OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ¡1^5 letnik 34 števil France Prešeren: ZDRAVLJICA Prijatlji! odrodile so trte vince nam sladko, ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko, ki utopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi! Komu narpred veselo zdravljico, bratje! čmo zapet'! Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov sloveče matere! V sovražnike 'z oblakov rodu naj naš'ga treši grom; prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencov dom; naj zdrobe njih roke si spone, ki jih še teže! Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, de oblast in z njo čast, ko pred, spet naša boste last! Bog živi vas Slovenke, prelepe, žlahtne rožice; ni take je mladenke, ko naše je krvi dekle; naj sinov zarod nov iz vas bo strah sovražnikov! Mladenči, zdaj se pije zdravljica vaša, vi naš up; ljubezni domačije noben naj vam ne usmrti strup; ker zdaj vas kakor nas, jo srčno branit kliče čas! Obvestila Planinske zveze Slovenije AKTUALNO PLANINSTVO IN KULTURA________________________________ 03 IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE PZS ODLIKOVALA DR. MILANA NAPRUDNIKA______________________________________________04 KONSTITUIRANJE NADZORNEGA ODBORA USTANOVE AVGUSTA DELAVCA________________04 UMRL JE SIR EDMUND HILLARY______________________________05 TUDI LANI AKTIVNI PRI OBNOVI PLANINSKIH KOČ_____________________08 NOVI IZZIVI NA PODROČJU VODNIŠTVA__________________________________________________09 KOMISIJE UPRAVNEGA ODBORA PZS POROČAJO KOMISIJA ZA ODPRAVE V TUJA GORSTVA________________________12 KOMISIJA ZA ŠPORTNO PLEZANJE_____________________________14 IZ PLANINSKE ZALOŽBE________________________________17 VODNIŠKI KOTIČEK________________________________________________________________________18 KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE____________________________________________________23 KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI______________________________________________________________23 PLANINSKA DRUŠTVA IN MEDDRUŠTVENI ODBORI VABIJO____________________________________________________________________________________26 POROČAJO________________________________________________________________________________31 OBVEŠČAJO________________________________________37 OSTALO__________________________________________38 MLADINSKA PRILOGA_________________________________ rumena TRANSAKCIJSKI RAČUN PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE je odprt pri: A BANKI, d.d., Ljubljana, pod številko: 05100-8010489572 Letnik 34 / številka 2 - 2008 O Obvestila Planinske zveze Slovenije AKTUALNO PLANINSTVO IN KULTURA (šport- turizem- kultura) Pred kratkim je umrl Janko Blažej, vrhunski alpinist prve povojne generacije. Veliko njegovih vrstnikov je že odšlo, precej je še živih. Marsikoga smo se planinci spomnili, nekatere tudi slavili, marsikdo pa je odšel tiho, pozabljen, zamolčan ali kako drugače neopažen. Blažeju smo posvetili pozornost, ker je imel poleg izrednih alpinističnih sposobnosti tudi vizijo in veliko sposobnost svoja razmišljanja preliti v besede. Že njegov esej o ekstremnem alpinizmu, v katerem je besedo ekstremizem iz skoraj zmerljivke prelil v kultno označbo mlade generacije, je literarna mojstrovina, pa naj bo po natančnem izra- iu op žanju misli, po sistematični gradnji od začetka čez vrh v logičen zaključek, ali po mojstrski izrabi in uporabi besed. Vsekakor bi se Francetu Prešernu gotovo dobro zdelo, da se je njegov dvig slovenskega jezika iz kmečke robatos-ti v duhovne višine vsaj nekaterih prijel, zaradi česar je slovenščina postala jezik tudi najvišje kulture. Kot po naključju je v tem času umrl še Edmund Hillary. Ob brskanju po virih sem -logično - odprl knjigo Himalaja in človek, ki sta jo daljnega leta 1957 napisala Janko Blažej in Igor Levstek. Čudovitemu opisu vzpona Hillaryja in Tenzinga na vrh Everesta se nisem mogel upreti in sem ga preprosto prenesel v prvo polovico svojega članka. Toliko poezije, hrepenenja, sanj njiju dveh samih - Blažeja in Levstka - je v teh stavkih, toliko želje, da bi tudi Slovenci kdaj segali po zadnjih metrih najvišjih vrhov, kot je vizije, želja in hrepenenja v Prešernovi Zdravljici, zdaj slovenski himni. Niti Prešeren ni dočakal uresničitve svojih sanj, niti Blažej in Levstek nista nikoli plezala na himalajske velikane, a tako pesnik kot ta dva alpinista so nam vsak po svoje osvetlili pot v prihodnost. Zakaj v podnaslovu »šport - turizem - kultura«? Zato, ker je kultura na repu, morala bi pa biti spredaj - tako pri narodu kot pri planincih. Osamosvojila nas je namreč kultura - brez nje tudi topovi streljajo v prazno in markacije vodijo v slepo. V teh Obvestilih med drugim predstavljamo tudi literarna dela, ki bodo izšla ali so na zalogi pri Založbi PZS. Skromna prodaja brez besed kaže višino kulturne zavesti nas planincev. »Zdramite se«, je drobec pesmi Janeza Gregorina (kdo je že to?). Lep praznik slovenske kulture vsem kulturnim planincem Tone Škarja D Letnik 34 / številka 2 - 2008 3 Obvestila Planinske zveze Slovenije IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE PZS ODLIKOVALA DR. MILANA NAPRUDNIKA Z ZLATIM ČASTNIM ZNAKOM Dr. Milana Naprudnika je Planinska zveza Slovenije ob 80-letnici rojstva odlikovala z zlatim častnim znakom za izjemne zasluge na področju delovanja pri ohranjanju in varovanju gorske narave. Dr. Milan Naprudnik je bil in še vedno je aktiven športnik, srčno spoštljiv planinec. Bil je univerzitetni profesor in ugledni geodet, predsednik Atletske zveze Slovenije. Je skrben varuh narave in skrbnik Alp, gorsko planinskega sveta. Tak je še danes, vztrajen, skromen in vedno pripravljen svetovati in pomagati. Je primer resničnega prostovoljca - aktivista, saj je na društvenih področjih in v PZS deloval za dobro planinstva in javnega interesa. Tudi pri osemdesetih letih se dokazuje in potrjuje njegov »kladivarski« atletski in planinski elan, svežina, inovativnost, katera mu je naravnana in usklajena s sodobnimi pogledi in s časom sedanjih aktualnosti. Ob tem delovno ustvar- jalnem jubileju Milanu želimo, da bi še naprej ekološko osveščen kolesaril po Ljubljani in njeni okolici, da bi se mu zgodilo še veliko planinskih vzponov, popotovanj, dobrega zdravja in kar največ sproščenega planinskega veselja, pa tudi aktivnega sodelovanja s Planinsko zvezo Slovenije, naslednico Slovenskega planinskega društva iz leta 1893. mag. Ekar Franci Predsednik PZS KONSTITUIRANJE NADZORNEGA ODBORA USTANOVE AVGUSTA DELAVCA 8. januarja 2008 je bilo na sedežu PZS v Ljubljani konstituiranje Nadzornega odbora ustanove Avgusta Delavca. To je v skladu s statutom Ustanove Avgusta Delavca in izraženo voljo ustanoviteljev. Letnik 34 / številka 1 - 2008 4 Za predsednika je bil izvoljen mag. Andrej Kocič, predsednik Uprave Zavarovalnice Triglav, za člana dr. Gregor Gomišček, ki bo zastopal gorniški klub Skala in mag. Franc Ekar, predsednik Planinske zveze Slovenije. Ponujeno predsedniško mesto je z objektivno obrazložitvijo zaprosil in prenesel na g. Andreja Kociča, ki bo zastopal področje donatorjev. Nadzorni odbor pa je za predsednika uprave imenoval Mira Eržena, predsednika PD Mojstrana. Obvestila Planinske zveze Slovenije 7.1.2008 so v Kranju podpisan notarski zapis; ustanovni člani Ustanove "Avgusta Delavca": predsednik Planinske zveze Slovenije, Franc Ekar, predsednik Slovenskega gorniškega kluba "Skala" France Sevšek in predsednik PD Dovje Mojstrana, Mirko Eržen. UMRL JE SIR EDMUND HILLARY, ČASTNI PREDSEDNIK MOUNTAIN WILDERNESS INTERNATIONAL Na Novi Zelandiji je 11. januarja 2008 v 89. letu starosti umrl novozelandski častnik, alpinist in raziskovalec sir Edmund Hillary, ki se je kot prvi človek na svetu leta 1953 povzpel na 8848 metrov visoki Mount Everest. Umrl je v petek, 11.1.08 v jutranjih urah v bolnišnici v Aucklandu zaradi srčnega napada. Predsednik PZS, mag. Franci Ekar je poslano sožaljno pismo sinu Edmunda Hillaryja in nepalski planinski zvezi ter državi Nepal, katere častni državljan je bil. S trenutkom tišine so spomin na Hillaryja počastili tudi na prireditvi državnega prvenstva na tekmovanju o planinskih znanjih mladih: "Mladi in gore" v Škofji Loki, kjer je tekmovalo 26 ekip iz vse Slovenije. Srečanje ob 50 letnici osvojitve Everesta na slovesnosti v Katmanduju. Hillary s predsednikom PZS Francijem Ekarjem, ki ga je ob tem povabil na obisk v Slovenijo skupaj s Petrom Hillaryjem (Foto: Peter Hillary) EDMUND HILLARY (1919 - 2008) »Lame v Rongbuški dolini zro navzgor v pošastni beli vrh nad seboj in počasi vrte svoje molilne mlinčke. Čomolungma', šepetajo z ustnicami, Boginja mati sveta ... Dolge sence se naglo dvigajo po pobočju gore. Padajo na ledenike in na snežne vesine, vzpenjajo se čez prepade in ledene slapove ter končno dosežejo greben visoko gori pod nebom. Spet se drobni postavi dveh mož pomikata navzgor, štiri tisoč metrov nad dolino, v prostoru, ki ga polnita mrak in tema. Moža se gibljeta neskončno počasi, z nogami iščeta opore v poledeneli skali, telesi upogibata proti vetru, ki bruha vanju kristale drobnega snega. Njuna obraza zakrivata hladni maski, namesto koničastih meniških pokrival imata na glavi volneni kapuci, namesto piščali jima visita z ust zaviti gumijasti cevi. Temna očala prekrivajo njune oči, na hrbtu nosita bremena, v rokah pa držita cepina. Še deset korakov naredita navzgor, še deset, srci jima pa razbijata, da ju bo razneslo, in pljuča hlastno vdihavajo umetni kisik. Zadnja dnevna 5 svetloba se počasi umika s sveta. Tedaj pa se nepričakovano ustavita, se za hip naslonita na cepina in se zazreta proti vrhu. Samoten greben se vije v prostor nad njima. Njune oči, ki se trudijo skozi temo, ne zapazijo niti živali niti demonov ne bogov, njuna ušesa ne slišijo krikov umrlih in prekletih. Vse, kar vidita, je rjavo, s snegom pokrito skalovje, ki se brez konca nagiba naprej. -Nista se dolgo predajala občutjem. Razgrnila sta šotor, ga postavila in zlezla vanj. Drugo jutro, dne devetindvajsetega maja 1953, se je ob enajstih in trideset minut dopolnilo eno najbolj zmagoslavnih dejanj v zgodovini človeka. Ta dva moža sta se vzpenjala zadnje metre po nasekanem grebenu, visoko pod himalajskim nebom dosegla okroglo belo vzboklino in se ustavila, zakaj nikjer ni bilo višjega mesta, kamor bi se še lahko povzpela. Stala sta na kupoli Everesta, na vrhu sveta. To je bil trenutek zmagoslavja. Ne samo to; bil je trenutek, ko je hrepenenje dočakalo Letnik 34 / številka 1 - 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije izpolnitev. Kajti pristop na Everest ni bil hiter in naključen uspeh površnega dela, temveč pomeni višek prizadevanj in bojev let in desetletij. Edmund P. Hillary in Tenzing Nor-gaj sta vedela bolje kot kdor koli, ko sta končno stala na poslednji beli točki, da sta se povzpela sem na ramah desetih ekspedicij in stotin mož, ki so prihajali pred njima. Srce jima je polnil občutek ponosa, toda prav tako sta čutila skromnost in hvaležnost.« Svet, v katerega sta se Hillary in Tenzing vrnila z vrha, je bil povsem drugačen od sveta, iz katerega sta bila odšla na goro. Odšla sta kot preprosta človeka, vrnila sta se kot junaka - in zato doživela vse hude izkušnje, ki jih morajo doživeti in preživeti junaki. Postala sta last sveta, last medijev, prestati sta morala ves razpon med bliščem slave in ognjem pekla. Čigava noga je prva stopila na najvišjo točko? Kdo je bil vodilni v navezi? Je bil Tenzing le šerpa ali enakovreden član odprave? Vse to je pljuskalo vanju in ju obletavalo, oba skupaj in vsakega posebej. Na koncu sta tudi iz teh preizkušenj izšla kot zmagovalca. Tenzing je dostojno preživel trepljanje Zahoda in dobesedno versko čaščenje Azije, saj je postal simbol njenega upanja na vzpon te največje celine, Hillary pa se je po pustolovščinah po Antarktiki, puščavah, divjih vodah in po vseh polastitvah vrnil v Nepal iskat odgovor, kako pomagati Šerpam, da bodo kot ljudstvo preživeli in obstali, da bi se jim godilo bolje, hkrati pa bi še vedno ostali del divje in trde narave pod Everestom. Na eno stran tehtnice je dal vse, kar mu je prinesel Everest, na drugo pa dober namen, ki bi z uresničenjem vsaj približno uravnotežil obe skodeli. Tu sta se s Tenzingom spet srečala: »Zdravje in izobrazba«. Novozelandci morajo biti - vsaj po slovenskih merilih - nekoliko posebni ljudje. Ne le, da so polnili skupaj z drugimi Hillaryjev sklad, tudi za dejansko pomoč, kot zdravniki, učitelji, zidarji, tesarji, v vrstah stoje, da gredo za leto ali dve v deželo Šerp skoraj zastonj delat, le ob kritju osnovnih stroškov. To gibanje ni nikakršna muha enodnevnica, ko se ljudje danes ogrejemo, jutri pa že pozabimo. Kje pa; vsa ta nenehna pomoč, v bistvu vzdrževanje infrastrukture, traja že desetletja. To je pritegnilo tudi druge in za vsakega je čast, če je bil del tega projekta. Če je bil Hillaryju takrat Everest cilj, mu je potem pomoč Šerpam postala poslanstvo. To poslanstvo je Edmund Hillary opravljal do smrti. Zavedal se je, da je ikona, potrpežljivo je sodeloval na proslavah, pustil, da so ga vodili sem in tja, vsak je lahko stopil k njemu in se fotografiral kot ob živem spomeniku, prizanesljivo prijazen smehljaj mu ni nikoli izginil z obraza. Vse zato, da dobra stvar lahko živi naprej. Kadar je bil v Katmanduju, je stanoval v hiši Elizabeth Hawley, častni kon-zulki Nove Zelandije. Samo tam je imel mir. Da je vse minljivo, je najbolje vedel sam, saj mu je življenje hkrati dajalo in jemalo - tudi na tragičen način. A prav vse je ostalo pod njim, pod njegovimi obzorji. V bistvu je bil njegov pogled, kot bi bil še vedno na vrhu sveta, uperjen čez in skozi vse zemeljsko, k cilju poslanstva, ki ga nikoli ni mogoče do konca uzreti. Zato je vedno treba hoditi naprej, za njim. Edmund Hillary je bil velik duh, vreden svojega dosežka. Vse, kar se je pozneje dogajalo na Everestu, je bilo »potem«, po prvih stopinjah Tenzinga in Hillaryja. Tone Škarja P.S.: Uvodni citat je iz knjige Himalaja in človek Janka Blažeja in Igorja Levstka (PZS 1957), fotografija Tenzinga na vrhu pa iz londonskega Timesa (julij 1953), last Boruta Peršolje. Letnik 34 / številka 1 - 2008 6 Obvestila Planinske zveze Slovenije gr 4 : ■ ' ÜE- K ZAVESA NEZNANEGA (v spomin Edmundu HILLARYJU) Moč koraka, glas poguma. Odg me se zavesa neznanega. V mrzlem, oslrem objemu najvišjega vrha, senca oslabljenega lelesa. Ob njej utrip srca, ki nosi iepoio darovanega Kar dva, velikana zaupanja, prva na vrhu sveta! Jasen pogled se prepozna v odsevu dobrote, ljubezni, ki objame obzoije, pofaga darila rešilve in ceni človeka. Mnogo sledi. Se vet poti odprla sta dušam, da najdejo sebe, goloto zaupanja. V belini in miru f s s pokojem prve poli. Pred zaveso neznanega utripa novo življenje, ko zaspale oči so moči. Temne noči Šepetajo skrivnost... Magda Salamon Tenzing na vrhu - foto: E. Hillary Letnik 34 / številka 2 - 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije TUDI LANI DEJAVNI PRI OBNOVI PLANINSKIH KOČ Planinska zveza Slovenije, domžalski Helios in Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez so danes na novinarski konferenci predstavili rezultate obnov planinskih koč z zaščitnimi premazi, ki jih je prispeval Helios. Skupina Helios in Olimpijski komite Slovenije -Združenje športnih zvez sta tudi v lanskem letu izvedla nekaj akcij obnove športnih objektov med katerimi so bile tudi tri planinske koče. Vsako leto se obnovijo oziroma dobijo lepši izgled nekateri izbrani športni objekti v Sloveniji. Helios vsako leto nameni v okviru svojega partnerstva s krovno športno organizacijo za nekaj več kot šest tisoč evrov svojih zaščitnih premazov za športne objekte. Te premaze OKS-ZŠZ nameni športnim zvezam, ki so njegove članice. V minulem obdobju je PZS že nekajkrat dobila take premaze za 8. planinskih koč v naših gorah, posebej zanimivo pa je bilo markiranje in obnavljanje okoli 50.000 markacij na mreži 7.000 kilometrov označenih planinskih poti. V letu 2006 je Planinska zveza Slovenije uspela s kandidaturo za s tri planinske koče. Komisija je izbrala Dom planincev v Logarski dolini v občini Solčava, ki leži v zgornjem delu Logarske doline, imenovani Kot. Leži na nadmorski višini 837 metrov in ga upravlja Planinsko društvo Celje - Matica. Dom, ki je bil zgrajen v letu 1981 je bil tedaj tudi zadnjič prebarvan in zaščiten. Več kot polovico doma je iz lesa, ki je ga že načenjal zob časa. Po dodelitvi Helio-sovih premazov se je AO PD lotil dela in ga končal v mesecu septembru 2007. Alpinisti so prebarvali in zaščitili nekaj manj kot 2.000 kvadratnim metrov površin. Dom se sedaj primerno estetsko umešča v eno izmed najlepših planinskih krajin v Sloveniji. Na razpisu je dobilo tudi Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela za obnovo dveh visokogorskih planinskih koč: Doma Valentina Staniča pod Triglavom (2.332 m) in Prešernove koče na Stolu (2.174 m). Obe planinski koči sta izpostavljeni ostrim vremenskim razmeram in tako še kako potrebni zahtevnejše zaščite tako lesenih kot kovinskih delov. Za zaščito zunanjosti stavb pred skrajnimi učinki vlage, vetra in sonca letno namenijo znaten del prihodkov od poslovanja koč prav v ta namen. Zato so bili še toliko bolj zadovoljni, da jim je bila dodeljena znatna količina zaščitnih premazov Helios. Čeprav so premaze prevzeli lani sredi najvišje planinske sezone, jim je s prostovoljnim delom gospodarjev in oskrbnikov obeh koč uspelo do konca sezone zaščititi vse vitalne dele stavb, tako fasado kot kovinske dele oken in vrat. Barve in lake v okviru razpisa 2007 pa je lani prejelo tudi Planinsko društvo Mežica za obnovo Planinske koče v Grohotu pod Raduho. Leseni deli koče, ki leži 1.460 m visoko, so zaradi svoje lege zelo izpostavljeni propadanju, zato jih je vsakih nekaj let potrebno zaščititi. Obnovo bodo izvedli letošnjo pomlad, saj jih je lansko jesen prehitelo slabo vreme. Projekt Obnove športnih objektov se bo nadaljeval tudi v letošnjem letu. Vrednost brezplačno dodeljenih barv in lakov je 7.800 evrov. Helios in OKS-ZŠZ od tega namenjata 4.000 evrov v barvah in lakih za obnovo v poplavah uničenega Športnega parka Rovn v Selcah pri Železnikih, ki je bil poškodovan ob jesenskih poplavah. Letnik 34 / številka 1 - 2008 8 Obvestila Planinske zveze Slovenije Objavljen je že nov razpis, ki predvideva v letu 2008 za športne zveze, članice OKS 3.800 evrov pomoči v barvah in lakih. Rok za oddajo prijav je 22. februar 2008. Razpisna dokumentacija je na voljo na internetnih naslovih www.helios.si (Družbena odgovornost) in www.olympic.si oziroma v Sektorju za tržne komunikacije, Helios Domžale, d. d. Danilo Sbrizaj, GS PZS NOVI IZZIVI NA PODROČJU VODNIŠTVA Na lanskem zboru vodnikov Planinske zveze Slovenije je potekala okrogla miza na temo ''Novi izzivi na področju vodništva''. Predstavljena je bila pobuda Slovenske turistične organizacije, ki skupaj s partnerji ustanavlja interesno skupino za pohodništvo. V partnerstvo je povabila tudi Planinsko zvezo Slovenije, ki ima tako na področju vodništva, kot tudi ostalih aktivnosti povezanih z gorskim svetom, dolgoletno tradicijo in velike izkušnje. Pripravljavci gradiva smo v uvodu predstavili temeljna izhodišča za vključevanje PZS v interesno skupino za pohodništvo, hkrati pa poudarili, da z vključevanjem v interesno skupino za pohodništvo ne spreminjamo statusa prostovoljnega vodnika v PZS, niti ne zmanjšujemo pomena prostovoljnega vodništva v PZS. Odpiramo dodatno možnost za vodnika PZS in odgovarjamo na izzive, ki jih prinaša sodobni čas. V zadnjih letih Slovenijo obišče vedno več turistov, med katerimi je veliko takšnih, ki jih zanima hoja po gorah, hribih ali gričevnatem svetu. Ob povečevanju povpraševanja po tovrstnih aktivnostih se je pojavil problem kvalitetnega vodenja. Zato so se predstavniki turističnih organizacij in turističnega gospodarstva obrnili na državo za pomoč. Slovenska turistična organizacija je tako dobila nalogo, da medsebojno poveže organizacije, ki so vključene v področje pohodništva oziroma planinstva. Kaj nam ponuja nova oblika vodenja: - Evropska unija (EU) uvaja enotni trg storitev in tudi preko javnih razpisov (Interreg, Kohezi- 9 ja, Evropski socialni skladi) podpira programe in aktivnosti usklajene z usmeritvami EU, - dodaten vir dohodka za vodnika PZS, ki je hkrati strokovni delavec v športu, - dolgoročno možnost zaposlitve vodnikov PZS, v kolikor jim ta dejavnost predstavlja poklicni izziv - najbolje je opravljati delo, ki ga počneš s srcem, - zvišanje renomeja, prepoznavnosti in veljave vodnika PZS v družbi in stroki, - boljša promocija vodnikov PZS in posredno večje število obiskovalcev gora z ustrezno usposobljenim vodnikom PZS, - s tem je povezana višja stopnja varnosti tujih in domačih obiskovalcev (turistov) v slovenskih gorah, - izboljšanje na področju vzdrževanja planinskih poti, njihova promocija financiranje in vpliv na razbremenjevanje najbolj obiskanih gorskih predelov, - vodniki svetujejo obiskovalcem o uporabi ustrezne opreme, - sodelovanje z upravljavci nastanitvenih zmogljivosti in vpliv na izboljšanje kvalitete za pohodnike. Zbor vodnikov PZS in Vodniška komisija sta po razpravi sprejela sklep: - Zbor vodnikov PZS se je seznanil s tematiko sodelovanja PZS in STO ter podpira vključevanje PZS v interesno skupino za pohodništvo Slovenije. - VK podpira vključitev PZS v interesno skupino za pohodništvo. Seveda so ob tem zastavlja vprašanje, kakšni so pravni okviri tovrstnega angažiranja vodnikov PZS in kaj to pomeni za eno od osnovnih dejavnosti planinskih društev, ki so opravila Letnik 34 / številka 1 - 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije izbor svojih planincev - kandidatov in jim skupaj s PZS zagotovila možnost usposabljanja. Veliko novost je, po takrat dobrih 40 letih prostovoljnega vodništva, v letu 1998 prinesel Zakon o športu (Ur. list RS, št. 22/1998), ki je 26. členu in naslednjih uvedel naziv strokovni delavec v športu in še vse ostalo v zvezi s tem, tudi pristojnosti Strokovnega sveta Republike Slovenije za šport na tem področju, ki je v tem delu zakona prevzel ključno nalogo. Planinska zveza Slovenije se je takrat znašla na razpotju ali s vključi v enoten sistem usposabljanja strokovnih delavcev v športu in prijavi svoje programe usposabljanja v potrditev Strokovnemu svetu RS za šport ali pa deluje še naprej izven tega sistema. Odločili smo se, da vstopimo v ta enoten sistem in koncem leta 2000 prijavili vse naše programe za usposabljanje vodnikov PZS v potrditev Strokovnemu svetu RS za šport. Januarja 2001 smo prejeli sklep, da naši programi ustrezajo vsem zahtevam zakona in pozneje leta 2004 tudi posebnim Pravilom za usposabljanje strokovnih delavcev v športu. Delno dopolnjene programe smo posredovali v potrditev tudi v letu 2005. To je pomenilo, da so vsi, do leta 2000 usposobljeni vodniki PZS in vsi poznejši, hkrati z nazivom vodnik PZS pridobili tudi status strokovnega delavca v športu, torej naziv, ki je s tem postal javen, trajen in vezan zgolj na posameznika, ki je član planinske organizacije ali pa tudi ne, ki pa mora, če hoče vodniško dejavnost tudi opravljati, vsake tri leta na licenčno usposabljanje. Ker je PZS tudi edini nosilec in izvajalec programov usposabljanja za vodnike PZS (le v manjšem delu tudi FŠ Univerze v Ljubljani in PF univerze v Mariboru - le za svoje študente), za licenčno usposabljanje pa edini, je morda lahko moteče, kako pa bo vodnik Planinske zveze Slovenije (tak dodatek z imenom zveze nazivi drugih panožnih zvez praviloma nimajo), lahko vodil tudi izven društvene dejavnosti, ko pa je vendar vodnik PZS. To bi bilo morda lahko vprašljivo do uvedbe naziva strokovni delavec v športu, poslej pa je, kot je že bilo poudarjeno, naziv vodnik PZS javen, trajen, in vezan na osebo, kar pomeni, da lahko strokovni delavec v športu, ki je po enotni petstopenjski lestvici usposabljanja in izobraževanja strokovnih delavcev v športu razvrščen naj- manj v 2. stopnjo (vsi vodniki PZS ta pogoj izpolnjujejo), s svojim nazivom "počne kar hoče" v okviru Zakona o športu in ustreznih podzakonskih predpisov (ni vezan na mnenje društva), med drugim, si lahko z njim zagotovi tudi dodaten vir dohodkov, kot je zapisano v uvodu. PZS, ki je pridobila koncesijo države, da je nosilec teh programov usposabljanja in vodnike PZS dejansko usposablja in licencira, seveda prvenstveno za svoja društva ter vodi razvid njihove usposobljenosti in podeljenih nazivov, s tem ni dobila pravice, da vodnikom prepoveduje uporabo naziva vodnik PZS izven planinskih organizacij, ampak samo veliko možnost, da jih z dobrimi programi delovanja in razumevanjem te možnosti, še vedno ohranja tudi v vrstah prostovoljnih vodnikov. Nenazadnje je tudi povsem nepomembno, kje in kako si kdorkoli pridobiva vire za preživljanje, če se v svojem prostem času vključuje v društveno dejavnost in spoštuje tam sprejeta pravila; tudi na področju vodniške dejavnosti. Prav zardi teh dodatnih možnosti, se programi usposabljanja strokovnih delavcev v športu tudi financirajo iz sredstev Evropskih socialnih skladov, da si lahko kdorkoli, ki si tak naziv pridobi, izboljša svoj položaj na trgu delovne sile. V tej smeri smo na Skupščini PZS v maju 2007 tudi delno dopolnili drugi odstavek 7. člen Statuta PZS, ker bi bilo res nerazumno, da bi nekdo, ki se na usposabljanju znotraj PZS usposobi za strokovnega delavca v športu, ta svoj naziv lahko "javno tržil", tisti pa, ki ga usposablja pa tega ne bi smel, še posebej, ker so tudi inštruktorji planinske vzgoje in drugi inštruktorji prav tako strokovni delavci v športu. Zato so bile uvedene avtorske pogodbe in zato so lahko IPV za svoje delo pri usposabljanju tudi nagrajeni v okviru možnosti planinske organizacije. Prav bo torej, da v planinskih društvih in v meddruštvenih odborih, ko bomo obravnavali to informacijo, to novost razumemo tako, kot je tu zapisana, predvsem pa ta novost ni nikakršna razgradnja prostovoljnega dela v planinskih organizacija ali celo napad nanj. Razumeti moramo tudi to, da je partnerica za tako sodelovanje lahko le PZS, kot nosilka programov usposabljanja in licenciranja, ki bo s pomočjo svoje vodniške komisije in strokovne Letnik 34 / številka 1 - 2008 10 Obvestila Planinske zveze Slovenije službe zagotovila tudi enotno izvajanje, vse ostalo pa bo odločitev vsakega vodnika PZS posebej, če bo za to obliko dodatnega prihodka zainteresiran. Kako bo to svojo odločitev sporočil VK, bo ta pravočasno sporočila in objavila v Obvestilih PZS. Z našo vključitvijo v to partnerstvo bomo zajezili sedanje "divje" angažiranje vodnikov PZS, ki se z vodenjem izven društev že ukvarjajo, še bolj pa bomo zajezili vodenje tistih "samoo-kolicanih" vodnikov, ki sploh niso usposobljeni za to delo, pa jih tudi turistične organizacije, v sedanjem neurejenem okolju, angažirajo za to delo, še več pa je takih, ki to počno na črno. Zaradi vsega tega bo to velika odgovornost VK UO PZS, da bo znala in zmogla ustrezno informirati, organizirati in servisirati izvajanje take pogodbe o sodelovanju PZS v partnerstvu. Posamezen vodnik PZS se bo lahko za tako obliko izvajanja vodniške dejavnosti odločil praviloma na štiri načine: z neposredno pogodbo o delu, s pogodbo o zaposlitvi za določen čas, s pogodbo o zaposlitvi za delolo-čen čas ter s pogodbo t.i. s.p. - zasebnega delavca v športu, kateremu pogoje določa 34. člen Zakona o športu. Slednji lahko vodniško dejavnost izvaja seveda tudi sam, izven tega partnerstva (nekaj primerov že poznamo), vendar mora ob tem spoštovati Pojasnilo DURS-a, št. 428-01-10016/2005, z dne 21. 11. 2005. Zasebni športni delavci - plačevanje pavšalnih prispevkov Pojasnilo DURS, št. 428-01-10016/2005, 21. 11. 2005 V zvezi z vprašanji glede plačevanja pavšalnih prispevkov za zasebne športne delavce pojasnjujemo: V skladu s 34. členom Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/02-odl. US, 110/02 in 15/03; v nadaljevanju: ZSpo) lahko posameznik opravlja naloge v športu kot zasebni športni delavec, če: • ima ustrezno izobrazbo ali ustrezno usposobljenost za opravljanje te dejavnosti, • ima licenco za opravljanje dejavnosti v športu, če je predpisana, • mu ni s pravnomočno odločbo prepovedano opravljanje te dejavnosti, • obvlada slovenski jezik, • ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Zasebni športni delavec je vpisan v razvid zasebnih športnih delavcev pri ministrstvu. Vodenje tega razvida predpiše minister. Oseba, ki opravlja pridobitno oziroma poklicno dejavnost in je vpisana v razvid samostojnih podjetnikov posameznikov oziroma drug predpisani register, pa ni zavarovana po 15. členu tega zakona, je v skladu s prvim odstavkom 27. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 20/04-UPB2, 54/04 - ZDoh-1 in 72/05; v nadaljevanju: ZPIZ-1) zavarovana za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri opravljanju navedene dejavnosti. Ta oseba mora plačevati prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v mesečnem znesku 5.579 SIT, kakor je to določeno v drugi alinei VII. točke Sklepa o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja (Uradni list RS, št. 111/00, 17/02, 22/02, 19/03, 17/04 in 17/05). V skladu z navedenim mora zasebni športni delavec iz 34. člena ZSpo plačevati pavšalni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če ni obvezno zavarovan po 15. členu ZPIZ-1 oziroma je obvezno zavarovan po drugi podlagi, ki je v tem zakonu navedena pred 15. členom. Navedeni prispevek mora plačevati tudi zasebni športni delavec, ki je na šolanju, saj v skladu z določbo drugega odstavka 17. člena ZPIZ-1 ne opravlja samostojne dejavnosti, ki je njegov edini ali glavni poklic, zato ni obvezno zavarovan po 15. členu ZPIZ-1. Zasebni športni delavci so v navedenih primerih zavarovani za poškodbo pri delu in za poklicno bolezen na podlagi 10. točke 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju - ZZVZZ (Uradni list RS, št. 100/05-UPB2, odl. US) kot osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic. Na podlagi navedene določbe so morajo plačevati pavšalni prispevek za morebitne poškodbe pri delu in poklicne bolezni v skladu s 3. točko 11 Letnik 34 / številka 1 - 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije Sklepa o pavšalnih prispevkih za obvezno zdravstveno zavarovanje (Uradni list RS, št. 36/05), ki znaša 642 SIT na mesec. Seveda se ob vstopu v tako partnerstvo interesne skupine za pohodništvo zastavljajo še dodatna vprašanja: -kdo bo v prihodnje plačal licenčna usposabljanja za vodnike PZS, ki se bodo vključili v to obliko vodenja? -kdo bo take vodnike nezgodno zavaroval in zavaroval za odgovornost do vodenih? -kdo bo odgovoren za primer, če se na tako vodenem izletu izven organizacije PD kaj zgodi? -kdo bo vodil razvid oz. enotno evidenco tako vključenih vodnikov PZS? -kakšna pravila o številu vodenih bodo veljala na tako vodenih izletih? -pomeni tako izvajanje vodniške dejavnosti morda upad zanimanja za izlete PD? -po kakšni tarifi bodo vodniki plačani? -itd. itd. Nekateri odgovori se ponujajo kar sami. Za vodnika, ki bo še naprej deloval v društvu enako, kot doslej, sprememb na področju licenčnega usposabljanja in tudi nezgodnega zavarovanja v bistvu praviloma ne bo, stroške zavarovanja vodnikov PZS do tretjih oseb in odgo- vornost za vse, kar bo povezano s takimi izleti, bo nosil vodnik sam oz. organizator (ne PD), evidenco VPZS, kot tudi drugih