Delavska
"Pravica
Glasilo Krščanskega delovnega ljudstva
Uhkbn vMk četrtek pop.| ▼ ilučafu praznika dan popraj — Urednlitvo: Ljubljana, Miklošičeva o. — Nefrankirana pisma »a na sprejemajo
Foiimaina Številka Din 1*—. ~ Cena: sa 1 meseo II Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo Din 5'—, ca četrt leta Din 15'—, ca pol leta Din 30*—i ca II Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 21, I. nad. Jnosemstvo Din V— (meiečno)— Oglasit po dogovoru II Telefon 2263.— St«v. čekovnega računa 14.900
Jože Gostinčar:
AH razumemo?
Svetovni dogodki se bliskovito pojavljajo in vrste. Ustvarjajo se nove državne zveze, države se reorganizirajo, pojavlja in razširja se vedno bolj mnenje, da je Mussolinijev način državne uprave za sedaj in za bodočnost edino pravi. Demokracija in ž njim osebna svoboda sta v krizi kakor svetovno gospodarstvo. Kapitalizem skuša na vse mogoče načine izrabiti gospodarsko krizo v svoje nenasitne namene. Iz revščine ljudstva kuje sebi kapital. Velika svetovna politika živi ob raznih konferencah in ministrskih sestankih, ki imajo vsaj to dobro, da se množi denarni promet. Na Društvo narodov se je že skoraj pozabilo. Pakt štirih velesil se je že ohladil in se o njem skoro nič ne govori. Za enkrat obrača nase vso pozornost svetovna gospodarska konferenca v Londonu, ki se ji ne godi posebno dobro in ji nekateri oibetajo že sedaj neuspeh. Pravijo, da je godba nesoglasna. Pa naj že bo kakor hoče. Nastaja pa vprašanje: Kaj pa je vendar vzrok tolikim mednarodnim neuspehom, saj se vendar na mednarodne konference, najsibodo že te ali one vrste, zbirajo najbolj učeni strokovnjaki, državniki in ekonomi?
Zdi se, da so vzroki neuspehom prav isti, ki vladajo danes med ljudmi v vsakdanjem Življenju in provzročajo toliko zmed in gorja.
Ti so pa v glavnem:
Kapitalistična nenasilna požrešnost ali pohlepnost, ki hoče vse za sebe. Ta »čednost« je dandanes zajela ogromno ljudi vseli nazorov. Vse kleči pred materialističnim bogom, in
vsak želi, da se materija dodeli neomejeno le njemu in ne tudi drugim. Njih trdna vera je, da je edino pravi bog, ki osrečuje človeštvo — zlato tele. Kar v tem velja za posameznika, velja istotako za lako zvane kulturne narode.
Nevoščljivost, ki je nujna spremljevalka nenasitne pohlepnosti, zato ne pusti v miru drugemu nobenih ugodnosti, niti primernih življenjskih razmer. Medsebojna nevoščljivost je baje »suhi greh«, pa vendar že med najbliž-njiimi svojci napravlja velike razprtije. Koliko bolj in več pa pride ta »suhi greh« v poštev v mednarodnih odnosih. Saj si moremo predstavljati, da se je razorožitvena konferenca izjalovila največ iz zavisti in nezaupanja. Iz tega razloga imamo dandanes zabarikadirane meje vseh držav z obzidjem socialno in ekonomsko neprimernih carin, s katerimi se ubija mednarodni promet in goji žalostna brezposelnost in zastoj gospodarstva.
Samoljubje je vreden bratec požrešnosti in nevoščljivosti in vidi samo sebe. S to »čednostjo« obdarjen človek vidi le samega sebe in misli, da je vse drugo, kar se nahaja okoli njega, le radi njega in za njega. To vidimo pri
vsakem koraku, bodisi v gospodarstvu, politiki ali znanosti. Kdor se smatra za zastopnika ali pa voditelja ene ali druge panoge, zahteva tudi da ga drugi slave in se mu pokore. Isto, kar velja za posameznika, velja tudi za družbo in države, ki dostikrat iz samoljubja delajo vsem drugim zmede in provzročajo nespora-zumljenje na Škodo prebivalstva posebno pa delovnih slojev. Le poglejmo nekatere velike države, pa imamo sliko gotovo in trditev utemeljeno.
Brczbožnost pa pomeni potni list za vsako slabo delo. Danes je brezbožnost moda. Moda pri posameznikih, društvih, korporacijah in državah. Ker je ibrezbožnost moda, vlada požrešnost, nevoščljivost, samoljubje in s tem v zvezi trdosrčna nepravičnost in neusmiljenje do sočloveka. Zakaj vidimo toliko izkorišče-vanja delavnega posebno pa delavskega človeka? Odkod toliko sleparij, ropov, ubojev in prevar? Zakaj vidimo toliko hrepenenja po brezdelnem življenju dela sposobnih ljudi? Odkod je trditev, da delo ni dolžnost vsakega človeka, ko je že sv. Pavel rekel in zapisal, da »kdor ne dela naj tudi ne je«. Od kod toliko hudobnih obrekovanj in natolcevanj nasproti soljudem? Zakaj se nihče ne meni in ne izvaja delavske zaščitne zakonodaje? Zakaj se iznajdbe strojev ne uporabljajo tudi v korist delavstvu? Zakaj v svetovno-gospodarski in mednarodni politiki ni uspehov? Zakaj je v tem pogledu čimdalje več zaprek?
Zato, ker ni v posameznih dušah, ne v organizacijah, ne v občinah in no v državnih upravah, pa tudi ne med tako zvanimi »verniki« skoro nikjer Boga. Kristjani smo postali brezbožneži, ker je hrepenenje po materijal-nem bogastvu večje, kakor vera in zaupanje v Boga.
