladice, likerji, salame, meso, gospodinjske potrebščine. Prav vse po nizkih cenah. Pridi, da se boš prepričal naše cene te bodo pritegnile, da boš postal naš stalni klient. Ulica Alpi Giulie št. 2, tel. 870333. Na razpolago parkirni prostor.