strokovnih kadrov PZS, bo še vedno vodila PZS v okviru KUP in tudi pravila o številu vodenih, ostanejo ista, vse ostalo pa bo urejeno z medsebojno pogodbo v okviru partnerstva. Na strani PZS pa bo za ustrezne odločitve pripravljala strokovne podlage Vodniška komisija, ki bo morala zato ustanoviti posebno delovno telo. Tudi enoten razvid tako angažiranih vodnikov, vključevanje v informacijski sistem, določitev enotnih tarif za vodenje in vse ostalo bo vodila VK, ob pomoči SS PZS, seveda ob ustreznem kritju stroškov po pogodbi. Še bodo verjetno določena vprašanja in morda tudi rahlo spremenjeni ali novi odgovori, pomembno pa je, ta se s to novostjo seznani vsak vodnik PZS, predvsem pa predsedniki in vodstva PD, da presežemo "nepotreben strah" in negotovost. Nenazadnje vse skupaj tudi nikakor ne more ogroziti zanimanje za naše planinske izlete, saj bo šlo tu praviloma za povsem druge ljudi, največkrat pa tujce. Informacijo pripravila: mag. Uroš Vidovič in Rudolf Skobe, podpredsednika PZS KOMISIJE UO PZS POROČAJO KOMISIJA ZA ODPRAVE V TUJA GORSTVA HIMALAJSKA KRONIKA -jesen 2007 G ospa Elizabeth Hawley je spet poslala v svet pregled vzponov v nepalski Himalaji, urejenega po abecednem redu vrhov. Tako je na čelu Ama Dablam (6812 m), z 88 vzponi v 29 odpravah, 12 odprav pa je bilo neuspešnih. Uspešna je bila tudi srbsko-bosansko-hrvaška odprava s šestimi vzponi. Nekaj šerp je vrh doseglo po trikrat. Zaradi dolgega monsuna so se uspešni vzponi začeli šele 18. oktobra in končali 3. decembra. Letnik 34 / številka 1 - 2008 O Na Anapurni I je uspel samo Tomaž Humar, in sicer na vzhodnem vrhu (8026 m), aklimatiziral pa se je na Tarpu Čuliju (5663 m). Dokaj obiskan je bil Baruntse (7129 m) s 17 vzponi po klasičnem jugozahodnem grebenu, vsaj tolikim pa vzpon ni uspel. Prvi po vzponih je Čo Oju (8201 m) - 123 vzponov v 29 odpravah, 40 odprav pa je bilo neuspešnih. Vreme je bilo glavni krivec za pretežno neuspešno sezono na tradicionalno »najugodnejšem« osemtisočaku. Zelo uspešna pa je bila hrvaška ženska odprava s petimi alpinistkami na vrhu. Po klasični smeri na Daulagiri I (8167 m) je brez uspeha poskušalo sedem odprav. Vzrok je 12 Obvestila Planinske zveze Slovenije v vremenu in nevarnih ledeniških spremembah med bazo in prvim taborom. Lepo so zabeleženi vzponi slovenske odprave na Srednji (6855 m, Tine Cuder - Matej Klad-nik) in Vzhodni Drohmo (6695 m, Matej Kladnik - Aleš Koželj - Mitja Sorn) ter Patibaro (7124 m, Boris Lorenčič - Miha Valič). To je bila sploh edina odprava na celotnem področju Kangčendzenge. Najvišja gora sveta Everest (8850 m) je ostala brez enega samega vzpona in tudi ena sama odprava se je poskusila z njo (Tajci 8000 m -Južno sedlo 6. novembra). Uspešen obisk Korejcev je doživel Varsa Si kar (Fang, 7647 m), redko obiskan in težak vrh v pogorju Anapurne, Francozov Ganeš V - vzhodni vrh, 6745 m), prvi vzpon sploh pa Gurkarpo Ri (6891 m, Francozi 1. novembra) v Langtan- gu. „ „ Rusi so bili uspešni na težkem zahodnem razu Kumbakarne (Jannu, 7710 m), kar je gotovo največji lanski uspeh v nepalski Himalaji. Plezalca Babanov in KOfanov sta se prej aklima-tizirala na Meri (6344 m) v Kumbuju. Na Maka-lu (8463 m) je poskušala le ena odprava, na Manaslu (8163 m) tri, vse neuspešno. Tudi na Pumori (7161 m) je od treh uspelo le avstrijski odpravi. Na Putha Hiunčuli (7246 m) je uspela francosko-britanska odprava, na Tukuče (6920 m) pa avstrijska. Kumbakarna (Jannu) Manj pomembnih pet in šesttisočakov v povzetku poročila ne navajamo. V splošnem smo s slovenskim deležem lahko zadovoljni. Tone Škarja Iz tujega tiska: MONTAGNES MAGAZINE Januarska številka te francoske revije, sicer pokroviteljice Zlatega cepina, je posvečena »najlepšim vzponom 2007«, kot najavlja v podnaslovu. Vsebina je zanimiva tudi za nas. Najprej predstavlja vzpon Tomaža Humarja v južni steni Anapurne in mu hkrati oporeka prvenstvo, saj so prav to smer leta 2000 preplezali Christian Trommsdorff, Yannick Grazia-ni in Patrick Wagnon, čeprav brez dovoljenja. Priznava mu pa prvi solistični vzpon po južni steni Anapurne sploh. Francozi so dosegli koto 6741 m na Ganešu V , za katerega navajajo le japonski vzpon (1980) in slovensko ponovitev 1994 Staneta Belaka in Tomaža Humarja (čeprav omenjajo le njega). Slovensko-ameriška naveza (Marko Prezelj -Steve House - Vince Anderson) je v čistem alpskem slogu prva dosegla Zahodni vrh K 7 (6858 m) v Karakorumu po težkem plezanju v ledu in skali 2000 m visoke stene. Med vzponi v Andih omenjajo navezi Tomaž Jakofčič - Grega Lačen z novo varianto v Fitz Royu ter Pavle Kozjek - Grega Kresal za prvi vzpon po južni steni Puscanturpa Este (5410 m) Priznanje izrekajo Mihu Valiču za verigo 84 alpskih velikanov - vseh štiri tisoča kov Alp, ki jih je preplezal med 27. decembrom 2006 in 7. aprilom 2007. 13 D Letnik 34 / številka 2 - 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije Šeststranska reportaža o vzponu mladih Francozinj po Dolgi nemški smeri na vrh Triglava (6 ur) je lepa reklama za naše gore. Od drugih zanimivosti je naveden hitrostni rekord bratov Huber po smeri Nos v El Capita-nu (2 uri 45 min) ter Švicarja Uelija Stecka 21.02.2007 po klasični smeri v severni steni Eigerja (3 ure in 54 minut). Rusi so ustanovili svoj »zlati Cepin« (Azijci tudi), ker se najbrž čutijo prizadete, ko lani niso dobili »francoskega«. Nagradili so odpravo, ki je v 80 dneh s pomočjo 3 km pritrjenih vrvi prva preplezala zahodno steno K2. Vsekakor ima drugouvrščeni prvenstveni vzpon po Severozahodnem razu Kumbakarne (Jannu) tudi za »zlati cepin 2007« v Grenoblu lepe možnosti, saj sta ga jeseni 2007 Valerij Baba-nov in Sergej Kofanov opravila v osmih dneh čistega alpskega sloga. To je kratek opis značilnosti nekaterih pomembnih vzponov leta 2007, zanimivih tudi za primerjavo s slovenskimi dosežki. Sicer je bilo dobrih vzponov v Himalaji in Karakorumu še več, a za prvi vtis so našteti dovolj. Tone Škarja KOMISIJA ZA ŠPORTNO PLEZANJE RAZGLASITEV NAJUSPEŠNEJŠIH ŠPORTNIH PLEZALCEV V LETU 2007 Ljubljana, 31.1.2008 Sezona 2007 je za slovensko športno plezanje nekakšna nova prelomnica. Po naslovu svetovne prvakinje, ki ga je leta 2001 osvojila Martina Čufar, je v letošnji sezoni na vrsto prišel tudi naslov skupne zmagovalke svetovnega pokala. In to kar dva. Maja Vidmar ga je z izjemno serijo zmag osvojila v težavnosti, Natalija Gros pa ga je osvojila v kombinaciji težavnosti, balvanov in hitrosti. A to še ni vse. Grosova je bila skupno tretja v balvan-skem plezanju, kjer je sicer v posameznih tekmah tudi dvakrat zmagala. To je bilo prvič za Slovenijo na svetovnih pokalih v tej disciplini. Slast zmagovalnih stopničk sta okusili še dve članici ekipe in sicer Mina Markovič in Lučka Franko. Če k temu prištejemo še bronasto kolajno Vidmarjeve iz svetovnega prvenstva, potem je jasno, da je bila sezona 2007 daleč najuspešnejša doslej in naša ženska ekipa jo je končala tako kot leto poprej - kot najboljša na svetu. V moškem delu reprezentance je izstopal Klemen Bečan, ki si je priboril finalni nastop tam, kjer je običajno najtežje - pred domačim občinstvom. S četrtim mestom na največjem mastru v Serre Chevalierju pa je še enkrat več dokazal svoje kvalitete. Vse to je privedlo do tega, da je reprezentanca v pokalu narodov med 36 državami osvojila tretje mesto v težavnosti, na posamični tekmi svetovnega pokala v Kranju pa je bila najboljša. Plezalke in plezalci so nam na svetovnem prvenstvu, svetovnem pokalu in dveh največjih mastrih priborili 41 uvrstitev med deseterico, od tega jih je bilo kar 19 na zmagovalne stopničke. Še posebej pa izstopa 8 posamičnih in dve skupni zmagi. Letnik 34 / številka 1 - 2008 14 Obvestila Planinske zveze Slovenije Ob izrednih tekmovalnih dosežkih je bilo v minulem letu opravljenih lepo število vrhunskih vzponov v plezališčih. Maja Vidmar je na svoj spisek dodala še dve 8c, Urhu Čehovinu pa je uspel daleč najtežji balvanski vzpon pri nas, ki nosi oceno Fb 8c. Smer kot velik izziv čaka na morebitne ponavljalce in potrditev težavnosti. Ob vseh teh uspehih nismo pozabili na skrb za izobraževanje strokovnih kadrov, urejanje naravne plezalske infrastrukture, vzgoje mladih itd. Brez tega si tudi prihodnosti slovenskega športnega plezanja ni moč predstavljati. Predsednik Komisije za športno plezanje Tomo Česen • • • v • v • Priznanja najuspešnejšim v letu 2007 Komisija za športno plezanje je ob koncu letošnje sezone sklenila, da kot običajno razglasi najuspešnejšo športno plezalko in plezalca, poleg tega pa podeli še štiri priznanja za vrhunske dosežke ter pet priznanj mladim perspektivnim plezalcem za dosežene rezultate na tekmah svetovnega mladinskega prvenstva in skupnega seštevka evropskega mladinskega pokala. Najuspešnejša športna plezalka Maja Vidmar Z izjemno serijo šestih zaporednih zmag svetovnega pokala je bila v tej sezoni neulovljiva za vse ostale. Postala je zmagovalka svetovnega pokala v težavnosti in vodilna na svetovni lestvici. Seveda nikakor ne moremo mimo bronaste kolajne na svetovnem prvenstvu in drugega mesta na mastru v Arcu. Pika na i sta bili še dve smeri z oceno 8c in pa priznanje celotne slovenske športne javnosti - drugo mesto na izboru športnika Slovenije. Najuspešnejši športni plezalec Klemen Bečan S četrtim mestom na slavnem mastru v Serre Chevalierju je dosegel svoj najboljši rezultat v pretekli sezoni in se povsem približal zmagovalnim stopničkam. Na zadnji tekmi svetovnega pokala v Kranju pa se je tudi njemu izpolnila ena od velikih želja - nastopiti v finalu svetovnega pokala pred domačimi navijači. Številnim vrhunskim vzponom je na koncu dodal še drugi zaporedni naslov državnega prvaka. Priznanja za vrhunske dosežke na tekmovanjih in za vzpone v naravnih plezališčih Natalija Gros: Njena lanska sezona je bila izredno naporna, saj se je odločila nastopati tako v težavnosti kot tudi v balvanskem plezanju. Odločitev se je pozlatila, postala je skupna zmagovalka svetovnega pokala v kombinaciji. Poleg tega je osvojila bronasto kolajno skupnega seštevka svetovnega pokala v balvanih, v zgodovino pa bosta šli tudi njeni dve zmagi v balvanskem plezanju. Bili sta namreč prvi za Slovenijo v tej disciplini svetovnega pokala. Lučka Franko: V finale svetovnega pokala se je uvrstila dvakrat, njena prva uvrstitev na zmagovalne stopničke pa ji je uspela prav na domači tekmi v Kranju. Mina Markovič: Na tekmi svetovnega pokala v Zurichu je z drugim mestom ponovno stala na Letnik 34 / številka 1 - 2008 15 Obvestila Planinske zveze Slovenije zmagovalnih stopničkah, skupaj pa petkrat nastopila v finalu. Tako je ob koncu sezone v skupnem seštevku osvojila šesto mesto med najboljšimi plezalkami sveta. Urh Čehovin: Dolgoletna specializacija za bal-vansko plezanje se mu je obrestovala. Uspel mu je vzpon v smeri The end, ki sedaj kot prva takšna smer v Sloveniji nosi oceno Fb 8c. Priznanja perspektivnim za rezultate na svetovnem mladinskem prvenstvu in evropskem mladinskem pokalu Jure Bečan: Sedmo mesto v skupnem seštevku evropskega mladinskega pokala, deseto mesto na svetovnem mladinskem prvenstvu in uvrstitev v polfinale svetovnega pokala v Kranju Urban Primožič: Deseto mesto v skupnem seštevku evropskega mladinskega pokala Jure Raztresen: Peto mesto v skupnem seštevku evropskega mladinskega pokala Ciril Vezonik: Osmo mesto na svetovnem mladinskem prvenstvu Izidor Zupan: Osmo mesto v skupnem seštevku evropskega mladinskega pokala Lansko sezono sta dva tekmovalca sklenila svojo tekmovalno pot, tako da je Komisija za športno plezanje Lučki Franko in Tomažu Val-javcu podelila priložnostna darila in se jima zahvalila za vse, kar sta storila za plezalni šport. Tomaž Valjavec: Tomaž je že kot član mladinske reprezentance dosegal izvrstne rezultate. Poleg številnih zmag v posamičnih tekmah evropskega mladinskega pokala je zmagal tudi v skupnem seštevku tega tekmovanja. Bil je dvakrat svetovni mladinski prvak in leta 1998 prvič nastopil za člansko ekipo v svetovnem pokalu. Takrat se je pri 16 letih uvrstil v polfinale na tekmi v Kranju, kjer si je leta 2005 priboril tudi tako želeni finalni nastop pred domačimi navijači. Skupno se je na tekmah svetovnega pokala trikrat boril v finalu in s 7. mestom v Edinburgu leta 2003 dosegel svoj najboljši rezultat. Prvič je državni članski prvak postal pri rosnih 15 letih in to kasneje ponovil še štirikrat. Lučka Franko: Še kot članica mladinske reprezentance je okusila slast zmage na tekmi evropskega mladinskega pokala, ima pa tudi kolajno iz skupnega seštevka tega tekmovanja. Zadnjih sedem let je bila stalna članica državne reprezentance in na tekmah svetovnega pokala desetkrat nastopila v finalu najboljših. Rezultat kariere pa je nedvomno njena zadnja tekma svetovnega pokala v Kranju, kjer si je z odličnim nastopom in tretjim mestom priborila tisto, kar si želi vsak vrhunski tekmovalec -zmagovalne stopničke. Med ostalimi uspehi ima tudi naslov državne prvakinje v balvan-skem plezanju. O Letnik 34 / številka 1 - 2008 16 Obvestila Planinske zveze Slovenije IZ PLANINSKE ZALOZBE IZ MOJEGA ŽIVLJENJA V GORAH - FAKSIMILE Planinska založba bo ob 150. letnici rojstva dr. Juliusa Kugyja in 60. letnici smrti Mire Marko Debelakove izdala faksimile knjige Iz mojega življenja v gorah (Aus dem Leben eines Bergsteigers). Faksimilu bomo priložili v posebnem zveščiču doslej še ne objavljeno korespondenco med dr. Kugyjem in M. M. Debelakovo ob dogovorih za prevod Kugyjevega dela. Predvidevamo, da bo knjiga izšla v mesecu aprilu 2008. Predsednik ZO Planinske založbe pri UO PZS Božidar Lavrič DrDULIUS KUCy MESEC KULTURE V PLANINSKI ZALOŽBI V počastitev kulturnega praznika vam Planinska založba meseca februarja podarja 20% popust ob nakupu leposlovnih del (Ama Dablam - Odsanjane sanje, Antarktika, Aljaž Savinjskih Alp, Iveri z Grintovcev, Lotosov cvet, Moje gore, Odprava na Čo - oju, Planinski zbornik ob 110. letnici SPD-PZS, Posušeni rožmarin, Valentin Stanič - Prvi alpinist v Vzhodnih Alpah, Nad prezrtjem in mitom). Obvestila Planinske zveze Slovenije VODNIŠKI KOTIČEK ZAPISNIK ZBORA VODNIKOV PZS 2007 ki je bil v soboto, 24. novembra 2007, v dvorani Pošte Slovenije na Čopovi ul. 11 v Ljubljani. Zbor vodnikov se je začel ob 10.45 uri Prisotni delegati: Rudi AMBROŽ (PD Radlje ob Dravi), Janez BALOH (PD Radovljica), Andreja BARL (PD Slovenj Gradec), Jože BIZJAK (PD Kranja), Stanislava BOLJAT (PD Tolmin), Marica BREZAVŠČEK (PD Idrija), Boris CERGOL (PD OPD Koper), Ivan CIGALE (PD Ravne na Koroškem), Stanka ČOH (PD Oplotnica), Vojko DOBRILA (PD Slavnik), Milan DOMITROVIČ (PD Velenje), Jurij DREV (PD Šoštanj), Ferdinand DRNOVŠEK (PD Zagorje), Ivan EDER (PD Mari-bor-Matica), Viktor FRANGEŽ (PD Železničar Maribor), Jože GOBEC (PD Železar Štore), Elica KOROŠEVIČ (PD Gornja Radgona), Marko GOR-ŠIČ (PD Podpeč - Preserje), Mateja GRAT (PD Šmarje pri Jelšah), Valter JELEN (PD Železar Štore), Janez JERMAN (PD Črnomelj), Franc KADIŠ (PD Dravograd), Marjan KOBAV (PD Kamnik), Lučka KOKOLE (PD Zagorje), Tadej KOSMAČIN (PD Jakob Aljaž), Marinka KOŽELJ STEPIC (PD Integral), Boris KUKANJA (PD Matica Murska Sobota), Martin LUZAR (PD Novo Mesto), Boris MADON (PD Žirovnica), Janko MARN (PD Pošte in Telekoma Ljubljana), Natalija MAROVT (PD Dobrovlje-Braslovče), Janez MEDVED (PD Litija), Drago METLJAK (PD Ljubljana Matica), Maja MOHAR (PD Litija), Jurček NOVAK (PD Moravče), Bojan ROTOVNIK (PD Šoštanj), Marko SIMERL (PD Večer), Janez SLABE (PD Logatec), Ladka STRANŠČAK (OPD Koper), Ivan STRAŽE (PD Šentjur), Zvone ŠERE (PD Drago Bregar), Irislav TODOROVIČ (PD Škof j a Loka), Franc TRSTENJAK (PD Drava Maribor), Jože VARL (PD Radovljica), Janez VERTIČ (PD Ptuj), Mara VIDIC (PD Tolmin), Gorazd VINŠEK (PD Drago Bregar), Ivica VITEZ (PD Trebnje), Leon VRHOVŠEK (PD Fram), Peter ZMRZLIKAR (PD Komenda), Primož ZUPANČIČ (PD Rašica). Ostali prisotni: Marjan ČADEŽ (PD Kranj), Katarina FILIPIČ (PD Cerkno, VK), Jože HRIBAR (PD Mislinja), Jaka KOTNIK (PD Dravograd, PU VK), Vanja KOVAČ (PD Ajdovščina, načelnica MK), Suzana NOVAK (PD Borovnica), Mitja PLOHL (PD Ruše, PKR VK), Karlo POLUTNIK (PD Trbovlje), Roman PONEBŠEK (PD Litija, VK), Ruža TEKAVEC (PD Pošte in Telekoma Ljubljana), Veronika SUSMAN - ŠEGATIN (strokovna sodelavka). Gradivo za Zbor vodnikov je obsegalo: - Vabilo za Zbor vodnikov PZS 2007; - Poslovnik o delu Zbora vodnikov Planinske zveze Slovenije; - Poročilo o aktivnostih Vodniške komisije pri PZS za leto 2007, podkomisij PU in PKR ter delno finančno poročilo; - Plan vodniške komisije za leto 2008 in Podkomisije za usposabljanje (PU) ter finančni načrt. Dnevni red Zbora vodnikov: 1. Izvolitev delovnega predsedstva in organov Zbora vodnikov PZS 2007 2. Poročilo verifikacijske komisije 3. Sprejem Poslovnika o delu Zbora vodnikov PZS 4. Poročilo o delu VK PZS in podkomisij za leto 2007 5. Razprava o poročilih 6. Potrditev programa dela VK in finančnega načrta VK za 2008 7. Poročilo komisije za pripravo volitev 8. Odločanje o razrešnici načelnika VK 9. Volitve načelnika VK za obdobje 2007 -2010 10. Razno 11. Objava rezultatov volitev K 1. TOČKI Načelnik Iztok Rojc je pozdravil navzoče in je v delovno predsedstvo predlagal: Franc KADIŠ - predsednik delovnega predsedstva (v nadaljevanju DP); Maja MOHAR in Mara VIDIC - članici delovnega predsedstva. Predlog je bil soglasno sprejet. Franc Kadiš je predlagal organe Zbora vodnikov PZS 2007: Letnik 34 / številka 1 - 2008 18 Obvestila Planinske zveze Slovenije Natalija MAROVT - predsednica verifikacijske komisije; Elica KOROŠEVIČ in Stanka ČOH - članici verifikacijske komisije; Katarina FILIPIČ - zapisnikar; Andreja BARL in Martin LUZAR overovatelja zapisnika. Organi Zbora vodnikov PZS 2007 so bili soglasno sprejeti. Franc KADIŠ, predsednik DP, je predlagal sprejem dnevnega reda Zbora vodnikov PZS 2007. Na predlagani dnevni red je imel pripombo Vojko DOBRILA, MDO Primorske, ki je predlagal, da se 6. točko obravnava po 8. točki, kar je bilo soglasno sprejeto. K 2. TOČKI: Poročilo verifikacijske komisije: prisotnih je bilo 51 delegatov ali 98,08 %, za sprejetje sklepa je bilo potrebnih 27 glasov. Zbor vodnikov PZS 2007 je bil sklepčen, zato je lahko začel z delom. K 3. TOČKI: Predsednik DP je dal na glasovanje poslovnik o delu Zbora vodnikov Planinske zveze Slovenije, ki je spremenjen v 39. členu. V razpravi so sodelovali: Marjan Kobav (PD Kamnik), Drago Metljak (PD Ljubljana - Matica) in Marko Goršič (PD Podpeč - Preserje), Iztok Rojc (načelnik VK) in Bojan Rotovnik (PD Šoštanj), vse razprave so se nanašale na 10. člen. Poslovnik o delu zbora je bil sprejet s tem, da se črta 10. člen, z 42 glasovi ZA, 4 glasovi PROTI in s 5 VZDRŽANIMI glasovi. K 4. TOČKI Delegati so z gradivom prejeli Poročilo o aktivnostih Vodniške komisije pri PZS za leto 2007 skupaj s poročilom o delu Podkomisije za usposabljanje VK PZS in Poročilom o delu Podkomisije za kategorizacijo in registracijo v letu 2007. Prav tako so delegati prejeli tudi finančno poročilo (delno) za leto 2007. Načelnik VK Iztok Rojc je k poročilu dodal še nekatera pojasnila. Pojasnil je tudi, da finančno poročilo zajema samo materialne stroške VK (seje VK in Zbor vodnikov PZS), vse akcije pa so zajete v okviru KUP. Med prihodki VK je donacija Marka Goršiča, organizacijskega vodje Kopnega izpopolnjevanja MDO Notranjske, ki bo smotrno porabljena. O K 5. TOČKI V razpravi na poročila so sodelovali: Vojko Dobrila (MDO Primorsko-notranjske), Marinka Koželj Stepic (MDO Ljubljane), Jurček Novak (PD Moravče), Marjan Kobav (PD Kamnik), Marko Goršič (MDO Notranjske), Bojan Rotovnik (PD Šoštanj), Drago Metljak (PD LJ Matica), Roman Ponebšek (PD Litija), Irislav Todorovič (PD Škofja Loka) Razpravljavci so bili kritični do dela VK v preteklem obdobju: - sklepi Zbora vodnikov iz leta 2006 niso bili v celoti realizirani, - na večji prepoznavnosti vodnikov ni bilo dovolj storjenega,. - vodniki PZS v okviru PZS nimajo pravega statusa, kot n.pr. alpinisti, - v medijih bi morali biti vodniki PZS bolj prisotni (tiskovne konference), - ko se govori o varnosti v gorah, nastopajo le GV, GRS in policija, zakaj ne tudi vodniki PZS, - še vedno je nedorečeno področje zavarovanja vodnikov, - finančno poročilo bi moralo zajemati tudi stroške akcij podkomisij, - nivo vodnikov PZS bo treba dvigniti (znanje jezikov). Izoblikovali so se naslednji predlogi: - načelnik VK naj aktivno sodeluje pri sklepanju nove zavarovalne pogodbe, ki jo pripravlja Odbor za članstvo, - načelnik VK naj se aktivno vključi v nadaljnje dogovarjanje med PZS in STO glede vodništva za potrebe turističnih agencij, - Zbor vodnikov je soglasno sprejel pobudo, da naj KUP na zbor poda finančno poročilo o akcijah podkomisije za usposabljanje ter podkomisije za registracijo in kategorizacijo. O poročilih se je glasovalo ločeno: Poročilo načelnika: ZA 36 glasov, PROTI 13, VZDRŽAN 1 Poročilo podkomisije za usposabljanje: SOGLASNO SPREJETO 19 O Letnik 34 / številka 2 - 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije Poročilo podkomisije za registracijo in kategorizacijo: SOGLASNO SPREJETO Finančno poročilo: ZA 47 glasov, PROTI 2, VZDRŽAN 2 POROČILA SO BILA SPREJETA! K 7. TOČKI Iztok Rojc poroča, da je vlogo komisije za pripravo volitev opravila VK. Na seji VK, ki je bila dne 24. oktobra 2007, so bile odprte vse do 24. oktobra prispele prijave na razpis, za katerega je rok potekel 20. oktobra. Bila je ena sama, in sicer kandidatura Borisa Madona iz Žirovnice. Poročilo je sprejeto s 50 glasovi ZA in 1 VZDRŽANIM glasom K 8. TOČKI Načelnik Iztok Rojc se zahvali za sodelovanje. Razrešnica načelnika VK je sprejeta s 50 glasovi ZA in 1 glasom PROTI. K 9. TOČKI Kandidat za načelnika VK Boris Madon se je predstavil. Je vodnik PZS kategorij A, B, D, G, in IPV, pripravnik C in H ter alpinist. Dela se bo lotil z veseljem, pri čemer računa na dobro sodelovanje z organi znotraj PZS. Komisija je sprejela plan že v preteklem letu, zahteve danes so iste. Prednostno se bodo obravnavale zadeve z današnjega zbora: - prepoznavnost, - sodelovanje z GV, - smernice vodenja - STO, KUP in VK, - realizacija pravilnika o priznanjih VK, - sodelovali bomo z MK pri pripravi programa izpopolnjevanja mentorjev planinske vzgoje za pridobitev naziva vodnika A kategorije. Bojan Rotovnik je predlagal, da se glasuje javno, kar je bilo sprejeto s 46 glasovi ZA in 5 VZDRŽANIMI glasovi. Za načelnika VK za obdobje 2007 - 2010 je bil soglasno izvoljen Boris Madon. Nadomestni član VK je Janez Uršič - PD Komenda, ki je na volitvah 2006 naslednji po številu prejetih glasov. K 6. TOČKI Delo VK v naslednjem obdobju bo potekalo po planu, sprejetem za obdobje 2006 - 2010, s poudarki iz tč. 9. Razprava je tekla predvsem o stroških izobraževanj. Predlagano je bilo, naj se objavljajo analize anket, ki jih udeleženci izpolnjujejo ob koncu vsakega izpopolnjevanja, čeprav naj bi bile namenjene predvsem inštruktorjem. Sklep 6.1: Zbor vodnikov predlaga, da se sredstva izobraževanj prenese na VK, ki na zboru o tem poroča. Sklep je sprejet s 46 glasovi ZA in 5 VZDRŽANIMI glasovi. Sklep 6.2: VK ažurira register načelnikov VO MDO. Program usposabljanj se predhodno uskladi z MDO. Sklep je sprejet s 46 glasovi ZA in 5 VZDRŽANIMI glasovi Sklep 6.3: VK bo predlagala spremembo Zakona o pospeševanju turizma, da se bo vodnik PZS izenačil s turističnim vodnikom. Sklep je sprejet s 47 glasovi ZA in 4 VZDRŽANIMI glasovi. - Jurček Novak je predlagal, da se v programe izobraževanj in izpopolnjevanj vključujejo vsebine za vodenje oseb s posebnimi potrebami. Program dela VK s podkomisijama in finančni načrt za leto 2008 je soglasno sprejet. K 10. TOČKI Predsednik DP je najprej predlagal v sprejem sklep o vključevanju v nove oblike vodništva, ki ga predlaga podpredsednik PZS mag. Uroš Vidovič in sicer: Zbor vodnikov PZS se je seznanil s tematiko sodelovanja PZS in STO ter podpira vključevanje PZS v interesno skupino za pohodniš-tvo Slovenije. V razpravi pred sprejemom sklepa so sodelovali: Iztok Rojc, Marko Goršič, Marjan Kobav, Marko Simerl. Izoblikovalo se je več predlogov, ki jih je DP dal na glasovanje. Sprejet je bil predlagani sklep z dodatkom VK. Zbor vodnikov PZS se je seznanil s tematiko sodelovanja PZS (VK) in STO ter podpira vključevanje PZS v interesno skupino za pohodništvo Slovenije. Sklep je bil sprejet s 40 glasovi ZA, 4 PROTI in 7 VZDRŽANIMI glasovi. Letnik 34 / številka 1 - 2008 20 Obvestila Planinske zveze Slovenije V razpravo ob točki RAZNO so se vključili: Marko Goršič, MDO Notranjske, ki je opozoril na neodgovornost nekaterih vodnikov, ki vodijo nam pridobljeno kategorijo. Drago Metljak -PD Lj Matica poudarja nujnost večjega sodelovanja VK in VO MDO. Zanima ga ali se pri izobraževanju uporablja Vodniški učbenik. Poudarja tudi pozitivne izkušnje internih izobraževanj znotraj posameznih PD. Ta pozitivna praksa bi se morala prenesti na MDO. Gorazd Vinšek - PD Drago Bregar je razočaran, saj ob smrtni nesreči njihovega vodnika ni bilo nikakršnega odziva niti s strani VK niti s strani PZS. Vanja Kovač - načelnica MK se je najprej zahvalila Iztoku Rojcu za dobro sodelovanje v tem letu in poudarja nujnost sodelovanja na vseh nivojih, saj načelnik neke komisije sam ne more ničesar premakniti. Ivan Eder, načelnik podkomisije za usposabljanje pove, da vsak nov vodnik kat. A prejme Vodniški učbe- nik, za ostale vodnike pa so dolžna poskrbeti PD. Predsednik DP je vsem prisotnim zaželel uspešno delo. Zbor vodnikov 2007 je bil končan ob 14. uri. Predsednik delovnega predsedstva: Franc Kadiš Zapisnikar: Katarina Filipič Overovatelja: Andreja Barl Martin Luzar PRILOGE k arhivskemu zapisniku: - poimenski seznam delegatov in ostalih prisotnih; - poročilo verifikacijske komisije. ZAPISNIK 5. seje Vodniške komisije, ki je bila v sredo, 16. januarja 2008 v prostorih PZS Prisotni: načelnik Boris Madon, Aleš Glavnik, Klemen Petek, Peter Nemanič, Mitja Plohl, Katarina Filipič, Janez Uršič, Rudi Skobe -podpredsednik PZS, Uroš Vidovič - podpredsednik PZS, Danilo Sbrizaj - generalni sekretar PZS, Veronika Susman - Šegatin - strokovna sodelavka VK Opravičeno odsotni: Roman Ponebšek, Ivan Eder Dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 4. seje VK PZS 2. Kadrovske zadeve 3. Oblikovanje stališč VK PZS o sodelovanju s STO 4. Prepoznavnost VK PZS 5. Razno Ad 1) Glede na točko 1 zapisnika, načelnik VK poroča, da Bojan Pollak ostaja član Podkomisije za kategorizacijo. Ad 2) Sklep 2/1: zaradi odstopa Iztoka Rojca se za člana VK potrdi Janeza Uršiča, ki je bil na volitvah 2006 naslednji po številu prejetih glasov. Sklep 2/2: V Podkomisijo za kategorizacijo in registracijo se namesto Bojana Rotovnika imenuje Mileno Brešan, PD Tolmin (MDO Posočja). Ad 3) V razpravi na temo sodelovanja z STO so sodelovali Boris Madon, Rudi Skobe, Uroš Vidovič, Aleš Glavnik in Danilo Sbrizaj. Boris Madon: oblikovanje stališč je postala naloga VK. Prva informacija je bila objavljena že februarja 2007, od takrat se ni kaj bistvenega spremenilo. Treba je narediti korak naprej, a z »vodnikom pohodništva« nikakor ne smemo razvrednotiti vodnika A-kategorije. Rudi Skobe: gre za dve zadevi: 1. vključevanje vodnikov PZS v program STO in 2. program usposabljanje »vodnika pohodništva«. Če bomo našli skupni jezik in bo odziv vodnikov PZS zadosten, potrebe po novem vodniku ne bo. V kolikor pa ne bomo resno pristopili, bo program usposabljanja pripravila Fakulteta za šport. PZS ima na področju usposabljanja vodnikov največ izkušenj in strokovnega kadra, zato so nam najprej nam ponudili možnost sodelovanja. Uroš Vidovič: prostovoljni vodnik PZS ostaja tak kot je. Vodenje za potrebe turističnih organizacij je nova opcija. Tisti vodniki PZS ki 21 Letnik 34 / številka 2 - 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije bodo želeli in se čutijo sposobni, se bodo sami odločili za to delo. Vodništvo za turiste je zaradi varnosti nujnost. STO se je najprej obrnila na GV, a je bilo kmalu jasno, da je le-teh premalo in so predragi, šele potem so na PZS poslali ponudbo za sestanek. G. Lenarčič iz STO si nadaljnje korake zamišlja: - razprava o predlogu organiziranosti in financiranja pohodniške skupine ( pripravlja STO); - evidentiranje pohodniških poti in desti-nacij (izpolniti obrazce in jih poslati po mailu); - dopolnjevanje predloga v sodelovanju z STO; - izvedba skupščine interesne skupnosti za pohodništvo; - potrditev članstva in ključa financiranja (v začetni fazi pokrije vse stroške STO); - potrditev direktorja. Aleš Glavnik se sprašuje, zakaj se VK že takoj ni bolj pozitivno odzvala. Program »A« je povsem ustrezen. Treba je takoj pristopiti. VK mora sprejeti jasno stališče.. Rudi Skobe: »vodnik pohodništva« je lahko program A, prilagojen z določenimi vsebinami s področja turistične dejavnosti, interesenti bi te vsebine pridobili na podaljšanih licenčnih izpopolnjevanjih. Sodelovanje z STO bi bilo zanimivo tudi s finančnega vidika, saj OKS vsa izobraževanja financira 100 %, medtem ko PZS zahteva 70 % lastno udeležbo. Tudi na področju promocije STO obrača ogromna sredstva, kjer se tudi nam ponuja možnost promoviranja našega dela.. Sprejeti so bili naslednji SKLEPI: 1. VK podpira vključitev PZS v interesno skupino za pohodništvo. 2. v Obvestilih PZS za mesec februar se objavi informacija, ki jo pripravijo Rudi Skobe, Boris Madon in Uroš Vido-vič (rok je 30.01.08) 3. znotraj Vk je potrebno določiti delovno skupino, ki bo pripravila konkre- ten program »vodnik pohodništva« Nosilec: Boris Madon; Rok: do konca januarja. Ad 4) Za večjo prepoznavnost VK in vodnikov PZS je sprejet predlog za pripravo zgibanke. Vsebinski predlog pripravita Klemen Petek in Peter Nemanič, rok je 15. 02. 08. Ad 5) 1. Pravilnik o priznanjih VK je že sprejet. Osnutek za vodniško priznanje je v delu pri gospe Andreji Aljančič Povirk. 2 Načelnik VK naj sodeluje pri dogovorih o novi pogodbi z zavarovalnico v delu, ki se nanaša na vodniško dejavnost. Pogodba poteče 30. 04. 2008. Na zboru vodnikov je bilo izpostavljeno vprašanje dnevne odškodnine. Glede na nekatere praktične primere bi bilo bolj smotrno zagovarjati podvojeno odškodnino in znižanje stopnje invalidnosti. 3. Sodelovanje z MK: začne se pripravljati program izobraževanja mentorjev planinske vzgoje za pridobitev »A« kategorije. Dogovor v mesecu marcu. 4. Podkomisija za usposabljanje pripravi in razišče možnosti izobraževanja na temo Vodenje oseb z motnjami v osebnostnem razvoju. 5. VK je v preteklosti že sprejela sklep, da se udeležencem tečajev ne znižujejo cene če ne prespijo. Sklep še vedno velja, zato se vlogi PD Bovec z dne 10.12.2007 ne more ugoditi. Seja je bila zaključena ob 19. uri Zapisala: Katarina Filipič Načelnik VK: Boris Madon O Letnik 34 / številka 1 - 2008 22 Obvestila Planinske zveze Slovenije KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE MEDNARODNO LETO PLANETA ZEMLJA Generalna skupščina Združenih narodov je leto 2008 razglasila za Mednarodno leto planeta Zemlja. Za izvedbo dejavnosti, povezanih s tem letom pa zadolžila UNESCO. Slovenska Nacionalna komisija za UNESCO je ustanovila Nacionalni odbor, ki mu predseduje ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar. Po sklepu 7 razširjene seje Komisije za varstvo gorske narave UO PZS, 29. 1. 