Ker pa vemo, da brez Kristusovega nauka za človeško srečo ni rešitve, je dolžnost krščansko socijalistične delavske organizacije, katere središče je pri nas edino Jugoslovanska strokovna zveza, da z vso silo in z vsemi močmi goji vero v Boga in dejansko živi in deluje po nauku delavca — Boga našega Odrešenika, ki je prinesel na svet svoj nauk, v katerem je zapopaden za srečo človeškega rodu, krščanski socijalizem.
Križ je in naj bo naše znamenje, v katerem bo delavstvo zmagalo, pa. naj se pr.oti organizaciji dvignejo vsi kapitalistični duhovi in njih pomočniki!
Naj bi delavstvo razumelo.
Zak®$ pr o pa
I’ i"' „»• O & S ii
NAROČI
BESEDO!
Občni zbor Zveze trgovskih združenj dravske banovine, kateri se je pred kratkim vršil v Kamniku, je ugotovil številne hibe, ki ovirajo razvoj in obstoj trgovstva. Občni zbor je pretresel vso občno gospodarsko, carinsko, finančno, davčno, in pa tudi socialno politiko v državi. Našel je mnogo nedostatkov, katere bi bilo v interesu splošnega gospodarstva treba nujno odpraviti. Hvale vredni so vsi ukrepi trgovstva in stremljenja za izboljšanje splošnega gospodarskega položaja državi. Tudi delavstvo bo z veseljem po piralo vsako akcijo, ki gre za ozdravljenje gospodarstva in ustvaritev narodovega blagostanja. Saj je delavstvo danes najbolj zai resirano na tem vprašanju. Delavst' mora biti na jasnem, ali gre akcija trgovskih krogov v smeri ozdravitve spl! gospodarskih interesov, ali gre pri tem za stanovske interese trgovstva. Če pazno premotrimo potek občnega zbora zveze trgovskih združenj, moramo reči, da gre našemu trgovstvu predvsem za st; rese. Da podkrepimo gorenjo trditev vedemo samo tole:
Glavni vzrok propadanja trgovine fe nesporno v tem, da kupna moč najširše plasti konsumentov vedno bolj pada. V kolikor so nam statistični podatki na razpolago, nam ti povedo, da je samo delavstvo v zadnjih letih vsled brezposelnosti, skrajšanja delovnega časa in redukcij plač izgubilo tisoče, da celo milijone dohodkov, kar pomeni velik deficit v gospodarstvu in posebej še v trgovstvu. Neštetokrat se je že ugotovilo, odkod izvira gospodarska kriza, iki jemlje širokim plastem delovnega ljudstva kupno moč in spravlja celotno narodno blagostanje v prepad. Kljub temu pa naši trgovci niso smatrali za potrebno, da bi razpravljali o tej kardinalni točki, pač pa so smatrali za potrebno ugotoviti, kolika škoda za gospodarstvo so naše konsumne zadruge, ki uživajo v državi silne privilegije v škodo trgovstvu. Ne bomo trdili, da konsumne zadruge ne škodujejo stanovskim interesom trgovstva, ker imajo zadruge v prvi vrsti ta namen, da regulirajo cene blagu in s tem onemogočajo navijanje cen posameznih trgovcev. Ravno radi tega so pa konsumne zadruge velika opora splošnim gospodarskim interesom. V času, ko gospodarske krize nismo poznali, ni nihče niti opazil, da so obstojale konsumne zadruge, ker je imel konsument kupno moč, od česar je udobno živel tudi trgovec. Če je bolno celo telo narodovega gospodarstva, potem ne bo nikdar ozdravljeno, če se zdravi samo en del.
Omogočite delovnemu ljudstvu potrebni zaslužek, pa bo vprašanje trgovstva rešeno.
Poročila	z	delav
H a d at ji
Hrastnik. K 1 i c o b 12. u r i. — V sredo 21. junija se je zbrala pred pisarno rudniškega ravnateljstva večja skupina žen in otrok rudarjev ter jokaje prosila, da se radi omiljenja bede, ki je zavladala tudi med tistimi rudarskimi družinami, ko-jih očetje iso 'še zaposleni, a naredijo le 2 do 3 šihte na teden, nekaj ukrene. To kar zaslužijo rudarji, ni niti za hrano, kaj šele za obleko. V mnogih družinah jedo le enkrat na dan, očetje gredo lačni na delo. Take bede že ni bilo od svetovne vojne sem. — Rudniško ravnateljstvo je uvidelo upravičenost prošnje in je obljubilo posredovati na merodajnih mestih za odpomoč.
Zagorje. Pri nas -se je hvala Bogu pričelo živahnejše gibanje v naših vrstah. Delavstvo se je pričelo resneje zanimati za svoje težko vprašanje, kar je dober znak za bodočnost. Kakor si boš postlal, tako boš tudi spal. Ta pregovor velja predvsem delavstvu, ki -danes prav slabo spi, ker si je slabo postiljalo. -Posebno med našo mladino se kaže živahnejše zanimanje za svoja delavska vprašanja. Zadnji sestanek preteklo nedeljo je to novo prebujenje delavske zavesti -prav dobro pokazal. Udeležba je bila zelo lepa, čeprav jih je bilo precejšnje število odsotnih, ker so odšli na Sveto Planino. Tov. Srečko Žumer iz Ljubljane nam je jasno očrtal nujno potrebo delavske organizacije in nas prosil, da zastavimo vse -sile v njen čim večji razmah. Predvsem pa se moramo žrtvovati v tem težkem času, v katerem zahteva borba za delavske pravice res idealne in požrtvovalne borce, mi krščanski socialisti, in dokazati delavstvu, -da so krščanske ideje za doslednega delavskega borca vsakdanji duševni kruh, iz katerega dnevno črpa potrebne vrline, ki so predpogoj za borbo pravice proti krivici. Med prostim razgovorom smo se porazgovo-rili še o marsikateri pereči zadevi in zanimivosti.