2008, na kateri so bili prisotni tudi vodje odborov za varstvo gorske narave v MDO-jih, se bomo tudi planinci vključili v aktivnosti ob mednarodnem letu planeta Zemlja. Z njimi bomo obeležili nekatere za planince pomembne okoljske dni. KVGN UO PZS bo pripravila naslednje aktivnosti: 22. april Dan Zemlje - otvoritev Zoisove poti 22. maj Dan biotske raznovrstnosti - botanična ekskurzija na Radensko polje 24. maj Evropski dan parkov - naravovarstvena stojnica na Sviščakih KO IZGINE PLANINSKA POT Gorski prostor je različnim skupinam prebivalstva pomenil skozi zgodovino različne vrednosti. Do večjih navzkrižnih interesov različnih uporabnikov gorskega prostora večinoma ni prihajalo saj je bilo uporabnikov malo. S pojavom organiziranega planinstva in turizma pred nekaj več kot sto leti se je število obiskovalcev sicer znatno povečalo, a tudi to ni predstavljalo večjih konfliktov saj je bil znaten del gorskega sveta za domače prebivalce nezanimiv. Stiki med klasičnimi planinci in domačim prebivalstvom so zato večinoma rodili dobre sadove, vendar tudi spori in konflikti niso bili redkost. 11. dec. Mednarodni dan gora - okrogla miza Odbori za varstvo narave pa: Akcije posvečene Dnevu Zemlje, ki bodo potekale od aprila do novembra po vsej Sloveniji v odborih za varstvo gorske narave pri MDO-jih in odsekih za varstvo narave v PD in bo vanje vključenih veliko število varuhov gorske narave, gorskih stražarjev in planincev-ljubiteljev narave. Izvedene bodo naslednje: - očiščevalne akcije planinskih poti in ob planinskih kočah - sanacija divjih bližnjic - ustanavljanje odsekov za varstvo narave v PD (kjer jih še nimajo) Po dogovoru bodo vodje odborov za varstvo gorske narave pri MDO-jih podatke posredovali KVGN do 10. novembra 2008. Število vseh akcij bo KVGN zbrala in jih posredovala slovenski javnosti ob Mednarodnem letu gora, 11. decembru 2008. Tako bomo planinci lahko dokazali, da smo pravi varuhi gorske narave v srcih in dejanjih. Načelnica KVGN Rozalija Skobe Sčasoma sta se skoraj povsod klasično planinstvo in avtohtono prebivalstvo drug drugemu prilagodila. Po drugi svetovni vojni se je upadanja kmetijstva močno odrazilo tudi v nazadovanju planinskega gospodarstva. Ker se je zmanjšal stalež goveje živine in drobnice ni bilo več potrebe po paši živine po planinah. Zato je bila v zadnjih petdesetih letih prejšnjega stoletja planinska organizacija praktično edini upravljalec gorskega sveta. Z ustanovitvijo samostojne države, priznanjem privatne lastnine, kot poglavitne ustavne kategorije, vse večjim uveljavljanjem tržne logike ter razvojem kmetijstva in turizma se je ponovno pokazal interes po obnovah planin in izrabi gorskega prostora v gospodarske in turistične namene. KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI 23 Letnik 34 / številka 2 - 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije Razumljivo je da planšarstva in gozdarstva kot smo ga poznali pred 50 leti skoraj ni več. Tudi bivanjski standardi v planinskih kočah so se spremenili. Obnova planinskih koč in planšarij je zato nujno dejstvo. Vendar bi pri teh obnovah lahko bistveno bolj upoštevali zakonitosti tradicionalne arhitekture in uporabljali temu ustrezne naravne materiale. Država Slovenija se je v vseh svojih temeljnih strateških razvojnih dokumentih opredelila za trajnostni razvojni koncept. Vendar prav zato slovenski gorski svet še nikoli do sedaj ni bil tako izrazito izpostavljen raznim razvojnim posegom in spremembam kot sedaj. Posegi večinoma požegnani s strani lokalnih oblasti in podprti z kapitalskimi vložki so namreč vse številčnejši. Razumljivo je, da množice turistov, ki pridejo v gore, pridejo tja iz najrazličnejših vzgibov. Večina se hoče tam na tak ali drugačen način gibati in rekreirati. Turistov, ki bi le nemo zrli v lepote gorske narave skoraj ni več ali pa jih je zelo malo. Razvoj seveda zahteva tudi moderno infrastrukturo, kot so žičnice in ceste. Zato se v zadnjih letih vse bolj soočamo tudi z problemom, ko se planinske poti, ki vodijo do pašnih planin in visokogorskih smučišč zaradi interesov lastnikov in tržne logike spreminjajo najprej v gozdne vlake in kasneje marsikje tudi v gozdne ceste. Da je problem še večji so posegi največkrat podprti s strani države saj le ta prek ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo podpira razvoj podeželja in s tem posredno tudi razvoj pašnih planin. Tudi razvoj in širjenje visokogorskih smučišč sodi v podoben sklop. Ustrezna soglasja za take posege dajejo Zavod za gozdove, Agencija za okolje in zavodi za varstvo naravne dediščine. Pri tem sodeluje tudi tisti del upravnih enot, kjer odločajo o naravi in okolju in seveda občine, ki so po svoji funkciji dolžne predvsem na demografsko manj razvitih področjih podpirati razvoj. A prav bi bilo, da bi bil tak poseg usklajen z vsemi uporabniki prostora in da se ne izvede le enostransko in za vsako ceno. Smrekovec, planina Blato, Vogar, Zelenica, Svečica, Dolga njiva, Uskovnica, Stegovnik je le nekaj primerov planinskih poti, ki jih je izbrisala človeška kratkovidnost in neetična zakonodaja. Z izgradnjo novega smučišča Prevala na Kaninu so buldožerji dobesedno zradi-rali več sto metrov planinskih poti. Za soglasje planincev ni vprašal nihče, ker menda to ni Letnik 34 / številka 1 - 2008 J a to ni potrebno, saj so tako ali tako imeli vsa potrebna dovoljenja, tudi naravovarstvena. Vendar smo dolga desetletja prav planinci vzdrževali te poti, da so se ohranile do današnjih dni. Z zaščito in utrjevanjem talne podlage, z urejanjem odvodnjavanj in tudi označevanjem smo skrbeli, da so bile poti obiskane in da smo preprečevali erozijske procese. Poškodbe zaradi vse bolj množičnega obiska smo nekako uspeli sproti odpravljati, prav tako pa tudi sanirati vse več divjih bližnjic. Z planinskim entuziazmom in prostovoljstvom smo skrbeli za to javno infrastrukturo. Res je, da precej današnjih poti poteka po trasah nekdanjih pastirskih poti in gozdnih vlak in da jih zato občasno morajo lastniki uporabljati tudi za svojo dejavnost. A vendar bi lahko ob tem kazali bolj spoštljiv odnos do tega vloženega dela. Predvsem spravilo lesa je eden od poglavitnih povzročiteljev uničenja planinskih poti. Zavedamo se, da moderno spravilo lesa povzroči poškodbe na poteh in podrasti. A glede na Pravilnik o gozdnih prometnicah bi morala izvajalec del in lastnik poskrbeti, da se spravilo vrši takrat, ko tla niso razmočena in po spravilu poskrbeti za vzpostavitev v stanje, ki omogoča nemoteno nadaljno uporabo tudi drugim uporabnikom. A žal v večini primerov ni tako. Tudi gozdarski in kmetijski inšpektorji večinoma ne reagirajo. V javnosti krožijo govorice, da inšpektorji proti izvajalcem, ki kršijo naravovarstvene pogoje (naravovarstveno soglasje, ki se izda s strani zavoda za varstvo narave) ne morejo ukrepati s sankcijami (denarna kazen), ker za to baje ni pravne podlage. Zakon o planinskih poteh, ki je bil sprejet lansko leto je marsikateri problem planinskih poti tudi zakonsko opredelil. Tudi v bodoče naj bi prostovoljno poslanstvo reševalo glavnino problemov, ki se pojavijo na planinskih poteh. Dejstvo pa je da temu delu 675 usposobljenih slovenskih markacistov, ki skrbijo za planinske poti, ki jih uporablja skoraj tri milijone obiskovalcev, kmalu ne bo več kos. Brez potrebnih dodatnih finančnih sredstev za vzdrževanje poti in bolj spoštljivega odnosa do vloženega dela in spodbujanja prostovoljstva bo ta dejavnost kljub sprejetju zakona vse manj zanimiva za mlajše generacije. Z uničenjem poti zaradi buldožiranja oziroma gradnje cest se upravljalcem povzroči dodatno delo. Ponavadi je potrebno urediti novo pla- 24 Obvestila Planinske zveze Slovenije ninsko pot saj po blatni vlaki večina ljudi le nerada hodi. Da taka cesta potegne za sabo tudi najrazličnejšo sodobno motorizacijo ni potrebno posebej omenjati. Morda bi bila začasna rešitev moratorij na gradnjo cest v planinske predele, dokler se na neki ravni ne dogovorimo ali bomo spoštovali navedbe iz prostorske strategije o ohranjanju naravnih vrednot Slovenije in ugotovili, zakaj potrebujemo ceste v planine, kdo jih zahteva, katera ekonomija je odvisna od njih in podobno. Na številnih primerih še vedno trajajočega uničevanja gorske narave so se nazorno pokazale nekatere slabosti različnih prizadevanj za preprečitev škodljivih dejanj oziroma ohranitev čimbolj neokrnjenega naravnega okolja. Med temi slabostmi velja omeniti predvsem premajhno usklajenost delovanja prizadetih posameznikov in organizacij ter pomanjkanje konkretnih navodil kaj, kdaj in kako učinkovito ukrepati v takih primerih. Zavedati se moramo, da vpliv človeka na gorsko naravo ni blagodejen. Vsakršna aktivnost bi zato morala strmeti za tem, da ima čim manjši vpliv na okolje. Izvajanje različnih dejavnosti v gorah njihove izvajalce pogosto pripelje v nasprotujoče si položaje. Konflikte med njimi bi morali reševati strpno ob spoštovanju pravic šibkejšega in v dobrobit narave. Nikakor se ne strinjam s tem, da je pisanje o takšnih in drugačnih posegih v naravo brezplodno početje. Planinska organizacija v sodelovanju z oblastnimi strukturami sicer lahko doseže zakonsko regulativo, a brez ustreznih dodatnih ukrepov ni mogoče doseči nekega trajnejšega uspeha na tem področju. Izkušnje nam kažejo, da represivni ukrepi navadno nimajo dolgotrajnejšega učinka. Najučinkovitejša zaščita gorske narave vodi skozi dolgotrajni proces vzgoje. Kodeks planinskega obnašanja v gorah se je namreč oblikoval skozi stoletno zgodovino organiziranega planinskega gibanja in je kot tak po večkratnih revizijah dosegel zrelo obliko in upam si trditi, da je vsaj v planinskih vrstah učinkovit. Predvsem pa bi morali paziti, da današnje potrebe ne bi ogrozile možnosti razvoja naslednjim generacijam, ki bodo ekološko bistveno bolj osveščene kot je naša. Da razvoj na katerega prisegamo ne bi pomenil degradacije naravnega in kulturnega okolja. Zato je prav da pri posegih v gorski prostor upoštevamo načela ekoturizma, ki jih je opredelila svetovna konferenca o ekoturizmu v Quebecu v Kanadi leta 2002. Tudi Alpska konvencija iz leta 1991 zlasti pa protokoli: "Varstvo narave in urejanje krajine", "Gorsko kmetijstvo", "Prostorsko načrtovanje in trajnostni razvoj" in "Gorski gozd" in Natura 2000 so podpora vsem, ki želimo gorski svet približati ljudem in ga hkrati obvarovati pred nepremišljenimi posegi. Vendar dokler tudi domačini ne bodo dojeli, da se da največ zaslužiti ravno z naravo in zgledom človeškega sobivanja z njo, ne bo nič! Šele ko bodo tudi sami začeli razmišljati da je narava del njih samih in začeli preganjati tiste, ki se po njihovih zemljiščih vozijo s štiriko-lesniki, motornimi sanmi in motokros motorji se bo stanje znatno izboljšalo. In ko se bomo vsi skupaj zavedli da so kvalitete, ki jih še imamo ali smo jih imeli, vedno bolj cenjene v Evropi in svetu bomo dosegli stopnjo vredno ekološko osveščenih zemljanov. Le odločno stališče Planinske zveze in drugih organizacij o tej problematiki bo lahko znatno vplivalo na nadaljna dogajanja v našem gorskem svetu. Ne želim si, da bi naši vnuki z otožnim pogledom na skomercializirani in degre-dirani gorski svet v sebi zlovoljno mrmrali: kje so tiste stezice, ki so včasih bile... Načelnik Komisije za planinske poti Tone Tomše Zaradi številnih vprašanj markacistov in tistih, ki bi radi to postali v nadaljevanju posredujemo predvideni program usposabljanj Komisije za pota UO PZS v letu 2008. Ker se prijave na tečaje in izpopolnjevanja še zbirajo, bo morda še prišlo do nekaterih sprememb, vendar menimo, da je prikazano lahko dobra informacija za vse, ki te podatke potrebujejo. 25 Letnik 34 / številka 2 - 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije AKCIJE USPOSABLJANJA V LETU 2008 predlog Datum Vrsta usposabljanja Kraj usposabljanja 5. april Licenčno izpopolnjevanje OPP Primorsko - Notranjski Planinski dom na Kokoši 10. in 11. maj Tečaj za markaciste PZS PUS Bavščica 17. maj Skupščina PZS v Tržiču 24. in 25. maj Tečaj za markaciste PZS PUS Bavščica 31. maj Zaključek tečaja za markaciste PZS - Janče 2006 Planinski dom na Jančah 07. junij Licenčno izpopolnjevanje OPP Podravja Koča na Žavcarjevem vrhu 14. junij Licenčno izpopolnjevanje OPP Ljubljana Koča pri Jelenovem studencu 06. in 07. september Tečaj za markaciste PZS Kraj še ni določen 13. september Licenčno izpopolnjevanje OPP Savinjske Planinski dom na Golteh 20. in 21. september Tečaj za markaciste PZS Kraj še ni določen 27.september Zaključek tečaja za markaciste PZS - Dobrovlje 2006 Dom na Dobrovljah ? • ni še določen pote k tečaja za inštruktorje • meseca julij in avgust sta rezervirana za akcije v visokogorju Tone Tomše PLANINSKA DRUŠTVA IN KOMISIJE VABIJO AKCIJE V FEBRUARJU 2008: Več na www.pzs.si AKCIJA DATUM ORGANIZATOR INFORMACIJE Okrog Grofove jame 14.2.08 PD Pošte in Telekoma Ljubljana PD 01/ 431 61 14 14. Valentinov pohod Kozje Bohor 16.2.08 PD Bohor Senovo Marija Krušič 051/ 422 158 Spominski pohod Dušana Krajca na Smrekovec 16.2.08 PD Grmada Celje Franc Sinko 031/ 383 591 Tečaj gibanja v zimskih razmerah - Vršič 16.2.08 PD Ljubljana Matica PD 01/ 231 26 45 www.planinskodrustvo-ljmatica.si Viševnik in Debela peč 16.2.08 PD Brežice 040/ 202 064 Lubnik 17.2.08 PD Podpeč -Preserje Marko Goršič 01 / 363 11 75 041 / 795 006 Skrbina Prednje Špranje (2238 m) 17.2.08 PD Pošte in Telekoma Ljubljana PD 01/ 431 61 14 Predavanje Pakistan 21.2.08 PD Pošte in Telekoma Ljubljana PD 01/ 431 61 14 Veleslalom za pokal Celjske koče 22.2.08 PD Grmada Celje Robi Koritnik 031/ 353 373 Nočni pohod na Javornik 23.2.08 PD Javornik Črni vrh Letnik 34 / številka 1 - 2008 26 Obvestila Planinske zveze Slovenije Pastirčkove igre na Veliki planini 23.2.08 PD Bajtar Helena Plahuta 041/ 981 141 Spominski planinski pohod Franca Strusa 23.2.08 PD Litija Marjan Jug 031/ 643 639 Tradicionalni pohod po Šisernikovi poti 23.2.08 PD Slovenj Gradec Ivan Hartman 031/ 609 831 Andreja Barl 041/ 259 930 2. mednarodni festival gorniškega filma 23.2.08 Društvo za gorsko kulturo, Cankarjev dom www.imffd.com Vrhovi v senci Storžiča 23.2.08 PD Pošte in Telekoma Ljubljana PD Brežice PD PT Ljubljana 01/ 431 61 14 040/ 202 064 Memorial Avgusta Delavca 24.2.08 PD Matica Murska Sobota Jože Ružič 02/ 542 10 53 041/ 614 672 AKCIJE V MARCU 2008: AKCIJA DATUM ORGANIZATOR INFORMACIJE Poletni planinski krožek "Varno v gore" marec-maj 2008 PD Grmada Celje Elč Prezelj 041/ 772 134 Jurčičev pohod -"Slovenija planinari" 1.3.08 PD Polž Rok Kastelic 041/ 751 238 12. zimski rekreacijski pohod "Čez Blegoš na Lubnik" 2.3.08 PD Skofja Loka PD 04/ 512 06 67 Kostelska grajska pot 2.3.08 PD Podpeč -Preserje Marko Goršič 01 / 363 11 75 041 / 795 006 Meninski veleslalom 2.3.08 PD Gornji Grad Janez Presečnik 031 / 733 911 Pohod po obronkih Celja 2.3.08 PD Grmada Celje Robi Koritnik 031 / 353 373 Zimski vzpon na Nanos, pohod po Vojkovih poteh 2.3.08 PD Podnanos Martin Zvanut 040/ 187 929 pd.podnanos@gmail.com 30. jubilejni zimski pohod »Arihova peč« 2.3.08 Slov. športna zveza, SPD Celovec, Slov. prosvetno društvo »Rož« v Šentjakobu 0043/463/318510 0043/676/517 30 45 (GSM) http://www.ssz.at 21. pohod žena na Hom 9.3.08 PD Zabukovica Jože Jančič 041 / 200 196 Tradicionalni pohod za dan žena na Hleviše 9.3.08 PD Idrija Tinka Gantar 05/ 377 67 56 18. Arničev pohod na Raduho 15.3.08 PD Luče Franc Kosmač 031 / 387 168 Motoretovi dnevi 15.3.08 PD Lisca Jože Prah 041/ 657 560 prah.joze@volja.net Pohod skozi Bistriški Vintgar 15.3.08 PD Slovenska Bistrica PD 02/ 805 14 24 02/ 251 29 62 Spominski pohod 15.3.08 PD Šentjur Ivan Straže 031/ 883 319 Srečanje mladih planincev MDO Podravja in Pomurja, Tromeja, Goričko 15.3.08 PO MDO Podravja in PD Gornja Radgona Primož Trop 040/ 458 325 primoz.trop@gmail.com 27 Letnik 34 / številka 2 - 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije Mučeniki na Bukovici 16.3.08 PD Žalec Vlado Rojnik 040/ 705 738 24. marčevski pohod na Šmohor 16.3.08 PD Laško Cveto Brod 031/ 376 389 Hleviške planine - Sivka -Bevkov vrh - Ermanovec 16.3.08 PD Podpeč -Preserje Marko Goršič 01 / 363 11 75 041 / 795 006 Kamniški memorial za smučko in cepin 16.3.08 AO Kamnik Franc Miš 041 / 734 749 pdkamnik@siol.net franc.mis@siol.net Pot Srečka Kosovela 16.3.08 PD Sežana PD, četrtek od 15.30- 16.30 05/ 730 01 14 14. tradicionalni Valentinov pohod 16.3.08 PD Bohor Senovo TD Kozje 07/ 49 71 432 051/ 422 159, 051/ 422 158 PLANINSKO DRUŠTVO VELENJE obvešča člane upravnega odbora, vodnike PZS in mentorje PD Velenje, predsednike sosednjih PD, udeležence planinske šole 2006, 2007 ter udeležence zelo zahtevnih tur v tujini! V skladu z letnim programom dela 2008 organiziramo, v našem planinskem društvu, ODPRTO PLANINSKO ŠOLO ZA ODRASLE ! Po uspešno opravljenem 32. tradicionalnem planinskem plesu, pričenjamo z drugo pomembno aktivnostjo: ODPRTO PLANINSKO ŠOLO ZA ODRASLE, ki jo letos prirejamo že šestič! Odprta planinska šola je organizirana, kot nadgradnja dosedanjih planinskih šol, za tiste, ki žele višje in težje ture (ferate) ter za one, ki so zadovoljni z lažjimi turami. V skladu s programom izvedbe odprte zimske planinske šole bomo opravili: - 12 ur teoretičnega dela in - 2 dni praktičnega dela na turah: celodnevno (v marcu, glede na snežne in vremenske razmere), za zelo zahtevne in lahke ture. Obravnavana bo tematika po priloženem Programu in predmetniku planinske šole. /PRILOGA/ Za izvajanje programa smo izbrali izkušene domače planinske sodelavce! ZAČETEK ODPRTE PLANINSKE ŠOLE BO V ČETRTEK, 14. FEBRUARJA 2008 OB 17. URI, V SEJNI DVORANI ZDRAVSTVENEGA DOMA VELENJE, Vodnikova cesta 1. /II.nadstr./ POGOJI član PD Velenje, s plačano B članarino za leto 2007, ki znaša 16.- €, za udeležbo: za člane starejše od 65 let 11.- €. Enako velja za člane drugih PD! O vseh podrobnostih in celotnem programu bodo udeleženci seznanjeni na začetku! Vsebina planinske šole je izbrana kot oblika srečanja planinskih prijateljev, ob planinskih večerih in pri delu na terenu, na zelo zahtevnih turah, na prijeten in poučen način. Vse z namenom, da seznanimo udeležence z varno hojo v gore, pristnimi medsebojnimi odnosi, v pravilnem odnosu do gorske narave in soljudi. Predvsem pa želimo, da udeleženci po končani šoli, ne prekinejo dela s planinskim društvom. OBVESTITE SVOJE ČLANE, PRIJATELJE IN ZNANCE, NA OBIČAJEN NAČIN TER JIH POVABITE NA ZAČETEK ODPRTE PLANINSKE ŠOLE! Vstop je prost! Vsem vašim planinskim prijateljem, iz sosednjih planinskih društev Šaleške doline sporočite, da se tudi oni lahko udeleže Odprte zimske planinske šole, le da vplačajo članarino v svojem društvu! URADNE URE PD VELENJE: ponedeljek 17. - 19. ure in četrtek 9. - 11. ure! S planinskimi pozdravi in nasvidenje! Vodja planinske šole PREDSEDNIK Irena BRLOŽNIK Jože MELANŠEK O Letnik 34 / številka 1 - 2008 28 Obvestila Planinske zveze Slovenije PROGRAM ODPRTE PLANINSKE SOLE PD VELENJE 2008 določa vsebino, predmetnik, število ur: predavanja /teoretični del/ in praktično delo, urjenje na dveh turah (deljeno za zelo zahtevne in lahke ture), odgovorne nosilce in sodelavce ter finančne posledice! VODSTVO ODPRTE PLANINSKE ŠOLE tel. številke Irena BRLOŽNIK vodja 031-210-396 Franc MARŠNJAK namestnik 031-586-386 Tone ŽIŽMOND tehnični vodja in koordinator 041-458-729 Miran JANČIČ namestnik 031-602-417 Marjan SKAZA namestnik 040-128-081 Milan DOMITROVIČ pomoč pri pripravi in izvedbo 041-753-754 pomoč pri pripravi ponazoritev na PC, in tehnična pomoč pri terenskih vajah Jože MELANŠEK pomoč pri pripravah 041-578-557 pomoč pri organizaciji in administraciji Datum PREDMETNIK število ur odg.nosilec in sodelavec 14.02.2008 Otvoritev in pozdrav, predstavitev vodstva šole (četrtek) Namen in cilji planinske šole (vodja PŠ) Planinec na skupni turi Mejniki in pomniki v zgodovini slovenskega planinstva Jože MELANSEK 1 Irena BRLOŽNIK 1 Franc MARŠNJAK 1 Andrej KUZMAN 28.02.2008 (četrtek) Spomini na planinske ture Tehnična oprema in nje uporaba Cjajnik /AU Koroška/ plezanje z uporabo osebne opreme Navodilo za izvedbo ture Marjan SKAZA Miran JANČIČ, Uroš KUZMAN Toni ŽIŽMOND Toni ŽIŽMOND 09.03.2007 I. tura > KONJIŠKA GORA: Skalca - ferata (nedelja) STOLPNIK (1012 m) - lahka tura 13.03.2008 Prva pomoč: torbica prve pomoči, najbolj pogoste (četrtek) poškodbe v gorah in nudenje prve pomoči ... Prikaz masaže pri nastopu krčev v nogah Navodilo za izvedbo ture, Toni ŽIŽMOND Irena BRLOŽNIK Dr. Mateja GRAT Husein DJUHERIČ - Miha Tone ŽIŽMOND 30.03.2008 (nedelja) SKAZA tura > LAVAMUND /Labod - AU/ - ferate KOŠENJAK (1521 m) - lahka tura Uroš KUZMAN Marjan 27.03.2008 Tema iz VGN - konkretni primeri iz našega okolja Ocena vodje planinske šole (četrtek) Analiza dela in zaključek planinske šole ter seznanitev s poletnimi akcijami in izleti PD Velenje Irena BRLOŽNIK Irena BRLOŽNIK Milan DOMITROVIČ Jože MELANŠEK izvedba tur /vadbe/ bo prilagojena vremenskim in snežnim razmeram > odloča tehnični vodja; po vsaki turi tudi ocena in analiza ture; pri delu na terenu /delovnih točkah/ sodelujejo še drugi vodniki PZS 29 Letnik 34 / številka 2 - 2008 2 1 1 Obvestila Planinske zveze Slovenije iz PD Velenje Vaje na težji turi bodo izvedene v »plezalnih vrtcih« in prilagojene fizičnim in ^^^ psihičnim sposobnostim udeležencev. Vaje na lahki turi bodo namenjene udeležencem lažjih pohodov z izbiro krajše ali daljše ture ter obnovitev znanja iz preteklih PŠ. Pri izvedbi programa, smo kot nosilce in izvajalce, vključili prednostno vse tiste vodnike, ki niso sodelovali v PŠ, preteklih let! S tem širimo aktivnost vseh vodnikov PZS iz PD Velenje, predvsem pri izvajanju nalog na terenu, sočasno pa medsebojno spoznavanje in zaupanje, med vodniki in udeleženci pri izvajanju tur. Na 14. seji UO PD, ki je bila 12. 12. 2007, smo potrdili vodstvo planinske šole in program izvedbe PŠ ter potrdili potrebna sredstva za izvedbo! Odprto planinsko šolo organiziramo tudi za člane PD Šaleške doline (Šmartno ob Paki, Šoštanj, Škale-Hrastovec in Vinska gora), udeležba pa je omogočena tudi članom drugih sosednjih društev. Pogoj je, da imajo udeleženci plačano članarino za leto 2008 v svojem društvu. Plačajo pa edino stroške prevoza z avtobusom na ture! Predavanja bodo ob četrtkih, ob 17. uri, v veliki sejni sobi Zdravstvenega doma Velenje! / II.nadstr./ Predvideno po 3 šolske ure (okvirni čas od 17. - 20. ure)! Vodja planinske šole PREDSEDNIK Irena BRLOŽNIK Jože MELANŠEK 12. SPOMINSKI PLANINSKI POHOD FRANCA ŠTRUSA PD Litija vabi v soboto, dne 23.02.2008 na 12. spominski planinski pohod Franca Štrusa. Pohod organiziramo v spomin na vsestranskega planinskega delavca Franca Štrusa, ki se ga številni ljubitelji pohodov in obhodnic spominjajo predvsem kot dolgoletnega organizatorja spominskega planinskega pohoda na Tisje in skrbnika Badju-rove krožne poti. Pohod poteka po stezah, po katerih je Franc vodil svoj zadnji izlet. Prvi pohod smo organizirali že ob prvi obletnici Francove smrti. Prepričani smo, da s tem pohodom na najboljši možni način ohranjamo spomin na planinskega prijatelja. Start pohoda bo v Senožetih po prihodu vlaka, ki iz Litije odpelje ob 7.30. uri. Udeleženci iz Ljubljane imajo na voljo vlak, ki odpelje ob 6.55. uri. Vsi skupaj se bomo zbrali pri Osnovni šoli v Senožetih, kjer je tudi dovolj velik parkirni prostor za avtomobile. Prejšnja leta je bil start pri trgovini nad krožiščem, vendar tam sedaj gradijo nov poslovno stanovanjski objekt. Iz Senožeti se bomo najprej po gozdnih stezah povzpeli do Križevske vasi in po cesti prispeli v Zagorico, kjer bo ob rojstni hiši Jurija Vege že običajni krajši počitek s čajem. Pohodniki se bodo povzpeli tudi do Križevske vasi (lavirana risba - Pavel Smolej). Po južni strani pobočij bomo obšli Murovico in se povzpeli do prevala Konfin, na kar sledi vzpon do Sv. Trojice in Okla. Tu ravno na dan pohoda vsako leto poteka slovesnost v spomin na 72 partizanov, ki so padli 24.2.1944. Sledi še sestop do Ihana, kjer bodo organizatorji potrditi dnevnike in podelili priznanja za večkratno udeležbo na pohodu. Hoje je za štiri Letnik 34 / številka 1 - 2008 30 Obvestila Planinske zveze Slovenije ure. Iz Ihana bo do Senožeti, oziroma do Litije vozil poseben avtobus. Ravno zaradi spomina na Franca Štrusa je dnevnik pohoda oblikovan na enak način, kot dnevnik pohoda na Tisje in tudi priznanja se pode- ljujejo za enako število pohodov. Za tretji prehod udeleženci prejmejo bronasto značko, za peti srebrno, za sedmi zlato ter za deseti pohod plaketo. Borut Vukovič PLANINSKA DRUŠTVA IN KOMISIJE POROČAJO TRIDESETIC PO POTEH POHORSKEGA BATALJONA Minulo soboto so se planinci iz Slovenije in Hrvaške že tridesetič podali po poteh Pohorskega bataljona. Za organizacijo poti so poskrbeli zreški planinci, katerim so stali ob strani zreški gasilci, ZŠAM Zreče in ansambel Zreških 6. Kljub slabim napovedim vremena, se je tradicionalnega 30. pohoda po poteh Pohorskega bataljona udeležilo okoli 1300 pohodnikov. Prišli so iz vseh koncev Slovenije in pa tudi iz sosednje Hrvaške. te junake še vedno živi. Mnogi pohodniki so iz nahrbtnikov potegnili svečko in jo prižgano položili na spomenik. Mnoge skupine planincev so se ob spomeniku tudi fotografirale, ali pa zapele kakšno partizansko pesem. Če temu lahko tako rečemo, je bilo tam lepo in mnogi so bili ponosni, da so Slovenci. Pot je nato vodila mimo koče na Osankarici, kjer je bil postanek, do Kota. Tam so zreški planinci pripravili dober čaj in čaj z dodatkom. Za organizacijo poti moramo pohvaliti domače planince in vse ostale, ki so jim pomagali. Pohodniki so se z avtobusi vrnili v Zreče. Pohod po pohorskih gozdovih Zjutraj so z avtobusi prihajali na Roglo, tam sestopili in se v meglenem in deževnem jutru podali na pot. Pri koči na Pesku so pohodniki plačali štartnino in obenem dobili spominek na pohod. Dobra volja je vladala od skupine do skupine. Bolj, ko so se pohodniki bližali cilju, bolj je bilo veselo. K temu je botrovala vsebina iz nahrbtnikov. Marsikdo je s sabo, na poku-šino, prinesel domače žganje in podobne reči, ki dvigujejo moralo in zbijajo utrujenost. Poklon partizanom Po nekajurni hoji, so pohodniki prispeli do obeležja zadnje bitke Pohorskega bataljona. Spomenik je bil obdan s cvetjem, venci in svečkami. Kljub temu, da je od takrat minilo mnogo let in temu, da bi nekateri partizanski boj radi prikazali v drugačni luči, pa spomin na Padlim borcem v spomin so pohodniki prižigali svečke. Druženje se je nadaljevalo v športni dvorani V športni dvorani v Zrečah se je druženje nadaljevalo. Bilo je poskrbljeno za hrano in pijačo, prav tako tudi za bogat srečelov, za kulturni program in ples z ansamblom Zreških 6. V kulturnem programu so nastopili člani Godbe na pihala iz Zreč, pevca Katarina in Marjan Hren in Pohorski zvon, vodil pa ga je Elko Oplotnik. Zbrano množico pa so po vrsti pozdravili predsednik PD Zreče Drago Crešnar, župan Zreč Boris Podvršnik, Franjo Marošek in pa predsednik borcev za vrednote NOB Slovenije Janez Stanovnik. V večernih urah pa so organizatorji pohoda podelili priznanja za večkratne pohode. J. Gumzej 31 O Letnik 34 / številka 2 - 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije Od teh je polovica mlajših šoloobveznih in predšolskih otrok. Društvo se je prizadevalo, da je bil planinski dom na Resevni odprt, urejen in vzdrževan po najboljših možnostih in zahtevah Planinske Zveze Slovenije. Dom je odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih preko celega leta od 8 do 20 ure. V jeseni so uspeli posebno še zaradi ugodne zime, da so lahko opravili nujno zamenjavo vseh dotrajanih oken na planinskem domu. Ne boste pa verjeli, da ima dom 25 oken. Vrednost teh del je znašala 12.000 € in so finančno pokrita do polovice. Za drugo polovico se prijazno obračajo na planince in ljubitelje gora za prispevke za dokončanje te nujne investicije. Urejen dom nam bo v ponos vsem željnim pohodništva, izletništva in zdrave rekreacije v občini Šentjur in širše v Sloveniji in tudi izven. Prispevke nakažite na tran-sakcijski račun PD - Šentjur 06000 -0041391751 Banka Celje enota Šentjur. Dela na domu so sedaj do spomladi malo prekinjena. V mesecu aprilu pa moramo še zidarsko obdelat zidove in obloge okrog oken in nato vse prostore v celoti prepleskati. Ivan Straže SREČANJE MARKACISTOV ODBORA ZA PLANINSKE POTI SAVINJSKEGA MDO V soboto 19. januarja 2008 so se ob 10. uri v dvorani Konjičanka v Slovenskih Konjicah zbrali markacisti odbora za planinske poti Savinjskega MDO na svojem letnem srečanju. Prisotnih je bilo 92 markacistov iz 35 planinskih društev. Srečanja so se poleg markacis-tov udeležili tudi župan Slovenskih Konjic g. Miran Gorinšek, predsednik PD Slovenske Konjice g. Franc Vahter, predsednik Savinjskega MDO g. Jože Kodre, načelnik Komisije za pota in predstavnika OPP Koroške in Primorsko -Notranjske. Po pozdravu vodje OPP Stanka Gašpariča, g. župana in predsednika planinskega društva se je pričel kulturni program v katerem so nastopili kvintet ODMEV in harmonikar iz osnovne šole Podgora. V uradnem delu je bil namesto pokojnega Boža Jordana za zapisnikarja določen Zvone Poličnik Letnik 34 / številka 1 - 2008 32 PLANINSKI POGLED SKOZI NOVA OKNA Planinsko društvo - Šentjur je v minulem letu organiziralo kar nekaj aktivnosti po svojem programu v smislu rekreacije od najmlajših pa do najstarejših. Po programu je bilo izpeljanih 24 izletov. V povprečju se je udeležilo vsakega izleta okrog 30 pohodnikov. Prisotni so bili tudi na nekaterih pohodih. Sami so tudi organizirali tri pohode na Resevno. Društvo je imelo v minulem letu 174 članov. iz PD Nazarje. Vodja OPP je predstavil povzetek poslanih poročil o opravljenem delu na planinskih poteh v letu 2007. Načelnik KPP je podal poročilo o aktivnostih, ki so potekale v okviru Komisije za planinske poti. Predvsem je poudaril, da je bil v lanskem letu končno sprejet Zakon o planinskih poteh in izdan nov učbenik za markaciste. Glavni urednik za kataster pri KPP Bogdan Seliger pa je predstavil delo na urejanju evidence in katastra planinskih poti. Vsem zainteresiranim je vrise njihovih planinskih poti predstavil na računalniku in obenem vnesel oddane dopolnitve. Obvestila Planinske zveze Slovenije Tomše je razdelil nove izkaznice za markaciste in obenem razložil kako se bodo izvajala licenčna izpopolnjevanja. Odgovoril je tudi na zastavljena vprašanja o problematiki na planinskih poteh. Ob zaključku uradnega dela je načelnik vsem prisotnim na podlagi oddanih letnih poročil potrdil izkaznice za tekoče leto. Vsi navzoči so prejeli nekaj propagandnega gradiva o Slovenski Konjicah in priložnostni spominek, ki ga je izdelal Stanko Gašparič. Srečanje se je ob prijetnem druženju in pogostitvi, ki so jo prispevali občina Slovenske Konjice in planinsko društvo Slovenske Konjice zaključilo okoli 14. ure. Tone Tomše MARKACISTI OPP ZASAVJA IN POSAVJA V nedeljo 20. januarja 2008 so se ob 10. uri v prostorih planinskega doma na Mrzlici zbrali markacisti OPP Zasavja in Posavja na svojem 9. shodu. Prisotnih je bilo 37 markacistov iz 11 planinskih društev. V imenu planinskega društva Trbovlje in njihovega odseka za planinske poti nas je sprejel in dobrodošlico izrekel vodja Anzelm Potrbin. Po pozdravu vodje OPP Aleša Moharja se je pričel delovni del srečanja. Soglasno je bil sprejet sklep, da svoj mandat za nadaljne štiriletno obdobje nadaljujeta Aleš Mohar iz PD Litija kot vodja OPP in Jože Krašek iz PD Laško kot njegov pomočnik. Načelniki odsekov so poročali o opravljenem delu na planinskih poteh v letu 2007, načelnik KPP pa je podal poročilo o aktivnostih, ki so potekale v okviru Komisije za planinske poti. Predvsem je poudaril, da je bil v lanskem letu končno sprejet Zakon o planinskih poteh in izdan nov učbenik za markaciste. Aleš Mohar je povedal, da je vse podatke, ki so jih poslala PD prenesel v program QUO in da so le ti usklajeni z sosednjimi Odbori za planinske poti. V mesecu februarju ali začetku meseca marca bo organiziran kratek tečaj uporabe LOGGERJEV (enostavna oblika GPS aparatov) za prva štiri planinska društva iz OPP Zasavja in Posavja. Markacisti iz teh društev naj bi v najkrajšem roku z loggerji prehodili svoje poti, nato pa bi jih prenesli na naslednja društva. Vse podatke iz loggerjev bo Aleš Mohar sproti vnašal v program QUO in posredoval glavnemu operaterju za kataster pri PZS. Dogovorjeno je bilo, da bo naslednji 10. shod markacistov MDO Zasavja in Posavja 18. 