—	Fantje, le tako naprej brez strahu in omagova-nja! Delavska borba za pravice je sveta stvar in prinaša tudi svoj blaoslov.
Zagorje. Ne razburjajte po nepotrebnem rudarjev! Pred kratkim je zagorski -dopisnik »Jutra« poročal o novih nameravanih redukcijah v rudniku. Ker je ta vest razumljivo zelo prestrašila rudarje, smo poizvedeli pri odločujočih krogih pri rudniku, da ta trditev ne drži. Prosimo pa ob tej priliki vsakogar, da se v časopisju po nepotrebnem ne razburja rudarjev, ko bi vendarle enkrat radi imeli mir pred razburljivimi vestmi. Pustite Tudarje pri miru, naj si ta kruh, ki ga jim še daje TPD, vsaj v miru služijo.
Nameščenci
V	zadnjem času se čuje, da agitatorji »Združenih nameščencev« pridobivajo ljudi za svojo organizacijo s tem, da govorijo, kakšne uspehe je že dosegla organizacija za nameščence v kratkem času in kakšne bo še dosegla.
-Zdi se nam odiozno govoriti o uspehih, ker tudi naša SZPTNJ ni brez njih. Naša organizacija in njena sekcija na OUZD sta gotovo ves čas obstoja delali. Če to delo ni bilo smotreno, je vzrok v tem, ker niso znali uvesti potrebne smo-trenosti v delo ravno nekateri tovariši-disidentje, ki so delo vodili in ki so danes pri Združenih in so v svojem novem kotičku ostri kritiki dela SZPTNJ. Imeli so n. pr. časa dve leti za sestavitev osnutka pragmatike za OUZD, pa niso pustili v tem oziru nikakega materijala. Mesto da bi pridobivali člane, so delali načrte o ustanovitvi organizacijskega »senata«, zadrug, posojilničnih krožkov (brez kapitala!) itd. Kritiki kritizirajo tedaj le svoje delo!
Disidentom bi privoščili iz srca uspehov za nameščence, ki bi jih dosegli kot funkcionarji Združenih. Teh uspehov pa ni in ne bo! Združeni so organizacija, ki obstoja po volji in vsaj s privoljenjem onih, proti katerim bi morala nastopiti! Nastali niso vsled potrebe nameščenskih razmeri Če bi hoteli res kaj storiti za nameščence, bi se morali boriti za odpravo »hausordnungov« v raznih katoliških denarnih podjetjih in za uvedbo pragmatik ter za višje plače! Tega se pa ne bodo upali storiti, ker bodo naleteli na gluha ušesa in bodo izgubili tudi »simpatije«. Oseba, ki je blizu Združenim, je izjavila, da je odklonila včlanjenje pri njih, ker smatra, da so Združeni le navaden družabni klub! Združeni bi zato storili bolje, da bi premislili dobro svoje za nameščence nekoristno, pač pa razdiralno delo.	Nameščenec.
t apneti .carj) *
Medvode. V tukajšnjih papirnicah se pojavlja ; kriza leto in dan. Komaj je po poldrugomesečni ! krizi začel obratovati celulozni obrat v papirnici j Goričane, že je obolel za krizo obrat brusilnice v j Medvodah. Z 18. junijem je popolnoma prenehala j z obratom, in to vsled pomanjkanja naročil, odn. radi prevelike nadprodukcije lesnih surovin.
Tako imamo zopet 45 delavcev, ki so brez posla in zaslužka za -nedoločen in nedogleden čas.
Stavbmsh d r jarci
Skupina pleskarjev, sobo- in črkoslikarjev. —
Redni članski sestanek se bo vršil 6. julija ob 18 v mali dvorani Delavske zbornice. Ker je ta sestanek posebno važen, pridite vsi! Na sestanku se bo poročalo o poteku pogajanj z našimi mojstri, Nada-| Lje se bomo pomenili o volitvah obratnih zaupni-j kov, ki -jih bomo izvedli v juliju. Zato naj ne bo ! nikogar, ki bi izostal.
Ptodakc'vKa železne trgoiine na z daje
»Trgovski list« objavlja v svoji zadnji šte-i vilki zanimive statistične podatke o naši želez-| ni industriji. Ker je velik del našega delavstva | zaposlen v železni industriji in je tako na raz-I voj te važne industrije življenjsko- -interesi-ran,
| ponatiskujemo te podatke, ki niso nič kaj raz-| veseljivi.
(Naše železarne so takoj po vojni mogle producirati okrog 85.000 ton surovega jekla, i danes bi mogla samo KID producirati 150.000 ; ton železa. Skupna potrošnja železa (uv-o-žene-■ ga in d-o-mačega) je znašala leta 1929 164.465 ' ton, v letu 1932 pa je padla na 83.779 ton. Te-! daj skoraj za polovico. Od te potrošnje je krila | naša domača železna industrija v letu 1929 46 j odstotkov, v letu 1932 pa 54.8%. Sicer pa je | količina doma produciranega železa kljub te-! mu padla od 75.961 ton v letu 1929 na 45.977 i ton v letu 1932. Največja železarna v Zenici j lansko leto sedem mesecev ni obratovala, prav tako je začasno lani ustavila obratovanje KID j na Jesenicah. Železna industrija je zaposlena j s komaj 30% svojo kapacitete, to se pravi, da ! bi lahko 'producirala trikrat več železa, kot | smo ga potrošili v letu 1932.
Zaposlitev irto zemcev
Zadeva glede zaposlitve inozemskih delavcev in nameščencev, in sicer na prvih in boljših mestih, v naši industriji ne pride do -zaželjenega zaključka.
Nam se zdi, da ni na merodajnih mestih volje, ki bi za nove industrije zadevo uredila takoj, za stare pa v določenem roku. — Ali se ne bi mogla z enim samim sklepom ob pode-ljenju predkoucesije postavitve tovarne staviti zahteva, da mora biti vse osebje izključno jugosl. državljanstvo? Da, če bi projektant ve-- del za tak pogoj, bi si že dobil naše državljane j in jih vpeljal žc vnaprej v specialno delo bo-! doče tovarne!
Ljudi je dovolj in brezdvomno sposobnih za vsa mesta v naši industriji!
Kdor daje koncesije, ta ima v rokah tudi ključ vprašanja zaposlitve 99% nepotrebnih inozemskih nameščencev!
Naj se nikar ne misli, da bi se tuji kapitalisti branili vlagati denar v naši deželi, Če bi bil sigurno in plodonosno naložen!
Vse drugo je govorenje po »toči« in brez pravega učinka! — Na naši zemlji predvsem kruha našim ljudem!
OUZD v ma.u 1933
Zaposlenost delavstva je v maju z ozirom na lansko leto nazadovala. Letni pa-dec -je znašal v maju 2434, v aprilu ,pa samo 863 zavarovanih delavcev. To prehodno nazadovanje zaposlenosti se bo v juniju še nekoliko povečalo. Od julija dalje j bodo pa letn-e razlike zopet povoljnejiše. Naglasiti -je potrebno, da je š-tev-ilo ženskih članov -letos večje k-o-t lansko leto. Letni padec se nanaša samo na moške -delavce. Vzroke m-o-ram-o iskati v napredovanju tekstilne industrije.
Obenem z zaposlitvijo so nazadovalte tudi letne razlike delavskih zaslužkov. Padec povprečne dnevne zavar. mezde je znašal v maju Din 1.48 v aprilu Din 1.36. Padec celokupne dnevne zavar. mezde je znašal v maju Din 174,937.20, v aprilu pa Din 121.828.80. Tudi nazadovanje letnih razlik delavskih plač se -bo v juniju še mek-oliko povečalo. Od julija dalje pa bodo letne razlike zopet povolj-nejše.
Zdravstvene -razmere delavstva so bile v maju v glavnem iste kot lansko le-lo.
(Vaše tsas-odno gozpodarsho v sna a 1933
(Po statistiki OUZD v Ljubljani.)
Stacionirani razvoj našega narodnega gospodarstva se nadaljuje. V maju 1933 so napredovale načelno samo industrije z izrazito sezijo: gradnje nad zemljo, industrija kamenja in zemlje, gradnja prevoznih sredstev, gradnja železnic, cest in vodnih zgradb itd. Napredovanje tekstilne industrije za nadaljnih 165 delavcev (v aprilu 149, v marcu za 318) ne temelji na sezlfi, temveč na vseljevanju inozemskega tekstilnega kapitala. Tekstilna industrija zaposluje trenutno že 10.013 delavcev, dočim jih je imela dne 30. junija 1926 samo 5012 tekstilnih delavcev. V sedmih letih se je zaposlenost tekstilne industrije dvignila za celih 100% (sto). Po številu zavarovanih delavcev je tekstilna industrija na prvem mestu.
Večjega nazadovanja ne izkazuje nobena industrija. Največji absolutni padec beleži še vedno
—	tako kot prejšnji mesec — trgovina. Ta padec je znašal v maju 96 oseb. Z ozirom na absolutno višino padca slede trgovini občinski obrati z nazadovanjem od 91 oseb.
Iz naše mednarodne organizacije
Pri zadnjem zasedanju konference Mednarodnega urada dela v Ženevi se ni priznalo zastopnikom fašističnih organizacij, Italije in Nemčije zastopstvo delavstva. Nemški tisk vsled tega vodi veliko protiakci-jo in dokazuje, da -je zastopnik krščanske -strokovne internacionale P. J. S. .Serra-rens -ob vsaki priliki zagovarjal upravičenost zastopstva italijanskih -delavcev -od strani fašističnih delegatov. Ta poročila, ki so docela neosnovana, imajo seveda namen moralno ojačiti zahtevo po enakopravn-o-sti v »Mednarodnem uradu dela« od strani zastopnikov »delavske fronte« Nemčije.
Vsled tega poroča naša mednarodna organizacija, da se je njen zastopnik v Mednarodnem uradu dela vedno -ravnal po določilih tega urada. Poleg tega se je vsak (čas, kadar -m-u je za to bila dana prilika, boril za koalicijsko svobodo delavstva. Ker fašistični -sindikati ne priznavajo koalicijske svobode, je tudi vedno odklanjal njihovo enakopravnost in zastopstvo delavskih interesov pri tem mednarodnem delavskem forumu.
Socmtna in gospodarska politika
INDEKSI CEN ZAGREBŠKE DELAVSKE ZBORNICE.
Indeks cen v veleprodaji (vzelo je 22 artiklov, osnova 1913 = 100) je znašal v maju 1933 (95) na-pram aprilu 1933 (98). Cene v veleprodaji so padle v maju 1933 napram aprilu 1933 za 3.07% napram maju 1932 za 10.38%, maju 1931 za 16.17%, maju 1930 za 28.58% in maju 1929 za 38.71%.
Indeks cen v maloprodaji (vzeto je 57 artiklov, osnova julij 1914 — 100) je skupno znašal za mesec maj 1933 (120) in je ostal napram aprilu 1933 nespremenjen. Napram maju 1932 pa so cene padle za 5.51%, maju 1931 9.78%, maju 1930 za 21.05% in maju 1929 za 25.93%.
Leto VI
»'DELA VSKA PRAVICA«, dne 27. junija 1933.
Stran S
Doma■ in
Narodno galerijo so zelo slovesno odprli v četrtek 22. junija v Ljubljani. Slavju je prisostvovalo veliko število kulturnih delavcev. S tem je hram slovenske umetnosti postal pristopen tudi ostale-jnu občinstvu. Zbirka umetnin sega nazaj v 14. stoletje, posebno bogata pa je z deli umetnikov najnovejše generacije.
Paikt štirih ima baje v načrtu tudi obnovitev avstro-ogrske monarhije, seveda v nekoliko zmanjšani obliki. Tvorili naj bi jo Avstrija in Ogrska. Mussolini trdi, da bi bilo s to združitvijo enkrat za vselej rešeno vprašanje združitve Avstrije z Nemčijo. Kakor je videti, se Mussolini kljub prijateljstvu s Hitlerjem boji velike Nemčije. Zato bi imel rajši poleg sebe staro Avstrijo v zmanjšani obliki. Igre velikih državnikov z narodi pa postajajo v resnici prave kravje kupčije.
Hitler je končno pokazal, kaj zna. Te dni je notranji minister Frick razpustil socialdemokratsko stranko. Prepovedana so tudi vsa ostala društva, ki niso popolnoma sledila in se podredila navodilom narodnih socialistov.
»Nemško delavsko fronto« čistijo. V njej ni mesta za krščanske strokovničarje. Kakor je videti, se čutijo narodni socialisti že dovolj močne in hočejo pomesti z vsem, kar ni njihovega. Sicer je povsem razumljivo, da bo Hitler sedaj, ko je dobil v roke vso oblast, moral dati svojim priganjačem službe. To pa ni mogoče drugače, nego na ta način, da se kratkomalo vzame delo tem, ki ga imajo. Najmanjše zlo za nemško nacionalno revolucijo pa je, ako se vzame kruh sovražnikom režima, socialnim demokratom, krščanskim strokovničarjem in sploh vsem, ki niso stoodstotni hitlerjevci. Za slednje je toliko bolj tragično, ker so napeli vse sile, da svoje pozicije ohranijo. Pristali so na »izenačenje« in slovesno izjavljali, da bodo lojalno sodelovali na obnovi tretjega nemškega cesarstva. Kakor je videti, jim nacionalni socialisti ne zaupajo.
Za reveža
Potrpljenje je božja mast, toda revež je oni, ki se maže z njo. Tako se glasi slovenski pregovor, ki je za današnje čase zelo primeren, in ki se zlasti nad delavstvom vedno bolj uresničuje.
Ta pregovor in primera morda komu ne bosta všeč — pa nič ne de. Saj vemo, da vsaka odkrita beseda delavca v delavskem glasilu marsikoga v oči bode ter je vsaka razprava o pravici delavstva marsikomu zoperna in odveč. Ah, to nezadovoljno in nikdar sito delavstvo. In to neprestano tarnanje. Saj vendar ni tako hudo. Samo privaditi se je treba. Potem pa tista borba za odpravo krivic, ki jo delavski voditelji med delavstvom vedno poudarjajo. Temu je treba storiti konec. Proč z zavednimi delavskimi voditelji, ki nikoli ne mirujejo in vedno nergajo in proč z delavskimi strokovnimi organizacijami in delavsikimi glasili, ki trosijo med delavstvom nezadovoljnost, kajti preje delavstvo ne bo zadovoljno. Zato se vsa kapitalistična družba in njeni pomočniki, ki nimajo z interesi delavstva nič skupnega, prizadevajo delavca prepričati, da je zadovoljnost in potrpljenje vse in da naj delavec v vsej svoji bedi lepo potrpi in molči. Ker je reševanje delavskega vprašanja na ta način najbolj enostavno in za nadaljnje izrabljanje delavstva najbolj primerno, zato si štejejo v veliko dolžnost, da vsak v nebovpijoč glas v strokovni organizaciji organiziranega delavstva z vsemi sredstvi zatre in prepreči.
Za potrditev gorenjih navedb imamo v raznih državah in zlasti v Nemčiji dokazov dovolj. Razbiti in razpršiti organizirano moč delavstva ter mu na ta način onemogočiti glas proti krivicam, ki se mu gode, v tem so si vse meščanske politične stranke edine. Delavec naj bo vsak čas, ob vsaiki priliki in povsod samo orodje v rokah gospodarskih, poli-
po svetu
V	Avstriji so krščanski socialci in marksisti sporazumno skleniLi, da razveljavijo vse poslanske mandate nacionalnih socialistov. Poleg tega jim bo ukinjena parlamentarna imuniteta.
Amerika je pod vodstvom novega predsednika Roosevelta začela z velikimi javnimi deli. Poleg tega je zanimivo to, da Roosevelt zastopa stališče, da se delavstvu pri skrajšanem delovnem času ne smejo znižati plače, marveč se morajo celo povišati. Med raznimi gospodarskimi strokovnjaki in delodajalci so pritegnjeni k delu na obnovi ameriškega gospodarstva tudi zastopniki delavskih sindikatov. Kakor je videti, se bo demokracija preselila iz Evrope v Ameriko.
Amerika bo tudi de iure priznala Rusijo. To se ima zgoditi v najkrajšem času. Na svetovno gospodarsko konferenco v Londonu pa Američani ne dajo veliko. Sploh se Amerika umika evropskemu kaosu in sodelovanju, kar dokazuje ukinitev raznih poslaništev in trgovskih atašejev širom Evrope. Tudi iz Belgrada so bili odpoklicani vsi zastopniki Amerike.
Svetovna gospodarska konferenca -daje malo upanja na uspeh. Strokovnjaki pravijo, da bi morala konferenca, če bi hotela res kaj napraviti, rešiti to-le: Črtanje dolgov s strani Amerike zavezniškim državam, ukinitev vojne med valutami in odstranitev carinskih barijer med posameznimi državami. Odločilni delegatje se pa teh težav ogibljejo z veliko spretnostjo. iDelegatje sploh ne prihajajo na konferenco in ne poslušajo govorov. Mednarodna konferenca dela, ki je pravkar zasedala v Ženevi, je sporočila gospodarski konferenci enoglasno zahtevo delodajalcev in delojemalcev, •da konferenca vsaj nekaj reši. Holandska, Belgija in Luxemburg so sklenile, da osnujejo samostojen gospodarski blok, če konferenca v Londonu ne bo prišla do komkretnih zaključkov.
tičnih in kulturnih špekulantov, to je princip zmodernizirane človeške družbe. Delavec trpi in molči, poslušaj in ubogaj ter bodi popolnoma odvisen od milosti in nemilosti »zmožnih«, da te vsak po svoje izkorišča. Tako hoče kapitalistična družba in vsi, ki stoje v njeni službi. Da bi bila ta družba varna pred izstradanimi množicami delavstva, hoče te mase po svoji novi metodi nasičevati. Toda ne z delom in delavrednim zaslužkom, temveč z nasiljem fašizma, ki ga uvajajo kot nadomestilo za kruh in strašilo za lačno in izkoriščano delavstvo. Ne uveljavljanje demokracije in pravice, temveč sila in nasilje, to je smoter 'kapitalistične družbe, ki danes vlada svet.
Imamo božje in cerkvene zapovedi, evangelij in katekizem. Imamo razne zakone, ki naj ščitijo pravico in kaznujejo krivico. Imamo socialne okrožnice papeža Leona XIII. in Pija XI. ter razne sociologe ter poleg vsega še moralna načela. Toda vsi ti pripomočki in temelji za pravično in pošteno ureditev človeške družbe so samo na jeziku in papirju, v biatvu pa se nikjer ne izvajajo in se jih nihče ne poslužuje. Kajti poštenost, pravičnost, resnico in vest so razni nasilneži in njih pomagači poteptali v blato, uveljavili in omogočili pa so krutost, nasilje, prevare in zločin. Zavrgli so Boga in njegove zapovedi, človečnost in moralo ter v svoji mogočnosti hlastajo okoli sebe, da v nenasitnosti in grabežljivosti pogoltnejo in pomandrajo vse, kar se upirati in upreti ne more. Na ta način preurejujejo in osrečujejo moderni in poganski mogočnjaki in oblastniki svet.
Za delavstvo pa velja le eno: Vsi skupaj v strokovno organizacijo, kjer bomo kot en mož odgovarjali samozavestno na vse strani in gradili sami svojo lastno bodočnost. -Bc-
Stanko Oblak:
Delavec katoliškega prepričanja
Bilo je v Nemčiji. V dnevih prevrata je postal pravi mučenik svojega prepričanja pro-fesijonist Henrik Exner. Nekega dne so mu nemški demokrat je stavili zahtevo: »Ali izstopiš iz katoliške delavske strok, organizacije, ali pa moraš zapustiti delo!« V neki drugi tovarni ni bilo kruha za Henrika, kljub temu, da je bil najboljši delavec, strojnik; da je imel ženo in tri šoloobvezne otroke. Tako velik je strah pred novim nemškim terorjem. Ker se ni hotel »napredno« organizirati, je bil izpostavljen najhujši bedi. Verige suženjstva se niso razbile.
Bil je na smrt bolan. K njemu je prihajal benediktinec pater Marius, ki ga je tolažil in bodril. Končno je izrekel bolnik duhovniku zadnje besede: »Še boli rana, vendar pa nimam na srcu nobenega sovraštva, temveč sem molil skupno s svojo družino za tiste, ki so drugega prepričanja.« Odlični bojevnik delavskega pokreta je umrl. Kljub vsemu preganjanju, trpljenju in bedi je dala njegova vroča molitev k Bogu, da so vsi otroci in žena dobro preskrbljeni.
Pač delavci, ne samo oni v Nemčiji, tudi pri nas bi tega moža-trpina lahko postavili za vzgled. Po vojni so se delavske strokovne organizacije s težkimi boji priborile mnogo pravic, ki jih pa razni elementi hočejo po obratih in tovarnah zavreči, češ: »Kaj nam mar! Gospodarili bomo mi.« Ti ljudje nimajo pravega spoštovanja do delavstva, njegovih pravic in zastopnikov.
Zgodilo se je že, da je bil delodajalec drugega političnega mišljenja. Zasovražil je delavca. Tak ultranacionalist je toliko časa iskal povoda, da ga je pognal na cesto. Taka je neredko parola nacionalne inteligence napram delavstvu, ki je vedno izpostavljeno nesreči.
Izraz te miselnosti je preganjanje političnih nasprotnikov, ljudi, ki si svet malo drugače predstavljajo, kakor oni, ki imajo trenutno moč in oblast po tovarnah. Na cesto naj gre v pomanjkanje: oče z družino, samski delavec, delavka ...! To je dogodek, ki se v tej ali oni obliki godi v vsem svetu!
Poznam človeka, mladega inteligenta, ki je pognal delavca na cesto ob zadnji plačilni dobi. Sam se je pa napajal z burgundcem na neki narodni veselici... Treba je, da se svet iztrezni! Da ne bo sam sebe uničeval! Padla je srčna kultura, morala, spoštovanje do osebnosti in človeškega življenja. Delavec nima nobene vrednosti.
Delavec, ki »gara« od jutra do pozne noči, pač drugače ceni svoje življenje, kakor ostali svet. Pravo mnenje je v veličini delavskega življenja, daje le resnično krščansko.
Kdor pa krščanstva ne pozna, in se po njegovih naukih ne ravna, ljubi samo svoj jaz, le svojo, z dobro plačo zasigurano življenje in mu ni mar, če pogublja druge, drugim jemlje osebno čast, življenjsko eksistenco — iii celo življenje.
Zato je treba, da se delavec oklene organizacije, se organizira in s skupnimi močmi nastopi proti takim zlorabam zmaterijalizirane-ga sveta in krivicam, ki se godijo širokim množicam delovnega ljudstva.
Edina podlaga prave socialne urejenosti sta pravica in ljubezen, brez njih pa je nered in nesreča.
Izpod kiitskastega križa
Hitlerjev • režim si je takol-e zamislil in bo tudi tako-le izpeljal organizacijo delodajalcev in delojemalcev: Oboji vkup tvorijo »delovno fronto«, ki ijo sestavljajo enakopravne skupnosti oziroma zveze delavcev, nameščencev, državnih uradnikov in delodajalcev.	e
Doslej se je prva stvorila organizacija nameščencev, ki ijo sestavljajo podzveze trgovskih nameščencev, tehnikov, delovodij, pisarniških nameščencev, nameščencev poljedelskih obratov, nameščenih zdravnikov in lekarnarjev, pomorcev, nameščencev gledališč ter nameščenk.
Nacionalsocialistične celice, ki so obstojale do uvedbe novega režima, bodo tvorile elitne krožke nove enotne strokovne zveze nemških delavcev. Ta se bo stvorila na ta način, da bodo priključili bivšim socialističnim sindikatom, ki so jim razpustili socialistična vodstva, poedine krščanske strokovne organizacije, zatem pa še liberalne in ranez manjše drobce. Delavsko ■organizacijo bo tvorilo 15 strokovnih podzvez. Zatem bodo organizirali še brezposelne in neorganizirane. Delo bo mogel dobiti po novih določbah le organizirani delavec.
Računati moramo tedaij s tem, da krščanskih strokovnih organizacij v Nemčiji v doglednem času ne bo več, ker hitlerijanizem prav tako kot boljševizem in fašizem ne trpi svobodnih sindikatov. Edini privilegij, fci so si ga priborile krščanske strokovne organizacije delavcev, bo tedaj, da bodo imele v novih vodstvih svoje zastopnike. Mnogo močnejše zastopstvo pa bodo imele bivše kršč. nacionalne nameščenske organizacije, ki so imele vedno strog nacionalni značaj.
Pomsi produkcije
V	Nemčiji je porastla produkcija enega delavca od leta 1925 do 1929 skupno za 33%; v premogovnikih za 39, v topilnicah za železo 39, v železni industriji za 41, v livnicah sive litine za 50 %.
V Angliji ta porast ni tako občut n, saj znaša v istem razdobju kakor za Nemčijo: v splošni industriji 8, v rudnikih 26, v obrti 11%.
Na Švedskem je skupna produkcija na glavo porastla v času od 1923 do 1929 za 26%.
V Združenih državah ameriških je produkcija na osebo najbolj narastla in znaša: v transportni industriji 41%, v rudarstvu 43, v avtomobilski industriji 163, v mlinski industriji 71%.
Vaien'šhi problemi
Od Delavske zbornice smo prejeli in priobčujemo:
Dolžnost nadaljnje zaposlitve bivših vajencev.
Po § 294. novega obrtnega zakona so dolžni zaposlovati učni gospodarji izučene vajence najmanj tri mesece kot pomočnike.
mmn mmm
&ar?ai*S£ i« snaženije osifefee
RADOVIMA
Sprejema'išče:
T SssUS-im'* Vošnjakova cesta 4 LPtjana Slomškova ulica23 Točna izdelava! Solidne cene!
Za kraieli čas
»Zakaj pa ni n« mleku, ki ga donašate k nam, nikoli nobene smetane?«
»Zato, ker pri nas napolnimo steklenice do vrha in smetana mirna več prostora.«
Mladega mornariškega oficirja, je izpraševal I kaipitan: »Kaj bi napravili, ako bi na prednjem ; koncu parnika naenkrat nastal vihar?«
Oficir: »Vrgel bi sidro,« je odgovoril oficir. »Dobro. Kaj bi pa naredili, ako bi še na zad-| njem koncu ladje nastal vihar,«
Oficir: »Vrgel bi drugo sidro v morje.« Kžipiitan: iJPa recimo, da nastane vihar še ob : strani, kaj potem?«
Oficir: »Vrgel bi sidro.«
Kapitan: »Oho, kje pa jemljete vsa ta sidra?« Oficir: »Od tam, kakor vi vaše viiharje.«
Ona: »Spričevalo moram napisati odhajajoči služkinji. Le kaj naj napišem dobrega?«
On: »Napiši, da ima dober apetit in pa da nula spi.«
★
Gospa (novi služkinji): Prejšnjo služkinjo sem odpustila zaradi tega, Iker je nosila moje obleke, ko sem bila bolna. Upam, da vi tega ne boste storili.«
Služkinja: »Poikažite mi vaše obleke, gospa.«
Nervozna gospa (šoferju): »Nikar ne vozite okoli vogalov s tako hitrico, jaz se tako bojim.«
Šofer: »Nič se ne bojte gospa, napravile tako kot jaz. Kadar peljem okoli vogalov, zatisnem oči.«
MII
9) :•
m ^
“S o
>o o
O
a >
e <
•2 d Om
O
C O
S w
3 S!
C <
e -J
e S
811!
n££* DOLARJI
roman
Ena izmed zanimivosti v kraju je bil novi »tabor«, ki ga je mrs. Macy dola sama zgraditi — deset »gosposkih oddelkov s kopalnicami« za goste. Ponosna stavba — in šele, ko so ljudje sklenili kupčije, so prišli na to, da je bil »tabor« večinoma vedno prazen. To je bilo zaradi spora med podjetnim »ustanoviteljem« in njegovo velikaško ženo; ni hotela biti vedno samo vaba za njegove kupčije. Zdaj se je že v tretje morala preseliti v novo bivališče, je povedala očetu, in to bo tudi zadnjič. Hoče imeti hišo tam, kjer stanujejo njeni prijatelji in to poletje se je peljala k njim na obisk.
Tako se je zgodilo, da je Lulu Belle Macy precej potovala in vsakokrat je njena mati šla skozi Mountain City, da bi obiskala družinskega poglavarja in mu sporočila naj-novejše vesti.
Dvakrat se je ta obisk izvršil popoldne, in Jed je slišal o skrbeh gospe mame. Dragič je povedala, da potuje k mrs. VVarrener in da je tam sestrična Marian Baston in Lulu Belle je tudi kar nora, ker bo spet videla Marianino dete. »Reči moram,« je dejala mati, »da ne morem razumeti te otrokove neumne ljubezni do otrok, mislim, da bi se vse poletje hotela ukvarjati z dojenčkom, če bi se le smela.
Prijazni mr. Rusher je bil med temi obiski v sobi, a ni imel prilike, da bi z otrokom mogel spregovoriti nekaj besed na samem. Tupatam sta menjala nagel pogled ali nasmeh, da bi drug drugega spomnila na skupno skrivnost. Jedu je bilo treba Lulu Belle samo pogledati, pa je takoj vedel, da je vse v redu. Njena lica, roke in rame so bile pokrite z izpuščaji, da je ostudna, je dejala mati, a kaj naj pomaga, ko pa otroka ni mogoče spraviti od vode in kopalne obleke, ki jih nosijo ženske dandanes, se ne ozirajo j prav nič na estetske plati. Če jo je Jane Macy zavrnila o i teh oblekah, je zvenelo prav tako, kakor da bi govorila ! o njih Liza, le da je šla še bolj v podrobnosti, to pa samo
iz razloga, ker je imela mlade ljudi, ki so te obleke nosili, vsak dan pred očmi, Liza pa je gledala samo podobe v ilustriranih nedeljskih listih.
Lulu Belle je s prijaznim nasmehom sedela pred njo in sploh ni razumela, zakaj se mama tako razburja. Obleka brez ovratnika in brez rokavov, ki je ob teh vročih julijskih popoldnevih tako pripravna, ji je bila prav po godu. Rada je imela kratka krila, ker se da v njih boje teči in če je prevrgla prekrižane noge in si potegnila krilo čez kolena, je to storila le, ker jo je mama tako temno gledala in ji dajala jezna znamenja. Mama je grozila, da jo bo oblekla v daljše krilo, zdaj pa so k sreči tudi odrasle dame začele nositi krajša krila, da jih je bilo komaj mogoče razlikovati od majhnih deklic. Ves svet se je na videz mla-dil, celo babice, in če so si šminkale lica in ustnice, se je Lulu Belli to zdelo smešno in bi bila tudi rada poskusila.
Jed jo je požiral s svojimi pogledi, kolikor si je le smel upati in znova se je budila vročica v njegovem srcu. Zdaj si je bil končno na jasnem, da je zamudil veliko priliko; premišljal je, če bo še kdaj našel kako podobno in si prisegel, da je za nobeno ceno ne bo zamudil. Njegova ne-potrpežljivost je rasla od dne do dne, ni mogel naprej — ni slišal nič skrivnosti, ni služil nič, samo čas je zapravljal s tein, da je poslušal ubogega, starega moža, ki je vedno znova in znova pogreval stare reči.
IV.
Mrs. Emily Ewarts, najstarejša hči VVarrenerja vrste — tista ponosna dama, ki je Jeda tako razžalila z brezbrižnim pokiinom, ko so ji ga predstavili, se je z obema hčerkama Janeto in Claudijo odpeljala za sezono v London; od tani so nameravali v Pariz zaradi nakupovanja. Claudia, ki je bila krščena na dedovo ime, je bila nekam divja in je sli-čila s svojim trmastim, samovoljnim značajem staremu. Jed je še ni nikdar videl, ker so jo imeli v nekem zavodu na Vzhodu v šoli; zdaj pa je pisarila čenčava dolga pisma z dostojanstveno pisavo — dostojanstvenost je bila v tem, da je razmetavala strašne množine debelega, dragocenega papirja.
Urejuje in za' uredništvo odgovarja: Peter Lombardo. Zn Jugoslovansko tiskarno: K. čcč. Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice«: Srečko Žumer.