01. 2009 na Gorah v organizaciji PD Dol pri Hrastniku. Tone Tomše je razdelil nove izkaznice za mar-kaciste in obenem razložil kako se bodo v bodoče izvajala licenčna izpopolnjevanja. Dogovorjeno je bilo, da se bo licenčno izpopolnjevanje organiziralo v mesecu aprilu ali maju leta 2009 na Kozjem kjer PD Radeče potrebuje pomoč pri obnovi poti na odseku Gaš-perjeva koča - Veliko Kozje - Lovrenc. Predlog markacista iz PD Trbovlje za poenotenje oblačil (anorak, telovnik, majice), z logotipom Markacist PZS je bil soglasno sprejet. Ponudbe zbere vodja OPP. Deveti shod je bil ob pogostitvi gostiteljev iz odseka za planinske poti Trbovlje in prijetnem druženju zaključen ob 14. uri. Vodja OPP Zasavje - Posavje Aleš Mohar D 33 Letnik 34 / številka 2 - 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije SREČANJE MARKACISTOV KOROŠKE REGIJE V MISLINJI Koroški markacisti se zbirajo v Mislinji Koroški markacisti, ki delujejo v 14 planinskih društvih na Koroškem, so zelo delovni. Kako ne bi bili, saj morajo vsako leto poskrbeti za preko 400 km planinskih poti od Ožbalta na severno-vzhodnem delu naše pokrajine, pa vse tja do Raduhe, Pece in Olševe na obmejnem območju zahoda koroške pokrajine, za večji del Pohorja, na južnem delu pa do Paškega Kozjaka in Graške gore. Preko večine koroških vrhov poteka tudi Slovenska planinska pot in Evropska pešpot E-6, ki zahtevata poseben pristop in veliko dela pri vzdrževanju ter označevanju teh dveh pomembnih poti. Preko 60 markacistov vsako leto sodeluje brezplačno pri najrazličnejših delih urejanja planinskih poti, zato jim gre posebna zahvala za njihovo zares požrtvovalno delo. Koroški markacisti pa skrbijo tudi za redno izpopolnjevanje v svojih vrstah, saj vsakoletno pripravljajo izobraževalne tečaje za svoje člane in se tako seznanijo z novostmi na področju vzdrževanja planinskih poti. Njihov vodja Roman Močnik iz Leš je ob sprejemu te zahtevne funkcije v vrste markacistov uvedel kar nekaj novih pristopov pri njihovemu delu, kar je pripomoglo k njihovemu še uspešnejšemu delu. PD KRIŽE XXI. Zimski pohod na Kriško goro - 1471 m - 27.1.2008 Pa je zopet tu, zadnja nedelja v januarju namreč in z njo zimski pohod na Kriško goro, goro, ki se ponosno s svojim dolgim Pred kratkim jim je uspelo dokončno urediti tudi kataster planinskih poti za koroška pogorja, vse na novo vnesene markirane poti pa so tako postale sestavni del katastra planinskih poti Slovenije. Koroški markacisti pa se v prvih mesecih novega leta običajno dobijo tudi na skupnem srečanju. Tega popestrijo s pohodom na enega ali več manj znanih vrhov na Koroškem. V lanskem letu so se družili na Lešah pri Mežici in se povzpeli na bližnji vrh Volinjak. Letos prevzelo vlogo gostitelja njihovega srečanja planinsko društvo Mislinja. Domači planinci so jih popeljali po krožni poti od Mislinje, preko Črepiča in Fričevega vrha, do Završ in nazaj v Mislinjo. Med potjo so se dalj časa zadržali v družabnem srečanju na lovski koči v Završah, kjer je dobra poznavalka domačega kraja Minka Kop-rivnikar predstavila Mislinjo z njeno bogato zgodovino vred, ob skromni zakuski in v prijetnem vzdušju pa so se udeleženci tudi pogovorili o svojem delu in si izmenjali svoje izkušnje. Vsi udeleženci so pohvalili organizacijo tega srečanja, Mislinjčani pa so na ta način poskrbeli za primerno promocijo domačega kraja. Mirko Tovšak hrbtom dviga nad ljubljansko kotlino. Ko smo jo zjutraj opazovali od daleč, je bila kar nekako turobna, saj je bila brez snega, objemala pa sta jo zasneženi Storžič in Košuta z Begunj-ščico. Pa je ta gora vse bolj priljubljena izletniška točka tudi v zimskem času, za prebivalce ljubljanske kotline, pa tudi tisti, ki s svojim pla- Letnik 34 / številka 1 - 2008 34 Obvestila Planinske zveze Slovenije ninskim društvom pridejo od daleč, s Štajerske, Dolenjske, Notranjske, Primorske... In tako je bila privlačna tudi danes, na dan tradicionalnega že XXI. zimskega pohoda na Kriško goro. Ljudi je na gori kar mrgolelo, gotovo jih je bilo 1000, eni gor, drugi dol. S Primorske jih je prišlo kar dva avtobusa in z Bele krajine en avtobusa. Registriralo se je 533 pohodnikov, od tega prvič rekordnih 72. Tistih, ki so bili na vseh pohodih je bilo 27. ŠESTO SREČANJE PRIJATELJEV JANČ -JANŠKIH PRIJATELJEV 'it*, t*. Gasilski posnetek Prijateljev Janč - janških prijateljev bo tudi na priznanju, ki ga bo prejel vsak od sodelujočih in na katerem bo tudi poimenski seznam z navedbo števila vzponov. Priznanje bomo podelili na Štrusovem pohodu. Od leta 2003 se vsako zadnjo nedeljo v januarju na Jančah zberejo prijatelji Janč - janški prijatelji. Ta naziv pridobi vsak, ki se v koledarskem letu najmanj 25-krat povzpne na Janče in ta svoj obisk tudi zabeleži v vpisni knjigi. Takšnih planink in pla- Že v Gozdu nas je pozdravil, za ta čas nenavadno močan topel veter, ki se ni unesel tudi na vrhu, ampak prešernega razpoloženja to ni motilo, saj so nekateri preizkušali dobrote organizacijskega in oskrbniškega osebja, drugi sodelovali v nagradni igri ugotavljanju teže pršuta, ki je mamljivo visel visoko na vrvici, tretji veselo nakupovali srečke in se veselili dobitkov bogatega srečolova. Kar dolga vrsta pa je bila pri promocijski aktivnosti finančne družbe Finmart, saj je bil vsak udeleženec nagrajen z ljubko majico. Zanimivost pohoda je vsekakor bogat srečolov, katerega izkupiček je namenjen izgradnji čistilne naprave v zavetišču v Gozdu. Kaj, naj rečem, bilo je »fletno« kot vedno, snega je bilo le za slab vzorec, tisti, ki letos niste uspeli priti v našo druščino in seveda tudi tisti, ki ste bili danes z nami, prisrčno vabljeni tudi naslednje leto. nincev je bilo v preteklem letu kar 52, skupno pa so bili na Jančah 3181-krat. Najvztrajnejša med njimi je bila Ivanka Maren iz Velike Štan-ge, ki je bila na Jančar 340-krat, kar pomeni, da je pot od doma do planinske koče na Jan-čah opravila skoraj vsak dan v letu, pogosto tudi ob torkih, ko je dom za obiskovalce sicer zaprt. Prehodna popotna palica za najvztrajnejšega obiskovalca je tako prvič zamenjala lastnika, saj je v prejšnjih letih največ obiskov imela Erika Zupančič iz Kresniških Poljan. Naš planinski prijatelj Milan Frelih iz Trbovelj, ki je izdelal prehodno palico, je letos imel nekaj več dela, saj je prejšnja leta k Erikinemu imenu le dodajal nove letnice, tokrat pa je na novo moral vgravirati še ime in priimek Ivanke Maren. Tudi prehodna palica za kolesarje je menjala lastnika. V letu 2006 je največkrat (140-krat) na Janče prikolesaril Bojan Dovč iz Ljubljane, ki mu je tak podvig uspel tudi v letu 2004. Vsa leta je na drugem mestu po številu obiskov Rado Zupančič starejši iz Kresniških Poljan, ki je bil na Jančah 259-krat. Da pa jabolko ne pade daleč od drevesa, dokazuje sin Rado iz Litije, ki je bil v preteklem letu 27-krat peš na Jančah, 50-krat pa s kolesom. Na 35 Letnik 34 / številka 2 - 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije srečanju smo z minuto molka počastili spomin na v preteklem letu preminulega prijatelja Staneta Štuhca iz Litije, ki je v akciji sodeloval od vsega začetka in je tudi lani opravil 29 vzponov. Bojan Dovč s prehodno palico za kolesarje; organizator akcije Borut Vukovič; najvztrajnejša prijateljica Janč Ivanka Maren, ki je bila na Jančah kar 340-krat; Miran Frelih iz PD Trbovlje, ki je na palici vgraviral nove podatke. Posebej kaže omeniti še Franca Fajfarja iz Zagorja in Rudija Senekar iz Maribora, ki sta se tudi zapisala med prijatelje Janč, kar je velik podvig, saj jima je vsakič veliko časa vzela že pot do Litije. Vztrajna obiskovalka Janč je bila tudi Vera Radi iz Celja, ki je decembra dosegla 23 vzponov, nato pa ji je angina preprečila, da bi do konca leta opravila še zadnja dva manjkajoča obiska. Zelo smo zadovoljni, da so akcijo za svojo vzeli domačini iz bližnje Velike Štange, saj so ob Ivanki med najvztrajnejšimi obiskovalci Janč kar 12 Štangarjev. Na srečanju smo se tudi pogovorili o tem, ali bi kriterij za prijatelje Janč znižali, tako da bi zadoščalo že 15 ali 20 vzponov, kar bi marsikomu olajšalo sodelovanje v akciji, vendar je večina menila, da naj ostane tako kot je. Akcija je dosegla svoj namen, to je, da stalni obiskovalci Janč, ki so zato prav gotovo prijatelji Janč, postanejo tudi prijatelji med seboj, torej janški prijatelji. Začetek leta je primerna priložnost, da se akciji pridružijo novi prijatelji, zato le pot pod noge. Borut Vukovič PLANINSKO DRUŠTVO RADLJE IMA NOVO VODSTVO Delovno predsedstvo, v zadnji vrsti stara in nova predsednica društva Na letošnjem občnem zboru Planinskega društva Radlje ob Dravi se je zbralo lepo število planincev. V uvodnem delu so nastopili učenci Osnovne šole Radlje s prisrčnim kulturnim sporedom, v nadaljevanju pa so se člani domačega PD seznanili z uspehi in delom društva v lanskem letu. Še posebej se je izkazala markacijska skupina, saj so v lanskem letu domala obnovili vse planinske poti na svojem območju, udeležili pa so se tudi usposabljanja, ki ga je organiziral odbor markacistov MDO za Koroško na Košenjaku. Radeljsko planinsko društvo gospodari tudi s kočo Pesnik na Pohorju, kjer so opravili tudi nekaj obnovitvenih del, vodniška skupina pa je organizirala in izvedla kar lepo število pohodov v domače gore. Občnega zbora se je udeležil tudi župan občine Radlje g. Alan Bukovnik, ki je pohvalil delo društva in tudi za v bodoče obljubil vsestransko pomoč svojim planincem. Ker se je iztekel mandat dosedanjim organom društva, so izvolili nov upravni in nadzorni odbor ter častno razsodišče, predsedniško funkcijo pa je prevzela, že do sedaj zelo zavzeta planinka, Katja Rac. Tako se je na občnem zboru poslovila tudi dosedanja predsednica Simona Hlade, ki je v svojem mandatu poživila delo društva in dosegla tudi lepe rezultate pri svojem vodenju. Člani društva so se na dostojen način zahvalili za njeno dosedanje nesebi- Letnik 34 / številka 1 - 2008 36 Obvestila Planinske zveze Slovenije čno delo, Simona pa je obljubila tudi v bodoče vsestransko pomoč novi predsednici društva. Mirko Tovšak Otroci OŠ Radlje, med katerimi je kar lepo število planincev, so s svojim nastopom OBVEŠČAJO RAZPIS ZA OSKRBNIKE PLANINSKIH POSTOJANK Planinsko društvo Radovljica išče: • oskrbniški par za Valvasorjev dom pod Stolom za čas letne sezone od 17. maja do 28. septembra. Zaposlitev ni redna. • oskrbnika in kuharico za Pogačnikov dom na Kriških podih za čas letne sezone od 28. junija do 28. septembra. Pisne prijave pošljite na Planinsko društvo Radovljica, Gorenjska cesta 26, 4240 Radovljica do 29. februarja 2008. Razpis za delo oskrbnika v PLANINSKEM DOMU NA PLANINI VOGAR (1050 m) Delo bo potekalo v zimski sezoni (ob vikendih in praznikih), ki se lahko kasneje nadaljuje. Pisne vloge pošljite na: Planinsko društvo Železničar Ljubljana, Kolodvorska 11, Ljubljana, s pripisom: "RAZPIS" PD Celje-Matica išče izkušen oskrbniški par (prednost imajo zakonski pari - kuharska in tehnična izobrazba) za oskrbovanje in upravljanje Frischaufovega doma na Okrešlju. Dom je odprt od 27. 4. do 31. 10. vsak dan, od 1. 11. do 26. 4. pa ob vikendih in praznikih glede na ugodne vremenske razmere. Prijave z opisom izkušenj in kratko vizijo pošljite do 29. 2. 2008 na naslov: PD Celje - Matica, Stanetova 20, 3000 Celje. D 37 Letnik 34 / številka 2 - 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije OSTALO Ciril Velkovrh GLEJ, KAKO LEP JE TA NAŠ SVET prgiščem lepot. Izbor govornikov je reprezentativen; od planinskih estetov, literatov, arhitektov, do naravovarstvenikov, politikov, cerkvenih dostojanstvenikov do umetnikov in drugih. Knjigo velikega formata (35 cm x 28 cm) je izdala Družina, stane 29 €, da se jo pa dobiti tudi pri avtorju: Ciril Velkovrh, Ziherlova 10, 1000 Ljubljana, (040/258-992, ciril.velkovrh@amis.net). Fotograf, občudovalec in slavitelj lepot slovenske dežele, planinski popotnik Ciril Velkovrh je izdal knjigo izbranih 73 govorov ob odprtju razstav njegovih fotografij, teh pa je v knjigi 85. Če se je najprej posvečal verskim znamenjem ob Slovenski planinski poti, je pozneje prešel na fotografsko obdelavo gorskega sveta nasploh, potem pa še na pokrajino, človeka in njegove stvaritve. V knjigi so ujete podobe in besede, kot bi se nanašale na Cankarjevega Kurenta o stvarjenju Slovenije: Nazadnje mu (Bogu) je ostalo polno prgišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale ter od Triglava do Gorjancev, in je rekel: »Veseli ljudje bodo živeli tod...« Večini govornikov je hote ali nehote iztočnica duh te Cankarjeve legende. Vsak govor je biser zase, pa naj izseva svetlobo občudovanja ali zamolklo otožnost nad našim ravnanjem s tem Tone Škarja O Letnik 34 / številka 1 - 2008 38 Obvestila Planinske zveze Slovenije TEDDY INTHAL in KARL PALLASMANN JULIJSKE ALPE začetek mojega gorniškega raziskovanja«, je zapisal leta 2004 za to knjigo. T««» IM MAL.» KaDL mi j. um ans JULIJSKE ALPE Pri Celovški založbi Verlag Johannes Heyn (JHK) je lani izšla monografija Julijske Alpe (ISBN: 978-3-7084-0260-4), knjiga velikega ležečega formata (34 x 22 cm) s fotografijami Teddyja Inthala, tekstom Karla Pallasmanna in predgovorom Heinricha Harrerja. Zakaj Harrerja? »Pogled z okna na Julijce je bilo moje prvo srečanje z neokrnjeno naravo. Moje življenje ne bo zadosti dolgo, da bi jo do kraja odkril - tako sem vsaj mislil takrat. Povzpel sem se na Mangart kot šestnajstletnik, ne da bi vedel za pot. Tako so gore pomenile l| Mjh JSril.M mu .\HMANS JULIJSKE ALPE Knjiga Julijske Alpe vsebuje 145 celostranskih in tudi dvostranskih fotografij ležečega formata, in kot je odveč skrb pisca besedila, da ne bi ponavljal že znanega, so tudi slike posebnost in izražajo izjemen estetski čut avtorja. Predvsem so lepe, posebne in neponovljive. Knjiga je izšla v slovenskem in nemškem jeziku in je tudi po tej plati pogumna, saj računa na slovenske bralce. Odlikuje jo prvovrsten tisk, vložena je pa v lep zaščitni kartonski etui. Tone Škarja OBVESTILO PLANINSKIM DRUŠTVOM Ker je ostalo še nekaj planinskih koledarjev »Življenje v gorah 2008«, obveščamo planinska društva, da lahko na sedežu PZS prevzamete koledarje BREZPLAČNO. Za več informacij pokličite 01/ 43 45 690 39 O Letnik 34 / številka 2 - 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije STROKOVNA SLUŽBA PZS: generalni sekretar: Telefon: FAX: E-pošta: E-naslov PZS: Spletna stran PZS: Danilo M. SBRIZAJ 01/43-45-682 01/43-45-691 generalni.sekretar@pzs.si planinska-zveza@pzs.si http://www.pzs.si TELEFONSKE ŠTEVILKE STROKOVNE SLUŽBE PZS: Tajništvo 43-45-680 GK, KPP 43-45-682 Planinska založba 43-45-684 MK, VK, KUP 43-45-689 Koledar, Obvestila PZS 43-45-690 Računovodja PZS 43-45-692 Računovodstvo, PV 43-45-687 Blagajna, KGP 43-45-688 KA, KOTG, KŠP, OP, KVGN 43-45-686 URADNE URE: STROKOVNA SLUŽBA PZS: PLANINSKA ZALOŽBA: ponedeljek od 8. do 14. ure sreda od 8. do 15. ure petek od 8. do 14. ure ponedeljek od 8. do 17. ure sreda od 8. do 15. ure petek od 8. do 14. ure ODMOR ZA MALICO: od 10.30 do 11.00 ure. Torek in četrtek sta namenjena predvsem strokovnemu delu, ki ga morajo opraviti delavci strokovne službe v določenih rokih. Prosimo, da navedeno upoštevate! OBVESTILA PZS izhajajo enkrat mesečno. IZDAJATELJ: UREDNIŠKI ODBOR: TISK: NAKLADA: PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana Tone ŠKARJA (odgovorni urednik), Hedvika PETKOVŠEK (tehnična urednica) ter člani: Jože MELANŠEK, Emil PEVEC in Vesna LENART TISKARNA RAVNIKAR, Marko Ravnikar, s.p., Kajuhova 2 A, 1230 Domžale 650 izvodov brezplačno, februar 2008 Za dodatne informacije smo dosegljivi na telefonski številki: 01/ 4345 690. Pišete nam lahko na naslov Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana (fax: 01/ 4345 691); e-pošta: planinska-zveza@pzs.si ali hedvika@pzs.si. Zaželeno je, da prispevke napisane z računalnikom, pošljete na naslov elektronske pošte ali na naslov PZS na CD ali disketi. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja prispevkov. Prispevki niso honorirani. Uredništvo sprejema prispevke do zadnjega dne v mesecu za naslednji mesec. Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport in Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. Fundacija za šport m wvwjUrtdtcijazaspgrtorg Letnik 34 / številka 2 - 2008 O 40 Mladinska priloga Obvestil PZS UVODNIK Bliža se dan plišastih srčkov, čas je, da presenetite svoje fante in punce. A bodite izvirni! Puhasti medvedki, smejoče blazinice, rdeče tangice in pojoče vrtnice so sicer lepa darila, a lahko se še bolj potrudite. Verjetno je marsikdo od vas spoznal svojo ljubezen v gorah. Zato naj bodo vaša presenečenja planinsko razpoložena. Se še spomnite igrice Skrivni prijatelj? To je igra, pri kateri si otroci med sabo podarjajo darila, ki jih najdejo ob planinski poti. Ko smo starejši, pozabimo na tako enostavna darilca, kot je šopek rož ali kamen v obliki srčka. Spomnim se izleta, kjer sem našla tako veliko kamnito srce, da ga nisem mogla odnesti domov. Vendar pa imam doma zbirko manjših. Vsakič ko jih pogledam, opazim, kako so si med sabo različni; prvi je bolj okrogel, drugi špičast... Tako različni so kot so si različne markacije. Obstajajo take z ogromno belo piko ali debelim rdečim kolobarjem. Zakaj pa ne bi na primer za Valentinovo narisali markacije v obliki srčka. Idej za praznik zaljubljenih je ogromno, samo malo morate pobrskati po domišljiji. Še naprej pa bodite zaljubljeni v Mladinsko prilogo. Vesna Lenart Nedolgo nazaj je Mladinska komisija razpisala natečaj za razglednico z otroško risbo na temo gora. Odziv je bil manjši kot smo pričakovali, izdelki pa so bili kljub temu kvalitetni. Komisija je imela težko nalogo in po premisleku so se določila prva tri mesta. Nagrajenci bodo dobili praktične nagrade. 1. Jerica Felicijan, 13 let, Vransko, Mentorica: Maja Koritnik 2. Veronika Gliha, 6 let, Novo Mesto, Mentorica: Majda Markovič 3. Niko Majer, 7.a (12 let?), Šempeter v Savinjski dolini, Mentorica: Petra Gregorc 1. mesto: Jerica Felicijan, 13 let 2. mesto: Veronika Gliha, 6 let 3. mesto: Niko Majer, 12 let 19. DRŽAVNO TEKMOVANJE MLADINA IN GORE V soboto, dne 12. januarja 2008 je potekalo 19. državno tekmovanje Mladina in gore in sicer v OŠ Ivana Groharja Škofja Loka. Tekmovanje je organizirala Mladinska komisija PZS ob veliki pomoči soorganizatorjev OŠ Ivana Groharja Škofja Loka in PD Škofja Loka. Sodelovalo je 28 ekip iz različnih krajev Slovenije. Te ekipe so se uvrstile na državno tekmovanje na LIKOVNI NATEČAJ ''V HRIBIH JE SVET LEPŠI'' 1 Letnik 12 / številka 2 Mladinska priloga Obvestil PZS podlagi rezultatov, ki so jih dosegle na regijskih tekmovanjih, ki so potekala 10. novembra 2007. Tako se je tekmovanja udeležilo preko 200 udeležencev. Samo državno tekmovanje se je pričelo ob 10.00 uri z uvodnim programom, ki so ga pripravili učenci in učitelji OŠ Ivana Groharja Škofja Loka, ter pozdravnimi besedami povabljenih gostov. S svojim obiskom pa nas je vse prav lepo razveselil in pozdravil predsednik PZS, mag. Franci Ekar. Po končanem kulturnem programu pa je že sledil prvi preizkus za tekmovalce - pisanje testov. V tem času je tudi potekalo srečanje mentorjev. Po družabnem delu - ogledu Škofje Loke, Loškega muzeja in plezanju po umetni steni - je sledila razglasitev rezultatov. V finale se je uvrstilo 6 ekip , ki je potekalo v obliki kviza pred občinstvom. Poleg pisnih odgovorov so morali učenci pokazati tudi praktično znanje - prepoznati planinsko opremo. Dodatno gradivo za to tekmovanje je sestavila gospa mentorica Ivanka Dolenc in sicer je bila tema ZEMLJA DOMAČA NI PRAZNA BESEDA ... V času finalnega dela med odmoroma je potekala podelitev literarno - likovnih nagrad ter glasbena točka. Likovno -literarni natečaj v obliki stripa je imel naslov Sreča in veselje sta se mi nasmehnila v objemu gora. Sam kviz je potekal v sproščenem in športnem vzdušju. Državni prvaki 19. tekmovanja Mladina in gore so postali člani ekipe MARKACIJA TEAM iz PD Podnanos pod vodstvom mentorice Andreje Semenič. Za nagrado so dobili tabor v tujini, ki jim ga poklanja MK PZS, ter ostale praktične nagrade. Drugo mesto je osvojila ekipa LAKOTNIKI iz OŠ Gornja Radgona, PD Gornja Radgona pod vodstvom mentorice Anite Mlinarič. Za nagrado si je prislužila vikend paket v koči na Blegošu, vikend paket v neznano pod vodstvom Mladinske komisije ter praktične nagrade. Tretje mesto je zasedla ekipa TRIGLAVČKI PD Žiri in OŠ Žiri pod vodstvom mentorice Barbare Peternel. Tudi ta ekipa je dobila vikend paket v neznano pod vodstvom Mladinske komisije in praktične nagrade. Ostale ekipe, ki so se uvrstile v veliki finale, pa so bile nagrajene s praktičnimi Letnik 12 / številka 2 2 nagradami. Na četrtem mestu je bila ekipa Nore krave OŠ Trzin, PD Onger Trzin, na petem mestu ekipa Osmice OŠ Ivana Groharja Škofja Loka, PD Škofja Loka in na šestem mestu ekipa Skala OŠ Janka Kersnika Brdo, PD Domžale. Pokale in medalje za tekmovanje je prispevalo Ministrstvo za šolstvo in šport RS. Sklepna prireditev se je končala pozno popoldne z željo po vnovičnem snidenju na 20. državnem tekmovanju v januarju 2009, še prej seveda pa na regijskih tekmovanjih, ki bodo potekala letos novembra. Pa veliko sreče in varnih vzponov v letu 2008. Vodja državnega tekmovanja Mladina in gore (MK PZS): Brigita Čeh Dne, 12. januarja 2008, se je v Osnovni šoli Ivana Groharja v Škofji Loki odvijalo 19. državno tekmovanje Mladina in gore. Iz Žirov smo se odpravili okoli devete ure. Pot nas je vodila proti šoli, odločeni, da bomo na koncu okoli vratu imeli obešeno zlato kolajno. Najprej kot se za vsako tekmovanje spodobi je bila prireditev. Otroci so peli, plesali,igrali,...med njimi so se slišali tudi zvoki harmonike in kitare. Na koncu proslave so bila dodeljena navodila tekmovalcem. Razporejeni smo bili po učilnicah. Učilnice so se imenovale po okoliških hribih. Vsaka ekipa je imela svoje ime. Posamezna ekipa je poiskala svojo učilnico in že je naraščala napetost. Usedli smo se in na mizah dobili kapo in majhnega prašička za srečo. Nekaterim je malo bolj pomagal nekaterim pa malo manj. Začeli smo pisati ob 11.10. Najprej je vsaka ekipa rešila tisto, kar je znala. Za konec pa so pustile tiste težje. Ampak tiste težje so bile po večini narobe, ampak zanimivo, nekateri odgovori so bili kljub ugibanju pravilni. Test se je pisalo 45 minut. Teh 45 minut je kmalu minilo. Napočila je ura 11.55. Takrat smo oddali vse svoje znanje, napisano na papir. Potem so se tekmovalne skupine razdelile v tri skupine, kot jim je bilo rečeno. Prva skupina je šla najprej v Poštni muzej Slovenije, potem plezat na umetno steno, nazadnje je pa že pristala s kosilom na C i. Drugi dve skupini pa sta imeli drugačen > Mladinska priloga Obvestil PZS razpored. Čez četrt ure je bila že razglasitev ekip, katere so se uvrstile v finale. Bilo jih je šest. Med njimi smo bili tudi mi, Triglavčki. Nekaj minut je ostalo za obuditev spomina in pregledanega gradiva. Vsi smo bili živčni, vendar pa je že bilo videti nekaj mirnih učencev. Kmalu so na oder poklicali vseh šest ekip. Na vsaki mizi smo dobili 10 risalnih listov in svinčnik. Začelo se je. Prvo vprašanje so imele vse ekipe napačno. Od drugega naprej pa so se že vrstile točke na tabli. Na vsakih nekaj vprašanj je bil kratek odmor, da smo si zbistrili misli. Proti koncu se je bil že boj za točke. Prvi so se uvrstili Markacija team iz Podnanosa, drugo uvrščeni so bili Lakotniki iz Gornje Radgone, tretji pa smo bili Triglavčki iz Žirov. Najprej so druge skupine dobile priznanja, prvi trije pa pokal, medalje in zahvalno darilo. Na koncu je bilo še množično bliskanje pred očmi. Na prireditvi so bili župan občine Škofja Loka, predsednik PZS, planinskega društva Škofja Loka in še veliko drugih pomembnih osebnosti. Skupino Triglavčkov smo sestavljali: David Peric, Vesna Peric, Janja Likar in Petra Treven. Nato so se zmagovalne ekipe in tudi druge odpravile proti svojemu mestu. Učiteljica nam je za nagrado obljubila pico, vsi se je že veselimo. Za regijsko tekmovanje moraš imeti nekaj znanja, a za državno tekmovanje ga rabiš še več. Zmagovalne ekipe smo se z nasmehom na obrazu vrnile v svoje mesto. Petra Treven, OŠ Žiri »Življenje je eno samo dajanje in sprejemanje. Brez enega si nič in z obema si vse.« (Benka Pulko) V tokratnih novicah z mednarodnega področja vas vabim na zanimiv tabor v Nemčijo. © PLEZALNI TABOR »VROČE STENE, DIVJE VODE« (GYS camp): Mladinska komisija Nemške planinske zveze (JDAV) vas vse plezalce in pohodnike od 27. 7. - 2. 8. 2008 vabi na tabor, na katerem se bo plezalo v različno zahtevnih smereh, raziskovalo velike, malo manjše in najmanjše razpoke, se preizkusilo na feratah', v dolgih alpskih smereh različnih zahtevnosti..., šli na pohode in bivakiranje, spoznavali pa boste tudi čare vodnih aktivnosti (rafting, kanjoning), lahko se boste udeležili mini tečaja vrvne tehnike, ter se seveda na veliko spoznavali s kulturami dežel drugih udeležencev in ob skupnih aktivnostih navezovali stike ter pletli prijateljstva. Ta tabor je namenjen mladim od 16 - 22 leta starosti, ki plezajo (od začetnikov do plezalcev zahtevnejših smeri) ali pa so pohodniki in bi radi želeli preživeti poletje 2008 malo drugače. Z mladimi, ki še niso polnoletni, naj bi šel odrasel vodnik, mentor ali plezalec itd. Nastanitev bo v mladinskem izobraževalnem centru Haus Alpenhof' v Bad Hindelangu (več najdete na spletni strani www.jubi-hindelang.de), ki se nahaja v planinah Allgäu na nadmorski višini 850 metrov, obkrožen pa je z do 2600 visokimi vršaci. Računajte na to, da seveda to ni hotel, ampak bolj koča. Na voljo bodo skupna ležišča in seveda polni oskrbni dnevi (zajtrk in večerja v centru, kosilo za seboj). Organizatorji vse udeležence že sedaj opozarjajo, da naj poskrbijo tudi za svoje zdravstveno zavarovanje v tujini. Med opremo, ki jo boste potrebovali, so prijatelji iz Nemčije zapisali: veljavna planinska izkaznica, oblačila za hladno in toplo vreme, dovolj perila za preobleči, anorak, zaščita proti dežju, topel pulover oz. flis, kapa, rokavice, planinski čevlji, dobre-trpežne hlače, kopalke, copati za po centru, športni copati za zunaj, nahrbtnik za enodnevne ture, čutara, škatla za malico, zaščita proti soncu (sončna krema z visokim zaščitnim faktorjem, sončna očala, čepica...), brisače in če je možno, prinesite s seboj plezalno opremo. Cena nastanitve in polnega penziona je 220 EUR. Organizatorji si želijo tudi spoznati deželo, gore, kulturo itd. svojih udelžencev, zato vabijo, da udeleženci prinesejo s seboj čim več fotografij, razglednic, prospektov, diapozitivov, CD s predstavitvijo in drugo, s čemer bi ostalim udeležencem in vodstvu lahko pričarali lepote in čare domovine. Prijave (največ 4 mladi) sprejema MK PZS, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana oz. mladinska.komisija@pzs.si do 20. 6. 2008 (lahko pa si svoje mesto seveda zagotovite že prej). V prijavi navedite vse svoje podatke (ime, priimek, naslov, telefon, NEKAJ MEDNARODNIH 3 Letnik 12 / številka 2 Mladinska priloga Obvestil PZS mobi, e-mail, rojstni podatki, PD) ter tudi plezalske izkušnje ter vašo dejavnost v hribih nasploh! Vse dodatne informacije: Zdenka Mihelič, 041/ 222 358 ali zdenka.mihelic@siol.net. Srečno in veselo na vseh vaših poteh. Ozrite se okoli sebe in poglejte vse male čudeže, ki nas bogatijo ter.... 'mejte se radi! © Zdenka Mihelič, predstavnica MK PZS v YC UIAA PO MO > PO MO PODRAVJA Srečanje mladih iz PO MO Podravja Vabim te, da se nam pridružiš na srečanju v zimski idili alpske doline Tamar. Na pot pojdemo 23. in 24. februarja. Odpravili se bomo tudi na turo, zato vzemi s seboj popolno zimsko opremo. Prijave in informacije na telefonski številki 031/885 976, Matej Horvat. NOVICE MLADINSKIH ODSEKOV > Novoletno srečanje mladih planincev. Za letošnje novoletno srečanje smo izbrali našo planinsko kočo, kočo pri Jelenovem studencu. Srečanja so se udeležili mladi planinci PD Kočevje od 5./8 - 9. r. vseh treh osnovnih šol (Rinža 11, ZO 5, Stara Cerkev 1). Zbrali smo se na parkirišču PD Kočevje v Podgorski ulici, kjer nas je pozdravil predsednik PD Kočevje g. Franc Janež. Po zasneženi Grajski poti smo se povzpeli pod Fridrihštajn, kjer sta nas presenetila Zinka in Milan. Smrečico sta okrasila z darili. Vsak si je vzel darilce in pokukal, kaj je notri. Sledilo je fotografiranje. Zadovoljni smo odšli proti koči. Pričakal nas je prijazen oskrbnik Boris s toplim čajem. Po malici in počitku smo si ogledali predavanje g. Milana Mlakarja. Prikazal je turo na Pik Lenin (7134 m) in nekaj utrinkov iz naših hribov v zimskem in letnem času (Krokar, Krempa, Cerk). Doživetje! Sledila je podelitev zlatega planinskega znaka, ki ga je osvojila Tamara Tomic. Za nagrado je dobila kapo PD Kočevje. Čestitamo! Posebno doživetje je bilo jahanje konja, s katerim je prišla naša planinka Iva. Hvala! Letnik 12 / številka 2 4 Snežinke so rahlo naletavale, mi pa smo se polni lepih doživetij odpravili v dolino. Kočevje, 16.12.2007 Branka Rajner > Pohod na Koreno 19. 1. 2008 smo se najmlajši planinci Mladinskega odseka PD Kočevje planinsko oblečeni in z nahrbtniki polnimi dobrot odpeljali do Horjula. Od tam smo krenili peš po strmi poti na 729 metrov visok hrib KORENO. Sprva nas je pot vodila po pločniku skozi miren in prijazen Horjul, nato pa po blatni stezici skozi gozd do travnatega vrha. Med hojo smo pazili na varen korak. Kljub temu smo opazili vsako luknjico, zanimivo raščene veje, rakasta drevesa... Nabirali smo žir, kostanjeve ježice in pozabljen kostanj. Opazovali smo rast bršljana in občudovali cvetove trobentic in zelenega teloha. Vrh hriba krasi cerkvica z velikim križem in orientacijsko veternico. Ker nam je uspelo odpihati vso meglo, smo imeli lep razgled na vse štiri strani neba. Videli smo s snegom pokrite gore s ponosnim Storžičem, malo nižje Šmarno goro in še in še. Na okoliških vrhovih nam je uspelo našteti 19 cerkvic. Na bližnji turistični kmetiji smo se pogreli s toplim čajem, izpraznili vse užitno iz nahrbtnikov in svoja doživetja in vtise narisali in zapisali v planinske dnevnike. V dolino smo se vrnili po lažji poti. Ker je bila pot za našo kondicijo prelahka, jo je vodnik Miha otežil z igrami. Vožnja domov pa smo popestrili s pripovedovanjem šal in petjem. Bilo nam je tako lepo, da komaj čakamo naslednji pohod. Napisala Majda Terbuc Mladinsko prilogo izdaja: Mladinska komisija PZS Za vas so se v tokratni številki trudili: Vesna Lenart, Zdenka Mihelič, Andrej Rožič, Nina Ozimic, Boris Ban, Aleš Pregel Na 4 strani papirja je prispevke spravil: Aleš Pregel Kratke prispevke, pohvale, ideje in pobude, pošljite po e-pošti: Mladinska.komisija@pzs.si ali pa po »navadni pošti« na naslov MK PZS, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana O