Murska Sobota, 26. aprila 1990 • Leto XLII • Št. 16 O Cena 7,70 din
BODI NAM DOBER
IZID UPANJA IN
VEDNO
program
Irma Benko
VELETRGOVINA
VESTNIKA
v prodajalni
VREME
Ob koncu tedna se bo vreme postopno izboljšalo, delno jasno bo in nekoliko topleje.
1 več tako navdu-gospodarsko po-ze daje določene spremljajo tudi Puščajo neugod-
0 tem na 3. strani)
prihodnje uvrščen

PREGOVORA ZA PRIHODNJI TEDEN
V nedeljo, 22. aprila, smo vam po Radiu v kvizu 10 sekund zastavili nagradno vprašanje za 8. kolo. Za tiste, ki ste ga preslišali, ponavljamo: Ce boste prelistali 15. številko Vestnika, boste zasledili geslo akcije, ki jo med 21. in 29. aprilom organizira Pomursko lovsko gojitveno območje Murska Sobota. Sprašujemo vas torej, kakšno je to geslo.
Odgovor zapišite na kupon št. 8, ki je objavljen v današnji številki Vestnika. Nalepljenega na dopisnico pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29, 69000 Murska Sobota, najkasneje do 4. maja.
V prejšnjem kolu je prejela nagrado, ki jo podarja Veletrgovina Potrošnik, prodajalna Diskont, Kidričeva 4 v Murski Soboti, Marija Šarkanj, Nu-skova 72, 69262 Rogašovci. Čestitamo!
V 5. in 6. kolu pa sta izžrebanca Geza Šanca in Lili Krpič prejela nagradi, ki ju podarja butik Iris, Nade Antolin iz Murske Sobote.
Slovenska republika dobiva tik pred prazničnim tednom novo politično legitimacijo. S prvimi večstrankarskimi, neposrednimi, svobodnimi in poštenimi volitvami si je slovenski narod izbral bolj levo usmerjeno predsedstvo države in v desno naravnan parlament z večino koalicije Demosa, ki napoveduje oblikovanje predvsem strokovno močne vlade. To je izid, ki pomirja. Kučanova osebnost, dobro premišljena reformska usmerjenost in odločitev, da bo deloval nadstrankarsko v interesu vsega naroda je kot protiutež Demosovemu vetru, ki napoveduje korenite spremembe.
Pred volitvami so bile v ospredju razlike, zdaj bo treba misliti na skupno, je eden prvih stavkov Kučanovega predsedniškega nastopa. Slovenija je na poti mirnega, varnega in nepovratnega prehoda v demokracijo. Ne bo sicer kot v čudežni deželi, pot bo trnova. Volilci upravičeno računamo na ustvarjalnost večine in opozicije, na vedno pravo mero ravnotežja, brez možnosti vrnitve v stare čase, v katerih je veljala edina in ena sama pravoverna resnica. Pot do skupnega bo verjetno težja, toda odločitev bo zato premišljena in temeljito preverjena. Vsaj volilci to pričakujemo in upamo, kajti zmagovalci teh prvih volitev smo prav mi. Naša nova oblast bo neprestano pod drobnogledom opozicije in javnosti, posledica njenega neuspeha pa bo ponovno preverjanje na volitvah.
Tak razmislek ne velja le za republiško raven. Zelo podobno seje razplet volitev dogajal tudi v naši pokrajini. Glavno breme zveze do republike prevzema dosedanja opozicija (predvsem v zboru občin). Ce kaj, potem ji zaželimo več uspeha in rezultatov, ko smo jih Pomurci dobili od poslavljajoče se delegatske garniture. Pričakujemo, da bo Pomurje bližje Ljubljani.
Obetajo se nam tudi strankarsko pestro sestavljeni občinski parlamenti z oblastjo dosedanje opozicije ali pa morda tudi s kakšno doslej še neprofilirano koalicijo. Na ta razplet bo treba počakati po praznikih, čeprav novi nosilci oblasti ne bodo smeli in ne mogli počivati. Tudi za lokalno oblast bo treba krepko pljuniti v roke in že na prvih skupščinah dati na mizo nove razvojne koncepte in rešitve. Modro in učinkovito ukrepanje, v skladu s pričakovanji volilcev, bo gotovo dobilo zavezništvo pri ljudeh. Vse drugo bo strankarski pluralizem tudi v občinskih okoljih, in v teh morda še bolj, zelo hitro odpihnil. To nam je prinesla slovenska pomlad. Prinaša morda tudi vračanje k temeljnim izročilom osvobodilne fronte slovenskega naroda?
Morda tudi praznika dela? Klasičnemu praznovanju dodajmo razmislek o tem in zaživimo ga v prepričanju, da volilne zmage državljanom Slovenije ne more vzeti več nihče. Eno in drugo namesto čestitke.
Nenavaden je že naslov, taka pa bo po napovedih tudi razstava bro-nastodobne naselbine pri Dolnjem Lakošu, ki so jo arheologi Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti s pomočjo zavzetih sodelavcev prenesli v soboško galerijo. V njej bo drevi (v četrtek. 26. aprila) ob 19.00 otvoritev Olorisa — razstave, ki jo na 9. strani Vestnika v Kulturnih obzorjih avtorsko predstavlja Irena Šavel, ilustrirata pa hronastodobni vrč in vodnjak.
hh
"UdAVr .V PROSNIKOVIH NAGRAJENCEV ČimDr„JAM° HA ZADNJI STRANI VESTNIKA! Prihod^ ^tanite naročnik VESTNIKA, morda boste __ '**rebani vi!
Želimo vam optimističen praznik
Murska Sobota
nagrajuje naročnike
On "■ Likvia cnsKem gospo-štlX‘n' P0.'0^ ved-skrh? v da" »S- P- dje‘,j 'e iz ttid^J^tek da ’’ senajbolj pa d^i d"*>ra n0’di f.so zasla v težave d°bro Z Ja’ takšna’ ki s® Ptodfl^odn^ „°Vala’ lmaj° do' pro^^nost in^ j8rame’ visoko litikaj.°- Kredi." “dl za8°tovljeno 8aPodJ-Preos^ P°-heiK^^^a znati’ Za o so se mno-Ve^^na pa •!'? prcd s‘e«j*"b a p0,‘tika JC tudi sama delit-
Več ko ima leto dni, se v aprilu vreme spremeni.
Maja mora biti tri dni mrzlo, čt ni na začetku, je ob koncu tako.
Jubilejni — 10. tekaški Maraton treh src v Radencih je kljub slabemu vremenu pritegnil blizu dva tisoč tekačev iz domovine in tujine. Radenski maraton, ki je najmnožičnejša tovrstna prireditev v Sloveniji, pa bo v množičnih prireditev Alpe-Jadrana.
Foto: Nataša Juhnov
Potem ko se je pred letom dni Nnte Markovič v Radencih sestal * direktorji največjih slovenskih zv»žnih organizacij in predstavil Ptogram gospodarske reforme vlade, je le-ta dobil vso Mporo slovenskega gospodar-”a; Predsednik Markovič se je P'odveeraj v Radencih ponovno očal s slovenskimi izvozniki, k' p tokrat niso w- - ’ '
Seni -
Z VRSTNIKOVIM VLAKOM ZA SPAS NA KRAS...
• Več o letošnjem VRSTNIKOVEM VLAKU preberite v prihodnji številki VESTNIKA.


lil I - 1	/
I / I I k \ \
u U UdUUu
aktualno po svetu

Da so bili prazni — vsaj nekateri, je že dolgo vedel vsakdo na Madžarskem. Ker so bili prazni, so bili tudi formalni, ravno zato pa niso bili prazniki. Le dela prosti dnevi. Vsaj za večino Madžarov. Sporna sta bila zlasti dva »madžarska« državna praznika: 7. november in 4. april. Prvi kot obletnica velike oktobrske socialistične revolucije, drugi pa kot spomin na osvoboditev Madžarske izpod fašistične-
ga jarma.
Kako so ljudje praznovali? Nikakor. Ko nista padla na nedeljo, si ljudje niso privoščili niti dela prostega dneva. Za šalo so zmeraj rekli, ko jim je nekdo — ravno tako v šali — očital njihovo »krivoversko dejanje«, da jim je zelo žal, vendar so prisiljeni, da socializem praznujejo z delom. Od česa sta bila potem praznika? Od madžar-sko-sovjetskih skupnih komemoracij vendar. Od gesel v časopisih. V prejšnjih časih so bili tudi ogromni transparenti, ki so oznanjali večno in nerazdružljivo prijateljstvo madžarskega in sovjetskega ljudstva. Da o praznovanjih po žalnih slovesnostih, saj je bilo za revolucijo prelite veliko krvi, niti ne govorimo. Čestokrat se je dogajalo, da so se madžarski tovariši po prazniku pritoževali, da so tudi njihove kar se da utrjene želodce precej zdelale številne zdravice s sovjetskimi brati... Vodka pač ni madžarska pijača.
globus
Azem Vllasi oproščen
Na okrožnem sodišču v Titovi Mitroviči so v torek izrekli oprostilno obsodbo Azemu Vllasiju in trinajsterici vodilnih delavcev rudnika Trebče. S tem se je končala 14-mesečna montirana politično-sodna farsa. Senat okrožnega sodišča je ovrgel dokaze tožilstva in vsem izrekel oprostilno sodbo. Takoj po razgla-
sitvi obsodbe so vse obdolžence izpustili na prostost.
PRAZNI PRAZNIKI
JD
SE VELIKO NEZNANK
Konvertibilnost dinarja, tako je mnenje v Evropski komisiji, seveda še ne pomeni, da je Jugoslavija avtomatično postala država tržnega gospodarstva. Najprej bo treba ugotoviti, koliko časa lahko dinar vztraja pri stalnem tečaju do marke in koliko je ta stalni tečaj prispeval k resničnemu umirjenju inflacije. Povrh pa je treba izgraditi tudi mehanizme, nujne za obstoj tržne naravnanosti, podjetništva itn. Prav pri tem pa seveda lahko ES odločilno pomaga. Premier Markovič je, ko se je marca mudil v Bruslju, predsedniku evropske korni-
sije Jacquesu Delorsu znova omenil, da v Beogradu od skupnosti pričakujejo (skupaj) 2,9 milijarde dolarjev, od tega milijardo 550 milijonov skozi tretji finančni protokol, za katerega dvanajsterica nobeni sredozemski državi ne postavlja posebnih pogojev, povezanih z demokratizacijo (ne glede na to je visoka . vsota, ki smo jo postavili v zvezi s tretjim finančnim protokolom, verjetno vseeno le pobožna želja), ostalo pa delno za preustroj bančnega sistema, delno pa za rekonstrukcijo industrijskega sektorja. Ker se v zvezi z drugimi
prosilkami omenjajo veliko skromnejši zneski (tako v primeru Madžarske, kot v zvezi s Poljsko, je najpogosteje slišati, da bosta dobili po milijardo dolarjev kratkoročne pomoči, dolgoročna pa je še v zraku), je verjetno mogoče pričakovati, da bodo naše visokoleteče zahteve precej zmanjšali. Koliko nam bodo ponudili, je seveda vprašanje, delno odvisno od objektivnih možnosti in mesta, ki ga v krogu demokratizirajočih se držav srednje in vzhodne Evrope dvanajsterica namenja Jugoslaviji.
Avstrijska stališča
Najprej je avstrijski kancler Vranitzky, na obisku v Beogradu, pred tremi tedni, povedal nekaj vljudnih fraz o tem, da je Avstrija zainteresirana za Jugoslavijo kot tako. Sedaj se mu je pridružil še zunanji minister Alois Mock, ko je na predstavitvi letnega poročila o avstrijski zunanjepolitični dejavnosti, tiskanega v debeli bukvi, novinarjem odgovoril glede »slovenskega vprašanja« s tistim znanim avstrijskim »jajn,« kar je da in ne hkrati, se pravi glede slovenskih teženj po vse večji samostojnosti.
Za tiste, ki bi radi doživeli jutri, preden bi preživeli danes, pomenijo takšne izjave in stališča večje ali manjše razočaranje. Da, je že tako, da diplomacija neke države ne bo podirala mostov sosedskega sodelovanja. To se potrjuje tudi v širših, svetovnih razmerjih: ZDA so do vprašanja Litve skrajno previdne. Helsinška konferenca o sodelovanju v Evropi ima seveda svoj pragmatizem tudi glede meja na tej celini.
Timeo Danaos ali trojanski konj
Tako sedaj od navdušenja ali žalosti prehajamo, po končanih volitvah, k neizprosni stvarnosti. Demos kot predvolilna koalicija po volitvah ni razpadel na svoje sestavne strankarske dele, čeprav so bila že daleč pred predvolil-
močna, če imamo pred očmi to opcijo, ki pa seveda ni edina. Dogovor ZKS — Socialistična zveza — ZSMS — liberalci bi bil sicer preslab za večinsko koalicijo (30 poslanskih mest), toda, je še kakšna možnost, da se ta koa-
ZVONIMIR GAVRANOVIC, Večernji list
HAJSREčnEjs) NAROb-.
TRIDESET strank IN VSAKA nam
Ml SMO PA RES
nim bojem takšna predvidevanja nekako razumljiva. Strankarska diferenciacija znotraj demosa ta trenutek ni razpoznavna nič bolj kot pimpek pri enomesečnem zarodku. Nič velikega se ne more več zgoditi glede sestave republiškega parlamenta in demosu bi torej pripadla pravica, da predlaga mandatarja za sestavo nove 'vlade. Znotraj demosa je dobila največ glasov Krščanska demokratska stranka, torej ...
Vendar ni vse tako gladko. Predsednik Slovenske kmečke zveze Ivan Oman se je zavzel za vlado tako imenovanega narodnega sporazuma, v kateri bi bile zastopane vse stranke, ki jim je uspelo priti v parlament. Rekli bi lahko, da je to prej previdnost kot nekakšno taktiziranje. Kajti. Demos se vendarle ne more ponašati s preveč blestečo prevlado, če mu ne priskoči »na pomoč« ZSMS. Opozicija je torej
licija okrepi? Pri krščanskih demokratih prav’ gotovo ne, več verjetnosti bi bilo pri Zelenih. Toda to je premalo.
Timeo Danaos (Bojim se Da-najcev) et dona ferentes (čeprav prinašajo darove = dobre volilne rezultate, ki pa so lahko tudi nekakšen trojanski konj). Še nobenemu mandatarju za sestavo nove vlade na tem svetu ni bilo lahko, kakor ne' bo lahko tudi vladi, ki bo »posledica« naših volitev.
Morda ima glede na resnost položaja še vseeno najbolj prav Ivan Oman. In to po starem reklu: previdnost je mati modrosti. Ko bi se tega nekoliko bolj zavedali pri Slovenski demokratični zvezi, kjer so si volilne rezultate predstavljali nekoliko drugače, boljše. Suveren — ljudstvo, se je tu držalo pregovora: hiti počasi!
-jm
Trojna koalicija in narodnosti
V drugi krog parlamentarnih volitev pred štirinajstimi dnevi so Madžari šli z nekakšnim volilnim dogovorom najmočnejše stranke — demokratičnega foruma, neodvisne stranke malih posestnikov in krščanskih demokratov. Skupno so na volitvah dosegli 60 odstotkov glasov, kar je podlaga za solidno koalicijo.
Vendar. Predsednik foruma Jozsef Antall je že v trenutkih volilnega zmagoslavja izjavil, da najbrž ni izvedljiv program malih posestnikov, ki bi radi povrnitev razmer v letu 1947. Ta trditev se popolnoma sklada z Antallovo trditvijo, da furum ne bo trpel nobenih ugovorov, kar zadeva koalicijsko dogovarjanje.
Tuji opazovalci so forumovo zmago takole ocenili: antikomunizem je treba popoprati malo z nacionalizmom in antisemitizmom, pa je zmaga tu. Vodstvo foruma zavrača obtožbe z Zahoda, da je nacionalistična stranka, hkrati pa izraža skrb za vseh 15 milijonov Madžarov, katerih precejšnje število je zunaj meja Madžarske. Svojo zunanjo politiko do sosedov bo forum naravnaval po tem, v kolikšni meri neka sosednja država zagotavlja Madžarom narodnostne pravice.
Pripadnikom osmih nemadžar-skih narodnosti na Madžarskem se godi vedno slabše. To je dopisniku Tanjuga zatrdil tudi generalni sekretar Demokratične zveze južnih Slovanov Marin Mandič, ki je tudi dejal, kako je madžarsko časopisje upravičeno kritiziralo pogrome nad madžarskim prebivalstvom v romunskem mestu Tirgu Mures, zamolčalo pa je, kako so nestrpneži s kamenjem napadli neko romunsko šolo v Gyuli na južnovzhodnem Madžarskem.
Bodo takšna pravila veljala tudi v demokratičnem sistemu?
Madžarski pa je bil vedno 15. marec. Živ spomin na marčno revolucijo 1848. Vendar le v srcih. V zadnjih 40 letih internacionalizma nikoli ni smel biti državni praznik. Čeprav so ga imeli Madžari vedno za najlepši praznik. (Pomislimo, če bi vsi morali svoj rojstni dan premakniti naprej za sedem mesecev in tri tedne — zaradi nekakšnega internacionalizma.)
Letos pa se je zgodil čudež. Na Madžarskem je bil 15. marec prvič državni praznik. Namesto 7. novembra, ker si pač več kot 8 plačanih praznikov menda ne smemo privoščiti. Večji čudež pa je, kako Madžari svoje večno prijateljstvo spreminjajo v nekaj drugega. Res da letos tudi 4. april, dan »osvoboditve«, ni bil več državni praznik, pa vseeno ne bi bilo treba na tak vandalski način podirati Leninove kipe, ruske spomenike in celo onečastiti grobove padlim ruskim vojakom. Zgodovinsko je namreč izpričano, da so ruski vojaki dejansko osvobodili Madžarsko pred nemškim okupatorjem. Druga pesem pa je, da so potem Madžarsko še sami okupirali. Če smo občutljivi na svoja narod(nost)na občutja, potem ne smemo pozabiti tudi na pieteto. ki mora biti vsekakor nad narodnimi občutki.
Sicer pa so člani ukinjene oziroma na novo ustanovljene madžarske socialistične delavske partije 4. aprila vseeno polagali vence pred sovjetskimi spomeniki. Tudi posebne straže so organizirali pred temi ne ravno monumentalnimi monumenti. ker pač policiji niso zaupali. Prej so namreč vrli člani postave npr. mirno.opazovali, kako so pristaši madžarske oktobrske stranke na rdeče prebarvali kip Ferenca Muenicha. nato pa se ga lotili z žagami in drugimi pripomočki, dokler ni obležal v eni od glavnih ulic Budimpešte. Muenich je imel — kot o njem pohvalno pišejo madžarski leksikoni — pomembno vlogo pri zadušitvi kontrarevolucije leta 1956.
Druga senzacija je, da bodo od zdaj naprej na Madžarskem namesto ene oktobrske revolucije praznovali drugo oktobrsko revolucijo. Tisto namreč iz leta 1956, ki se ji je do zdaj uradno reklo protirevolucija. Tudi 20. avgust je ponovno dan sv. Stefana, ne pa »dan ustave«, kot so ga prekrstili v Rakosijevih časih. Časi se torej spreminjajo, vendar pa imam občutek, da se bo prej ali slej nekaj zgodilo tudi s 1. majem. Sicer pa so bili novo leto, velika noč in božič trije ogli naših praznikov vsakdanjih, ki kljub 40-letnemu ateizmu niso postali — prazni prazniki.
Upajmo, da bo okoli praznikov na Madžarskem kmalu božji mir, ker se tudi brez dostojanstva ne da praznovati.
Franček Mukič
JUGOSLOVANSKI PREBLISKI
Puč, katerega posledica bi bila državljanska vojna, je vedno odprt kot zgodovinska možnost. Ampak, kaj potem? Vzpostavitev močne centralistične oblasti lahko omogoči stabilne mednacionalne odnose, ekonomske in demokratične reforme? Pučisti bi se srečali s prav tako nerešljivimi problemi kot današnja partija. Poglobila bi se kriza in protiudarec pučistom bi bil skrajno dramatičen. Zgledi iz Vzhodne Evrope zgovorno dokazujejo, da sprememb ni mogoče zaustaviti s silo represije.
(Večernji list — Zagreb)
XXX
Le s čim so se proletarci tega sveta zamerili bogu, da jih imajo komunisti tako radi?!
(Književne novine — Beograd)
x
Smo res pravna država. Vsakdo trdi, da ima prav!
(Jedinstvo — Titograd)
Srbija se nikakor ne more sprijazniti s spoznanjem, da SR Makedonija razmišlja s svojo glavo in da ne priznava nobenega ukazovanja.
(Nova Makedonija — Skopje)
Konfederacija ali
Ob poplavi najrazličnejših stališč in mnenj doma, ni nič čudnega, če se včasih kdo vpraša kaj pravzaprav hočemo. Pomagajmo si zato na primer z Neue Ziircher Zeintung, ki pravi, da bo najbrž referendum odločil, ali bodo Slovenci ostali del nestabilne zveze samoupravnih in suverenih držav ali pa se bo ta republika, podobno kot to želi Litva, povsem ločila od Jugoslavije. Tudi vodilni predstavniki demokratične prenove (ZKS) se zavzemajo za prelevitev federacije v konfederacijo ali vsaj za konfederativni status Slovenije v
okviru zveze jugoslovanskih žav. Opozicija jim zameri, konfederacijo sprejemajo le
dr-da kot
prvi korak do odcepitve. Komunisti namreč menijo, da je to edina možna pot, da bi Jugoslavija še obstala. Gre pa le za prednostno varianto in na njej ne mislijo vztrajati za vsako ceno. Če Slovenija ne bo našla zase ustrezne oblike sožitja med republikami in pri razdelitvi med zveznimi in republiškimi pristojnostmi, potem tudi komunistična partija ne izključuje možnosti odcepitve.
PRAGA - Po več kot sedmih^ setletjih so enotni naziv dvona*^ ne češkoslovaške republike spi® li. Uraden naziv je sedaj Češka1 vaška federativna republika. KIJ mu sporazumu pa je na slov vedno več glasov za odcepitev ške.
STOCKHOLM - C. PeMrson* so na osumili, da je ubil šw. premiera O. Palmea, ga obso dosmrtno ječo, so na obno’ J . procesu zaradi pomanjkanja® oprostili. Peterson bo dobil tu škodnino v višini 100 tisoč kro ■
BONN - Kot kaže, ZRN z»« ne bo uvedla vizumov za Ju® & ne. To se je izvedelo iz oh) vladnih krogov v ZR Nemčiji-
BUDIMPEŠTA - Vladaj metha je prihodnjemu minism svetu predlagala, naj Pa®a‘,sti predloži zakon o splošni a® Pomilostitev bi zajela vse, ki obsojeni na kazni do enega le . ra ali pa na manj kot tri lela zaradi dejanj, storjenih iz ® nosti.	.
BERLIN - Finančno minis“ NDR je zanikalo, da bo pns j(i vim majem do poenotenja d® C obeh Nemčijah, kar je trdil za nemški tisk.	*
LONDON - Na britanskem1 tutu Carnegie trdijo, da sog, Indija, Argentina, Irak m Br । zadnjih letih na mednarodnem nem trgu kupovale potrebno op tako da so njihovi strokovnjak sobni izdelati jedrsko bombo-
NEW YORK - Namibija J® j||j aprila uradno priznana kot 1» • I ca Združenih narodov. .w
BUDIMPEŠTA - Sklep »5 zveznega izvršnega sveta, da turisti z nekonvertibilnega ® ob vstopu v Jugoslavijo ®bvezL(f) njati 200 dolarjev, utegne P®.” madžarskega časopisja izzvati p, krepe. Dnevnik NepszabadsMi p da pomeni ta jugoslovanski a* rak nazaj na področju turistlC®^ delovanja. Izraženo je tudi 3 da bi lahko Jugoslavija P1/^ vnos potrošnega blaga s sko kontrolo, pri čemer i®®1’^ turisti, ki pripeljejo kakšno Wa ali nič, ne bi bili prizadeti- .,^1
BRATISLAVA - Julius H Lj je bil direktor slovaške repu® govinske inšpekcije, se je P°' činom in sežgal. Hribika, ki8a opisujejo kot poštenega, sP0%sp' in vestnega človeka so odstavu ložaja zato, ker je bil član ko® čne partije.	ulj
MOSKVA - Predsedniki tve, Latvije in Estonske so ’ podpisali dogovor o gosp0® L sodelovanju.
globus
Lipa je tudi z ponaredek
Lipa je simbolično da kar pri vseh Slovanih-Moskve daje v drugi pol°vjunija naravnost pravlji^en J ko se bujno razcvetejo dreV y
Lipa se povsod po slov^jf svetu imenuje — tako kot P1 Slovencih — lipa.
Toda pri največjem /t skem narodu — pri Rusih meni žlahtna lipa hkrati tu naredek, falsifikat, naspl®.DJ kaj ničvrednega. V sovjets^ tični publicistiki in v paf ? tarnem življenju lahko zasledimo rabo lipe v tern> gem pomenu.	j
00'
Tu se zastavlja tvorcem m' slovenske valute »lipe« vprašanje: kaj bo, ko bo j! sovjetski rubelj ali červon® kako ga bodo takrat že P01^ j vali, postal konvertibilna ' / njena valuta? Kako bodo zavestni slovenski finanč”1 nujali svojo »lipo« na h108^ borzi in v menjalnicah rus* čnega območja, piše Delo-
Kapital je muhast .
V vzdnodnoevropskih deželah se navdušujejo nad novo sVf [p i11 odprtostjo in pričakujejo hiter odgovor na to v obliki možem«*’ vesticij in dotoka novega kapitala, ki bi omogočil razcvet gospodarstev. Zahod pa z odgovorom odlaša. Tega kapitala zdaj ni toliko, da bi lahko govorili o bližnjem prerodu vzhod«' £d spodarstev. Še več, evforična vzhodna pričakovanja gred« P navzkriž s pripravljenostjo zahodnih investitorjev. Morda b’ Liii govorili o paradoksu, da nove vlade v vzhodni Evropi pri kaplta , j* vzbujajo niti toliko zaupanja, kot so ga prejšnje. Ce nič drug«, njega dni tem državam na seznamu prednosti, po katerih se fpif ložbena vabljivost kakšne države, navrgla kakšno višje m®5*® ju' politična stabilnost. Sedanje nove vlade so veliko bolj negot°*®((pi splošnem vretju na večnem prepihu. Vzhodna Evropa lahko razočarana. In to ne le zaradi neusmiljene logike kapitala, ki no obrača tja, kjer si obeta dobiček, pač pa tudi zaradi Iast«e nosti ali morda bolje - neznanja. (GV)
STRAN 2
VESTNIK, 26. APRIL*
aktualno doma
Po DRUGEM KROGU VOLITEV — ZMAGALI SMO VOLIVCI
murska sobota . Od 48.890 volilcev, vpisanih v 'ročnike, se je nedeljskih volitev udeležilo 36.826 ali 75,3 odstot-ka- Skupno je bilo 149 volišč, pr-'l Pa so z volitvami končali v "■atskih Petrovcih, kjer so zabeli' 91,9-odstotno udeležbo. Še v)sja udeležba je bila v Berkov-in sicer 92,3-odstotna. V So-'Slncih so imeli 91-odstotno, v onci 90,1, medtem ko je bila v estu Murska Sobota okrog ■odstotna povprečna udeležba.
Milana Kučana je bilo Ž86 volilcev ali 64 odstotkov, ali« Jožeta Putika pa 13.074 i odstotkov volilcev. Znano ““'to, da je bil v drugem krofi volitev za zbor občin republi-,sk“PŠčine izvoljen Karel „ian^° (55,4 odstotka oddanih sov). y soboški občini so v ne-.J? v“lili v 9 volilnih enotah za finski družbenopolitični zbor.
sl., krajevnih skupnosti so načine Murska Sobota ’zv°ljent: Štefan Vereš S*«). Avgust Farkaš (Bel-JožJv -nc Maček (Bodonci), ^^^■“^inoc (Bogojina), Silvo mjan (Bratonci), Rudi Cipot m-
(Brezovci), Viktor Voršič (Cankova), Franc Kalamar (Čepinci), Dezider Šooš (Čemelavci), Janez Jerič (Dokležovje), Štefan Balažič (Gančani), Branko Buček (Gederovci), Aleksander Balek (Gornji Petrovci), Ernest Ferko (Grad), Geza Kerčmar (Hodoš), Jožef Zver (Ižakovci), Franci Ha-ri (Križevcik Franc Bencak (Krog), Jože Skalič (Kuzma), Jo-

73,5
75,3
7U
76,6
Slov.
76,9
Pomurje
74,05
M. Sobota Lendava Ljutomer G. Radgona
k 64	52,9	56,1	53,3	56,57	58,59
36	47,1	43,9	46,7	43,43	41,41
V ZBORU OBČIN
»S PAMETNIM
SODELOVANJEM BOMO MIUE M« Po nedeljskem drugem krogu	vili Žižek, diplom1
n Pomurja za republiški zbor ' ki bn kandidat
„ ? ,nženir elektronike iz Murske So’’0*®’ ;ul„mera. kot neodvisni “'K Ljubo Jakelj, diplomirani	* fr Velike Polane, kandi-
k»»didat Demosa, Jože Jaklin, k“^°’^ižeuir iz radgonskega El-«« Kmečke zveze, Janez Stariha,	in K«®»
?da’ kot kandidat Slovenske demokrats	Prvo vprašanj F
kmetovalec iz Puconec, kandidat	a strankarski pnpadno-
kakšne interese bodo	Demos.
Pri čemer vseh pet delegatov predstavlja Demo-
..lanez Stariha:
»Dogovorjeno je v ?’ da bo stranka aktivno sodelo-a'a v okviru	toliko časa.
'er ne bodo znane opredelitve roma obljube, ki jih je dal De-
ie a 'l predvolilnem boju. Zato svo-ur.. “,Yanie vidim v tem okviru in
Demosovih opredelitev del?6 Jaklin:« Sem seveda za so-So vanje Kmečke zveze z Demo-in / ^aj So programi zelo podobni mi ? 'e manjše razlike med Zeleni-
■” Kmečko zvezo. Mislim, da na J? “osti pozitivnega oboji, zlasti čini “.Melioracijah v lendavski ob-Skiinnas čaka veliko dela. deže?“ se z.avzemamo za odvodnjo n,c oziroma površinskih voda.
Dreilm da bomo s strankami še na-Vir05''.0va''"
Pošt? ^,aek: »Sem za korektno in p. “9 sodelovanje, da bi v našem Zat„ U P"51' do čistega okolja. smotri”1 Za bo'j oster nastop pri Proti, -m ■ obdelovanju površin, ter	ln uničevanju gozdov
odnaai/1 dokončno rešili problem mej. v ’ kjer smo prešli že vse sebei KOt Ze'eni se bom moral po °koliePc'rudd'> da bomo zaščitili ne.« ’ kazi lepoto naše pokraji-v t^em° Žakelj: »Svoje sodelovanje da se i?S“ v’d'm predvsem v tem. Vsake« °nm° za dostojno življenje moram P°sameznika, ljudem pa lo. gev° Z0Pet vrniti zaupanje v de-našo km ■ ne smemo pozabiti na ko uki 6''jsko in zemljiško politi-^vzem"'.'' zemljiški maksimum, se učne r» Za družinsko kmetijo, v talno » 6r?me Pa znova uvesti mo “dnosr,^°j0’ ker se medčloveškim Volilni ? ■ ar je pokazal tudi prednosti te Posveča premalo pozor Potem ^P°razume bomo morali le vsi .poldnem boju izgladiti, kajti deve c-Upaj bomo lahko rešili za-
Kann S?° si j’h zadali.« 'nterp, c ,anko: »Moj prioritetni Po m '“leres občine kot celote, se strani”1 ^'1° najprimerneje, če Vorijo V	vodilni v občini dogo-
slanci’ „ akšna stališča bomo potega n republiki zastopali. Če do mati prišlo, bom moral zavze-di v o. 'sta svojih volilcev. Ker tu-kega mm°SU vs' kmetje nismo ena-stališča ”v”ia’ bom trdno zastopal je en«. Kmečke zveze. Bistven pa
Žan;®" ?ast°P do republike.« to, da^n0 nas ie> kako gledajo na jo Otm ■ .?murju Demosovci nima-Po mnZ1C- c ’n so nekako monolitni, dobra k”lU ',aneza Starihe je vedno vna vUa a opoz'c'ja, saj se enobar-lutn0 v z- ali stranka, ki ima abso-kar «m ■lno’ 'abko deformira v to, klin se” 'me'1 doslej. Tudi Jože Ja-
Jo zavzel za opozicijo, da te
nekdo od zadaj poganja, sicer stroj zastane, kot je pripomnil v prispodobi. »Vsi pa se moramo demokratično sporazumeti, kako in kaj naprej delati.« Vili Žižek pa je pripomnil: »Volilci bodo venomer v opoziciji, ki bodo zahtevali, da bomo delali v njihovem interesu. Zato sem za opozicijo, kajti ne more eden vladati. S pametnim sodelovanjem vseh bomo boljše živeli, več pridelali in imeli zdravo okolje.« In še misel Ljuba Jaklja: »V vsaki družbi mora biti opozicija, ki je glavno gonilo, da se družba razvija. V povolilnem času bo treba v skupščinah, tako občinskih kot republiški, doseči mir in čimprej uresničiti zadane naloge, da se bomo približali Evropi.«
V tej zvezi je bilo zastavljeno vprašanje, kako vidijo svojo relacijo med strankarsko pripadnostjo in interesi regije, ki so se v preteklosti večkrat razlikovali. Čemu bodo podrejali svoj interes? »Odločitev bo padala od primera do primera. Včasih bo treba podrediti tudi glavna načela Demosa, z obema očesoma pa paziti, da se ne bi zanemarila regija,« je dejal Janez Stariha. Jože Jaklin pa meni: »Precej bomo mo
POMURSKI POSLANCI V ZBORU OBČIN — V našem uredništvu so se zbrali — od leve proti desni — Karel Franko, Ljubo Jakelj, Vili Žižek, Jože Jaklin in Janez Stariha. Foto: N. Juhnov.
rali delati po načelu zbora krajevnih skupnosti v občini in ta stališča prenašati na republiko. Tako ne bomo mogli uveljaviti svojih ozkih interesov.« Vili Žižek je prav tako za to, da najprej zastopa občino in potem interese Demosa. V dosedanji zgodovini Prekmurja smo vedno potegnili krajši konec. Ljubo Jakelj pa je dodal, da ga kot neodvisnega kandidata ne bodo obremenjevale
že Verčec (Lipa), Ivan Mesarič (Lipovci), Milan Filo (Mačkovci), Štefan Horvat (Martjanci), Štefan Kuhar (Moravske Toplice), Martin Duh (Melinci), Vladimir Goldinskij (MS — Alija Kardoša), Mirko Šeruga (MS — Borisa Kidriča), Josip Kelemen (MS — Lendavska), Rudi ŠtelcI (MS — Park), Miloš Borovšak (MS — Partizan), Helena Frumen (MS — Turopolje), Janez Bertalanič (Pertoča), Aleksander Čahuk (Prosenjakovci), Leopold Crnkovič (Puconci), Ivan Karoli (Rakičan), Franc Deutsch (Ra-tkovci), Edvard Mihalič (Roga-šovci), Karel Kučan (Selo—Fokovci), Aleksander Svetec (§a-lovci), Štefan Kržanko (Tešanov-ci), Štefan Bagola (Tišina), Kolo-man Benkič (Zenkovci), Geza Dora (posebna volilna enota madžarske narodnosti).
Do konca redakcije časopisa v občinski volilni komisiji v Murski Soboti še ni bilo na voljo podatkov o izidih volitev v družbenopolitični zbor skupščine občine Murska Sobota.
M. J., Š. S.
strankarske zadeve, čeprav bo zagovornik Demosovega programa. Po njegovem mnenju bo treba potegniti kapital, ki se zdaj odliva v nerazvite predele Jugoslavije, postaviti nove tovarne in ljudem omogočiti večjo kupno moč in blaginjo. Vsi so tudi podprli zamisel o ustanovitvi Kluba poslancev, kjer bi najlaže usklajevali različna stališča in enotno nastopali v republiških organih. Bilo je seveda še veliko drugih vprašanj, o katerih so se razgovorili, za konec pa smo jih vprašali, kaj bodo osebno najprej sporočili v slovenskem parlamentu.
Janez Stariha: »Verjetno je cestna povezava, ki nas ločuje od ostale Slovenije in sosedov, najpomembnejše vprašanje. Za to zadevo se bom osebno najbolj zavzemal.« Jože Jaklin: »Tudi jaz se bom potegoval za boljšo cestno povezavo z Ljubljano. Prav tako sem za izboljšanje druge infrastrukture, predvsem telefonije. S tem se bodo lah
ko razvijala podjetja in druge ustanove.« Vili Žižek: »Jaz trdim, da se mi vozimo sedaj v Maribor po loj-tri, zato je treba čimprej urediti prometne povezave. Zavzemal se bom tudi za zaposlitev mladih ljudi.« Ljubo Jakelj: »Tudi jaz sem za prometno vez z razvitejšimi območji. Sredstva za manj razvita območja v SFRJ naj bi usmerili k nam, možnost za delo pa bolj uveljaviti. Hkrati omejiti zvezno administracijo in sredstva za JLA ter skrajšati zasedanja skupščin.« Karel Franko ' »Ob vsem tem se bom zavzemal za pravično družbo, za rentabilno gospodarstvo, proizvajalna sredstva
gospodarstva morajo imeli znanega lastnika in da se ukinejo vsi monopoli. Kot kmet pa se bom zavzemal za to, da se enkrat za vselej uredi vprašanje prispevkov za pokojninsko zavarovanje.«
Pripravila: Irma Benko Milan Jerše
-LENDAVA
V drugem krogu volitev v lendavski občini je bilo vpisanih na volilnih seznamih 19.650 volilcev (46 več kot v prvem krogu), volišča pa so bila povsod na običajnih mestih in podobno urejena kot pred dvema tednoma. Da bi se izognili morebitni gneči, so ponekod dodali še nekaj volilnih kabin. Zanimivo je, da se je glasovanja udeležilo 13.983 ali 71,2 odstotka volilcev, vendar 4 med njimi niso oddali volilnih lističev
Neresnično pisanje
Nekateri zagrebški časopisi so pisali, da Leadarčaai niso hoteli roliti skupaj z Romi, s čimer naj bi pokazali, da imajo do njih nacionalistični odnos. Ali je bilo to res, smo povprašali predsednika občinske volilne komisije Ferenca Hajosa.
»Lahko trdim, da to sploh ne drži, saj smo se prepričali na kraju samem. Ugotovili smo tudi, da so se Romi udeležili volitev dokaj množično in da niso imeli nobenih pripomb. Zato smo zahtevali, da tisti, ki so pisali neresnico, to prekličejo, popravijo.«	j, C.
(najbrž so jih stlačili v žep in si jih odnesli domov za spomin), 290 glasovnic pa je bilo neveljavnih.
Izid glasovanja za predsednika predsedstva Republike Slovenije se je izšel v prid Milanu Kučanu, ki je dobil 7242 ali 52,9 odstotka glasov, za Jožeta Pučnika pa je glasovalo 6447 volilcev ali 47,1 odstotka. Kučan je najbolj
V drugem krogu slovenskih parlamentarnih volitev smo dobili tudi vse tri narodnostne poslance v republiško skupščino. Viljemu Sekerešu, ki je bil izvoljen že 12. aprila (v zbor združenega dela), sta se sedaj pridružila že Maria Pozsonec in Janez Bukovec. Požončeva je pri volitvah za družbenopolitični zbor dobila 56,7 odstotka glasov volilnih upravičencev, njen protikandidat Štefan Berke pa 433 odstotka glasov od 7327 veljavnih glasovnic.
Narodnostni poslanec v zbora občin bo Janez Bukovec, kandidat ZSMS-liberalne stranke, ki je dobil 653 odstotno podporo volilne baze. (Volilo je 7179 volilcev.) 34,5 odstotka glasov pa si je pridobil Laszlo Ligeti.
-GORNJA RADGONA-
Občinska volilna komisija v Gornji Radgoni je ena redkih, ki je že v ponedeljek popoldne končala z delom. Na tiskovni konferenci, na kateri so se zbrali predstavniki vseh strank, je predsednik komisije Branko Borko navzoče seznanil z uradnimi rezultati. K hitro opravljenemu delu je veliko prispeval programer Branko Hofman.
Od skupno 15 886 volilcev v občini Gornja Radgona jih je v nedeljo glasovalo 11 686 ali 73,6 odstotka. Milanu Kučanu je svoje glasove namenilo 6 078 volilcev ali 52,9 odstotka, Jožetu Pučniku pa 5 402 ali 47,1 odstotka.
Najdlje je trajalo preštevanje glasov za družbenopolitični zbor, saj veliko volilcev ni volilo liste strank, ampak posameznike. Od 11 osnovnih mandatov jih je DEMOS dobil 8, ZKS-stranka demokratične prenove pa 3. Ostalih devet mandatov so razdeiili-glede na zbirno število glasov po volilnih enotah. Tako je tri dodeljene mandate dobila ZSMS, 2 Socialistična zveza, 2 Slovenski krščanski demokrati in po enega DEMOS ter ZKS-SDP.
Voiilci v prvi volilni enoti so izvolili v družbenopolitični zbor Toneta Tropenauerja (SKD), Franca Sibrata (SZ), Petra Fridana (ZKS-
V prejšnji številki Vestnika smo objavili neuradne podatke o izvolitvi delegatov v zbor združenega dela skupščine občine v Gornji Radgoni, zato je prišlo do napake. Delegata, ki so ju izvolili v volilni enoti Avtoradgona sta FRANC JOUŠOVEC in DRAGO KAUČIČ (in ne Janez Rozman).
SDP) in Dušana Zagorca (ZKS-SDP). Janko Slavič, Rudolf Štelcer in Janez Horvat bodo v tem zboru sedeli kot predstavniki DEMOSA. V drugi volilni enoti so izvoljeni: Miha Petek (SZ), Marjan Hladen (ZKS-SDP), Alojz Vogrinčič, Janko Rihtarič in Ivan Borko (vsi DEMOS), Danilo Tirš in Tatjana Petek (oba ZSMS) ter Ivanka Klemenčič (SKD). Iz tretje volilne enote prihajajo Jože Čuš, Branko Žnrman in Jože Miki (vsi DEMOS), Tone Kampuš (ZKS-SDP) in Andrej Fišinger (ZSMS).
Za zbor krajevnih skupnosti so bili kandidati predlagani v desetih volilnih enotah (tudi v nedeljo, 22. aprila, je bilo vseh volišč 29). V volilni enoti Apače sta največ glasov dobila Tomaž Dresler in Tomaž Jaušovec, v Črešnjevcih Janez Žnidarič in Marjan Edšid, v Gornji Radgoni so to Vinko Rotiš, Zdravko Ravnikar, Peter Cvetkovič in Rudi ŠtelcI, Spodnje Ivanjce bo zastopal Anton Slogovič, Kapelo Jože Tkalec in Matej Ivanuša, v volilni enoti Radenci so med več predlaganih lahko izvolili tri, ki so dobili največ glasov, in sicer so to Jože Lukač, Drago Himelrajh in Slavko Puklavec, pri Negovi so izvolili Slavka Lončariča, v Spodnji Ščavnici Branka Kocbeka, v Stogovcih Jožeta Zagorca in v Vidmu ob Ščavnici Jožeta Kocuvana, Petra Krefta in Vinka Mlinariča.
Predstavniki strank so spremljali potek volitev in preštevanje glasovnic. Pripomb niso imeli, prav tako tudi ne na tiskovni konferenci, ko jih je predsednik občinske volilne komisije pozval, naj povejo, če so opazili kakšne nepravilnosti.
B. B. P.
-L J UTO M ER----------------------------------------------------
V tej občini je bilo 54 volišč, v volilnem imeniku pa vsega 14.176 volilnih upravičencev. Udeležba na volitvah je bila 76,6 odstotna. Rezultati glasovanja:
Za predsednika Predsedstva Republike Slovenije je dobil Milan Kučan 56,1 odstotka, dr. Jože Pučnik pa 43,9 odstotka glasov. V Zbor občin republiške skupščine je bij izvoljen Ljubo Jakelj s 57,7 odstotka glasov, njegov tekmec Miha Magdič pa je dobil 42,3 odstotka glasov.
Zbor krajevnih skupnosti bo v ljutomerski občinski skupščini sestavljalo 22 delegatov iz 12 KS. Iz Ljutomera Rajko Mlinarič, Goran Soster, Marija Pušenjak in Julka Bezjak, iz Bučkovec Vladimir Bolkovičin Jožica Voršič, iz Rado-slavec Janez Rudolf, iz Logarovec — Berkovec Alojz Štuhec in Jožko Slavič, iz Cezanjevec Franc Stajnko, iz Železnih Dveri Milan Belec, iz Veržeja Milan Sršen in Drago Legen, iz Stročje vasi Marjan Krajnc in Katja Pevec-Stajnko, z Razkrižja Emil Stojko in Štefan Krampač, s Cvena Stanko Rus in Franc Rošker, s Stare Ceste Jože Kramar in iz Križevec Jože Balažič in Janko Cof.
O rezultatih volitev v družbenopolitični zbor občinske skupščine ob zaključku redakcije še ni bilo natančnih podatkov. Zvedeli smo samo, kako bodo porazdeljeni mandati. Demos je dobil 8 mest, ZK — stranka demokratične prenove 5, Slovenska kmečka zveza 5X Socialistična zveza 3 in Obrtno podjetniška stranka I mandat.
prepričljivo zmagal v Pince— Marofu (73,9%), Lendavi I (72,1%) in Lendavi III (65,0%), Pučnik pa v Mali Polani (77,8%), Nedelici (73,4%) in Dolini (69,6%).
Pri glasovanju kandidatov za zbor občin pa so se med dvema kandidatoma, Jožetom Jaklinom in Jožetom Čarom, volilci odločili za Jakiina — razmerje v odstotkih je 55,5:44,5.
V občinski zbor krajevnih
skupnosti pa so bili izvoljeni: Jožef Kepe, Andrej Nemec, Evgen Felso, Emil Bukovec, Janez Bukovec, Janos Meselič, Franc Bobovec, Štefan Feher, Avgust Markoja, Jožef Kovač, Marija Levačič, Janez Koren, Janez Gone, Štefan Madjar, Jožef Jaklin, Jožef Bence, Ciril Režonja, Franc Mlinarič, Jože Bedemjak in Branko Kelenc.	J. G.
PREDSEDNIK IMA VEDNO PRAV
(nadaljevanje s 1. strani)
V Sloveniji je že nekaj časa prisotna nenehna tendenca slabšanja likvidnostnega položaja, saj je v januarju dosegla blokada za več kot pet dni vrednost 42,1 milijona nemških mark, v marcu pa že 135 milijonov mark. Gospodarstvo se je tako znašlo v položaju, ko prednostno zbira le še sredstva za osebne dohodke ter za obveznosti do skupne in splošne porabe. Zaradi neustrezne delitvene politike ostaja gospodarstvu le 40 odstotkov ustvarjenih sredstev, vse drugo pa poberejo drugi. Če na tem področju ne bo prišlo do radikalnih sprememb, reforma ne bo uspela, opozarjajo gospodarstveniki, ki zahtevajo, da se na področju razbremenjevanja gospodarstva končno preide od besed k dejanjem. Če želimo, da bo gospodarstvo splavalo, je potrebno znižati potrošnjo na vseh nivojih vsaj za 30 odstotkov, ob tem pa zagotoviti tudi finančno disciplino in vzpostaviti pravni red.
Veliko pripomb izvoznikov je tudi na tečaj dinarja, ki da je nerealen in podjetja, ki izvažajo, na ta račun veliko izgubljajo. Po besedah Boža Kuhariča, glavnega direktorja Mure, je to podjetje tehnološko na nivoju zahodne Evrope, zalog v prvih treh mesecih ni imelo, povprečna produktivnost je bila 110-odstotna, 80 odstotkov proizvodnje je izvozilo, kljub vsemu pa mu je ob 350 milijonih dinarjev celotnega prihodka ostalo le 800 tisoč dinarjev čistega profita. Ob 10-odstotnem razkoraku tečaja dinarja je tako Mura izgubila profit v vrednosti 3 milijone nemških mark, ob 20-odstotnem razkoraku pa v vrednosti 6 milijonov nemških mark.
Po mnenju gospodarstvenikov se zaradi nerealnega tečaja dinarja povečuje tudi pritisk na uvoz, kar je sicer pozitivno za povečanje konkurenčnosti na našem tržišču, vendar ob tem ne bi smeli pozabiti, da z liberaliziranim uvozom kopljemo tudi jamo domačemu gospodarstvu.
Predsednik Markovič je tudi tokrat bil zelo samozavesten, pri tem pa je še posebej poudaril, da nikoli ni obljubljal, da bo reforma potekala brez težav. Na to je zvezna vlada še posebej opozarjala, od začrtane smeri pa tudi v prihodnje ne namerava odstopati. Da je bila zastavljena politika gospodarske reforme pravilna, najbolj zgovorno potrjujejo . nekateri že doseženi rezultati, to pa nam priznavajo tudi v tujini. Opredelili smo se za takšno gospodarsko politiko, ki ima cilj zrušiti inflacijo in to nam je že v dobršni meri uspelo. V prvih desetih dneh aprila je inflacija že dosegla stopnjo minus 1,6 odstotka in če bi s takšnim tempom nadaljevali, bi ta stopnja v septembra padla že na minus 20 odstotkov. To pa po besedah predsednika zvezne vlade ni naš cilj, pač pa bomo skušali mesečno stopajo inflacije zadržati na približno poldrugem odstotku.
Kar zadeva sam tečaj dinarja, je Markovič prepričan, da je povsem realen. »Tečaj ena proti sedem v razmerju do nemške marke je odlično zadet in noben drugi ne bi bil boljši. Ko smo pripravljali celotni program, smo to zelo strokovno in profesionalno obdelali. Ko pravite, da bi moral biti tečaj za 20 odstotkov večji, pozabljate, da bi bil za toliko dražji tudi uvoz, po tem pa bi se oblikovale tudi vse ostale cene. Torej nič se ne bi spremenilo, spet bi manjkalo 20 odstotkov in to na višjem nivoju inflacije kot jo imamo zdaj. Za primerjavo naj povem, da če bi se odločili za tečaj ena proti deset, bi inflacija v decembra dosegla stopnjo od 130 do 140 odstotkov in namesto treh ali štirih mesecev bi za zrušitev inflacije potrebovali osem ali več mesecev. To pa bi bila previsoka cena, saj bi tudi proizvodnja namesto sedanjih 7 padla za 24 do 25 odstotkov.« Zvezna vlada zato od postavljenega tečaja dinarja ne namerava odstopati, prav tako pa tudi ne od dosežene konvertibilnosti dinarja. Nasprotno, prav zdaj potekajo razgovori z MMF o mednarodnem priznavanju te konvertibilnosti.
Ludvik Kovač
‘TNik ------------ aprila 1990
STRAN 3
OD 2
DO TOD
NAZAJ?
Priznati si moramo, da nam je zadnje čase pred praznikom dela zmeraj težje pri srcu. To je vendar največji praznik delovnega ljudstva vse domovine! A domovina, vsakomur le ena dodeljena, je nekaj, kar je človeku potrebno skoraj tako kot zrak. voda, hrana, ljubezen. Povejte mi. kdo ni rad ponosen na svojo domovino, kdo je ne ljubi celo tedaj, ko jo zmerja! Slišim veliko ljudi udrihati čez Jugoslavijo, pa v resnici ne črtijo domovine, temveč slabe oblasti in postave, ki vladajo mimo pristne volje ljudstva. Ob vedno bolj žolčni svaji pa nam propada še tisto, kar je že ustvarjeno. In se človek vedno bolj sprašuje, če res ne moremo živeti eden z drugim, ne da bi neprenehoma nesramno in neomikano vtikovali nos v sosedov lonec in da bi vsakdo le doma čedil navlako, ki tako grdo kazi obličje skupne domovine?
Naj vse te izrečene besede ob letošnjem 1. maju ne izzvenijo preveč pesimistično, saj nas vendarle družijo pomembne vrednote, ki jih navsezadnje zaznamuje tudi stoletnica začetkov neprekinjenega praznovanja delavskega praznika. Že takrat smo lahko s ponosom povedali, da za Evropo nismo zaostajali, saj so 1890. prvi maj praznovali tudi naši delavci. Druga internacionala je ta datum sprejela za dan delavskega praznika v spomin na žrtve velikanskih delavskih stavk v Chicagu leta 1886 in ga prvotno razlagala predvsem kot dan bojne solidarnosti proletariata vsega sveta. Od prvotnih solidarnostnih manifestacij, predvsem z zahtevo po 8-umem delavniku, se je prvi maj postopoma spreminjal v konkretne prireditve in akcije za uresničitev
nik in »revija« delavskega razreda in drugih naprednih krogov družbe, ki so se z delavskimi zahtevami solidarizirali po svoji napredni človeški vesti.
Tudi pri nas so ga delava redno praznovali oz. se ga spomnili in ga praviloma niso obremenjevali z ideološkimi, strankarskimi in sindikalističnimi razprtijami. V tem smislu je bil 1. maj vselej izraz delavske enotnosti. Po osvoboditvi je postal državni praznik. Z izpolnitvijo velikega ideala delavskih bojev je 1. maj izgubil to svojo razsežnost; zmeraj bolj se je zoževal le na dela prost dan in na priložnost za obujanje spomina na svetle boje za svobodo in enakopravnost. Bržkone pa sedanji čas vnovič načenja vprašanje nekaterih preživelih razsežnosti 1. maja, saj mora naš delovni človek vnovič v boj za priznanje časti in oblasti dela. A vprašanja, ki izvirajo iz te nuje, presegajo namen tega prigodnega zapisa.
Milan Jerše
POSLEJ DOLARSKA IN NE VEC ZELEZNA ZAVESA’
Jugoslovani smo torej uvedli še en administrativni ukrep. .Ob njegovi uvedbi se postavlja človeku veliko vprašanj: Kaj pomeni to za naše gospodarstvo, kaj za politične stike z vzhodnoevropskimi državami in, navsezadnje, kaj pomeni to za narodnostne manjšine. In to je v tem našem obmejnem trikotniku še posebno pomembno.
Zdi se mi, da ukrep še bolj potrjuje to, da so Slovenci v Porabju za Slovence iz matične domovine še vedno drugorazredni Slovenci oziroma narodnsot. Tudi sam potek predvolilne kampanje, ko so strankarski veljaki hodili od Celovca do Trsta in Gorice — v Porabje pa ni bilo nobenega — nam to dokazuje. Porab-ci pač nimajo toliko političnega vpliva, svojih organizacij, denarja in mogoče še česa. Že leta in leta so bili praktično odrezani od domovine. In ko se je zdaj vendarle začelo svetlikati na obzorju — ni več zastraženih vasi, obstaja realna možnost za odprtje
mejnega prehoda Gornji Senik— Martinje — jih hočemo spet izolirati. To bo poslej dolarska in ne več železna zavesa.
Sicer pa naj me kdo prepriča, da bo madžarski državljan za obisk Slovenije zmožen in voljan plačati dva svoja mesečna prejemka ali 15.000 forintov, in to v devizah, ki jih na Madžarskem ni tako lahko izbrskati. V banki namreč lahko naši severni sosedje zamenjajo le forinte v vrednosti 50 ameriških dolarjev, pa še to vsako tretje leto. Če bi bili cinični, bi rekli, da bo četrtina vsakega Madžara prišla k nam vsako tretje leto.
V petek zvečer, 20. aprila, ob 24.00je začel veljati odlok o obvezni menjavi 200 ameriških dolarjev za vse državljane vzhodnoevropskih držav, ki imajo nekonvertibilno valuto. Ukrep naj bi bil posledica vse večjega preprodajanja in tihotapljenja blaga na naši vzhodni meji. Prebivalci teh držav so namreč pri nas prodajali blago, ki so ga prinesli s seboj, za dinarje, s katerimi so potem na črni borzi kupovali devize od naših državljanov. Tako je prišlo do prevelikega odliva deviz v tujino.
Za koga ukrep ne bo veljal? Za potnike, ki so turisti (in bodo to dokazali), diplomate na službenem potovanju, tranzitne potnike in otroke, mlajše od 14 let. Tudi za maloobmejne prepustnice odlok ne
In kaj bodo Vzhodnoevropejci dobili za 200 dolarjev? To bo 2400 dinarjev, ki pa jih ob odhodu ne bodo mogli spet zamenjati v tujo valuto (če vsega ne bi porabili), ampak bodo lahko po predpisih iz Jugoslavije odnesli 1200 dinarjev.
ZAGATE SLOVENSKIH MLEKARJEV
Ukrep, ki ga je sprejela jugoslovanska vlada, je najbolj tašN kal narodnostne loge s te in one strani meje. Porabci, natančnWV homslovensko društvo iz Monoštra, so zapisali: »Kotpripadi™16 rodnosti in hkrati madžarski državljani se ne zavzemamo za ob^ menjavo, ampak za svoboden pretok ljudi nasploh, naj bo to ali vzhodni državljan. Zaščito konvertibilnega dinarja naj uredif zakonskimi prepisi, ne pa na administrativni način, ker je dok® ukrep krivičen do večine državljanov.«	.J
Madžarski narodnostni samoupravni skupnosti iz tend&jLj soboške občine pa sta v protestni izjavi izrekli ogorčenje zaradi^ jetega ukrepa. Vsak ukrep, ki povzroči motnje in težave pri P^f nju meje — pa naj bo gospodarsko upravičen ali ne — najbolja^ čno vpliva prav na narodnostne manjšine, ki živijo ob meji. nje z matičnim narodom, ki se je v zadnjem obdobju šele prav "z velo, pa bo omgjilo tako institucionalne stike kot tudi stike telji in sorodniki, ki žive na eni in drugi strani državne L koncu se obračamo na zvezni izvršni svet in posredno tudi na Republike Madžarske v upanju, da vse te ne dovolj preuranjene ukrepe še enkrat strokovno preučite ter jih obenem pa z drugačnimi sredstvi zagotovite nemoten potek ličnih sprememb, uspešno m vsestransko gospodarsko sodelovat", omogočite maksimalne možnosti za dejansko uveljavitev človekovih pravic, s posebnim poudarkom na pravicah pripad’1 narodnosti.«
Ukrep pa je seveda prizadel tudi Madžare v Pomurju. Vsi smo negodovali, tudi oni, ko smo morali še sami pred leti na madžarski strani obvezno menjati denar. Vsota pa je bila neprimerno manjša, kot smo jo zdaj postavili mi. In ko so se stiki z matičnim narodom šele začeli svobodno razvijati, jih ustavljamo in zaviramo.
Mogoče je marsikdo ob vsem tem pomislil na tisto znano misel: Vse se vrača, vse se plača. Ampak komu se tu vrača in kdo bo pravzaprav plačal, ni popot-
notna jasno. Bodo učinki tega ukrepa res jim se, da bodo bolj kot krivi. Različni jalci in tihotapci se bodo šli, saj so se še vedno- A strativni ukrepi jih pri teO . do ustavili. Obenem pa mi doživimo določeno i20 Madžari so že napovedal*^) krepe. In potem bo naša na meja lepo samevala bomo še vedno poskušali P Evropo.
Silvah
Socialno skrbstvo ki je upanje
Ko občinski sveti za varstvo družine pri socialnih službah obravnavajo vedno več prošenj za razne družbene denarne pomoči, ko se mnogi ukvarjajo z življenjsko stisko, imenovano preživetje, se teoretki na republiški ravni ubadajo z vprašanjem, kako naj bi bil v republiški upravi sestavljen in postavljen republiški sekretariat — ali za socialno skrbstvo, ali za družino, mladino in socialno varstvo, ali s sodobnim konceptom socialne blaginje, ki naj poleg naštetih področij zajema še področje dela in zaposlovanja, socialnega zavarovanja, zdravstveno varstvo, vzgojo in izobraževanje, stanovanjsko politiko, davčno in kulturno politiko, urejanje prostora in varstva okolja.
Priznavamo vso akademskost razpravam, še posebno slednji, ki vidi socialno politiko v funkciji ustvarjanja splošne blaginje, ki nasprotuje ločevanju socialnega skrbstva in s tem ljudi marginalnih vrst družbe, od vitalnih in varstvenih tokov, priznanje teoretičnim razglabljanjem, ki upoštevajo spoznavanja razvitega sveta. Toda skoraj nepremagljiva je v tem času razdalja od teoretičnih vprašanj do stiske ljudi, ki iščejo pomoč za življenje.
»Dosegli smo, da nismo le pojoča in plešoča ampak tudi politična sila«
narodnost.
Teoretično pravilna je ugotovitev, da strogo ograjevanje socialnega skrbstva in njemu pripadajoče populacijske skupine lahko pomeni ohranitev v margini in ne daje popolnega upanja za prestop iz tega kroga v drugačen krog življenja, ampak se zdi v teh razmerah, ko ni perspektive tudi zunaj kroga socialnega skrbstva, ta neperspektivnost kroga socialnega skrbstva zanemarljiva v primerjavi s tistim, ki vlada zunaj njega. Po vseh pomurskih občinah pa morajo prav zaradi večjega števila prošenj in tudi upravičencev do družbenih denarnih pomoči povečevati delež sredstev iz občinskega proračuna.
Naj bo teorija, naj bo razprava o novi vsebini socialnega republiškega sekretariata, pa vendar: ali se s tako vnemo obdelujejo problemi ljudi, Iti so skorajda na dnu, kdo z republike pri tem pomaga občinskim službam, koliko slednje vidijo človeka v stiski, ne samo tistega, ki že pride do njih?
Dokler ni upanja v tistem drugem krogu življenja, je edino v krogu socialnega skrbstva, vsaj tu mora biti za, za vse, ki ga iščejo in so ga potrebni*
Majda Horvat
Kmetijstvo je tista panoga gospodarstva, ki jo nihanja na tržišču zelo prizadenejo, zato ne čudi, da zapada zdaj v eno, nato spet v drugo skrajnost. Kaže, da se je v zadnjem času najbolj zaostrilo v žt-vinoreji, kjer zaradi manjšega povpraševanja cene padajo, prireja pa postaja tako vedno manj zanimiva. Kmetje sicer niso za visoke cene, zahtevajo pa vsaj takšne, da bodo pokrile stroške reje in zagotovile ustrezno plačilo za vloženo delo. Zavzemajo se torej za nižje stroške, žal pa pri teh zahtevah ostajajo nemočni, saj proizvajalci reprodukcijskega materiala na vsa opozorila ne reagirajo ali pa si dajejo čas in tako pridno polnijo svoje blagajne.
Vendar tokrat ne želim pisati o teh vprašanjih, pač pa o drugem problemu, ki ga pomurski živinorejci trenutno sicer še ne čutijo, ga bodo pa lahko okusili že kaj kmalu. Iz nekaterih slovenskih mlekarn namreč že prihajajo vznemirljive vesti, saj se je njihova likvidnost poslabšala, z njo pa tudi možnost pravočasnega plačevanja oddanega mleka. Nekatere slovenske mlekarne so namreč za mleko, oddano v marcu, rejcem izpla-
čale le akontacije, za prihodnje pa se jim obetajo še slabši časi. Obe pomurski mlekarni — Tovarna mlečnega prahu in Mle-kopromet — sta sicer za marec pravočasno zagotovili izplačilo, vendar trenutne razmere tudi tu niso rožnate. Še posebej velja to za ljutomerski Mleko-promet, ki se je specializiral za izdelavo sirov, prodaja le-teh pa je v zadnjih treh mesecih močno zastala. 30-odstotna
SLOVENSKO DOBROTNIŠTVO ZA ZDRAVSTVO
Slovenski zdravstveni delavci so torej stavkali a uradnega obvestila o doseženih rezultatih le-tega ni slišati. Kot kaže, pa se slovenske zdravstvene organizacije ne dajo, ne pustijo se uokviriti v meje, ki jih postavlja veljavna zdravstvena politika, ki še korenini v sisovskih časih, ampak so kar številne sprejele drugo pot Tudi omejevanje sredstev za zdravstvo (ali pomanjkanje) jim, kot kaže, ne bo tako kmalu
manjša prodaja je imela za posledico 120 ton več sirov v zalogi kot običajno, kar vrednostno pomeni 7 milijonov 300 tisoč konvertibilnih dinarjev. Kakšne likvidnostne težave povzroča to ljutomerski mlekarni, verjetno ni potrebno posebej poudarjati.
In kje seje pravzaprav zataknilo? Prodaja sirov je zastala, ker so se na trgu pojavili siri iz uvoza, ki so precej cenejši, mlekarna pa cene domačih sirov ne more znižati, saj odkupno ceno mleka določa vlada, cenejši sir pa bi zanjo pomeni) zgubo. V takšnem položaju se seveda mlekarne ne morejo tržno obnašati, saj imajo diktirano ceno na eni strani, opozarjajo pa na posledice, ki bodo v končni fazi najbolj prizadele spet živinorejce.- Namreč tudi tam, kjer imajo razvito tržno
prišlo do živega, saj je vendar še močna potreba in nuja človeka po dobrem zdravstvenem varstvu. Če ni dovolj denarja za opremljanje in razvoj zdravstva v uradni zdravstveni blagajni, ga začno dobivati po tisti manj uradni poti, ne trdimo, da manj pravični in pravilni. Prav v zadnjem času se namreč vrstijo v medijih prispevki o prireditvah, katerih izkupiček bo namenjen za nakup take ali drugačne medi-
cinske opreme ali posodobitev oddelkov bolnišnic. Navajajo imena podjetij, Iti so kupila to ali drugo aparaturo za zdravstvo.
Prav nič ne očitamo zdravstvenim organizacijam, ki na tak način pridobivajo potrebni denar za novo medicinsko opremo (ali darila) — kratkovidni bi bili, če v tem ne bi videli pripravljenosti ljudi ter njihov interes vlagati v zdravstveno opremo —, saj bo vendar vsaka tako kupljena in podarjena aparatura rabila ljudstvu, zdravljenju in varovanju zdravja. Ob vsem tem pa vendar moramo povedati: s pojavom »dobrotnikov« na slovenski zdravstveni sceni zdravstvene organizacije resda izboljšujejo raven zdravstvenega varstva, si zagotavljajo
gospodarstvo, država ne politike, ki bi bila v škodo mačega kmetijstva. Pri nas r lahko vsak in skorajda brezs^ heme kontrole uvaža, kar mu zljubi.
Težave mlekarjev se tako s* । mo še zaostrujejo, vlada pa s* | ji ob strani. Zaloge mlekarn | se povečujejo, zanje ji™ zmanjkuje ustreznega prosto1* ne posežejo pa tudi blago*™ rezerve, ki bi po vsej logiki 1**“ rale prevzeti presežke. Ob no večji plačilni nesposobno** mlekarjem tako ostajata | možnosti. Ali bodo zmanjs™ I odkup ali pa bodo mleko P1*5 | Ijene plačati z izdelki. Niti en ga niti drugega si rejci go*°'■ I ne želijo, zato je zdaj na Pot? • vlada, da najde ustrezno tev. Jo bo zares našla ali pa ® začela ukrepati šele takrat, * bo že prepozno?!	f
Ludvik
razvoj (s prispevno stopnj0
za obstoj in doseženo pa ohranjajo razmerja v s pil zdravstveni politiki, vse *>st0.' slabega v nji, pomanjklpv^^^ rečenosti in številu odprta vf* ki kličejo po delu odgovoru* ■
Razgaljanje bede zdravstva dijih, in njegovo zaostajanje d' j jem naj ne bi rabilo le za is*^ brih ljudi, ampak bi prej k°* lo biti v opozorilo uradni politiki. Še vedno ni videti pripravljajočega se novega zdravstvenem varstvu, vse p pri uvajanju zasebne zdravnd**,, se, tudi drugačnega zavaroval
Maj**
Na zadnji skupni seji sta narodnostni skupnosti iz lendavske in soboške občine ocenili delo v preteklem štiriletnem mandatu — So bili številni sestanki dovolj? — Novo, demokratično izvoljeno in poslej bolj povezano pomursko narodnostno skupnost čakajo še mnoge naloge.
Čeprav je bila seja pravzaprav nesklepčna, pa so navzoči povedali marsikaj zanimivega tako o delovanju v zadnjih štirih letih, o položaju pripadnikov narodnosti nasploh in tudi o prihodnosti.
Ustavilo se je že ob poročilu, ki ga je pripravila le predsednica lendavske skupnosti Maria Pozsonec. Poročila iz soboške občine ni bilo, obenem pa so mnogi ugotovili, da je soboški, še do pred kratkim sis za prosveto in kulturo madžarske narodnosti, deloval bolj na papitju kot pa z dejanji.
In kaj so bile glavne teme pogovorov na številnih sestankih, ki so jih imeli v okviru sej narodnostnih skupnosti in različnih komisij? To so bili problemi šolstva, kadrovske politike, družbenega razvoja, informiranja, kulture, sodelovanja z matičnim narodom in druge teme, ki so bile pomembne za razvoj narodnosti.
V zadnjem obdobju se je veliko govorilo tudi o. gospodarskem položaju narodnostno mešanih območij. Njihova nerazvitost je
namreč eden pomembnih dejavnikov, Iti vpliva na obstoj in razvoj teh območij. Vendar pa so šele dopolnila k novi slovenski ustavi razširila prisojnosti narodnostnih skupnosti, da se ukvarjajo tudi z gospodarskimi vprašanji, kadrovsko politiko in sodelovanjem z matičnim narodom.
Na seji so sprejeti rudi odprlo pismo. Id so ga naslovili na zbor za ustavo združenih opozicijskih strank. V njem izražajo ogorčenje zaradi njihovega delovnega osnutka k novi slovenski ustavi, in sicer zaradi njihovega enostranskega pristopa do narodnostnega vprašanja. Za velik korak nazaj šteje)0 predvsem tisto ustavno for-mulacgo. ki v svojih temeljnih načelih razen večinskega naroda posploši pojem državljanske pravice na vse preostale pripadnike drugih narodov in narodnosti ter pri tem opušča pojem avtohtonosti in s lem poseben položaj tistih manjšinskih skupin. Id skupaj s slovenskim narodom žinfo že več stoletij na ozemlju Slovenije.
»Dejstvo je. da sta italijanska in madžarska narodnost v Sloveniji brez z ustavo in zakoni določenih posebnih pravic obsojeni na drastično asimilacijo. Ni možno in dovolj predvideti le možnosti enakopravne uporabe jezika narodnosti na območjih. kjer le-ti živijo, temveč jim je treba zagotoviti pravico, da lahko z večinskim narodom enakopravno odločajo na narodnostno mešanem območju o vseh vprašanjih, ki so vitalnega pomena za nemoteni obstoj in nadaljnji razvoj manjšine. To pa pomeni, da je narodnosti zagotovljeno organiziranje lastnih skupnosti in organizacij ter da je deležna moralne in materialne podpore večinskega naroda. Skrb za narodnosti je po našem mnenju naloga vse države, ne le določene narodnostno mešane občine oziroma družbenopolitične organizacije. Narodnostim je prav tako treba zagotoviti L i. posebne programe na področju gospodarstva, vzgoje in izobraževalca, javnega obveščanja, založništva, kulture in kadrovske politike ter možnost nemotenega vsestranskega sodelovanja z matičnim narodom.« je med drugim zapisano v pismu.
Prav gotovo se je o vseh teh vprašanjih veliko razpravljalo. Vendar pa se je Laszlo Szarjas vprašal, če je bilo vse to dovolj. Uspehe je potrebno ocenjevati tudi skozi prizmo obstoja narodnosti. Premajhna narodnostna zavest, čedalje manj tistih, ki se opredeljujejo za Madžare, vse to kaže, da položaj ni ravno rožnat.
Poročilo pa je ugotovilo še nekaj: »Dosegli smo, da nismo le pojoča in plešoča narodnost, ampak tudi politična sila.« Zato bo treba na tej začrtani poti nadaljevati. Vsi uspehi in napake naj bi bili izhodišče dela delegatov v obeh skupščinah narodnostnih skupnosti, ki jih je madžarska narodnost izvolila na nedeljskih volitvah. Poslej naj bi dobili tudi skupno, pomursko narodnostno skupnost, saj imamo, kot smo slišali, le eno narodnost, ki pač živi v dveh občinah. Seveda pa bosta ostali tudi občinski narodnostni samoupravni skupnosti, ki bosta pri odločanju o določenih vprašanjih nastopali kot četrti zbor v občinski skupščini.
Silva Eory
Kolektivna pogodba še vedno kamen spotike -GZS in ZSSS na dveh bregovih - Ali sindikat va preveč? 350 ali 600 DEM za plačo — Grozi g ralna stavka?
Kolektivne pogodbe so povsod v svetu izraz svobodne odloči*''e kata in delodajalca. To pa je ob dejstvu, da te pogodbe urejajo ceno druga vprašanja iz delovnega razmerja, v glavnem tudi edina skupn3^)* kolektivnih sporazumov. Poti za podpis teh pogodb, razna dogo^jtl’ dolžina trajanja, pa tudi arbitraža, so zelo različni. Pri določanju so predvsem štirje dejavniki: produktivnost, življenjski stroški, *azn’ trgu dela in zaslužek delodajalca. Udeležba pri zaslužku prav gol°v0 buja delavca k boljšemu delu. Dolgoletne izkušnje s kolektivnimi P*1®Air mi v nekaterih evropskih državah kažejo, da v času veljave te P°8O?^ Oc raj ni večjih socialnih nemirov, stavke pa so značilne samo za obdobij Ji podpisom dveh pogodb. Njihov cilj pa je jasen — pritisk na delodaj* sprejmejo zahteve sindikatov.
Pri nas v Sloveniji so se zadnje čase zelo razvnele razprave o ko^ nih pogodbah med gospodarsko zbornico in sindikati. Jabolko spo™ stale plače. Po izračunih GZS pa naj bi bil najnižji izhodiščni oseb?1,« dek od 300 do največ 350 DEM, sindikat pa vztraja pri 3685 dinatj'11 bolj enostavno delo in pri 14. plači kot udeležbi pri dobičku. Sindi^2 va svoje in grozi z generalno stavko, zbornica pa pravi, da na kaj more pristati, dokler bo v gospodarstvu 30 odstotkov delavcev vendarle: ta tarifni del kolektivne pogodbe naj bi veljal le za to predvidevajo, da bodo nestabilne gospodarske razmere že nasledm terjale drugačno določanje plač. Se to: kolektivna pogodba bo P* delavce, ki delajo na območju Slovenije. O državni kolektivni pog°° .jš ne duha ne sluha!
STRAN 4
VESTNIK, 26. APRH^V'
aktualna tema
-
F
F 10
f l
Portret iz diaspore — prof. dr. Ludvik Gyergyek
»ČLOVEK MORE UPORABITI SAMO KAR ZNA, ČESAR NE ZNA, TUDI UPORABITI NE MORE!«
Pričujočo poved je rad izrekal prof. dr. Josip Plemelj, svetovno z»ani matematik, nestor slovenskih matematikov, prvi rektor in ča-stni doktor slovenske univerze, in nanjo kot na veliko resnico prisega >udi Ludvik Gyergyek, 68-letni rojak iz Vidonec na Goričkem, aka-oemik, doktor elektrotehniških znanosti, s častnima doktoratoma »udimpeštanske in mariborske univerze, z več nagradami Sklada . nsa Kidriča in Kidričevo nagrado za življenjsko delo na področju sistemske teorije in kibernetike (leta 1987), ustanovitelj in vodja la-»oratorija za avtomatiko in kibernetiko ter večletni predstojnik ka-r" za teorijo avtomatike in kibernetike na ljubljanski Fakulteti a elektrotehniko, avtor, čigar znanstveni opus obsega vec sto clan-Kov, referatov in knjig in zajema po svoji strokovni širini izjemen m . številnih in poglobljenih, z informacijami povezanih proble-°y s številnih področij elektrotehnike, avtomatike, kibernetike, me-lci|>e, lingvistike in drugih ved.
»V šole me je vlekla želja po odkrivanju neznanega, želja po spoznavanju, želja po novih odkritjih. V gimnaziji sem imel rad predvsem matematiko in fi-ziko. Ugajala pa mi je tudi filozofija. Rad sem igral šah. Med Mojim šolanjem doma v Vidon-tdi še nismo imeli elektrike, do-. smo jo šele v petdesetih le-t>h, ko sem bil že nekaj časa diplomirani inženir elektrotehniko- Vzrok za to, da sem se odlogi za študij elektrotehnike, to-'«j niso bile zapeljive električne
"•prave •
?*roji, te" ?njmiv« električni k' i’11 &on» skr*vnostna moč, "stvarja« anja’ *ogika, ki jih ^‘^jalnoTn aua -mož’ eigar "^gli razd .".^sežno delo bi Prispevek na štir' celote: danost; k elektrotehniški finskem Strok'’ vloga pri št.udija elet, Preoblikovanju a'ji> Peda»^ v Slove-delefk^^o delovanje in ?crinaro(inUgos'ovanskemu in a nekoliknmU sodelovanju.
svoje razvidneje: v prvi y.95O^]q!n znanstvene poti flo elektrik l6 goJ'l zlasti teo-^nih filtrov in elek-i,eUetju D J’ v naslednjem de-n ^cijah k° ln teor*jo o in-«a Se je On« brinjem obdobju Predvsem si-e 'Senci, dam m umetni in-
r
so vti?' ?®ezultati našega dogajanje po-r a?ti. In’ J ,r delajo naši diplo-h>Z.’.skujemrJ delali oz. kaj ®r‘Ju se že »L/ našem labora-^^Ijnimi rSt°. 'et ukvarjamo s „ en,ski teorraziskavami o s>-'tform .V^rnetiki, pre-spPoznavan;aCl .'n podatkov, in'.obdelav?11.obl>k, računalni-nai^eteni.? °Venske8a jezika J ?išk«m	o raču-
nik obrežij ^enju in upravlja-2 h ,n e,ektro ’ Primer vodovod-Č^oden^rgetskih in dru-c: 1diagno«-r?me,a ter obde-tr ®k'h sinen i,ciranju biomedi-karHoEra, “J?’ k°t s« elek-trn^ogrami' /elektro-niJ^ogrami in elek-v>ost P' <E^G).« Kot za-Vanetne,n in e!namo> da so v So^v z Goren^ Odnem sodelo-vanSk° realizuaT mikr.oproce-ana?1 račun;db.,PW
ten? ^igr-.fid 30’ pn reali-ki^a za vodi barVnega den; 'Porem,, denje procesov, stern* 'n nad? PPorabiti za vo-stem°v’ elekh°r Prometnih si-keilnerge‘skih si-god. nih procesov in
VLudvik Gyergyek več-Poudari, da je za vse njt-sisteme značilno, da je va-\8yajeno lastno znanje, da .^oljijo na sodobni mikrora-^nalniški tehnologiji, da so snovani modularno, kar
omogoča nadaljnje širjenje njihovega delovanja in da so konkurenčni tudi na tujih tržiščih. Svoje bogato teoretično znanje je naš rojak med drugim uporabil pri optimalnem reševanju problemov železniškega transporta in distribucije vode v mestnem vodovodnem omrežju, s čimer je pokazal, kako je treba teorijo sistemskih ved uporabiti v praksi. Velik del svoje znanstvene dejavnosti je posvetil avtomatičnemu razpoznavanju vzorcev, posebej tako zapletenih, kot so pisane in tiskane črke ter prstni odtisi, pri čemer je razvil nekaj izvirnih, samosvojih metod, rešitev ali postopkov.
»Matematika je za nas tehnike in za naravoslovce orodje, ki je nujno potrebno pri vsem našem raziskovalnem delu, nikoli je ne znamo zadosti. Tudi pedagoško delo me je vedno privlačevalo. Rad sem delal in še rad delam s študenti, saj je pri tem delu možno takoj pokazati, če kaj znaš, če si ugotovil kaj novega. Menim, da je zelo lepo biti istočasno učitelj in raziskovalec,« zveni kot nekakšen Gyergye-kov čredo.
Iz utemeljitve predloga za Kidričevo nagrado za življenjsko delo le tole: »Logična posledica takega obsežnega in izvirnega dela sta v veliki meri tudi sedanji vsebinski podobi Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani in VTO Elektrotehnika, računalništvo in informatika Tehniške fakultete v Mariboru. Z vpeljavo novih znanj in spoznanj je nenehoma bogatil vsebine študijskih programov obeh šol. S svojo široko razgledanostjo in izostrenim občutkom za razvojne smeri je prinesel v našo elektrotehniko številna nova področja, jih gojil ter prilagajal našim potrebam in razmeram. Leta 1960 se je po njegovi zaslugi začel na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani dodiplomski študij avtomatike kot prvi redni študij te vrste v Jugoslaviji in med prvimi v Evropi. Leto kasneje je uspel vpeljati magistrski študij iz avtomatike, ki traja neprekinjeno do danes. Tema dvema študijema sta se kasneje pridružila še diplomski in magistrski študij na Tehniški fakulteti v Mariboru.« Na znanstvenem in raziskovalnem področju ima dr. Ludvik Gyergyek številne stike s tujino. To dokazujejo njegova izpopolnjevanja: doktorat — Bruxelles, izpopolnjevanje — Institut Blaise Pascale Pariz, potovanja in predavanja po univerzah v ZDA — štiri mesece in po univerzah v Indiji — en mesec. Večkrat je bil na krajših študijskih obiskih na univerzah v Budimpešti, Minsku, Leningradu, Leipzigu, Padovi, Bruxellesu, Varšavi, Szegedu in drugod. Z referati se je udeležil mnogih mednarodnih kongresov, seminarjev in kolokvijev doma in na tujem. Z nekaterimi univerzami ima razvito sodelovanje in stalno izmenjavo mnenj, na primer v Bru-xellesu, Szegedu, Budimpešti in drugje.
Pa stiki z rodno krajino? »Med šolanjem v Soboti, Budimpešti in Ljubljani sem seveda vsake počitnice preživljal doma, v začetku skoraj ves počitniški čas, pozneje pa čedalje krajšega. Zdaj hodim tja že več ali manj le na obiske. Tja me vlečejo mladostni spomini, lepo pojoča slovenska govorica z Goričkega, ki mi je najdražja in najlepša od vseh govoric. Tja me vlečejo znanci iz otroških let in domača hiša. Zdaj je večinoma prazna in osamljena, potrebno jo je obiskovati in radi jo obiščemo, saj je tudi moja žena iz Prekmurja in tudi najinemu sinu sta prekmurska zemlja in njen jezik draga.«
Branko Žunec
________DRUŽBENO PREMOŽENJE DANES IN JUTRI
RAZPRODAJA, KRAJA, NAŠ DANES ALI NJIHOV JUTRI?
V prehodu iz monistične oblike vladavine v večpartijsko in iz prehoda socialističnega samoupravljanja na delavsko soupravljanje z vsemi elementi zahodnega tipa lastništva kapitala, se te teme vedno bolj aktualizirajo. Ob tem pa pozabljamo, da so se kraje dogajale že prej, ko še niti razmišljali nismo o lastninskem in političnem pluralizmu.
Za začetek nekaj konkretnih zgledov: mar ni vsakdo od nas vsaj enkrat v svojem življenju v službi opravil zasebni telefonski pogovor, mar ni vsakdo od nas vsaj enkrat v življenju v pisarni vtaknil v žep navaden ali kemični svinčnik ali kaj podobnega, mar ni vsakdo od nas vsaj enkrat v življenju v svojo torbico vtaknil časopis, ki ga ima naročenega podjetje, mar ni vsakdo od nas odnesel kakšen kos t. i. družbene lastnine? Seveda gre za malenkosti, vendar pa tudi te pomenijo krajo družbenega premoženja.
Dandanes pod krajo družbenega premoženja razumemo vse kaj drugega kot te malenkosti, o katerih sem govoril. Pod krajo družbenega premoženja razumemo prenos znanja, tehnologije, oz. tako imenovanega softwara. Pod krajo družbenega premoženja razumemo tudi nasilno (izsiljeno) prodajo dobre strojne opreme podjetja za smešno nizko ceno, ki jo potem (ponavadi) največkrat pokupijo direktorji in vodilni, ki so pustili svoje stolčke in s svojim znanjem in seveda poceni kupljeno tehnologijo začno konkurirati svojemu prejšnjemu podjetju.
Pod krajo družbenega premoženja razumemo danes tudi to, ko zobozdravniki z družbenim zobozdravniškim materialom opravljajo zasebne storitve.
Pod krajo družbenega premoženja razumemo...
Razprodaja družbenega premoženj^_________________________
V Sloveniji je val stečajev podjetij. Ali gre za resnične ali pa le za navidezne stečaje, je vprašanje, saj se doslej nihče niti pravno niti ekonomsko ni poglobil vanje. Prav s temi stečaji pa se pojavlja največ klicev, ki želijo preprečiti razprodajo družbenega premoženja. Za kaj gre? Neko podjetje gre v stečaj (v zahodnem svetu je to bolj ali manj vsakdanji in normalen dogodek), kmalu se pojavi kapitalist (tokrat mu dajemo ta vzdevek pogojno) in vloži svoj kapital v propadlo podjetje. Delno spremenijo proizvodni program, odpustijo nekaj delavcev in podjetje začne z novim imenom in delno spremenjenim programom znova ustvarjati. Glede na novo zakonodajo je omogočeno, da je ta kapitalist (oz. tisti, ki ima dovolj denarja, da reši propadajoče podjetje) tudi kdo iz tujine. Če gre za podjetje, ki je propadlo zaradi slabega vodenja in potem v to podjetje vlaga tujec, lahko rečemo, da je za relativno majhne denarje prišel do tovarne, ki mu bo v najkrajšem možnem času začela desetkratno vračati vložene trdne denarce. Resje sicer, da ima družba od tega precej koristi, saj se ji odpirajo možnosti prodora na tuja tržišča, da dobiva tudi po-datke o sodobnejših tehnologi-jah . .. vendar pa istočasno svoje slovensko gospodarstvo poceni razprodajamo tujcem. Ze zadnji kongres (v bistvu je šlo za prvi kongres ZSSS) je sprejel posebno deklaracijo o družbeni lastm-
" tenis-tenis-tenis-tenis-tenis-tenis _
... ne dovolite, da bi vas slabo pripravljen lopar odvrnil od igre!
Pridite po nasvet, poskrbeli bomo za vaš lopar, ga opremili s kakovostno struno in jo napeli na elektronskem stroju vvintersteiger tensonic s 2 na + - 0-1 kp natančno s pomočjo digitalnega odčitovalca moči napenjanja. Napetost lahko izbirate sami med 5-45 kp, oziroma vam mi svetu e mo najugodnejšo.	'
TENIS SERVIS SET
MARJAN FLEGAR
Kopitarjeva 15
MURSKA SOBOTA
ob delavnikih od 16. do 17. ure ob sobotah od 10. do 12. ure tel. 21 148 (delavnica) tel. 25 067 (stanovanje)
Izdelujemo in prodajamo
ROTACIJSKE MULČARJE
ZA VSE TIPE TRAKTORJEV IN KULTIVATORJEV.
Pri nas lahko dobite tudi traktorske kabine in varnostne loke.
SVETEC, ČERNELAVCI Lendavska 17, tel.: 22 943
Iz dneva v dan lahko poslušamo in beremo, da je potrebno preprečiti krajo ali razprodajo družbenega premoženja. V današnjih pluralnih časih, ko je hitrost dogajanj in sprememb skoraj nemogoče nadzorovati, se večina sprašuje, kaj pravzaprav naj to pomeni: razprodaja (kraja) družbenega premoženja. Mar to pomeni, da je možno ukrasti vso tovarno? Ali to pomeni, da bo tovarna na prodaj po znižani ceni? Je to nekaj groznega in katastrofalnega za našo družbo?
ni. V njej ugotavljajo: »...štiri desetletja prizadevanj in znanja, vloženega v povojnem času jugoslovanske zgodovine so ustvarila premoženje, ki ga danes imenujemo družbena lastnina. Njen obseg ni tolikšen, da bi omogočal blaginjo, ki bi nas uvrščala med bogate družbe, vendar pa nihče ne more zanikati, da je niso ustvarili delavci s svojim delom, tudi na račun nizkega standarda in osebnih odrekanj. V nastajajočem sistemu tržnega gospodarstva in njegovih zakonitosti, ko še vedno iščemo poti preobrazbe
družbene lastnine, nimamo ne pravnih ne drugih mehanizmov, s katerimi bi jo zavarovali pred odtujevanjem in razvrednotenjem. Priče smo pojavom, da prehaja razvrednotena ali odtujena družbena lastnina v zasebne roke, delavci pa, ki so jo ustvarili, izgubljajo delo in zaposlitev ter ostajajo brez ustrezne pravne socialne in materialne varnosti, kar spominja na začetke zgodnjega kapitalizma, ne pa na pravno in socialno pravično državo, ki jo želimo soustvarjati,« piše med drugim v deklaraciji.
Sindikati zato vztrajajo na naslednjih zahtevah:
— da država oz. njene inštitucije v času, dokler ne bo sprejeta ustrezna zakonodaja, nemudoma sprejmejo pravnozaščitne mehanizme in ukrepe, s katerimi bodo preprečeni takšni načini odtujevanja družbene lastnine, ki pomenijo njeno razvrednotenje,
— da se opredeli kazenska in odškodninska odgovornost zoper tiste, ki so s svojim ravnanjem, nesposobnostjo ter neodgovornim odnosom povzročili bistveno zmanjšanje premoženja, stečaje podjetij in s tem prenehanje dela ter izgubo socialne in gmotne varnosti zaposlenih in njihovih družin,
— da se z razvojnosanacijski-mi programi pospeši kapitalsko usposabljanje tistih programov, ki so tržno zanimivi in obetavpi, ter s tem ohrani delovna mesta.,
— da se s spremembo predpisov zagotovita delavcem v primerih, ko stečaja ni mogoče prepre
čiti, določena odškodnina ter status upnikov v stečajni masi,
— da država tudi z materialno podprtimi ukrepi razvojne politike ustvarja možnosti za odpiranje novih delovnih mest.
Kaj pa pravi zakonodaja?
Žal pri nas delavci niso tako navezani na podjetja, kjer so zaposleni, kot na Japonskem; tam — kot večkrat beremo — delajo
včasih celo brez običajnega letnega dopusta. Skratka: živijo in delajo le za svojo firmo. No, izjeme so tudi pri nas; zlasti so zagnani nekateri vodilni delavci — rekli bi jim lahko menedžerji —, velika večina pa je manj predana, zato so tudi posledice: slabši gospodarski uspehi. Še huje pa je tam, kjer so delavci na delu le fizično, z mislimi (in tudi nekaterimi dejanji) pa so v zasebnem poslu. Torej ob službi, še posebej pa, če niso nagrajevani po učinku, se udejstvujejo v dodatni pri-dobitniški dejavnosti. V svetu je tako početje sankcionirano, pri nas pa je bilo doslej podvrženo v glavnem moralnim obsodbam. Kaže pa, da bo kmalu drugače, kajti za to bodo zakonske in druge podlage.
Prvi predpis, ki je že objavljen, je Zakon o delovnih razmerjih, objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 14. V 7. členu je določeno: Med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme za svoj ali tuj račun opravljati del in sklepati poslov, ki sodijo v delovno področje ali dejavnost organizacije oziroma delodajalca, če bi to lahko vplivalo na interese organizacije oziroma delodajalca. Delavec, ki ravna v nasprotju, stori hujšo kršitev delovne obveznosti, za katero se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja. Organizacija oziroma delodajalec (npr. obrtnik) lahko zahteva povrnitev škode, nastale z delavčevim ravnanjem ... Dodamo naj, da sankcij še ni mogoče uresničevati, kajti do 1. julija bodo morali vsi že zaposleni delavci skleniti
(na podlagi kolektivnih pogodb) delovne pogodbe. Že omenjeni 7. člen namreč določa: Delavec in organizacija oziroma delodajalec se posebej dogovorita o medsebojnih pravicah in obveznostih po prenehanju delovnega razmerja v zvezi z izkoriščanjem tehničnih, proizvodnih in poslovnih znanj ter poslovnih zvez, pridobljenih z delom in v zvezi z delom v organizaciji oziroma pri delodajalcu. Delavec in organizacija oziroma delavec in delodajalec (obrtnik) se lahko dogovorita, da v primeru, če delavec pri svojem delu ali v zvezi s svojim delom pridobiva znanje in mu preneha delovno razmerje po njegovi volji ali krivdi, v roku največ dveh let po prenehanju delovnega razmerja brez soglasja organizacije oziroma delodajalca, ne sme:
•	ustanavljati podjetja ali začeti opravljati samostojne dejavnosti z enako ali podobno dejavnostjo, ki jo ima organizacija oziroma delodajalec, če bi uporaba teh znanj pomenila za organizacijo oziroma delodajalca konkurenco;
•	skleniti delovnega razmerja, pogodbe o delu ali pogodbe o avtorskem delu v drugi organizaciji oziroma pri drugem delodajalcu, ki se ukvarja z enako dejavnostjo, če bi to za organizacijo pomenilo konkurenco.
Ce posameznik ravna v nasprotju s to prepovedjo je organizaciji oziroma delodajalcu dolžan nadomestiti škodo, ki se, če je ni mogoče natančno določiti, odredi v pavšalnem znesku, določenem s kolektivno pogodbo oziroma s splošnim aktom (statut).
Po novem torej ne bo mogoče sedeti na dveh stolčkih, še posebej pa ne, če bo zaradi tega trpela gospodarska uspešnost firme, kjer si zaposlen. Tam pridobljena znanja pa ne bo mogoče kar tako prenesti v konkurenčno podjetje oziroma k obrtniku, pa tudi ne v podjetje (na primer družbo z omejeno odgovornostjo). Odprto pa ostaja vprašanje, kako ravnati (kaj uveljavljati) s tistimi, ki so tak prekršek že naredili. Takih pa je samo v Pomurju na ducate. Zelo so se namreč razpasla zasebna podjetja (d.o.o.), ki jih imamo (registriranih in še neregistriranih) že čez 240. Veliko teh so ustanovili delavci družbenih podjetij, na primer: iz soboškega Cestnega podjetja, apaške Line, lendavskega Varstroja, radenskega TPO-ja, radgonskega Elrada, soboškega Potrošnika ... Še bi lahko naštevali. Sicer ni mogoče nikogar privezati, da bi ostal v družbenem podjetju, še posebej, če za to ni interesa ne na eni ne na drugi strani, dejstvo pa je, da (po novih predpisih) ni mogoče v službi pridobljenih znanj kar tako prenesti ven, še posebej pa ne, če zaradi tega spravljaš organizacijo, ki ti je toliko in toliko let dajala kruh, te izobraževala, v težave. Za nazaj škode najbrž ne bo mogoče uveljavljati, še zlasti ne, če v statutu podjetja ni bilo ustreznih določb, ki bi urejala to področje. Je pa priložnost za to v novih temeljnih aktih, kolektivni pogodbi in neposrednem aktu: pogodbi o sklenitvi delovnega razmerja. Urejati bo torej treba to, kar je v razvitem svetu že urejeno (zapisano in sankcionirano), pri nas pa se te problematike (zlorab znanj, poslovnih zvez, tehnologije) lotevamo šele sedaj, ko nam voda tako rekoč sega do vratu.
Štefan Sobočan Dušan Lopamik
APRILA 1990
STRAN 5
kmetijska panorama
KRMLJENJE KRAV MOLZNIC
Na ceno mleka pri rejcu vplivajo količina proizvodnje ter vrsta in cena krme, ki jo uporabljamo za pridobivanje mleka. Pridobivanje mleka je rentabilno le, če da krava najmanj 3500 I mleka letno in če dobimo od nje vsako leto tele. To pa dosežemo le s pravilno prehrano in kakovostno osnovno čredo. Razen s pašo oziroma dobro zeleno krmo je težko doseči 3500 1 mleka letno. Ob zimskem krmljenju, ko sta v obroku pretežno koruzna silaža in slabše seno, dobijo krave dnevno le za 6—7 1 mleka prebavljivih beljakovin. Če krava v tem času teli, ima najmanj 14 in več litrov mleka dnevno. Razliko od 7 do 14 1 mleka moramo dopolniti z ustrezno močno krmo, ki vsebuje večjo količino beljakovin (otrobi, tropine, soja idr.), v nasprotnem se mlečnost po telitvi naglo manjša, še huje pa je, da živali po telitvi naglo hujšajo in več ne ostanejo breje. Pri takih živalih so poporodni premori dolgi (krave se pravi čas ne pojajo, se preganjajo, pojavljajo se gnojna vnetja, ciste na jajčnikih itd.), v splošnem se zaradi nepravilne prehrane po telitvi veliko najboljših krav molznic izloči. Čim večja je mlečnost tem boljšo krmo zahteva krava in tem bolj morajo biti izravnani krmni obroki.
Pri kravah molznicah ločimo 3 obdoja:
1.	obdobje presušitve
2.	obdobje zgodnje laktacije (po telitvi)
3.	obdoje pozne laktacije (brejost nad 5 mesecev) V obdobju presušitve, predvsem tik pred njo, je krmljenje skromno, posebno živali, ki težko presu-šujejo. Zaželjeno je, da je molznica 6—8 tednov pred telitvijo suha. To obdobje rabi za obnovo mlečnih celic. Če jo predolgo dojimo, je mleka po telitvi precej manj. Presušenim kravam ne pokladajmo preveč koruzne silaže. Pozimi več sena ali travne si-laže, v poletnem času pa pašo ali zeleno krmo. Pozimi in poleti moramo dodajati vitaminsko-mineralne mešanice (bovisal, biofas, vitaredin, lostovit itd.) ali vsaj živinsko sol, 40—60 g na dan, oziroma lizalne kamne v jasli.
Letni krmni obroki za presušene krave
predvsem s travnikov se zelo spreminja. Največ hranilnih snovi imata paša, ko je visoka 15 cm, in zelena krma ob latenju. S starostjo zelena krma zgublja hranilno vrednost. Zato obroki s staro travo nimajo dovolj hranljivih snovi in moramo dodajati močna krmila enako kot v zimskem času, in sicer za od 9 —10 1 mleka naprej. V tem primeru je najboljša mešanica 65 % zrnja žit in 35 % oljnih tropin. Tako mešanico dajemo od 10 1 mleka naprej, za vsaka nadaljnja 2 1 mleka pa 1 kg mešanice.
Prehodi iz zimskega krmljenja na zeleno krmo morajo biti postopni. Ker vsebuje mlada zelena krma veliko vode, često prihaja ob ptehodu na pašo oziroma na krmljenje z mlado zeleno krmo do prebavnih motenj, zato je prav, da živalim pred pašo ali krmljenjenm zelene krme dodajamo nekaj sena. Če je v obroku premalo sušine in preveč beljakovin, nastopijo driske. Mlada zelena krma vsebuje tudi zelo malo vlaknin, kar se kaže pri tolšči mleka. V obroku mora biti najmanj 18 % vlaknine, sicer nam tolšča mleka pade, kar je pogost pojav ravno ob prehodu na pašo.
Pri krmljenju krav molznic s travo s travnikov so obroki zaradi različne starosti trave zelo variabilni. Ob krmljenju starejše trave so obroki revni s hranljivimi snovmi. Pri krmljenju 50—60 kg stare trave dobimo le 10—11 1 mleka, zato je potrebno dodajati več močne krme, in sicer za 25 1 mleka tudi od 7 do 8 kg močnate krme na dan. Pri poletnem krmljenju krav molznic moramo skrbeti, da imamo dovolj kakovostne zelene krme vse leto. Za sušno obdobje, ko nastopi pomanjkanje paše oziroma zelene krme, je prav, da imamo na voljo travno silažo, ki nam da več mleka kot druga zelena krma. Zato je zaželjeno, da čimveč prvega odkosa travnikov siliramo, in to že v začetku meseca maja, ko vsebuje trava največ hranljivih snovi.
Štarter TL uporabljamo do teže telet 140—150 kg. Do te teže ga pojejo približno 100 kg. Pri večji teži lahko začnemo pokladati domačo krmo, kor. silažo, silirano koruzno grobo zmleto zrnje ali drugo zrnje žit. Ker dobijo teleta, krmljena z domačo krmo, preveč energije, moramo dokrmljevati močnato krmo z večjim odstotkom beljakovin. Pri tej teži lahko začnemo mešati v krmila že ureo v manjših količinah. Koncentrat ne vsebuje približno 30—35 % oljnih tropin, 10—15% otrobov, 50—60% koruze, apnenec, sol. premix GJ in 2—3 % uree.
Sestav koncentrata nam prikazuje tabela:
Sestav mešanice
Komponenta	I	II
koruza	40	40
zrnje žit otrobi	20	15
oljne tropine	25	40
Komponenta	I	H
soja apnenec sol premix GJ	10 1 1 1	1 1 1
urea	2	2
Mešanica vsebuje 23 do 24 % beljakovin in jo krmimo 2 kg na dan po živali. Dnevni obroki za teleta, stara od 150 do 250 kg:
paša ali zelena krma	(po volji)
seno	2
koruzna silaža	10
živinska sol	40	g/dan
Zimski krmni obroki za presušene krave
travna silaža	10
koruzna silaža	10
seno	5
vitamisnko-min. meš.	8 dkg
Pozimi dodajamo 2—3 tedne pred telitvijo pšenične otrobe (1—2 kg) ali približno 1 kg sončničnih tropin.
Krmljenje krav molznic v obdobju zgodnje laktacije
Glede na to, ker ob telitvi močna sprememba obroka neugodno vpliva na prebavni organizem in mlečnost, je prav, da sestava obroka ostane ista kot pred telitvijo. Po telitvi živali navadno zaužijejo manj osnovne krme, čeprav bi takrat potrebovale največ hranilnih snovi, zato jim moramo povečati količino koncentratov. Kakšne koncentrate bomo krmili kravam po telitvi, je odvisno od vrste osnovne krme v obroku. Takoj po telitvi so najboljši pšenični otrobi, kijih dajemo 2—6 kg/dan, odvisno od pričakovane proizvodnje in vrste ter kakovosti osnovne krme. V poletnih mesecih, ko dobiva krava zeleno krmo ali se pase, dajemo samo 2 kg otrobov in 1—2 kg žitnega zdroba. Pozimi ob krmljenju koruzne silaže pa do 6 kg otrobov na dan. Obvezno pa dodajamo še živinsko sol. Pokladanje otrobov, sončničnih tropin oziroma druge močne krme po telitvi je odvisno tudi od količine mleka, ki jo želimo doseči v prvih mesecih laktacije.
Prve 3—4 mesece po telitvi so krave molznice sposobne dati največ mleka in močnato krmo najbolje izkoriščajo, zato jih moramotudi temu primerno krmiti. Če se v tem času naglo manjša količina mleka, pomeni, da molznice niso primerno krmljene ali pa so bolne.
Če nimamo izravnanih obrokov glede na hranilne snovi in minerale, molznice sicer imajo več mleka, vendar pride do velikega deficita posameznih snovi v živalskem organizmu, prav zaradi tega pa največkrat nastopijo problemi v reprodukciji. Krave se ne pojajo, nastopijo gnojna vnetja, ciste na jajčnikih, se preganjajo, nasplošno prav zaradi nepravilne prehrane po telitvi izločamo najboljše molznice že po prvi telitvi.
V naslednji tabeli je prikazanih nekaj letnih obrokov za krave molznice po telitvi.
Letni obrok:
paša — mlada trava
50-60 kg seno
1-3 kg žitni zdrob
Kor. silaža	2—4	kg
seno	1	kg
koruza zrno (silirano)	2	kg
krmna mešanica	2	kg
Pri tem načinu krmljenja dajemo koruzne silaže po volji, sena 1 do 1,5 kg, koruze 2 kg in 2 kg krmne mešanice, ki jo začnemo pokladati postopoma, vsaj 1 teden manjše količine do 1 kg/dan, da se živali privadijo na ureo.
Ko teleta dosežejo težo 220 do 250 kg, začnemo s krmljenjem urejskega koncentrata. Obrok ostane isti, le seno zmanjšamo na minimum (0,5 kg/dan). Silaže dajemo neomejeno. V tem času požrejo pitanci že 8 do 10 kg koruzne silaže. Urejskega koncentrata dajemo od 1 do 1,5 kg. Če so pitanci, težki do 250 kg, dobivali krmilo z ureo, lahko takoj začnemo krmiti 1,5 kg urejskega koncentrata, če uree v prejšnjem krmilu ni bilo, potem dajemo v začetku od 0,5 do 1 kg koncentrata dnevno. Po 2 do 3 tednih krmljenja preidemo na 1,5 kg koncentrata na dan. Tudi urejski koncentrat si lahko naredimo sami. V naslednji tabeli je prikazana sestava urejskega koncentrata:
Vrsta Kompomenta koruza zrnje žit otrobi oljne tropine (sačma) premix GJ apnenec sol urea
Sestav	%
I	II
47	53
25
15
15	20
1,5	1,5
2	2
1,5	1,5
8	7
Žitnega zdroba ne dajemo do 15 1 mleka. Od 15 1 mleka naprej pa za vsake 3 1 mleka 1 kg žitnega zdroba. Zgled: kravi, ki ima po telitvi 21 1 mleka dnevno, dodamo 2 kg žitnega zdroba. Če imamo koruzno silažo, dajemo namesto žitnega zdroba koruzno silažo.
Letni obrok s koruzno silažo paša — mlada zelena krma
.	50kg
koruzna silaža
10 kg seno
I kg sočtčne tropine
0-2 kg koruzni Šrot
0-3 kg sol
0,03-0,07 kg
Ob krmljenju koruzne silaže k paši imamo obrok izravnan za 14—151 mleka, za večjo mlečnost si naredimo krmno mešanico iz 30% oljnih tropin in 70 % žitnega zdroba in dodajamo za vsaka dodatna litra mleka 1 kg mešanic.
Zgled: Krava, ki daje 19 1 mleka, dobi 2 kg mešanice. V poletnem času je za molznico velikega pomena paša, ki je nenadomestljiva osnovna krma. S pašo preprečimo marsikatero bolezen, predvsem pa krave, ki se pasejo, niso tako podvržene reprodukcijskim motnjam. Vitamin D dobijo živali od sonca, v hlevu pa ga iz zelene krme ne morejo dobiti, je pa osnovni regulator izkoriščanja fosforja in kalcija v živalskem organizmu. Za visoko mlečnost (25 in več litrov na dan) pa so potrebni tudi mikrominerali, ki jih krava samo iz naštete krme ne dobi. Takim kravam je potrebno dodajati premixe, ki jih izdeluje Lek v Lipovcih. To so premixi GK za krave molznice, ki jih mešamo med krmne mešanice od 0,5—1 %, torej na 100 kg mešanice 1 kg premixa. V poletnem času pa moramo obvezno dodajati živinsko sol ali lizalne kamne, ki jih živali jemljejo po potrebi.
Poletno krmljenje krav molznic v pozni laktaciji
4—5 mesecev po telitvi mleko začne upadati, predvsem pri brejih kravah. Zato počasi zmanjšujemo koncentrirana krmila. Ob kakovostni zeleni krmi oziroma paši, ko proizvodnja pade na 13 do 14 1 mleka, prenehamo krmiti koncentrirana krmila. Dodajamo pa živinsko sol ali mineralne dodatke s poudarkom na fosforju. Kakovost zelene krme
Pitanje goveje živine z zeleno krmo
Za intenzivno pitanje goveje živine uporabljamo krmo z veliko energije. Zato uporabljamo zeleno krmo le kot dopolnilo koruzni silaži oziroma koruznemu zrnu ali storžu. Ob krmljenju prevelikih količin zelene krme so prirastki manjši in pitanje traja dalj časa, zato je pitanje z zeleno krmo večkrat dražje, čeprav to domača voluminozna krma. Če imamo poleti za pitance dovolj koruzne silaže, je boljše, da obdržimo obrok iz zimskega obdobja, koruzno silažo, zrnje žit in koncentrat.
Za intezivno pitanje goveje živine je najboljša in najcenejša krma dobra koruzna silaža kot osnovna krma. Sena krmimo le minimalne količine (05—1 kg na dan), le toliko, kolikor pitancev potrebuje za pravilno delovanje vampa. Koruzne silaže navadno dajemo po volji od 8 do 25 kg/dan, kar je odvisno od starosti pitanca in kakovosti silaže. Čim boljša je silaža, temveč je lahTo pitanec požre. Tudi krmljenje žitnega zdroba je odvisno od kvalitete silaže, čim boljša je silaža, tem manj zdroba poklada-mo in obratno. Navadno krmimo za intenzivno pitanje od 1 do 3 kg žitnega zdroba na dan. Za izravnavo krmnih obrokov po beljakovinah in rudninah uporabljamo beljakovinske koncentrate I do 1,5 kg/dan. Od beljakovinskih koncentratov se največkrat uporabljajo urejski koncentrati, ki so najcenejši. V zadnjem času se je močno razvila izdelava beljakovinskih koncentratov pri rejcih. Večina rejcev pitane živine ima zrnje žit doma, kupi le beljakovinske sestavine, urejo in premix ter pripravi beljakovinski koncentrat po znatno nižji ceni, kot je v trgovini.
Intenzivno pitanje goveje živine pa moremo začeti že pri odstavljanju telet. Le-ta pa ne smejo zaostati v rasti. Zato je potrebno teleta že pred odstavitvijo navajati na koncentrirana krmila in seno.
Navadno začnemo s pokladanjem starterja še v tretjem tednu starosti. Količino mleka omejimo na 2 x po 3 1/dan in v posebno korito dodajamo štarter TL. Tele porabi 10 1 mleka za 1 kg prirasta, zato je krmljenje z mlekom predrago in ga omejimo na minimum. Štarterja TL porabi 2,5—3 kg za 1 kg prirasta, kar pomeni, da je krmljenje s štarterjem za 100% cenejše kot krmljenje z mlekom, posebno še če si štarter TL naredimo doma. Ob pokladanju štarterja TL omejimo mleko na največ 6 1 dnevno, če dajemo več mleka, štartetja teleta ne bodo žrla. Ker dobijo teleta z omejevanjem mleka premalo tekočine, jim dajemo vodo bodisi v vedro, ki jo vsak dan zamenjamo, ali v napajalnik.
V naslednjih tabelah je prikazanih nekoliko krmnih mešanic in krmnih obrokov za intenzivno krmljenje odstavljenih telet, telet do 250 kg in pitancev do konče teže.
Sestava štarterja TL	Sestav za posamezne	mešanice
Komponenta	I	II	III
koruza	50	12	50
druga žita	20	19	—
otrobi	8	15
oljne tropine	14	12	12
sojine tropine	12,5	10	14
mesna moka	6	6
apnenec	1,0	1,5	1,5
sol	1	1
mineralna meš.	2,5	
premix GTB	0,5	0,5
	100,0 100,0	100,0
Vse mešanice za teleta so sestavljene iz 50 % koruze, približno 20 % zrnja žit, 25 % oljnih tropin in sojine moke ter mineralnih dodatkov. Če mešanici dodajamo kompletne mineralne dodatke (2,5—3 %), ni potrebno posebej dodajati soli in apnenca. Mešanice z mineralnimi dodatki delamo za manjše število telet. Če krmimo večje število telet — kooperacijska reja — in potrebujemo večjo količino krmne mešanice, je boljše, če mešanicam dodajamo premix GTB, ki vsebuje mikrominerale in vitamine za razvoj mladega organizma. V primeru dodajanja premixa v mešanice moramo še posebej dodajati 1 — 1,5% apnenčeve moke in 1 % živinske soli.
Premix GJ se dodaja mešanici zaradi vitaminov in mikromineralov, dobi se v Leku v Lipovcih na naročilnico iz zadruge. Vse druge surovine ni težko kupiti v skladiščih pomurskih zadrug..
Krmni obroki za pitance, težke nad 220 kg:
koruzna silaža seno
koruza, zrno
(silirano, storž) urea super
8—10 kg (po volji) 0,5 kg
2,5 kg
1,5 kg
Če je koruzna silaža dobra, zadostuje 1,5 do 2 kg koruze, ob slabši silaži od 2 do 3 kg. Če dajemo namesto suhega koruznega zdroba siliran zdrob ali koruzni storž, povečamo količino za 30 %. Uree super dajemo vso dobo pitanja 1,5 kg/dan.
Pitanje goveje živine izključno z zeleno krmo ni priporočljivo. Ob pokladanju zelene krme moramo dokrmljevati s koruzno silažo in žitnim zdrobom. Tako pitanje je počasnejše, traja do 2 leti, prirastki so manjši v času krmljenja zelene krme (0,7 do 0,8 kg/dan). Proti koncu pitanja povečamo količino zrnja žit oziroma koruze do 4 kg/dan.
Obrok z zeleno krmo pitancev nad 300 kg je nasled-
nji:
krma
zelena krma koruzna silaža seno
koruza, zrno sol
300 kg težki pitanci 500 kg težki pitanci
I II I II
30	15	35	20
7	10
1111
4	3	4	3
0,04	0,04	0,05	0,05
Teletom do 250 kg zelene krme ne krmimo, razen če smo se odločili za ekstenzivno pitanje goveje živine, v tem primeru lahko teleta do 150 kg naprej pasemo. Ob primerni paši dodajemo samo sol in pred pašo 1 kg sena in 1 do 2 kg kor. zdroba. Vzreja klavnih prvesnic
Sedanja prizadevanja za pospeševanje prireje govejega mesa v Pomurju so nadaljevanje načrtnega in večletnega dela, s katerim naj bi se povečala prireja kakovostnega mesa, zanimivega predvsem za tuje tržišče, in živinorejcem zagotovil primeren dohodek. Po dosedanjih analizah se v Pomurju letno zmanjšuje stalež krav od 500 do 1.000 kosov. Zato je tudi število telet za pitanje vsako leto manj. Zato je prav, da iščemo nove rešitve za povečanje števila telet. Ena takih rešitev je vzrediti čimveč telic in vse, ki so sposobne za pripust osemeniti. Po telitvi prvesnic pa ugotoviti mlečnost in telice z manj mleka dati v zakol kot klavne prvesnice. Stroški vzreje klavnih prvesnic so večji zaradi podaljšanega pitanja, vendar če upoštevamo mlečnost telet in skromno krmljenje klavnih prvesnic med brejostjo, je lahko reja klavnih prvesnic zelo zanimiya. Rejo telic oziroma klavnih prvesnic lahko pocenimo s krmljenjem zelene krme oziroma paše, zato bi bila vzreja ekonomsko opravičljiva na hribovitem svetu, kjer so pašne površine in za organiziran odkup mleka neprimerne kmetije. Klavne prvesnice redimo 4—6 mesecev dalj od intenzivnega pitanja, zato pojejo več voluminozne krme. Računamo, da dnevno po-krmimo približno 20 kg silaže ali 40 do 50 kg zelene krme in 1 do 2 kg močnih krmil. Med brejostjo porabimo 50% manj močnate krme kot ob intenzivnem pitanju goveje živine.
V naslednjih tabelah so prikazani krmni obroki pri različni teži in oteljenih klavnih prvesnicah.
600 Teže telic v kg	250 350 400 550 oteljena
telica
koruzna silaža	kg 5,0	7,0	9,0	11,0	10
travna silaža	kg 5,0	7,0	9,0	11,0	10
seno	kg 2,0	2,5	3,5	4,5	2
sil. kor., zrno, storž	kg 0,5	1,0	1,0	1,5	3
oljne tropine	kg 1,0	1,0	0,8	0,5	1
vitamin, miner, dod.	kg 0,1	0,1	0,15 0,15		0,1
Namesto travne silaže lahko za vrejo zelo uspešno uporabljamo zeleno krmo in pašo. Predvsem paša je zelo koristna in cenena krma za vzrejo klavnih prvesnic od začetne teže pitanja do prodaje prvesnic.
mag. Ernest Omar
in cenejšega mleka
krma za /
I j
mag.
Kako do vec
in mesa?
V Pomurju pokrivajo travniki in pašniki čez 35 % obdelovalnih površin. Na teh zemljiščih pridelano krmo lahko izrabljamo le s prežvekovalci. Med temi je govedo najpomembnejše. ‘u 1 stranske pridelke glavnih poljščin, kot so listje sladkorne pesni rezanci, koruznica in slama, če so primerno pripravljeni, lahko koristno uporabimo za prehrano govedi. Strnišče, ki ga se' jemo s strniščnimi posevki, uporabljamo pretežno za krmo go’£ di. Za vzdrževanje humusne bilance pa moramo predvsem na jih zemljiščih vključevati za podor v kolobar razne krmne m®*' niče. Prireja mleka pri nas temelji na slabi voluminozni kr®, zato je tudi nizka. Problem je predvsem v nezadostnem pride! in slabi kakovosti pridelane krme na travnikih in pašnikih. Spiy meniha v pridelavi, rabi in konzerviranju krme iz travnikov jez na kmečkih gospodarstvih, vendar se prepočasi širi. Intenziv® pašno-košna raba travinja za prirejo mleka da izredno dobre r zultate, ker se ob ugodni in ceneni prehrani v letnem obdobju z radi večletne paše oziroma košnje zboljša kakovost voluminoz krme, sena in silaže. Žal pa veliko kmetij zaradi razdrobljeno5 posesti in oddaljenosti primernih površin za pašnike od hlevov n ma pravih možnosti za omenjeni način izrabe travinja. Tak5 kmetije, predvsem na ravninskem območju, so v preteklem o dobju zanemarjale ugodno možnost pokladanja kakovostne ze ne krme v hlevu. Na ravninskih kmetijah se je močno uveljaV' koruzna silaža zaradi visokih pridelkov in velike hranilne vr nosti. Iz teh razlogov je tudi njena uporaba upravičena, ven * zaradi nizke beljakovinske vrednosti ni primerna kot izklju® osnovna krma za krave molznice.
Ker je večina hribovitih kmetij zaokroženih z opuščenimi sadovnjaki, pašniki in travniki, je mogoče urediti čredinsko pašo oziroma pa-šno-košni sistem na večini teh kmetij. To nam že kaže več kmetij na Goričkem, ki so preusmerjene v molžo mleka. Z boljšim gospodarjenjem na travnatem svetu lahko pridobimo več in cenejše mleko. Hribovite kmetije, ki so večkrat za strojno obdelavo neprimerne, lahko s pašo zelo dobro izkoristimo. To dela tudi ves zahodni svet. Seveda brez družbenih dotacij za nabavo črede oziroma gradnjo in obnovo objektov ne bo šlo. Veliko dotacij dajemo za kmetije na kraškem svetu, kjer so veliko težje pridelovalne razmere, medtem ko nam kmetije na Goričkem, kjer so primerne razmere pridobivanje mleka, propadajo zaradi neustrezne politike. Izkušnje nam kažejo, da smo povsod, kjer smo v hribovitih vaseh oziroma zaselkih uvedli pašno-košni sistem, povečali intenzivnost pridelovanja krme in oživili predvsem rejo goveda.
Mlečna prireja je delovno najbolj zahtevna govedorejska panoga, zato sodi predvsem na kmetije, kjer je določena tradicija in dovolj delovne moči. V Pomurju je prireja mleka gospodarsko zanimiva in perspektivna predvsem na hribovitem svetu, kjer je dovolj neizkoriščenih travniških površin. Zato je prav, da tej panogi namenjamo vedno večjo skrb in jo širimo na hribovite predele. Seveda pa bo morala več svojega dela vložiti pospeševalna služba, ker bo potrebno na področjih, kjer je bila molža mleka do sedaj zanemarjena oziroma zelo nizka, miselnost ljudi spremeniti.
Vsaka žival se odlikuje z določeno genetsko zgradbo. Rejca v glavnem zanima tisti del, ki vpliva na rejo. Z vzgojo se genetska zgradba stalno izboljšuje in bogati z geni. Ni potrebno vedeti vsakemu živinorejcu selekcionirati živali, mora pa vedeti, kaj je genetska zgradba in s čim se meri. Je genetski potencial, ki je pri kravah molznicah lak-tacijska količina mleka, dosežena z optimalnim krmljenjem in optimalno nego krav, merjena na standardno lakta-cijo 305 dni. Žival iz leta 1990 ima mnogo večji genetski potencial, kot ga je imela žival pred drugo svetovno vojno ali takoj za njo. Za izkoriščanje tega potenciala pa rabimo boljšo krmo in izravnane krmne obroke z vsemi potrebnimi hranilnimi snovmi. Z uvedbo umetnega osemenjevanja in neprestano in intenzivno selekcijo je genetski potencial že močno izboljšan. To nam kažejo podatki ž
določenih kmetij, preusmer-
jenih v molžo mleka, kjer 0 presega 4500 1 mleka na kravo. Na teh kmetijah je b“ obenem z razvojem umetne® osemenjevanja in selekoj6 upoštevan tudi drugi deJfv' nik, to je pridelava boljše kr me in pravilna prehrana /Z3 li. Vendar je takih kmetijv Pomurju 150—200. Na osV lih 9—10.000 kmetijah je Pr°' izvodnja mnogo nižja, saj J bilo odkupljenega mleka Pomurju v letu 1989 le P°v’ prečno 19501 na kravo. ReS; da smo imeli v letu 1984 dano na kravo le 15581 ml«' ka in količina počasi narasel vendar smo glede na gene15* potencial krav še v velike® zaostanku. Po drugih evroP' skih deželah dosegajo z o51’0' vno krmo 4000 in več lit1,0 mleka, pri nas pa niti z datkom koncentratov te ko!' čine ne moremo doseči. Zat je potrebno nameniti pri^eL vi krme, predvsem s trav11* površin, večjo skrb. Ker se« (dobrega) ne moremo P0®' praviti zaradi znanih vzf kov, je potrebno večji del P vega odkosa silirati. Za P*1 dobivanje mleka je prime111 predvsem paša, zelena kr«1 in travna silaža, koruzna sP . ža je le dopolnilo zeleni kr® in travni silaži oz. paši.
Prireja govejega predvsem intenzivna, y10.j na kakovostni koruzni sila?' Prav je, da smo v Pomul£ zadržali pasmo simentalk® ga goveda. Ta pasma daje n pravilni prehrani dobra hitN rastna teleta. V enem letu sl rosti so pitanci težki od do 550 kg. V tem času dos žejo klavnost 56 —58 %• u pravilni prehrani je p°ra a krme nizka in kakovost m05 zelo dobra. Zato večji del sa od teh pitancev izvozim0'
Ker je osnovna krma za l tance koruzna silaža in Z, j prav, da pitanje preusmeu ( mo na območje s pridda । koruzne silaže, to so Pr° l vsem ravninski predeli ", I murja. Seveda je pa obseg P ! tanja odvisen od reje Na dovoz telet z drugih 0 močij Slovenije, pa tudi Ju® • slavije, ne moremo račun8. V Pomurju se letno zmatlJs a je od 800 do 1.000 krav, a kar je potrebno misliti ■ gradnji novih pitališč. Nek telet bomo dobili s pripust0 , vseh telic, sposobnih za 0 j menitev, ki grejo sedaj v P1* nje. Računamo, da bi lal1/ I bilo takih telic v PofVtd pribl. 2500 kosov. Po tel> bi živali šle v zakol kot k vne prvesnice. Na ta nafL dobimo teleta in večjo h0*1 no mesa. Reja klavnih PfV nic traja 2 leti, zato se plta^, zavleče, vendar zaradi s^r°jje nih obrokov ni veliko od intenzivnega pitanja g° je živine.
Ernest
STRAN 6
VESTNIK, 26. APRl^V
kmetijska panorama
Pirnica, vedno večji problem pri pridelovanju poljščin
Pimica postaja v zadnjih letih na naših njivah vedno večji problem, konkurira skoraj vsem poljščinam, tudi trajnim nasadom. V svetu jo ""Kajo med najbolj nadležne plevele. Kot plevel je razširjena v vseh de-1 ^ta, od arktičnega kroga do Norveške in Afrike. Zahteva sicer težko, vlažno zemljo, vendar kljubuje tudi suši v lažjih tleh. Letno lahko da „7 40 ,on zelene mase na ha. V tem primeru porabi čez 100 kg dušika, “krog 20 kg fosforja in čez 60 kg kalija. Plazeče se korenine, ki jih ime-nihustr™"11’ vsebuiei° škodljive snovi, ki zavirajo rast in razvoj goje-J Preteklosti je bil razvoj pir-baf nadzor°van v pestrem kolo-x lu’ z ročno oziroma mehani-obdelavo tal, ko so se rizomi lnkP<'Vr^n' P°sušili. Oženje ko-orocf3’ brane ali druga ter K' so razrezala rizome, at™00 manJŠa učinkovitost omogočili naglo ši-ranp;rlrnice' letošnjem letu in že 7' vegetaciji je pirnica vidna sta mnogll1 golih njivah. Pogo-kakn° Vprašanja in razmišljanja, k- S.e.P'rn'ce lotiti, da bi imeli
M?1UČinek Pri zatiranju, dai'?xn,IČna zatiranja nam ne meni a6^en>h rezultatov, to po-4ne ’ °a Se moramo 'otit' kemi-
RDEČA SADNA PRŠICA ALI RDEČI
Že zadnjič smo omenili, da bo danes beseda o škodljivcu, ki nedvomno sodi med najnevarnejše škodljivce vinske trte in sadnih dreves.
PAJEK
večant gsmo že, da so po-(atran' odmerk' atrazina v koruzi UvitPln/adazin dd.) slabo učin-leto a 1 neučinkoviti, naslednje dnise nnr^0 aIi Poškodujejo narav«, Jsčme. Istočasno pa iz svetui?mrstven'b razlogov od-itierknj1'0 uP.°rabo visokih od-bo taks atraz'na> v kratkem pa skon„na “Poraba tudi zakon-2pfepovedana.
cid u??'et Je v “Porabi herbi-^dovni;??™! vendar ne povsem jeeradJV° ^uje na pirnico, to i dranja -anJ extra Zaradi za-odPor ^^“''^nih plevelov (ne atrazin^ 8a kombiniramo z
1/h"1 tako’ da mešamo 2 kg nrla eradicona z dodatkom zin. j Pravka, ki vsebuje etra-Pred selk?.mb*nacijo škropimo niora bit'/'d° koruze. Sredstvo '0^15 c'V P minutah vdelano cer se m ,8'oboko v zemljo, si-2<nani«a ?J®8°V učinek naglo ber PtinomJ^mpmu Je tukaj do-
3 P"PomOček krožna brana.
več unO^kih koruze se naj-^tppivP r.ab'jajo kombinacije atrazin :Primextra, ciatral, lasso Jo pa n Podobno, ne učinkuje-'ndustriia Plrnico. Agrokemična
uPorahli r?zvila PriPavke, ki . mbinac- -0 z omenjenimi V' učinki 'Jam' ab 'očeno. Njiho-Pnpravki -° z?'° dobri, vendar ^^enkra^ n'so registrirani in h. t ne moremo svetova-
P>mice v širo-?ridelova„- “urah od začetkov Ju8oslavi;?a sladkorne pese. V avkov Jetir®8istriranih nekaj v« Jam0 ’ K1 J’n uspešno upo-J^ova J? zatiranje pirnice. °d dosipa'“kovitost je odvisna t^Oia Plevela'- Poznavania ^asu- ela ln razmer, ki so v
.et® »leden'h* a° Prcsla,e v svojem milijone let dolgem razvoju ne-> r“sne na ' “°b« in podnebnih sprememb, preživele mikrobne in P|Vc’	danes množično umirajo zaradi skrivnostnega zaje-
1 v cvet. 'n nepremišljenega človeškega škropljenja s STRU-
nasadih redko arvitih in da pestrost gojena lsečih cvetov ni na-raPazujemodnv ki te cvetove r^jasoi,,-; neštetih letih ^''e živnKZkocvetne rastline z... > e Vomo,, , cvetove in l Zelke Ve’ da bi privabile Snetimi sr, °p,raševalke, med ^“dstotno ele. z več kot lin	najpo-
i?Sk'm SVet ^°z,tje med rast-nnrazv>lo d„ m ,ln čebelami se vu^e čet ake mere, da so tajsko od® ln rast’ine ži-V c°vd?s"e d™ga od n Za bOgatr>etOV’b je čebelam sl Pa >?koH8l>O8rnjena’ rastli-hu Za Prenaša^-0 njihove obi-x S cveta n cvetnega prane “Ploditev CVet’ kar °mogo-čSvJ^etov in s tem n p.v sPletii^ebele ob vsem Čnr!1’ Ni naravnih soodvis-(J1 lom ali .z“ano, s kakšnim svi® Čebel« rko drugače naj-cv J6111 okor^0raj sleherno, v >0. ^su še tako skrito UiP^edi/o v 3^ še ’ kak° se ne n°ben Od ok?.hšu’ da sko-čut°-tane neoh^L. ^3^6 cvetov ček '“stinkt ' lskan- Ta močan Cebei. nkt’Je velika skrivnost
— Fusilade se uporablja za mnoge poljščine (sladkorna pesa, sončnice, krompir, paprika, kumare, čebula, korenje, grah, kapustnice itd.) V sadovnjakih, vinogradih itd. Pripravek uporabimo v količini 2—4 1/ha, ko je zelo suho, ne škropimo. Pritisk na škropilnici naj bo takšen, da navlažimo celo rastlino. Učinki so vidni v 7—14 dneh, propadanje pirnice pa v 3—4 tednih.
— Targa — japonski herbicid za uničevanje travnih plevelov, vključno pirnice. Dovoljena je uporaba v sladkorni pesi, soji in sončnicah, poleg tega pa je možnost njegove uporabe še v 28 drugih kulturah, za naketere še delajo poskuse. Uporablja se 1,5-2,5 1/ha ob dodatku 1,2% vlažila (radovit-u) v fazi, ko ima pirnica 3—6 listov. Učinki so vidni v 7—10 dneh.
— Grasidim, prav tako sistematični herbicid, se uporablja v grahu, sladkorni pesi, krompirju, čebuli itd. Za uničevanje pirnice ga uporabimo 4 1/ha, ko ima ta 2—3 liste oziroma ko je pirnica v polni rasti. Ob vročih dneh je priporočljiva uporaba proti večeru. Zaradi boljše oprijemljivosti je priporočljivo dodajati vlažilo. 2—3 ure po škropljenju naj ne, dežuje.
— Gallant 125 EE se uporablja za uničevanje pirnice v količini 2—3 I/ ha, ko ima ta 3—5 listov oziroma višino 15—20 cm. Priporočljivo je dvakratno škropljenje (2 1/ha + 1,5 1/ha) v časovnem razmaku 14 dni. Dovoljena je uporaba v sladkorni pesi, sončnicah, soji, oljni ogrščici in v trajnih nasadih.
— Na podobni osnovi je v Jugoslaviji še nekaj pripravkov, ki pa jih pri nas ne prodajajo.
5. Sredstva na osnovi glifosata (ci-dokor, herbatop, boom efekt, roun-dup) uporabljamo običajno v letu, ko je površina zasejana z žitom. V zadnjih letih je znanih ričkaj novosti pri uporabi sredstev na osnovi glifosata:
— odmerki za zatiranje pirnice so znižani tako, da uporabimo 4—5 1/ha enega od pripravkov ob dodatku 0,5 % sredstva hyspray,
— sredstvo uporabimo 7—10 dni pred žetvijo žit na delih površine (njive), kjer raste pirnica (faza formiranja semena),
— v drugi različici počakamo, da se po žetvi pirnica ponovno razrase in škropimo z istim odmerkom pozno poleti ali jeseni,
— zadošča 150—2001 vode na hektar, manjše količine vode pa so učinkovitejše kot večje,
— omenjenih sredstev ne priporočamo za uničevanje slaka, ker imamo učinkovitejše pripravke na osnovi 2,4D. Geza DŽUBAN, dipl. inž. kmet.
naravno ravnovesje v našem življenjskem okolju. Pri vsakem intenzivnem kmetijstvu čebel primanjkuje, zato ni čudno, da je čebela v razvitih deželah mnogo bolj iskana in spoštovana. Dobri sadjarji v svetu čebele bolj spoštujejo kot sam čebelar; ta navada bi morala priti pri nas v prakso.
Opraševanje čebel ima velik gospodarski pomen ne samo v sadjarstvu, ampak tudi za opraševanje drugih cvetočih kultur. Tega so se zadnje čase začeli zavedati tudi nekateri naši kmetijski strokovnjaki.
V bližini naših strnjenih nasadov bi morale biti čebele. Če čebeljnaka ni, bi si morali čebele naročiti in jih pripeljati med cvetenjem v nasad. Za čebele pa ni vseeno, kam jih postavimo, kakor so pridne, tako potrebujejo za svoje marljivo delo mir. Čebele ne marajo hrupa in drugih motenj, ker postanejo vznemirjene in manj uspešne. Velik sovražnik sta močan veter in močna sončna pripeka.
Ne bi smeli pozabiti, da so čebele tudi porabnik vode. Čebele potrebujejo zgodaj spomladi za svoj obstoj poleg nektarja in cvetnega prahu veliko vode, zato jim v nasadu namestimo napajalnik.
Čebelam je potrebno za nji-
Večina naših vinogradov je že odgnala, tako da so že jasno vidni prvi lističi. Če tak list utrgamo in ga na spodnji strani dobro pogledamo s povečevalnim steklom, bomo morda naleteli na drobne rdeče pikice, ali, bolje povedano, pršice, saj ob podrobnejšem pregledu ugotovimo, da se gibljejo. Pri nekoliko večjem napadu bomo rdeče pršice opazili s prostim očesom. Večino življenja pršice prebijejo na spodnji listni strani.
Zimska jajčeca prezimijo na starejšem lesu, pa tudi na enoletnem in dvoletnem jih najdemo. Na vinski trti so najraje v pazduhah okrog brstov, več jih je na nižje ležečih brstih, ki so bliže staremu lesu. Ob velikem številu zimskih jajčec so rozge okrog očes videti, kot bi jih posuli z
Ponovno dokup let za kmete
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega Zavarovanja Slovenije je v prvi polovici aprila spremenila sklep o pogojih za plačilo samoprispevkov za vštevanje časa opravljanja kmetijske dejavnosti v pokojninsko dobo. Konec leta 1988 je bila namreč ukinjena možnost dokupa manjkajočih let za kmete, spremenjeni sklep pa omogoča kmetom, da si bodo lahko ponovno dokupili leta, ki se bodo vštevala v pokojninsko dobo. Vlogo z ustreznimi dokazili je potrebno vložiti na območni delovni enoti strokovne službe Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ta služba pa bo tudj odločila o zavarovančevi zahtevi.	*
Pri tem pa velja poudariti, da bo dokup let tokrat precej dražji, kot je bil v preteklosti, saj je osnova za plačilo prispevka enaka znesku povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka oziroma povprečne neto zavarovalne osnove zavarovanca iz koledarskega leta pred vložitvijo zahteve, povečane za odstotek porasta pokojnin v tekočem koledarskem letu, do zadnjega dne v mesecu, v katerem je vložena zahteva za vštetje časa opravljanja kmetijske dejavnosti v pokojninsko dobo. Seveda tako določena osnova ne sme biti manjša od zneska najnižje zavarovalne osnove, določene z zakonom o pokojninskem in invalidksem zavarovanju za mesec, v katerem je bila vložena zahteva. Od tako določene osnove plača zavarovanec prispevek v višini 40 odstotkov. Zavarovanec je dolžan plačati prispevek za dokup pokojninske dobe v roku 15 dni od prejema sklepa in v enkratnem znesku.
L. Kovač
MANJ MLEKA
V Tovarni mlečnega prahu v-Murski Soboti ugotavljajo, da se je letos odkup mleka v primerjavi z lani zmanjšal za 5 in pol odstotka. Manjši odkup je posledica zmanjšanja staleža krav molznic, saj je po sklenjenih pogodbah njihovo število letos manjše za 1.950 glav. Vzrok za zmanjšanje staleža ne gre v tolikšni meri pripisovati odkupnim cenam mleka, pač pa dejstvu, da zlasti na manjših kmetijah opuščajo rejo krav. V primerjavi z drugimi cenami so odkupne cene mleka še spodbudne, saj so rejci za mleko, oddano v marcu dobili v povprečju okoli 4 dinarje za liter. Osnovna cena za liter mleka s 3,6 odstotka maščobe je znašala 2,90 dinarja, kompenzacija 0,55 dinarja, povprečna premija 0,37 dinarja in dodatek za kakovost povprečno 0,24 dinarja.	L. K.
ČEBELE
hovo marljivo in koristno delo
pomagati:
1.	Poljedelci: proti plevelom bi morali škropiti, ko ti ne cvetijo, ker so tudi herbicidi za čebele strupi. Oljne repice za zeleni podor ali drugih cvetočih poljščinah ne bi smeli podoravati v času. cvetenja, ampak prej. Tudi pri škropljenju proti boleznim in škodljivcem bi morali biti bolj pazljivi in v cvet ne bi smeli škropiti s škropivi, ki so za čebele strup.
2.	Gozdarji: ne bi smeli tako množično sekati vseh dreves, ki cvetijo in medijo, to so divje sadne vrste, vrbe, topoli, robidnice, jesen, glok, kostanj, akacije itd.
3.	Lovci: bi morali pomagati čebelam na ta način, da bi tu in tam posadili grm, ki najprej cveti, daje čebelam hrano, pozneje pa daje sladke sadeže za pernato divjad.
Varuhi okolja: bi morali opozarjati in mogoče tudi s kaznimi preprečiti množično uničevanje cvetočih grmov, ki so tudi okras pokrajine. Vse ostanke škropiv in prazno embalažo je potrebno uničiti na pravilen način, ne pa metati v potoke, zapuščene mlake itd. Čebele uporabljajo vodo in to seveda zdravo, nezastrupljeno.
rdečo papriko. Vendar so take epifitacije v pomurskih vinogradih prej redkost kot pravilo.
Če je vreme ugodno — toplo — se začne izleganje ličink nekako sredi aprila. Pri nas je ta čas ravnokar nastopil, zato temeljiti pregledi vinogradov nikakor ne bodo odveč. Ko se torej ličinke izležejo, se takoj preselijo na najnižje ležeče razvite lističe ter pričnejo povzročati škodo z izsesavanjem soka iz listja. Ko se tako nekaj dni hranijo, preidejo v stadij mirovanja, po katerem se prvič levijo. Tak ciklus prehrane, mirovanja in levitev se ponovi še dvakrat. In komaj po tretjem ciklusu se razvijejo samci in samice, ki so sposobne po nekaj dneh za parjenje in po oploditvi začno izlegati poletna jajčeca. Razvoj takega poletnega jajčeca traja
ŠKROPILNI PROGRAM ZA VINSKO TRTO
5.	Sadjarji, vrtnarji in vinogradniki: mislim, da smo mi sadjarji najbolj odgovorni za obstoj, razvoj in posluh za čebelarstva Ne da bi se zdaj vsi šli čebelarje ali pokupili nekaj čebeljih družin in s tem rešili ves problem, ampak da bi morali paziti v naših nasadih na čebelo kot na svoje oko.
Mogoče smešno, ampak to so dejstva, ki so povsod po svetu znana. Sadjarji in čebelarji morajo imeti skupne cilje z razvojem čebelarstva in sadjarstva. Na primer sosednja Avstrija ima 7 ustanov, ki skrbijo za napredek čebelarstva, pri nas ni nobene. Nekdaj smo se že v osnovni šoli nekaj učili o čebelah, danes še tega ne.
Torej sadjarji, čebelarji in vsi mi koristniki čebeljih dobrin (opraševanje, med) poskušajmo narediti vse, da bo propadlo čim manj čebel. Pri vsakem škropljenju moramo biti pozorni na čebele tudi takrat, ko je sadno drevje že odcvetelo. Pod drevesi in med vrstami raste cvetoči plevel, na katerega grejo čebele, zato moramo pred vsakim škropljenjem plevel pokositi ali zmulčati.
Čeprav nam daje detelja zemljišča, je nikakor ne bi sejali, ko zatra-vljamo nasad ali vinograd. Posebno bela detelja cveti zelo nizko, da je s koso ali mulčarjem težko odrezati cvet. V nasadih naj so take trave, ki ne medijo.
Po rezultatih sadjarske raziskave v svetu — nasvet:
1.	Opraševanje sadnih plemen s pomočjo čebel — ob vsem ukrep v tehnologiji pridelovanja sadja.
2.	Čebele so glavni opraševalci sadnih rastlin:-
Jablan in hrušk 90 %, kosmulj 95 %, ribeza 65-71%, jagod 35-42 %.
Za vsa plemena velja: navzkrižno opraševanje s pomočjo čebel na splošno poveča pridelek za 35—40 %, poleg tega pa tudi prispeva k boljši kakovosti plodov.
Vlado Smodiš, inž. agr.
okrog 12 dni, odvisno od vremena, predvsem od toplote, in nato še vsak stadij okrog 5 dni. Tako ima rdeča sadna pršica po podatkih opazovanj v Mariboru pri nas 6 do 7 rodov na leto.
Najbolj pospešuje razmnoževanje pršice topla in suha pomlad in seveda prav tako poletje. Tedaj so, kot temu pravimo, izrazita pršičeva leta. Za pršico najbolj občutljive sorte so: laški rizling, beli pinot, sauvignon, šipon.
Ker ima trta v tem času sorazmerno najmanjšo listno površino, so tudi poškodbe v tem štadi-ju najhujše. Škoda je odvisna od hitrosti izleganja ličink iz zimskih jajčec in seveda od tega, kako hitro napreduje trta v rasti. Če je rast trte hitra, rečemo, da je pršica prerasla. Ko se listna površina trte poveča, poškodbe niso več tako nevarne.
Drugi vrh doseže populacija pršic navadno v avgustu, vendar so takrat poškodbe dosti manj vidne kot spomladi. Le ob velikem napadu dobi listje značilno nezdravo sivo rumeno barvo, tako da ga lahko opazimo že na daleč.
Nedvomno velja za rdečo sadno pršico: Nikoli ne škropimo
Varstveni čas ukrep	Razvojni stadij	Bolezen ali škodljivec	Priporočena sredstva
1. predspomladan-sko škropljenje sredina aprila	očesa so napeta, iz njih gleda volna	akarinoza erinoza	folidol olje ali ole-oekalux 1 % ali oleodiazinon 1%
2. škropljenje proti pršicam	mladice imajo 2 do 5 cm	akarinoza erinoza	thiodan 0,2% ali neoron 0,2%
		rdeči pajek	nissorun 0,05% ali apollo 0,04%
3. škropljenje proti rdečemu listnemu ožigu	mladice 8 do 10 cm z 2 do 5 listi	rdeči listni ožig	dithane 0,2% ali folpet 0,2% ali an-tracol 0,2%
		oidij	cosan 0,3% ali karathane 0,06%
4. prvo škropljenje proti peropospori konec maja začetek junija	najpozneje, ko so mladice dolge 40 cm, kabmiki so dobro vidni. Napoved protiperonosp. službe	peronospora	antracol 0,2% dithane 0.2% ali folpet 0,2%
		oidij	cosan 0,3%
		grozdni sukači	fastac 0,015% reldan 0,2% ali zolone 0,2% ali ekalux 0,1% ali chromorel D 0,1%
5. drugo škropljenje proti peronospo-ri, v juniju 10 do 12 dni po prejšnjem	pred cvetenjem	peronospora	ridomil MZ 0,3% sandofan F 0,12% mikal 0,4% ali ci-mofol 0,3% ali galben M 0,25%
		oidij	tridal S 0,3% ali trifmine 0,03% ali sisthane 12 E 0,025% ali tih 0,01% ali topas 100EC 0,025% ali bayleton 0,05% ali rubigan 0,03%
6. tretje škropljenje proti peronospori polovica junija	po cvetenju	peronospora oidij	ista sredstva kot pri prejšnjem škropljenju
		siva grozdna plesen	ronilan 0,1% ali pinulin 0,1% ali sumilex 0,1% ali rovral 0,1%
7. četrto škropljenje proti peronospori sredi julija	jagode se razvijajo	peronospora	dithane 0,2% ali cimofol 0,3% ali antracol combi 0,2%
		oidij	isto kot pri prejšnjem škropljenju
8. peto škropljenje proti peronospori konec julija	jagode se razvijajo NAPOVED!	peronospora	cupramix 0,35% ali bakreni antracol 0,3% ali bakreni euparen 0,3% ali bakreni dithane 0,3% ali cuprafol 0,3%
		oidij	cosan 0,3% ali karathane 0,06%
		grozdni sukači	isto kot pri 4. škropljenju
9. šesto škropljenje proti peronospori sredi avgusta		peronospora	kupropin 0,5% ali bakreno	apno 0,5% ali cuprablau Z 0,5% ali Champion 0,5% ali bordojska brozga
		oidij	cosan 0,3% ali karathane 0,06%
		siva grozdna plesen	ronilan 0,1% ali sumilex 0,1% ali rovral 0,1%
Iztok Keuschler. dipl. inž. agr.
na pamet! S takim delom si po navadi naredimo več škode kot koristi. Temeljito pregledujmo svoje vinograde in škropimo le ob pojavu škodljivca.
Program zaščite pa bi bil nekako tak! Če smo imeli v prejšnjem letu opraviti z večjim pojavom rdeče sadne pršice, bomo letos pozimi nedvomno škropili z enim od pripravkov na bazi mineralnega olja (folidol olje, bjelo ulje, frutapon), vendar samo tam, kjer trta še ni odgnala. Tako je za letos, če tega škropljenja še niste opravili, sedaj prepozno. Če so na lističih pršice bomo uporabili enega naslednjih akari-cidov: neoron, nissorun, mitac ali apolo. Zelo dobro akaricidno delovanje kaže tudi karathane WP, ki ga drugače uporabljamo proti oidiju.
Verjetno bo to škropljenje zadostovalo.
Če se izleganje zimskih ličink zavleče na daljši čas, je potrebno škropiti dvakrat.
Na koncu bi še enkrat omenili, rdeče sadne pršice nikoli ne zatiramo na pamet ali pa za vsak slučaj. Vedno po temeljitem pregledu, ko je pršica na več kot 50 % pregledanih lističev.
Andrej Kraner, dipl. inž. agr.
STRAN 7
1990
pisma, mnenja, stališča
PREPOVEDANO
NABIRANJE
POLŽEV!
Veliki vrtni polži (Helix pomatias) so bili pred leti splošno razširjena in razmeroma pogosta živalska vrsta. V zadnjem času pa so zaradi čezmernega nabiranja postali ogroženi ter obstaja nevarnost, da bi izumrli. Vzrok je nanadzorovano komercialno izkoriščanje, ki se ravna izrazito po merilih zaslužka, niti malo pa ne upošteva bioloških zakonitosti vrste oziroma narave.
Z nabiranjem in trgovanjem z velikimi vrtnimi polži se ukvarja več delovnih organizacij, kot na primer Droga, Eta Kamnik, Slovenija — Sadje, Emona — Ribarstvo, Hmezad — Sadeks in druge. Domala po vsej Sloveniji je razpredena mreža odkupnih postaj ter stalnih in priložnostnih nabiralcev. Količina polžev, nabranih v enem letu, znaša skoraj sto ton.
Posledice takega masovnega in stihijskega izkoriščanja velikih vrtnih polžev so:
— Ogroženost vrste zaradi odvzema velikega števila osebkov in zaradi načina nabiranja (polže večinoma nabirajo pred časom razmnoževanja).
— Velik primanjkljaj biomase, kar pomeni nenadomestljivo vrzel v prehranjevalnih in drugih odnosih v biocenozi.
Veliki vrtni polži so tako kot sleherna druga rastlinska ali živalska vrsta nepogrešljivi sestavni del narave. V naravi so vsi njeni členi med seboj odvisni in povezani v celoto. Kakor hitro je eden od sestavnih delov odvzet, se poruši skladnost celotnega sistema.
Veliki vrtni polži so rastlinojede živali in so ene redkih, ki z lastnimi fermenti lahko prebavljajo celulozo. S tem znatno pripomorejo k razgrajevanju in pretoku snovi. Kot rastlinojedci služijo za hrano številnim mesojedim živalim. Odvzem več kot sto ton teh živali iz narave povzroča med drugim upočasnjen pretok snovi in pomanjkanje hrane za mesojede živali.
— Ogrožanje življenjskega prostora zaradi nabiralcev, ki preiščejo tudi najbolj skrite in doslej mirne dele narave, v njih povzročajo hrup, teptajo rastline in s tem uničujejo gnezdišča, kotišča, zavetišča in druge dele življenjskih prostorov živali. Nabiranje polžev je najbolj izrazito ravno v času gnezdenj in legel ptičev in sesalcev. Zaradi pla-šenja živali mnoga gnezdišča in kotišča propadajo. Na to opozarjajo Lovska zveza Slovenije, druge lovske organizacije, Kulturna skupnost Murska Sobota in Triglavski narodni park ter posamezniki.
Na osnovi vseh teh ugotovitev ter na pobudo republiškega komiteja za kulturo je oddelek za občo upravo in javne finance skupščine občine Ljutomer izdal 12. 4. 1990 ODLOČBO o začasni razglasitvi velikih vrtnih polžev za naravno znamenitost — kot ogroženo živalsko vrsto. S to odločbo je tudi prepovedano množično komercialno iztre-bljanje te vrste polžev. Ta prepoved NE velja za polže, ki so vzrejeni v umetnih razmerah. Odločba velja za čas 12 mesecev.
Podobno odločbo so sprejeli ali pa jo bodo še sprejeli tudi v drugih pomurskih občinah. Zato obveščamo vse morebitne nabiralce oz. odkupovalce, da bodo ustrezno kaznovani, če bodo prekršili določila te odločbe.
Vse bralce in tudi druge lepo prosimo, da začnemo razmišljati in delati v skladu z Naravo, katere del smo tudi mi, ljudje. Polži so tudi del te iste narave. V njej imajo svoje mesto in namen. Ne delajo nam nobene škode, ne onesnažujejo okolja, skratka, živijo svoje življenje. Ne iztrebljajmo jih le zaradi malo denarja, ki ga dobimo od preprodajalcev. Trdim, da Vi kot nabiralci dobite le drobtinice od velike pogače, ki se ji reče italijansko ali drugo tuje tržišče. Vi norite po koprivah, plašite vse živo, kradete naravi, drugi pa lepo sedijo na toplem in mehkem ter se vam smejijo.
Razmislite, če se vam to res splača. Mogoče bi še kakšno leto kaj zaslužili, naslednje leto pa nič več, saj ne bi imeli več kaj nabirati. Polži so pomemben člen v »prehranjevalni verigi«, in če ta člen izgubimo, se veriga pretrga. Narava bo to vrzel nekako že izravnala, vendar bo cena za to gotovo zelo visoka. Plačal pa bo tudi ČLOVEK, zato je potreben trezen premislek.
Lovska družina Ljutomer, Zeleni Ljutomera
Na osnovi sklepa časppisno-radijskega sveta Vestnika in radia Morska Sobota slovenski program na seji 28. julija 1988 si Uredništvo pridržuje pravico, da v skladu z Zakonom o javnem obveščanju, sprejeto vsebinsko zasnovo Vestnika in v skladu z materialnimi možnostmi objavo posameznega pisma, mnenja ali stališča odkloni, pismo skrajša, ali samo povzame družbeno pomembne odlomke. Kopij tekstov ne objavljamo.
Objava pisma, mnenja ali stališča še ne pomeni, da se uredništvo z vsebino strinja.
Mercator
USPEŠNO SODELOVANJE VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE Z OKOLJEM V OBČINI LENDAVA
Težko je strniti vse izkušnje pri sodelovanju vrtcev z okoljem in o odzivnosti okolja na pobude vzgojiteljic, ki si prizadevajo, da bi otroci med drugim čim bolj spoznali in doživeli svoje okolje, da bi si pridobili in utrdili spoznanja o ljudeh, predmetih, pojavih in dogodkih v okolju, obenem pa bi uživali srečno otroštvo.
Želja vzgojiteljic je, da bi odrasli iz neposrednega okolja čim več zvedeli o tem, kaj počnemo v vrtcu. V ta namen uporabljamo vzgojiteljice različne oblike, npr., z otroki obiskujejo obrtnike v kraju, opazujejo delo na kmetiji, obiskujejo starše na delovnem mestu, dedka in babico na domu itn. Prisrčna pa so tudi srečanja otrok z odraslimi v vrtcu, posebno še, če jim ti povedo kaj zanimivega ali nenavadnega.
Najtesnejše stike pa imajo vzgojiteljice s starši in starimi starši, ki nam radi priskočijo na pomoč pri izvajanju vzgojnega programa. Ob takih priložnostih lahko starši in drugi krajani spoznajo, da je delo vzgojiteljice v vrtcu nekaj več kakor samo čuvanje otrok, da potrebujejo pri tem delu veliko več sredstev, kot jih lahko zagotovi delovna organizacija. Zato smo bili že večkrat deležni pomoči staršev naših otrok in drugih krajanov. Pomagali so nam ob različnih priložno-
stih in v različnih oblikah, pri novogradnji nekaterih vrtcev s prostovoljnim delom pri urejanju igrišč, pri zbiranju industrijskih ostankov, izdelovanju igrač, igral. Naj naštejem nekatera podjetja in krajevne skupnosti v Lendavi: Lek, TLO, Varstroj, Elektrokontakt, Veterinarska postaja, Opekama, Gozdarstvo, Združenje obrtnikov Lidnau, Ljubljanska banka, Mura, Gidos, Univerza! ter krajevne skupnosti Črenšovci, Bistrica, Čentiba, Hotiza, Lendava, Odranci, Gaberje in Gorice pri Lendavi. Posebno pozornost pa so pred nedavnim namenili otrokom in vzgojiteljicam v vrtcu Turnišče. Tam so na pobudo članov sveta staršev, ravnatelja OŠ Turnišče in vzgojiteljic zbrali pri krajanih, delovnih organizacijah Planika in Rašica ter krajevni skupnosti toliko sredstev, da so kupili televizijo, videorekorder in kasetofon. Delovna orgranizacija Ina Nafta pa je otrokom in
vzgojiteljicam v vrtcu Nafte poklonila televizijski aparat.
Vse to seveda ni luksus, ampak dragocen vzgojni pripomoček. Med tiste, ki so pripravljeni pomagati, lahko Vzgojno-varstvena organizacija šteje tudi zasebnika Jožeta Tompo iz Lendave. Dobro medsebojno sodelovanje je tudi med vrtci in osnovnimi šolami, posebno še osnovno šolo s prilagojenim programom in delavnicami pod posebnimi pogoji, Kulturno skupnostjo, Nepiijsagom, Radiem in vsemi tistimi, ki se borijo za zdravo okolje. Lahko bi še naštele kamenčke v mozaiku dobrega medsebojnega sodelovanja, zlasti še ob pomoči pri zbiranju materialnih sredstev v VVO. Vse našteto v tem sestavku je lep dokaz, kako si lahko solidarnostno pomagamo.
V imenu delovne organizacije VVO se vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, najlepše in najtopleje zahvaljujem.
Efka Alt
ODGOVOR NA ODGOVOR KRAMBERGERJA KRAMBERGERJU
Pravijo, človeku mlinu
pa...
da normalnemu poveš enkrat, v dvakrat, tretjič
Čeprav nerad in v nasprotju s svojo maniro javnega nastopanja V občilih sem se zaradi bralcev in sebe samega prisiljen in dolžan še enkrat oglasiti glede moje analize fenomena »Kramberger«, in to z osnovnimi pojasnili na njegovo kompilacijsko pisanje:
Sem čisto navaden človek, brez bolnih ambicij in brez lažne fasade, ki se v svobodi, katero tako vehementno razglašamo, tudi svobodno izražam. Zato moje pisanje nikakor ni žaljivo, res pa je, da resnica boli in je silno neprijetna, če se postavi na ogled javnosti. Svoje prispevke vedno podpišem s polnim imenom in naslovom, nikoli . ne skrivam identitete barve prepričanja in mišljenja. S ponosom sem kot edini manifestant mahal s transparentom pred nosom vsiljenemu patronu Slovencev na njegovem diarejičnem predvolilnem shodu v Radgoni prejšnji torek, medtem ko je zagnano spiral dostojanstvo s podstrešij ubogih poslušalcev. Tako kot v »svojem« odgovoru v časopisu, me je tudi tam javno zmerjal s komunistom, čeprav nisem član, ne simpatizer nobene uradne stranke in
nisem nikoli glasoval za nič in za nikogar. Povedal sem že, da želim in se trudim ostati svoboden!
Verjetno ima Kramberger redko, če ne edinstveno zmožnost presoje ljudi, saj loči komunista od nekomunista že po fiziognomiji in je po njegovem komunist križanec med volkodlakom in . Belcebubom. To je eno, ko se me loti na rovaš komunistov, drugo nedopustno farizejstvo pa so nametane fraze in zgodovinske neresnice, ki jih je pisec članka v njegovem imenu izbrskal iz leksikonov, kateri so že dolgo ob veljavo prave resnice o Slovencih in njihovi državnosti. Mislim na navedenih tisoč dvesto let pod Germani in slabih 6 % tega našega dragocenega časa pod Srbi. Iskanja in spoznanja se lahko korenito spremenijo tudi v, najbolj črni temi, kajti človek, narod je lahko formalno zasužnjen, ni
'pa nujno, da je avtomatično postal lastnina.
Končal bom z nesrečnima Kristusom in Marxom, katere je pisec stlačil v isto vrečo, mene pa določil kot satelitsko smet. Menim, da so odločilno finalno vlogo pri prvem odigrali Judeževi srebrniki, pri drugem pa Engelsov izkoriščevalsko pridobljeni denar, katerega je dobrohotno namenil očetu Kapitala. Ivan Kramberger pa svoj denar troši le za lastne nagonske interese!
Skoda, da samozvani »oče naroda« teh vrstic ne bo imel več priložnosti prebrati, saj se je medtem verjetno že odselil, kot je zatrdil v intervjuju, če ne bo izvoljen. Morda bo imel več sreče v kakšnem drugem »burgu« ali »dorfu«, da bo lahko ponovno deranžiral mir, dostojanstvo in čast ljudi.
DOMINIK REŠČIČ
Kdaj popravilo mosta?
Hoja preko mosta čez potok Črnec v Mali Polani je tvegana. Leseni most je načel zob časa in je zaprt za ves promet. Domačini so most uporabljali za bližnjico do svojih polj. Kdaj bodo začeli popravljati ali graditi novi most, se sprašujejo občani in odgovor želijo od krajevne skupnosti. Začela so se spomladanska dela, pa bi bilo prav, da se ta problem reši. Strohnele deske bi lahko hitro nadomestili z novimi, da bi omogočili vsaj pešačenje prek mosta.	J. Ž.
Mercator- Sloga
GORNJA RADGONA, d. o. o
MERCATOR — SLOGA JE
V PRENOVLJENEM ŽUPNIŠČU
V APAČAH ODPRLA DISKONTNO PRODAJALNO
S PESTRO IZBIRO PIJAČ, PREHRANE, ČISTILNIH IN
PRALNIH
SREDSTEV PO UGODNIH
- DISKONTNIH CENAH
PRIČAKUJEMO VAS:
OB
OB
OB
DELAVNIKIH OD 8.
SOBOTAH NEDELJAH
OD 7.
OD 7.
DO
DO
DO
16. ure
13. ure
11. ure
Shod radgonske ZSMS padel v luknjo!?
Avtocesta Lendava—Ljubljana bo od vseh povojnih projektov najcenejša. Radgonska ZSMS jo hoče graditi sama in to tako malošte-vilčna, da skoraj ne bo stroškov.
Po naključju sem v Večeru prebral odlomek, da prireja ZSMS v Radgoni javni shod, na katerem naj bi postavili zahtevo za čimprejšnjo zgraditev omenjene ceste.
Da obiščem ta shod, sem se odločil iz dveh razlogov. Prvič, ker se vedno jezim, ko se peljem po tej valoviti cesti v Maribor ali Ljubljano, in drugič zato, ker me je kot demosovca zanimalo, kako bodo mladi to izpeljali.
Na shodu je igrala godba Modri val »diksilendovske« melodije, na ploščadi je stalo nekaj deset radovednežev, pred godbo so otroci pridno nabijali ritem z nogami. Bilo nas je vsega okrog 50, vštevši občinske može, ki bi sicer ta popoldan morali delati, vendar, saj veste, solidarnost.
Častna gostja, gospa Vika Potočnik, osebno jo zelo cenim in spoštujem, naj bi predstavila program ZSMS-liberalne stranke. Zaradi tako majhnega števila obiskovalcev pa tega ni storila in je po mikrofonu povedala samo eno anekdoto, kako je v rojstni vasi Mali Nedelji padla v neko luknjo, potem je hitro odšla. Smejal se ni nihče. In v luknjo je padel tudi ta shod radgonske ZSMS.
Upam, da mi ne boste zamerili, če vam svetujem naslednje: Pozdravljam in podpiram take in podobne pobude. Ne zavidam Vam predvolilnih točk, ki si jih nabirate s takimi iniciativami. Zamerim pa Vam, če mislite, da boste lahko tako težak problem rešili sami, brez podpore vseh občanov in, jasno, brez podpore drugih strank v Gornji Radgoni, ki bi — če bi bile povabljene — veliko prispevale k uspešne-
mu poteku shoda.
Andrej Hrastelj Prešernova 29 Gornja Radgona
Pohvala brodarjem in krmarjem
Poleg nekaterih revij, ki jih prebiram, ključno dobil tudi ne aj številk Vestnika. Z za -j stvom in pozornostj • prebral. Ugotovil sem, iaj aktualen. Poleg poMičnm j tijskih in športmh č a ^^,. dosti drugega zanimiv g pjs®i Nisem pa zasledil rub * bralcev ali pa kaksneg .
srna, tudi jaz izhajam 1 Prekmurja. Kot mla j j, moral zapustiti dom^ J. oditi s trebuhom za. kru cer ne daleč, pa vendar ^ ne morem pogosto kraj. Vsi smo bolj ah ma U zani na domači kraj, jak, žal že pokojni pišaeJ Kranjec, je s tolikšno JI opisoval revno, a lep P sko pokrajino. _ .	. p0®i«
Tudi mene vezejo lep K na mladost, seveda so “ Sedaj, ko prihajam ved^ a jeseni življenja, me v nejo spomini in misli n kraj. Na cvetoče akacjsef in vrtinčasto Muro, K 5 j Sft včasih tudi bal. Tudi mini so vtkani v moj|0 Vesel sem, kadar prih J žino ali sam, ker se je »J kemu času vse spremem hiše, lepo urejeni vrto >> dosti cvetja, ki je pol&-e zelo značilno za
Naj ob koncu P°hvaLt K1 darsko društvo, ki J«, prebral, s prostovoljni postorilo, da se zopet a	ji
no vozimo čez Muro.	jd
lahko izrekel še m^L tudi na drugem podroP J
Upam in želim, da n . po demokratičnih vo in da bomo še bolj zad ji bodo izvedli prog«®-’ obljubljajo Iz Prekmu W jo znam politiki, kot s uj# drugi. Mislim, da nas mi ne bodo razočaran, jA izvoljeni. Alojz jjjJ1
Maribor, Ulica V. Vlahov
Očitno gre pri us ta n zasebnih podjetij Pn. ji predpisov za nekaj kot je samo poslovna > ^i pa še ta je, zgleda. ze n ? pridejo v ospredje inte ^alf meznikov in njihovi nen visoki zaslužki, ko so s gneF ki čez noč prelevili v «s£jajal*, slovneže. Tukaj je tudii izU / slovnih skrivnosti mati®1,^ jetij. Dovolj zgovorno t0^^ pojasnilo gospodov 'Z A ki je šel v stečaj - pos>®v se so to že predvidevali, Pa po znašli in sedaj zelo ^1» marijo svojo uspešno poslovno barko. 10b J
Nazadnje, kako je sP.,jteF žno opravljati tem »'^atičC dva posla — svojega v n <( i podjetju in še zasebno■ pomeni, da izkoristijo sv ? nje v delovni organiza ■ UjiiJ toliko, kolikor menijo, 0 no, ker so v ospredju za * teresi, dobro vedo, kaj J p’ najboljše v poslovnost'_ $ koristijo za sebe. Večle $ nje in navezave stikov partnerji jim to uspesn čajo.
Skrajni čas je, da se « epidemiji stopi na prsi mogoči njihovo dejavn ^tr jim je mar, kako posluj® podjetje, kar zadnje čas . iejo številni stečaji pod) krb>-» publiki Sloveniji. Brez■	J
bi dobro opravljali dem ge v podjetju, jim ne bi ,:etje šalo ustanoviti lastno P , 2.000 din ...	kajOL
Dobro bi bilo slišati, { K menijo delavci neposre izvodnje, delavski sveti kat, ki se zaman trudi 1 j# življenjske razmere, % cev, ko pa je že vnaprej jo; čeno, pa še OD so na nija"
69250 GORNJA RAP j
Sarvis in prodala razarvnih CMov telafon: (062) $9-711
KSSSRgŠ ” UGODEN NAKUP V ČASU POPUSTOV
KOTLI ZA CENTRALNO OGREVANJE — OLJNI KOTLI — GORILNIKI
BOJUERJI “ TOPLOTNE ČRPALKE -
SKUPAJ S TRGOVINO

STRAN 8
VESTNIK, 26. APRl^
kulturna obzorja
PEVSKA SREČANJA jejo mhd'3 S° P^5^3 srečanja, ki jih vsako leto z veseljem pričaku-0§ Jože k"1 ™r.as'' zborovski pevci. Prvi so se predstavili letos v avli ne. Pohv. ^^5 Gornji Radgoni mladinski zbori omenjene obči-Marija Dul6” ^ b'! Povsem MPZ OŠ Gornja Radgona, ki ga vodi Pro musiraan^	Prireditvi je nastopil kot gost mešani pevski zbor
Drugi del 3 *” Maribora z zborovodjem mag. Ivanom Vrbančičem, v Učencih6 bJe’ na ^ater* so se predstavili otroški zbori, je bil včeraj Lendavi n i- av J3!1? v^eraj pa so v telovadnici OŠ Drago Lugarič v Predstavil6 ' ?tr°šk’ *n mladinski zbori lendavske občine. Tam se je »ovnih šo^R' -m z^orov> žal le dva otroška. Niso nastopili zbori os-odraslih zbn'S^nCa’ Genterovci in Odranci. Končana je že tudi revija rov občine Ljutomer, ki je bila včeraj v Domu kulture.
^Isobntt Se? .sPremljala najprej srečanje mladih pevcev osnovnih tudi revii 6 ° .ne> ki je bila v soboto v kinu Park v Murski Soboti, in lahko o n” ?tr°šR'h zborov v Radencih, ki pa je bila prepozno, da bi enajst zho P1?3',’ v tej številki Vestnika. V Murski Soboti je nastopilo menjak 'Z ^s^b osnovnih šol. Nastopili so pevci OS Dane Šu-^Suhad i ..vard Kardelj iz Murske Sobote z zborovodkinjama Anka^ o§ c a 'n ^elgo Horvat, OŠ Beltinci, ki jih vodi Mimica Far-^efanom p • Z zb°rovodkinjo Milevo Kralj-Buzeti, OŠ Rogašovci s letos na R?zmaoom in OŠ Tišina z Ladislavom Gvorekom. Žal seje V1J° prijavilo zelo malo zborov.
'zzvenela zelo monotono. Pričakovati je bilo intenziv-enetn ali d 2310	^''a tudi marsikdaj nečista intonacija, v
Če Oh 2j. v®“ primerih se je podrla celo osnovna melodična linija. *orovodi?V1 n'.ustreznega materiala, hiša ne stoji, je na pogovoru z je tevjj0 Im P^spodobi povedal mag. Ivan Vrbančič iz Maribora, ki ^za lenPrem - - 'n -!0 strokovno ocenil. Vsi zbori bi lahko naredili stžnostj t?<r UZ*-C’ra-nje’ premalo je bilo dinamičnih in agogičnih raz-Jiunsko Ul01 P” najboljših zborih, ki so v marsičem dosegli celo vr-tt Murshe °v°stno raven (mladinski pevski zbor OŠ Edvard Kardelj Pevski zbn nčte’ otr°ški pevski zbor OŠ Tišina, mlajši mladinski Pogledam v ^ane Šumenjak iz Murske Sobote in še kateri). Ce bro izbran Kro8ram Posameznih zborov, je bil le-ta pri vseh zelo do-^vnan. 7, • Or^a bi bil lahko program otroških zborov vedreje na-Dane tnimiv. Program je predstavil edini mlajši mladinski zbor v°>pa ]eDj 3menjak iz Murske Sobote. Zapeli so enoglasno Na jurje-pavo8iasni romantično narodno Perice Radovana Gobca in neumiti deklici. Omembe vreden je gotovo tudi ’ Adami& ™ mlinskega zbora OŠ Edvard Kardelj, Ciganska Emi-se lahkn • Mokranjčevi Tebe pojem in Primorski napevi. Malo Ko zbori pohvalijo z domiselno interpretacijo skladb.
P^nja’]^0 v?e Pa 'c ni bilo za občinsko revijo zborov. Slabše kot M zborow3LjePredstav'l mladinski pevski zbor OŠ Rogašovci, pa oukinja OŠ Grad si še nabira izkušenj.
^otom nri VelJa mlade pianiste, ki so dobro opravili svoje delo in n "sinEll°D°6li h kakovosti. To so bili: Dejan Ebenšpanger, Olga ^ffovega “ratma. Revijo pa so gotovo popestrili inštrumentalisti ^Mrek. ,nStrumentarija, ki jih vsako leto skrbno pripravi Ladislav
Sie
J^aje	k' 8a zborovodje vsako leto vložijo v naporne pev-
?Wi primer’	nastope, ni poplačan. Ko bi se naj zdaj naj-
m 'n s'cer vr 'Z naJboljšimi iz sosednjih občin, je zmanjkalo denar-z^občms. J^onierski občini, ki bi morala biti letošnja gostiteljica । RO Lendavi sre4ania- Le-ta je srečanje odrekla, dogovori tečejo z n kdo se bo a’ a b°j'm se, da so peli najboljši in najslabši sami sebi.
v Prihodnje trudil biti najboljši?
SMILJA GABER
OBJEKTIVU
RAZSTAVA OLORIS
Bilo je spomladi leta 1975, ko smo prvič prišli na polja z imenom Oloris, severno od vasi Dolnji Lakoš, in niti slutili nismo, kaj vse skrivajo ta polja pod površino, prav tako pa ne, da bodo na teh poljih šest let pozneje velika arheološka izkopavanja. Da je na poljih Olorisa nekoč nekaj bilo, sta nas delavce v muzeju opozorila domačina iz Dolnjega Lakoša Pavel Szunyogh in njegov sin Aleksander, saj so pri oranju vedno znova in znova odkrivali črepinje starih posod. Radovednost je bila tolikšna, da smo se že jeseni istega leta odpravili na polja Oloris. Z nekaj poskusnimi sondami smo odkrili, da se pod nanosi zemlje skrivajo ostanki naselbine iz časa bronaste dobe. To kar je bila le slutnja, le upanje, da skrivajo polja na Olorisu pomembne ostanke bronastodobnega naselja, so večja izkopavanja leta 1977 potrdila in odprla pot velikemu arheološkemu raziskovanju, ki se je začelo leta 1981. Tega leta se je začela pot do uspeha, pot do novih dragocenih odkritij in spoznanj. Raziskovanja so potekala do leta 1985. Muzeju v Soboti pa se je zaradi obsežnosti in kakovosti del pri raziskovanju pridružil Inštitut za arheologijo pri ZRC SAZU v Ljubljani.
Danes muzej v Soboti odpira razstavo o tej naselbini in kakor da se je spet ponovil čas izpred petnajstih let Spet je pred nami upanje in želja, vendar tokrat drugačna, da bi razstava na zadovoljiv, razumljiv in na najboljši način predstavila oloriško naselbino. Le upamo lahko, da bo tudi razstava izžarevala tisti čar, ki nas je vse, ki smo delali in raziskovali na poljih Olorisa, tako prevzemal in zasvojil. Zasvojil predvsem s čarobnim trenutkom preteklosti, ki se je neizogibno prepletal s sedanjostjo, saj so oloriška polja daleč naokoli edina neokrnjena naravna oaza s še ohranjenimi močvirnatimi jarki in jelšami okrog nekdanjega naselja. Zdi se, da je svet tukaj drugačen, lepši; mar zato, ker črpa svojo lepoto iz časa, ki ga ni več?
Po vsebini je razstava razdeljena na dva glavna dela. V prvem bo najprej prikazana pot od upanja do uspeha in obiskovalce popeljala po stopinjah odkrivanja najprej v leti 1975 in 1977 in nato do leta 1981, ko so se začela sistematična arheološka raziskovanja. Sledil bo prikaz delovnega dne, saj bo obiskovalce razstave nedvomno zanimalo, kaj neki delajo arheologi od jutra do večera, kako neki poteka njihov delovni dan. Odločili smo se, da predstavimo en takšen delovni dan na Olorisu. Ko smo listali po zapiskih terenskega dnevnika, smo se odločili, da predstavimo dan z datumom 20. 9. 1982. Kratki teksti bodo razlagali, kaj se je tega dne delalo na terenu in kaj seje tega dne delalo v hiši v Dolnjem Lakošu št. 3 (ki nam jo je
-----SPODBUDNA OCENA--- SODOBNEGA PLESA IN OBETI KLASIČNEGA BALETA
* i^?ANJl gasilski dom - N*	doin' £
?ara l86°' '®‘a ^»j®"* kot izolira**
k' Je prvotno vabil« tu	postavili
stola ^'ezni. Ob njej so	mojster *oj«"
tistem s8’ J® preden so ga podrli, fo og gasilskih »od J* ko,X^ ie dobila Murska Sobota vrsto no.UR, w « ta krat 50 pobili in uvedli nočno patndjo- R gasilske-8» 4^ P3™® brizgalne načrtovali tud« S^^Hla «	"
j™ j® to 1 sv®*0™’ starega U ‘»kaciji zrasel šele po 1950. letu. Nam» /elcB1£1 med Mojst^. bojijo zdaj ob ulici Štefana Kov oastal po n*cr ar^ko ter Staro J ,ico Woki gasUskl dom, k' * “ ob < »• kihSr.Meta iz Maribora, pa se bohoti na »
Mici.
»Ugotavljam, da plesna dejavnost zadnjih let v Murski Soboti izjemno napreduje. Ne narašča le po količini, ampak tudi po kakovosti. .Opazen je vpliv plesnega studia Intakt, kjer dekleta pod strokovnim vodstvom Matjaža Fariča uspešno trenirajo in vodijo mladi plesni kader. Na srečanju smo videli kar precej otroških plesnih skupin z nižje stopnje osnovne šole, ki bi jih morala posebej pohvaliti,« je dejala Minka Veselič, selektorica občinskega srečanja plesnih skupin v Murski Soboti. Obenem pa opozorila, da si mlade mentorice zaslužijo posebno pohvalo, saj so to dekleta, ki nimajo toliko možnosti sodelovati na plesnih seminarjih in nekako same iščejo pravo pot v plesni ustvarjalnosti.
Tokrat jim je to v precej toč-čkah uspelo, saj se vidi v koreografijah in sami izvedbi pravilen plesnovzgojni pristop do tako majhnih plesalcev oziroma otrok. Pri mladinskih skupinah je opaziti napredovanje zlasti pri dekletih plesne šole Intakt, in sicer pri treh koreografijah, ki so izredno dobro kompozicijsko postavljene, pa tudi izpovedno. Ustvaijalnost teh mladih ljudi je prepričljiva, med skupinami, ki se uvrščajo na območno srečanje
Leseni rodnjak iz 14. stoletja pred našim štetjem je edinstvena najdba v Evropi, zato ni naključje, da je ovekovečen na plakata, ki vabi na otvoritev in ogled razstave Oloris. Arheologi so ga odkrili na obrobju bronastodobne naselbine pri Dolnjem Lakošu. bb
med raziskovanjem prijazno odstopil Bogomil Kotnjek iz Lendave), kjer je ekipa začasno bivala. Tekste, ki se nanašajo na zunanje delo, bodo dopolnjevale fotografije in risbe. Kotiček sobe z delovno mizo pa bo predstavil pristno delovno vzdušje v hiši. Z rezultati raziskovanja na Olorisu se bo sklenil prvi del razstave. Obiskovalci bodo izvedeli, da se je od leta 1981 do 1985 raziskovala notranjost naselbine, obrobje oziroma obodni sistem naselja in poseljenost oloriške okolice. Izvedeli pa bodo tudi, v kakšen čas je uvrščena naselbina, kakšen tip naselbine je, nekaj o podnebju in rastlinstvu, o poljedelstvu in živinoreji, obrtni dejavnosti, trgovini in prometu, socialni strukturi prebivalstva, umetnosti in duhovni kulturi in o pokopavanju, torej vse o času, ko je živela naša naselbina.
Upamo, da bo obiskovalec v prvem delu razstave dobil osnovno informacijo o tem, kako so potekala arheološka raziskovalna dela na Olorisu, kaj vse je bilo odkrito in izluščeno pozabi in o tem, kakšna je bila naselbina, kakšna je bila njena urbanizacija, arhitektura in kako je potekalo življenje prebivalcev v njej. Kajti v drugem delu razstave ne bo obremenjen s teksti, fotografijami in ne risbami, saj bo stopil v drugi svet, v svet in čas življenja oloriške naselbine. Res je, da še danes velja, da morajo biti dragocene muzealije kar se da zaščitene, in tako bo tudi na naši razstavi. Vse premične najdbe, izkopane na Olorisu, bodo v vitrinah. V prvi vitrini so razstavljene najlepše in najbolj značilne najdbe iz hiš, to so predvsem lončene
Izrazni gibi plesalk in mentoric plesnega studia Intakt.
Foto: N. Juhnov
plesnih skupin pa so: plesna skupina osnovne šole Karel Destov-nik-Kajuh (nižja stopnja), plesna skupina iz Bogojine, plesni studio Intakt in skupina Reduktion Absurdum, ki jo vodi Nataša Šiftar, ter Ekstatični krik Nataše Horvat.
Klasičnega baletnega giba ob sodobnem izraznem plesu ni bilo videti na občinskem srečanju plesnih skupin, obeti pa so, da
posode in deli oziroma ostanki nekdanjih hiš. V drugi vitrini so najdbe, najdene zunaj hiš — iz dvorišča, iz peči in iz jam, ki so bile na prostem. V tretji vitrini so najdbe iz obrobja naselbine, kot so lončenina, leseni deli ograje, ki je obdajala naselbino, in leseni deli vodnjaka, ki so ga naredili prebivalci za zajemanje čiste vode. Za vitrinami pa bo v obliki rekonstrukcij predstavljeno tisto, kar je za vedno izginilo in se stopilo z zemljo, ki je tekom tisočletij zakrila ostanke naselja, pri izkopavanjih pa je bilo najdeno kot lisa, kot obris ali kot majhen delček neke celote. Za prvo vitrino bo videl obiskovalec kot odsev med resničnostjo in domišljijo oloriško hišo, za drugo vitrino dvorišče s pečjo in za tretjo rob naselja z vodnjakom in ograjo. Razstavljeni predmeti v vitrinah so torej delček neke resničnosti in bodo zatorej odsevali in proje-cirali slike, katerih celota so nekoč bili. Ce nam bo uspelo ustvariti še močvirsko ptico, ki je bila duhovni simbol naše naselbine, pa močvirsko meglico in zvoke, ki so bili v takšnem naselju, ali bo potem obiskovalec doživel trenutek preteklosti? Pridite in poskušajte ga doživeti!
Na koncu pa samo še pripis, čeprav bi po vsej verjetnosti mo-' ral soditi na začetek tega pisanja. Da je razstava nastala, je bilo storjeno veliko dela, začenši od samega izkopavanja do obdelave gradiva v muzeju, od pridnih rok Lakošancev in študentov, ki so sodelovali z arheološko ekipo na terenu, do restavriranja, rekonstruiranja, risanja in nasvetov ter idej kolegov, prijateljev in sodelavcev.	Irena Šavel
bo v poletni plesni delavnici v Murski Soboti priložnost tudi zanj. Razred za klasični balet bo odprt takrat, ko bo zanj ustrezen pedagog; Sanja N^škovič^ katero Matjaž Farič načrtuje plesno delavnico, pa bo poučevala klasični balet na način sodobne tehnike. Plesna delavnica bo od 5. do 12. avgusta v Murski Soboti.
Brigita Bavčar
kulturni koledor
ČETRTEK, 26. APRILA
MURSKA SOBOTA — Ob 19.00 bo v Kulturnem centru Miško Kranjec otroritev razstave Oloris — bronasto-dobna naselbina pri Dolenjem Lakošu, Id jo je pripravil Pokrajinski muzej pod vodstvom Irene Šavel. Razstava bo odprta do 20. maja, dogodek pa bo otvoritev s posebnim kulturnim programom.
GORNJA RADGONA — Ob 19.00 v kulturnem domu predpraznični koncert domačega ženskega pevskega zbora in mešanega pevskega zbora Štefan Kovač iz Murske Sobote.
PETEK, 27. APRILA
KOBILJE — Ob 19.00 bo v prireditveni dvorani občinsko srečanje odraslih folklornih skupin s prikazom ljudskih običajev s tega območja. Nastopilo bo šest folklornih skupin: Iz Dobrovnika, Bistrice, Turnišča, Kobilja, Radmožanec in z lendavskega srednješolskega centra.
PONEDELJEK, 30. APRILA
GORNJA RADGONA — Prvomajsko srečanje s kresovanjem bo ob 19.00 na grajskem hribu.
MURSKA SOBOTA — Ob 19.00 bo na trgu Zmage prvomajski shod s kresovanjem in programom, v katerem sodelujejo pihalni orkester, kul-tumoumetniško društvo Mura in zabavni ansambel Royal Flesh.
razstave
MURSKA SOBOTA — Poleg razstave Oloris v soboški galeriji je v likovnem razstavišču Ljubljanske banke — Pomurske banke na ogled zanimiva razstava tapiserij Silve Horvat iz Škofje Loke.
Tehnični način izražanja v likovni umetnosti v načelu vedno vpliva na obliko, posredno pa seveda tudi na vsebino. Tapiserija kot tkalska zvrst, ki se je v zgodovino zapisala kot izrazito uporabna umetnost, se torej prilagaja prostoru predvsem kot stenska dekoracija, kot posebno nadomestilo za slikarski objekt, dobiva y sodobnem času še posebno vlogo: prerašča v samostojno kreacijo prav zaradi razširjene pomenske funkcije tehnične strukture same kot posledice razširjenega tehnološkega pristopa, prijema, prav v iskanju novih izraznih možnosti Najradikalnejši pristop v tem smislu je bil prav gotovo sestop tapiserije s stene v prostor, se pravi preraščanje v samostojen plastični objekt v povezavi z raznorodnimi materiali.
Tako je med drugimi zapisal na zloženko, ki je izšla ob otvoritvi razstave tapiserij v Likovnem razstavišču ljubljanske banke — Pomurske banke znani likovni kritik Aleksander Bassin. Razstava del oblikovalke in tkalke tapiserij Silve Horvat bo odprta do 18. ma-ja.
LJUTOMER — V galeriji Anteja Trstenjaka bodo do 12. maja razstavljene slike akademskega slikarja Stojana Graufa.	,
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin so na ogled fotografije dr. Franca Bučarja z motivi Kostanjevice na Krki.
knjige
US PESNICE TEGA TEDNA v knjigami DOBRA KNJIGA v Munki Soboti so: Grid Blyton — S PRIJATELJEV ZNOVA NA KIRRINOVEM OTOKU (Mladinska knjiga). Ivan Kreft — AKCIJA 50 (Spori in spopadi v spominih in dokumentih. IV. knjiga) in SLOVENSKI PRAVOPIS I pravila (Državna založba Slovenije).
STRAN 9
ne zgodi se vsak dan
IZRAELSKI BOGATAŠI
razvil v bogato, izrazito porabniško dražbo. V kratkem času se je oblikoval razred novih bogatašev. Medtem ko so prvi naseljenci krčili goščavo z golimi rokami, današnji bogataši smučajo po gori Hermon. Medtem ko so njihovi predniki namakali suho zemljo, se danes potapljajo v morju, jadrajo in potujejo. Njihove razkošno oprem l jene hiše v predmestju Tel Aviva in na Zahodnem bregu pa so vredne milijone dolarjev.
K služenju denarja jih spodbuja zlasti poslovno ozračje, ki ga je razvijala stranka Likud ministrskega predsednika Jica-ka Sami rja. Nekateri Izraelci so
obogateli v industriji orožja, drugi z draguljarstvom, gradbeništvom in v drugih vejah industrije. Dragi investitorji pa so v zadnjih nekaj letih pokupili precej izraelskih dražb in njihovim ustanoviteljem prepustili, da na najboljši način porabijo denar. Mnogi iz novega razreda so se pridružili skupini, ki jo porogljivo imenujejo »diveraamtslo vpd 183«. Tisti, ki ostanejo v tujini več kot polovico leta oziroma 183 dni, so oproščeni večine visokih davkov na dohodek. Čedalje več ljudi se izogiba vsakoletnemu služenju vojaščine v rezervnih enotah. Nekateri ujamejo letalo tik preden jih vpokličejo in se nikoli več ne vrnejo.
Zanimivo je, da so sedaj celo povprečni Izraelci postali veliko
Popis prebivalstva v ZDA
Državni urad za ljudsko štetje v Washingtonu je sporočil, da je Američanov zdaj že več kot 250 milijonov, kar pomeni, da imajo ZDA 10,3 odstotka več prebivalcev kot leta 1980, ko je bil zadnji podpis prebivalstva. Druga svetovna velesila, Sovjetska zveza, ima okoli 286 milijonov prebivalcev, Kitajska pa jih ima že več kot milijardo.
Natančneje podatke o narodnostni sestavi ZDA pa pričakujejo od naslednjega popisa prebivalstva, ki bo od 1. aprila. To bo najobsežnejši in najdražji (2,6 milijarade dolarjev) popis v zgodovini ZDA, ki ga bodo s sodobnimi računalniki popolnoma avtomatizirali.
Ameriška ustava predpisuje štetje prebivalstva vsakih deset let Temu ustrezno so ravnale wasingtonske vlade vse od leta 1790. Letošnji popis pa spremljajo hudi prepiri o tem, kako naj bi prešteli manjšine in brezdomce. Čini Američani, ki jih je uradno 12 odstotkov vsega prebivalstva, se pritožujejo, da so jih pri prejšnjem popisu našteli premalo. Še manj natančni so podatki o priseljencih iz Latinske Amerike, ki so v ZDA prišli večinoma ilegalno. Spor ima ideološko, politično, predvsem pa materialno ozadje. Država namreč socialno pomoč razdeli na podlagi podatkov, ki jih dobi pri ljudskem štetju.
OGNJENA USA
večji porabniki. V zadnjih nekaj letih se je število zasebnih avtomobilov podvojilo kljub 200-od-stotnemu davku na motorna vozila, kar dvigne ceno voiksvra-gna na 25 tisoč dolarjev. Novi razred pa največ kupuje avtomobile znamke volvo, mercedes in BMW, ki stanejo tudi do 135 tisoč dolarjev.
Pisatelj B. Jehošua meni, da-vse to bogastvo le še bolj razpihuje ogenj palestinske vstaje, ki traja že dve leti. Dragi razumejo tako zapravljanje denarja kot pobeg pred trpljenjem, ki so mu ljudje vsak dan priča na okupiranih ozemljih. Drugačno mnenje o tem ima Efraim Tabori, sociolog na univerzi Bar Han: »V preteklosti smo trpeli, sedaj pa želimo življenje uživati.«
Sovjetski tisk se je te dni razpisal o muci Murki, ki jo je domotožje varno pripeljalo domov — po 650 kilometrov dolgi poti. Grešnico, ki je požrla dva kanarčka, je njen moskovski lastnik namreč kaznoval tako, da jo je »izgnal« v daljnji Voronež, a muca se je čila in zdrava in povrhu na koncu brejosti vrnila domov.
Pravijo ji ognjena zenska. Lisa Borboa, 24-letna Američanka, je nedvomno ena najpogumnejših žensk našega planeta. Njen poklic je vse prej kot običajen: kot živa bakla skače dvajset metrov globoko v majhen bazen. Ljudem ledeni kri — in za morebitno uživanje seveda pošteno plačajo. S sedemnajstimi leti je bila Lisa članica olimpijske reprezentance v skokih v vodo, a je bilo tisto življenje premalo vznemirljivo.
KAKO REŠITI BISER ANTIČNE
Po 24 stoletjih Partenon še vedno stoji na vrhu griča nad Atenami kot zgled zahodne civilizacije. Četudi se je svet okoli njega spreminjal, je klasični grški arhitekturni spomenik vztrajal od obdobja do obdobja, od filozofije do filozofije, vztraja! kot simbol razuma in božansko-sti človekovega intelekta. Vendar pa so skozi stoletja ogenj in smodnik, verska nestrpnost, zanemarjenje, vandalizem in ne-skrbnost razdejali veliko Ateni-no svetišče zgolj na ostanke, kot jih svet pozna danes, a so tudi kot ostanki še čudoviti in sijajni.
Partenon je poleg namernega razdejanja moral pretrpeti tudi dobro misleča, vendar zanj škodljiva prizadevanja. Po potresu, ki je v začetku tega stoletja razmajal ostanek slavne zgradbe, so tempelj hoteli zavarovati in so marmorne bloke očvrstili z železnimi oporami, ki pa so prinesle več škode kot koristi. Stari Grki so kot dobri graditelji vedeli, da se železna rja in marmor »grizeta«, zato so železne spone prevlekli s svinčenim ovojem. Popravljalci svetišča pa so po dveh tisočletjih naredili usodno napako in so marmorne bloke učvrstili zgolj z železnimi sponami, ki so v nekaj desetletjih zarjavele, se pod težo kamna zvile ter povzročile, da so nekateri bloki razpadli.
Zdaj je končno prišel čas, ko na bi slavni Partenon dočakal pravo prenovo in varstvo za prihodnja stoletja. Zadnjih sedem let se grška vlada močno trudi, da bi Partenon rešila nadaljnjega propadanja. Stekla so obnovitvena dela, ki jih vodi arhitekt
GRČIJE
Manolis Kores, hkrati pa se je med strokovnjaki razvnela prava restavracijska vojna. Mnenja se silovito križajo predvsem o tem, koliko Partenona obnoviti.
Vsi porušeni kosi markomor-ja, ki so stoletja dolgo ležali razmetani na Akropoli, so zabeleženi in označeni, tako da je dejansko mogoče opraviti verno obnovo svetišča do nekdanjega videza. Vsi strokovnjaki se strinjajo, da je treba učvrstiti in obnoviti obstoječi Partenon, razhajanja pa se začenjajo, ko teče beseda, kako obnovo nadaljevati. Del strokovnjakov zagovarja delno rekonstrukcijo, pri kateri bi v sedanjo zgradbo vgradili še najdbene izvirne marmorne kose ter zgolj potrebne povezovalne dele skle-sali na novo. Ni pa malo strokovnjakov, ki se zavzemajo za popolno obnovo Ateninega svetišča. Sodobna tehnologija ta velik načrt tudi omogoča.
Obnova, kot poteka zadnja leta, služi reševanju templja pred nadaljnjim propadanjem in je gotovo nujna. Partenon ni bil še nikoli tako hudo ogrožen, kot je zdaj. Ne sovražne vojske in ne zob časa ga niso zdelovali tako hitro in tako učinkovito, kot ga zdaj zdeluje velemestni smog »nefos«, kot mu pravijo Antenčani. Od avtomobilskih izpuhov in industrijskih emisij zelo onesnažen zrak razjeda in razkraja marmor v prah. Žveplov dvokis v reakciji z Vlago spreminja marmor v nekakšen krhek mavec, poleg tega pa kisli dež neusmijeno spira in liže površje.
Prave rešitve zoper to nevarnost strokovnjaki še nimajo. Iščejo premaze, ki bi zaščitili marmor pred korozijo, a mu hkrati ne bi vzeli čudovite naravne barve. Zato je med poglavitnimi skrbmi restavratorjev, da iz templja poberejo vse zarjavele železne spone in jih nadomestijo s titanovimi. To je sicer zelo drag material, vendar ima to odlično lastnost, da je izjemno odporen pred vsakršno korozijo. Skoraj polovica vezi je že zamenjana.
S pomočjo posebnih žerjavov, ki jih je skonstruiral sam Kores tako, da se dajo zložiti in ne kvarijo videza Partenona, so doslej preložili okrog sto marmornih blokov, skupaj težkih prek 250 ton, jih očistili in postavili na prejšnje mesto. Težave pa so s kamnitim klesanim okraskem, kolikor ga je ostalo. Onesnaženi zrak ga je razdejal in hudo poškodoval. Zato so izvirne kose shranili v muzeju, na njihovo mesto pa bodo najverjetneje namestili kopije, podobno, kot so zamenjali slovite ka-riatide z bližnjega Erehteiona.
Klesanje večjih nadomestnih delov iz marmorja opravlja poseben klesarski stroj, ki izdela kopijo izvirnega dela. Klesanje manjših in zahtevnejših kosov pa so zaupali najbolj slovitim grškim kamnosekom. Gre za skupino 20 kamnosekov z otoka Tinos, katerega prebivalci že od Periklejevih časov slovijo po tej obrtniški veščini. Marmor nabavljajo iz kamnoloma Pentelj, torej na istem mestu, od koder so ga na Akropolo vozili starodavni graditelji.
DIAMANT AGRA NAPRODAJ
V londonski dražbeni hiši Christie bodo 20. junija dali na dražbo veliki rožnati diamant, znan pod imenom agra. Začetna cena bo okoli dva milijona do-larjev. Zgodovino 32,24 karata težkega dragulja lahko spremljamo od leta 1526, ko gaje njegov takratni lastnik, indijski radža iz Gwaliora, podaril mongolskemu osvojalcu Baburu, ustanovitelju mongolskega cesarstva v Indiji. Čeprav je Babur imel tudi znameniti koh-i-noor, je bil agra njegov najljubši diamant, zato ga je nosil na svojem turbanu. V štirih stoletjih je diamant zamenjal veliko lastnikov, med katerimi so bile kronane in nekronane glave. Zadnji znani lastnik je bil Američan Louis Winans, ki je gradi! prvo progo od Petrograda do Moskve. Imena zdajšnjega lastnika, ki je diamant dal v prodajo, niso objavili.
Skrivnost cvetenja bambusa
Iz Indijskega nacionalne^ mičnega laboratorija so Pf*5*, veseljive vesti, razveseljive101 ke in po vsem svetu poznane vedke pande in za milijone! katerih življenje je tako ali M če povezano z bambusom, strokovnjaki so namreč odkril čin, kako pospešiti cvetenje busa.	J
Vsekakor gre za zelo potne odkritje. Kar se medvedov po^ če, je treba vedeti, da je njihova edina hrana. Če ni m bambusovih stebilk, potem ser dam piše zelo slabo. Za M'* ljudi pa je bambus roving za gradnjo hiš, za it pohištva, posode, orodja in ne) novrstnejših drugih služi jim za živinsko krmo m se našlo kaj koristi od batnv£ Močnejši zaostanek V P" bambusa bi prizadel gospo velikega dela prebivalstva ’ skih deželah. Nadzor nad r°s pa obratno obljublja pan^^, nesljiv vir hrane, ljudem Pa P darski razcvet.
Bambusovke so, kljub so zelo razširjene v tropski j in jugovzhodni Aziji (ni1 ( vrste bambusovk najdem0 naših krajih z milejšim P jem. v Portorožu in Opatj1)'^. skrivnostne rastline. SpadV^l liko družino trav, najbolj P0 ^ pa so trije rodovi, ki jih Vu radi koristnosti tudi gojij0' ne iz enega od teh rodov 0 višino tudi do 40 metrov. uporaben pa je rod bambus0' . gova posebnost in skrivno5 $ tem, da cveti in rodi sem nadaljnji razplod enkrat sa j f v svojem življenju. To p°" A posamezno rastlino le en^rt>j^ ali pa celo v 120 letih. Kaj čas cvetenja bambusa, Je A nost. v katero gojitelji nis° P A in so glede tega povsem odv , muhastih zakonov narave.
Indijskim strokovnjak0^ uspelo v laboratorijskih r0' spodbuditi k cvetenju df bambusa. Izbrani vrsti °a u so zalivali s posebno mešan kosovega mleka in rastlin5 niv. V normalnih razmerah .j lini cveteli šele po 30 letih nadzorovanem okolju P° A' cveteli po dveh tednih. Ce J uspelo spraviti k načrtnem0 nju bambuse tudi v naravm.^ merah, potem se obeta pra Jj) brat v gojenju te zelo p0”1 rastline.
Pri BIMU imajo vsak dan kaj novega iz uvoza in ni vam potrebno potovati po nakupih v tujino!

:	'j'-

Ul
Veliko znižanje cen, tudi do 40%, in posojilo do 6 mese' cev brez obresti!	...
Pričakajte prvomajske praznike v oblekah BIMA in Jin preživite čim lepše!
Telefon: 22 21«
d. o. o.
Murska Sobota
Ciril-Metodova ulica 50
VESTNIK, 26
STRAN 10
9°sPodarstvo
Radenska mineralna
v Radencih odslej tudi raziskovalna enotai Rade ske. Sestavljata jo medicinski in hidrogeoloski del. nemarljivi rezultati raziskav.
V Radenski se že nekaj let ukvarjajo z raziskovanjem vpliva mineralne vode na zdravje ljudi. Leta 1980 se je v to delo vključila 'udi nefrološka klinika iz Ljubljane. Pred dvema letoma je vzniknila zamisel o ustanovitvi lastne raziskovalne enote, k delu Pa so pritegnili priznanega strokovnjaka, profesorja dr. Jožeta j Drinovca, predstojnika nefrolo-t ške klinike v Univerzitetnem kli-I ničnem centru v Ljubljani. Ker j se veliko ukvarja z boleznimi | ledvic, ga je zanimalo, kako vpli-t va radenska mineralna voda na | Presnovo urina in krvi. Razisko-
valno enoto je tako uspešno pripeljal do vseh pred registracijo potrebnih postopkov in pregledov. Republiška komisija za registriranje radenske raziskovalne enote, ki jo je imenoval republiški komite za raziskovalno delo, je po obisku 15. februarja letos v Radencih ugodno ocenila dosedanje delo na raziskovalnem področju in dala ustrezno soglasje za registracijo, ki naj bi bila prihodnji mesec.
14 raziskovalcev, od katerih je eden doktor znanosti, 2 magistra in 6 specialistov, bo v dveh skupinah letos izvedla 12 raziskav.
r<
18
"o. Merčah'18«?0 krajani Apač in okoliških vasi novo trgovi-V bližini ai>W-i Je namreč v stari >n zapuščeni župnijski zgradbi Prodajali pas*e cerkve odprl diskontno prodajalno, v kateri bodo Opisih , P550®! nižjih cenah. Zgradba sicer ni obnovljena po vseh vlaga, kljnt t ,m ic v notranj>h prostorih veliko preglavic povzročala Ponos ^pa-temu Pa po zunanji podobi ne bo več v sramoto, ampak v

^^rcator
Mercator -Sloga
GORNJA RADGONA d. o. o
MERCATOR—SLOGA IZ GORNJE RADGONE IMA SKUPAJ Z VELETRGOVINO
veliko izbiro Pohištva
LESNINA IZ LJUBLJANE
'LOVSKI HIŠI V GORNJI RADGONIPO
zelo ugodnih cenah
predsobe že od
Tv	Za dnevno sobo že od
^«egalže od
Virr^^^ANE francoske postelje že od
*ITR1No 2a JED1LNICO že od
SRn^,CEŽE°D
cd«NA GARNITURA (TRISED, DVOSED, KOT IN FOTELJ) ŽE OD
3.305,40 din
0.908,80 din
3.871,10 din
5.450,60 din
6.401,30 din
11.988,40 din
12.369,20 din
PRIČESK! hI^I na oddelku pohištva vas z veseljem ^AKUJEMO!
»Naravna
»a bi zmanjšali trgovsko nU« * *sm0 trgovc.md^	čas, čeprav
<&rai Cna tre*na V ?iSarnah S so nam -edb evropsk.
njem še a našim kolegom v pisarnah. -
“aleč od Evrope . . .«
tazkrUa .^^čene trgovke nam °ziroma Se ^aj žalostnih resnic sterna pos'edic zgrešenega si-^j Vprals.”' Pa je odprlo kar pre-'°tili v»rxni' ah se mogoče niso ni _ evanja na napačni straža v tristo v Pisarnah, so se za Preživ 'fah'Je edina možnost vni čas ■ ^1® trgovin deljen delo-
ZaposU^u' te8a manjše šte-8e poti , .niL, ali pa so še dru-
komt 'Aanje večjega dobi-
tr8ovci v" naJ se Pr’tožl' t i nitn deu S-e ne slrinjajo z de-^ko vsavV?m časom, če pa se dobiu v r i dan bojijo, da bodo
Od j delavsko knjižico? Vedujej la dalje (tako vsaj napo- j Vtatilin kateri) bo tudi na 0^estiL°mur^ih
trgovin viselo Prto. y ~~ °d 12. do 15. ure za-
norn,St?rejemamo že kot ne-^Pjifn^a^S3 v sosednji Av- ■
' " ' nJ'h6vi Radgoni. Tbda 1
26. APRILA 1990
ali se lahko v resnici v vsem primerjamo z njimi? Trgovci najmanj!
In kako bo to pri nas v sedanjih razmerah? Ob izmenjavi delovnih izmen v večjih firmah, odhodu šolarjev iz šol in drugih, ki imajo čas šele po 12. uri, bodo trgovine zaprte. Torej v času, ko so doslej prodali največ blaga in je bila pred blagajnami največja gneča, bodo odslej trgovine zaprte.
Trgovci in trgovke bodo doma »počivali«, kosili travo, kuhali ali počeli kaj drugega, tisti pa, ki se na delo vozijo, bodo v kakem bifeju počasi srebali kavo in opazovali, kako se kupci zaletavajo v zaprta vrata trgovin.
Predvidevamo, da bodo ta čas znali s pridom izkoristiti zasebni prodajalci in-da jih bo ravno za-
voda in naše zdravje
Denar zanje bodo dobili od Ra- posameznih fakultet in posamez-denske, nekdanjih občinskih ra- niki iz vse Jugoslavije. Za vsak ziskovalnih skupnosti ter zvezne- primer pač poskušajo najti najprimernejšega strokovnjaka. Ti
ga sklada za pospeševanje raziskav in tehnološki razvoj. Skupina, ki se ukvarja s hidrogeologi-jo, skrbi za odkrivanje vrtin, njihovo vzdrževanje, varovanje in razvoj tehnoloških metod na tem področju. Skupino, ki raziskuje medicinski del in jo vodi profesor dr. Drinovec, pa zanima zlasti vpliv mineralne vode na sestav krvi in seča, na ustno sluznico, na kožne bolezni (zlasti luskavico) ter vpliv kopeli na človekovo telo. Ne le v domovini, tudi na tujem priznani strokovnjak dr. Drinovec je med drugim povedal, da redno pitje radenske mineralne vode zmanjšuje verjetnost za nastanek sečnih kamnov. V svetu je precejšnje zanimanje za izsledke v Radenski opravlja-neh raziskav. Količina popite vode je namreč indeks za stopnjo civilizacijske razvitosti. Radenski raziskovalci zato predstavljajo svoje delo na strokovnih srečanjih doma in na tujem (zlasti v ZRN). Veliko izsledkov raziskav je bilo objavljenih v pomurski številki Zdravstvenega vestnika (1987), najnovejše pa bodo v Zdravstvenem vestniku slovenskih naravnih zdravilišč ob koncu leta.
V raziskovalno delo so poleg radenskih delavcev vključeni še strokovnjaki iz Maribora, Celja, Ljubljane, Hidrometeorološkega in Geološkega zavoda Slovenije,
ugotavljajo tako pozitivne kot negativne učinke mineralne vode ter svetujejo, katera je za koga najboljša. S tem se Radenska pridružuje tistim zahtevnim slati-narjem, ki svoje izdelke znanstveno dokumentirajo. Potreb in idej imajo veliko, časa, ljudi in denarja pa premalo. Radenska se še premalo zaveda svojega naravnega bogastva. Po besedah dr. Drinovca se mora še močneje zasidrati v Pomurju, si izboriti bistveno širše zaščitno zaledje, da bo čim učinkoviteje preprečevala onesnaževanje okolja povsod, kjer bi lahko strupi iz okolja (kmetijstvo, industrija, nesreče) potencialno ogrozili črpališča mineralne vode oz. prodrli v zemljo. Od kakovosti raziskav je odvisno tudi vlaganje investitorjev. Za razvoj bo morala poskrbeti zlasti Radenska sama ob pomoči republiških in drugih skladov, za raziskave, ki so temeljnega pomena in so odzivne tudi zunaj meja naše države, pa po mnenju dr. Drinovca ne bo težko dobiti sofinancerjev. V enoti si bodo prizadevali vzgojiti čim več kreativnih domačih raziskovalcev, ki bodo s kar največ znanja z znanstvenimi dognanji prispevali k vsesplošni podobi Radenske v zavesti ljudi, s tem pa tudi h gospodarskim učinkom firme.
Lidija Kosi
Veliki obeti za soboško obrtno-skladiščno cono
Ob Markišavski cesti v Murski Soboti se obeta v prihodnjih letih hiter razvoj raznih obrtnih, skladiščnih, trgovskih in servisnih dejavnosti. Tu nameravajo zgraditi več servisnih in obrtnih ter proizvodnih delavnic za zasebni sektor, skladiščna cona naj
bi se razširila s skladiščem blaga vseh vrst ter s carinsko in špedi-cijsko službo, medtem ko ima Petrol v načrtu gradnjo skladišča naftnih derivatov. Za trgovsko cono je posebej zainteresiran kranjski Merkur, ki naj bi postavil novo trgovino in skladišče tehničnega blaga, Radenska bi si rada zagotovila večjo prodajo pijač, Poljoobskrba načrtuje trgovino in skladišče kmetijskih strojev, veletrgovina Potrošnik naj bi uredila skladišče plina in gradbe- -nega materiala, svoj prostor pa naj bi dobila tudi diskontna trgovina z blagom za najširšo porabo. V servisni coni pa so predvidene delavnice Avto-moto društva in prostori za Avtošolo, Dinos, Panonko, Cestno podjetje, Špedtrans in Avtoradgono.
Seveda vsega tega ne bo možno uresničiti naenkrat, zato sta predvideni dve fazi gradenj. V prvi naj bi postavili večino omenjenih objektov, neodvisno od postavitve nove infrastrukture, ki je tik pred dokončanjem. V drugi -fazi bodo obnovili regionalno cesto Murska Sobota—Martjanci, pri čemer gre za izravnavo trase in gradnjo nadvoza prek podaljška industrijskega tira. Takrat bodo tudi demontirali 20-kilo-voltni daljnovod Murska Sobota—Puconci in Murska Sobota— Selo ter ga nadomestili z zemeljskim kablom. Tako bo gradnja trgovskih hiš, predvsem diskontne trgovine in Merkurjeve naložbe, možna šele po demontiranju daljnovoda.
M. Jerše
radi tega še več. Mogoče pa se motimo. Mogoče pa so veletrgovci prepričani, da bodo tako kot v starih časih pri občinskih vladah izsilili takšne in drugačne odloke sebi v prid, torej tudi takega, da se bodo morali vsi ravnati po njihovem odpiralnem času in imeti od 12. do 15. ure zaprto. Upajmo, da so ti časi tudi v resnici minili!
In tako' naj bi z »naravno fluk-tuacijo«, kajti mnogi bodo zaradi deljenega delovnega časa prisiljeni zapustiti delovno mesto, rešili družbene trgovine pred propadom. Toda — je to res prava rešitev?
Vprašanje si vsekakor zasluži, da nanj poiščemo natančnejši
IZREDNO UGODNI NAKUPI!
Kmetijsko trgovsko podjetje
Marko Slavič
Ključarovci št. 19
V ZALOGI IMAMO VES GRADBENI MATERIAL PO IZJEMNO UGODNIH CENAH:
• cement • opeka Križevskih opekarn • apno • betonski izdelki: vinogradniški stebrički, betonski zidaki, cevi vseh velikosti, tlakovec ...
OB NAKUPU Z NAROČILNICO STE OPROŠČENI PLAČILA PROMETNEGA DAVKA!
KMETIJSKA MEHANIZACIJA:
• sejalnice za koruzo • enoosne prikolice® v zalogi imamo Sipove kmetijske stroje in program Tehnostroja Ljutomer
UMETNA GNOJILA - SEMENSKA KORUZA - VSE VRSTE KRMIL
Možna dostava na dom!
Odprto vsak dan od jutra do večera! Pokličite nas po telefonu 87 731
IZREDNO UGODNI NAKUPI!
odgovor.
Bernarda B. Peček
ANKETA
VEČJA
ODGOVORNOST DELAVSKIH SVETOV Delavski svet kot samoupravni organ ima v delovnih kolektivih nedvomno pomembno vlogo. V njem se namreč obravnavajo vsa strokovno pripravljena gradiva z določenih področij, o katerih morajo sprejeti dokončne odločitve. Prvotna zamisel o delovanju delavskih svetov je bila, da o pomembnih zadevah v kolektivu odloča veliko ljudi. Zato so v delavske svete izvolili take delegate, ki so bili razgledani in seznanjeni s samoupravnimi akti. In kakšna je vloga in pomen delavskih svetov danes? O čem se zdaj največ odloča? Je članstvo v DS zahtevna funkcija ? Teh nekaj vprašanj smo zastavili anketirancem.
ŠTEFAN ŠADL: Delavski svet ima v sedanjem času gotovo veliko odgovornost. Zlasti zato, ker se na njegovih sestankih odloča o pomembnih zadevah kolektiva. Posebno še takrat, ko nastaja več težav s poslovanjem, nabavo in prodajo izdelkov, saj je od odločitev delavskega sveta lahko odvisna nadaljnja usoda podjetja. Največkrat se seveda razpravlja o plačah, ki v teh kriznih časih povzročajo največ »hude krvi«. Zato je biti član delavskega sveta zelo zahtevna funkcija. Vem, da se
pred vsakim mesečnim obračunom sestanemo in razpravljamo o vseh težavah v kolektivu. Do določene mere je potrebna kritičnost članov delavskega sveta.
ŠTEFAN BABIČ: Nekaj let sem deloval v delavskem svetu. Menim, daje danes težje biti v delavskem svetu, ker praktično ne odloča toliko kot nekdaj, ko smo se morali ukvarjati z vsemi mogočimi splošnimi problemi. Danes je vse bolj usmerjeno na poslovanje podjetja in položaj delavcev, kjer je potrebna zvrhana mera pravičnosti. Zdi pa se mi, da je v de-lavksem svetu še vedno premalo delavcev iz neposredne proizvodnje, medtem ko je vodilnih kar precej. Ker gre za zahtevno in
odgovorno funkcijo, je prav, da so člani delavskega sveta čimbolj usposobljeni. S spremembami v političnem sistemu pričakujem tudi drugačno vlogo DS.
DANICA NEMEC: Menim, da ima delavski svet kot samoupravni organ ugled med ljudmi. To se kaže v tem, da se vsi, ki so kakorkoli prizadeti, obračajo na delavski svet. Pri tem mu veliko pomagajo tudi strokovne službe v kolektivu, ki pripravijo ustrezno gradivo za širšo razpravo, druge službe pa samoupravne akte in pravne zadeve. Včasih smo se več pogovarjali o medsebojnih odnosih, danes pa o finančnih težavah, o vrednosti točke, o revalorizaciji prispevkov in podobnem, kar
je v sedanjih Kriznih razmerah gospodarjenja povsem razumljivo. Zdi se mi prav, da vse pomembne zadeve gredo prek delavskega sveta, v katerem so naši delegati.
FETA ISMAJLOVIČ: Članstvo v centralnem delavskem svetu
Z'
je zelo zahtevna funkcija. Ce si delegat delavskega sveta, moraš biti dobro obveščen, če hočeš samostojno odločati. Sicer pa so v delavskem svetu zastopane osebe iz vseh delov tehnološkega procesa. Večina teh ljudi pa je razgledana in dobro seznanjena s problematiko v gospodarstvu, kar pomeni, da gre za usposobljene delegate. Še največkrat se pogovarjamo o kadrovski politiki in delitvi dohodka, torej se odloča o stvareh,
ki so v prid vsem delavcem, kot so npr. stanovanjska in socialna problematika, nagrajevanje itd. Sedanji delavski svet ima verjetno zahtevnejšo vlogo, ker se mora ukvarjati z bistvenejšimi zadevami in ne obrobnimi vprašanji kot nekoč. Zato je tudi večja odgovornost delegatov delavskega sveta.
ŠTEFAN KUTOŠ: Člani našega delavskega sveta so izbrani po

1 !
ključu, tako da ima vsaka delovna enota svoje delegata. Ker smo precej oddaljeni od matičnega podjetja, je pomemben postopek, kako se neki predlok pripravi, preden ga obravnavajo na centralnem delavskem svetu. Informirani smo prek delegatov v posamezni profitni enoti, vodje poslovalnic pa smo bili prej bolj prisotni v delu delavskega sveta kot sedaj. V glavnem se odloča o poslovanju, odpravljanju težav in
najnovejšem organiziranju poslovnih centrov. Menim, da ima vsak član delavskega sveta zelo zahtevno funkcijo, kajti odločajo o pomembnih zadevah za nadaljnjo usodo kolektiva.
Milan JERŠE
ib
STRAN 11
GRAŠKI MEDNARODNI SPOMLADANSKI SEJEM 1990
VEČ KOT 2000 razstavljalcev z vsega sveta.
Široka izbira blaga splošne porabe in storitev
Strokovne razstave
Vse za poljedelstvo, obrt, gastronomijo, hoteli, šport in prosti čas, turizem, 1000 — 1 KS : avto — okolje — prihodnost
GRAŠKI SPOMLADANSKI VELESEJEM
5 Sparkasse s
BAD RADKERSBURG, HAUPTPLATZ 8 - CENTER
od 28. aprila do 6. maja
Vstopnice za dinarje kupite pri KOMPASU v Mariboru in na mejnih prehodih na Šentilju in v Gornji Radgoni.
cjVO0
Ertl
BuloradlOS I
M PIDNEEfi'1
GrazerMesse International
TELEFUNKEN®
ERTL FELDBACH - AUSTRIA
ZA VSE DENARNO POSLOVANJE
EUROCARD.
Sr 8FM 80	92
CASH
ADVANCE D)NERS CLUB
RADIO - TELEVIZIJA — SERVISIRANJE - MOJSTRSKA DELAVNICA
avtoradio SHARP RGF250 SDK ra dio, kasetofon — stereo SDK SAMO 750.- ATS avtoradio PHILIPS radio, kasetofon stereo SAMO 790.- ATS
IZREDNA PONUDBA
GORENJE
CENA SAMO 5.400 ATS brez prometnega davka!!! ____ . ---------------------------------------------------
I 8430 LEIBNITZ - UPNICA, Hauptplatz 35, La telefon 9943 3452 2751
GARANCIJSKA DOBA JE ENO LETO!
GRUNDIG
VIDEOREKORDER
VS 6000 VPS
video rekorder v klasični obliki z infrardečim daljinskim upravljačem.
— ATTS — avtomatika za spremljanje časa trajanja kasete v urah in minutah,
— HQ — super Vision — optimalna kakovost slike, - VPS
— programiranje za štiri snemanja v 365 dnevih, - ONE TOUCH Recording
— stoječa slika, iskanje slike naprej in nazaj, programiranje — dnevno, tedensko, — nastavitev 99 kanalov, kabelski tuner,
— pri izpadu električnega toka, programi ostanejo v spominu še pol leta, — Euro-AV vhod
♦suzuki Werner Eibl
•uzix‘ VERKAUF • SERVICE • ERSATZTEILE	_
8093 ST. PETER A. OTTERSBACH NR. 20
telefon 9943 3477 - 2218, 2422
VAŠ JUŽNO ŠTAJERSKI SUZUKI PARTNER VAM NUDI STALNO NOVO IZBIRO NOVIH VOZIL: SUZUKI SWIFT, SWIFT SEDAN tudi s pogonom na vsa štiri kolesa, SUZUKI, SAMURAI IN SUZUKI VITARA.
— dobavljamo in montiramo vse pločevinaste in rezervne dele, — takojšen servis in popravila, ličkanje, lakiranje, — vlečna služba — dan in noč Specialist za SUZUKI SWIFT GTI 16V TWIN CAM — predelamo ga lahko v dirkalno kolo, napr. od 101 KS na 125 KS ali od 145 KS na 168 KS.
Prirejamo gorske dirke — štajerski rallye cup — Suzuki Swift GTI cup skupin N, A, H.
Naš SUZUKI SWIFT je bil cup zmagovalec v razredu 1.300 ccm v letu 1989.
?S^n
I IMP0RT-EXP0RT
I TECHNIK CENTER
! 8480 Mureck, Hauptplatz 28 tel.: 9943 3472-2142, fax 9943 3472-3270 ZASTOPNIK FIRME KATHREIN
3.300,
2.500.
»S
700....raso.......isoo
TELEFUNKEN — vrhunski barvni televizor
37 cm, z daljinskim upravljalcem OSD — ON SCREEN W SPLAV
SAMO 3.600— ATS
(00 MHSS®*

Izvozne — nižje cene za izdelke: Philips, Sony, neer, Telefunken, Sharp, avdio in video kasete
gorenje -412exklusiv
GOROWAT
Pralni stroj Gorenje 4,5 kg suhega perila programiranje z enim gumbom 12 programov 400 obratov / minuto cena brez pometnega davka
Zamrzovalna skrinja, 120 litrov samo
ATS SAMO
ertl feldbacU
XRAIfHISENX
S
O
RAIFFEISENKASSE BAD RADKERSBURG - KLOCH
Za vse denarne posle
zamenjujemo vse
valute po najugodnejšem tečaju — banka prijaznih ljudi
RAimiSENKASSE - VAŠA BANKA
Imamo komplete za sprejem satelitskih programov s satelitov ASTRA, KOPERNIKUS, ECS F-4, FIRME KATHREIN po ugodnih izvoznih cenah
Dobavljamo sprejemne postaje za sisteme CATV, hotele in stanovanjske bloke.
11
UGODEN NAKUP; TV APARATI, VIDEOREKORDERJI, VIDEOPLAYERJI, MIKROVALOVNE PEČICE IN
DRUGI GOSPODINJSKI APARATI REZERVNI DEU ZA POPRAVILO Al/^ IN VIDEOAPARATOVRAZLIČNIHF!^^
STRAN 12
Naši trgovci in obrtniki zagotavljajo kakovost in ugodne cene.
ČAS SEJMA JE ČAS AVSTRIJSKEGA ŠTAJERSKEGA GOSPODARSTVA.
ČAS UGODNEGA NAKUPA!
Gospodarska zbornica Štajerske
RABLJENI REZERVNI DELI ZA STEYR IN FERGUSON TRAKTORJE
velika izbira — ugodne cene
AGRARUNION SUDOST, 8330 FELDBACH, telefon 9943 3152 2247-41
UNSER
!X| LAGERHAUS
a uPovalni center GREINITZ, GRADEC
m2 naideta vse< kar potrebujete za hobi, — vs ■ °as’ gospodinjstvo,
— i.f '* Ponudbe zabavne elektronike,
V nakn'narski '*dalk'
47 w o Pralnem centru Greinitz v Waagner Biro str. n°vanje°U Vam 110,10 svetovali, kako opremiti sta-nosni Je sodobno opremljena in oblikovana. Po-razstavr na odde,ek s kopalniško opremo, kjer je "Preme'1' vel'ko kopalnih kadi in kopalniške
trehr^'n'tZU labko izbirate in kupite vse, kar po-j.. Ujete za vodovodna in toplovodna monterska ’ centralno kurjavo ...
>Va» f*a ob'^ite nakupovalni center Greinitz v ha-?ner Bir° str. 47, ne bo vam žal. Obiskali ga “°ste tudi drugič.
GREINITZ
NA GRAŠKEM SPOMLADANSKEM SEJMU Y HALI 7 , no sto

Samsu n a videorekorder model sux 505 w tehnologija R"QA -TLI. kabelski tuner
T^n^somc barvni TV model 21&V 37 cm dalj, upravi].
To programov 77 kanalov
PM
870^
S0MY
barvni tv
cena
pravokotne obl. -pM Trinitron 4 780 ~
-*****	\V4_
temelavci d.o°
KW? P M 469
Panasonic sejemska c^mcorder	cena mod. NV-MCIO PM 6xZ00M-mO 47CF7-p| EZ 0 - AVTOFOKUS MO/#	YOKO sc<cwisk^ prenosni TV n Priamov 37 cm	F isker r^dioka^tofon rnod .-PU W 5T.-3 dvojni t-a-setnik-1+ valovni' +uner
...pridite v hallo 7 ali pa v našo specializirano Ir^ovino elEKT^O FACHHANVEL Vagner T>iro str- AT		GKUHPIG sejembh avtoradio 'tena mod.wc iSož. pM fLL frekvenčni	n r 3inteTixaTor	7^0 *• PROMETNE INFOUM.	•	F UAL	sejemska gramofon	akcijska mod. cs 4fo	prodaja servo avtom.	T7M belt PRIVE	— diam.ma^.giav^ 4vv.
				 FR-TUČJE NA 6KAŠKEM 5F0MLAVAN3KEM SEJMU V HALI IZ		
prodaj «aJA

AEG	seF-
KUHIJ3KI ČAKATI cena model KM 2/1/400 V/ z, mik^emevn, rezalcem*, metalni 4^7 — In plastični Rož
ZANUS5I
ZAMKzOVAUbllK.
model Z Tbf
^0 LitrO/ , ..	'
temper, regulactja 7 lUe^
BOSCH
cena
STROJ ZATUME POSOPfL SMS -
3 programi .
PH
AEG	sejerd^
sesalec za prah cena mod. 402.	attc
looo \a/	I » / •
antibakterijski -filter p M
-,4
...pridite v halo It v
S‘ au v na5o trgovino v	"biro
Smo NMitfesi * ponudbi a vase josfodij^vo in prosti čas
NA RAZPOLAGO VAN JE 4.000 rm1 VELIK FRODAJNI CENTER, V VAGNEK. E»K0 STKAT V GRAVCU ZA ŽEL. POSTAJO 1

czkz
Kro VE TA VE !
VSE CENE
50
nOMETNEGA
PAVKA N
<^990
STRAN 1?
PRVOMAJSKA NAGRADNA KRIŽANKA
Nagrade: 1. 500 dinarjev, 2. sedež v letošnjem Vestni' kovem vlaku, 3. 200 dinarjev.	|||®
Rešitve pošljite na Vestnikov naslov (Murska Soboti Titova 20 — nagradna križanka) do 5. maja.
s**.
ARABSKI ŽREBEC
OTOK V MARIANIH
AVTOMOBILSKA
OZNAKA KRANJA
ARGENTIN-
SKI ŠAHIST (OSKAR)
AVTOMO-bilska
zgo^1 STOP^

SESTAVIL MARKO NAPAST
OČE_____
STROJNI
ELEMENT Z NAVOJI
PREDICA
JADRANSKI OTOK Z RAZVITIM TURIZMOM
SINOV ALI HČERIN SIN
KISIK
GODALO
GOROVJE IN MESTO V FRANCIJI

MESTO V BELGUI (ANAGRAM: SOTLA)
ZENSKA, KI Z ŽIVLJE-
NJEM JAMČI ZA KAJ
JAPONSKA TOVARNA HI-FI NAPRAV
HEBREJSKI PISATELJ, NOBELO-
VEC 1966
IRIDIJ
EGIPČANSKI SVETI BIK
TUJE ŽENSKO IME
JAMES ENSOR
SLABOUMNA ŽENSKA, BEBKA
Najprej so vojaki pili v konjušnici kot krave. Mešali so vino in slivovko, ki so jo Prleki prinesli z doma, tako da Glattstein ni bil več sam svoj, ko jo je z rezervisti kar čez plot mahni! v mesto.
Pili so v neki zakotni gostilni ob Dravi, ko je desetar Prša omenil, da ve za ženske.
»Ne spodobi se, poročeni smo,« je ime! nekdo pomisleke.
»Pravi vojaki so zvesti samo kralju in domovini,« se je zasmejal Drvarič.
»Lahko tebi, ki nisi poročen,« je ugovarjal Donko, ki ga je njegova žena vsako nedeljo obiskala in se mu jokata na ramenu.
Glattstein je nihal med obema taboroma kot nihalo pri uri. Dva vojaka sta predlog odločno odklonila in se z Donkom vrnila v vojašnico. Glattstein bi se prav rad pridružit pustolovcem, pa se je nalagal, da nima denarja.
»Kar pridi, ti ga posodim,« ga'je pocuka! Drvarič za rokav in mu stisnil v roko stotak.
Naslednjega dne se je samo skozi gosto meglo spomni! na nerazsvetljeno ulico, v katero so zablodili; na rdečo luč nad vhodom pri neki stari hiši; na veliko, kavarni podobno sobo, kjer so sedele vlačuge prekrižanih nog, v kratkih krilih in jih opazovale s trgovskimi očmi; na temnooko Bosanko, ki mu je sedla na kolena, in na li-ker, ki so ga pili. Vse, kar se je zgodilo potem, se je zavilo v gosto, nepredirno meglo, v katero je posvetil šele Drvarič, ko mu je naslednjega jutra pripovedoval, kakšne je razdiral.
Z Bosanko je baje odšel v njeno sobo, od koder sta se kmalu vrnita med glasnim prepirom. Ves iz sebe jo je dolžil, da mu je iz listnice izmaknita tisoč dinarjev, in ji grozi! s policijo. Bosanka je tajila in ga zmerjala. Druge vlačuge so seveda potegnile s svojo stanovsko tovarišico. Glattstein je zaman ugovarja! in dokazoval. Bilo je, kot da bi suva! v sršenje gnezdo. Vlačuge so vpile vsevprek in ga med zasmehovanjem in zmerjanjem zrinile v vežo, od tam pa skozi vežna vrata na cesto. Najbolj glasna je bila Bosanka, ki je za nameček pljunila za njim in mu preklela lažnivo in skopuško mater.
Bil je tem bolj nesrečen, ker se je dan prej zlagdj da nima denarja. Zato zdaj ni mogel z resnico na dan, da mu je Bosanka zares ukradla tisoč dinarjev. Bila je velika vsota, ki je ni mogel preboleti brez hudega glavobola. Boječ se, da ga Drvarič ne bi očrnit pri Klari, je gobezdaču nemudoma vrnil stotak. V družbo pa od tedaj ni več še! Ko je kmalu potem njihove edinica odrinila iz mariborske vojašnice na državno mejo, je bil celo vesel, da so mestu, kjer je odžive! takšno sramoto, pokazati hrbet.
Vojaška kuhinja se je nastanila v Šentilju, kjer mu ni bito več treba sekati mesa. Bil je za voznika in je s pomočnikom Martinom, preprostim kmečkim fantom širokega slovanskega obraza in zavihanega nosu, vsako jutro odrinil s kotli na .bojišče', kot so rekli kuharji za šalo. Bi! je vese! da je lahko prišel trikrat dnevno na svež zrak, obenem pa mu ni bilo treba prenočevati na senikih ati v gozdovih — kot vojakom na državni meji. Motila sta ga samo počasna vola, ki sta se nadvse leno pomikala po šentiljskih cestah, zlasti odkar mu je poveljstvo obljubilo tovornjak z voznikom, in ko teh ni bilo, dva iskra konja.
Bito je na cvetno nedeljo, jutro sončno in toplo, zrak svež in umit, da se je človeku od radosti tajalo srce. Kuharji so pravkar naložili na voz zajtrk, ki ga bosta z Martinom odpeljala k edinici na državno mejo.
Martin sede spredaj na voz. poči z bičem in požene. On pa se pridruži Lončarju, rezrevnemu poročniku iz Murina, ki so ga davi vpoklicali in zdaj s kuhinjsko vprego odhaja na državno mejo.
G/attstein precej dolgo pešači z Lončarjem in se pozanima za murinske novice. Utrujen pozneje sede zadaj na voz in zakinka.
Ko se približajo državni meji, Martin tako naglo ustavi, da Glattstein skoraj zdrči z voza.
»Kaže, da smo zašli. Na zadnjem križišču ne bi smeli peljati naravnost, vemveč kreniti na levo,« skoči Martin z mladeniško gibčnostjo z voza in premišlja, kaj naj ukrene.
Glattstein se spusti na tla in se jame razgledovati po okolici.
»Narednik mi je kraj, kjer danes tabori naša edinica, zelo nazorno opisal. I/ tistem gozdu pred nami so,« pokaže z desnico.
»Gozdov v tem kraju je veliko. Tam na levi jih je celo vač kot pred nami,« reče Lončar.
3
»Stoodstotno sem prepričan, da so v tisti gošči tam spredaj. Peljimo se do tja in če jih tam ne bi bilo, obrnimo in zavijmo na levo!« odloči Glattstein in zleze nazaj na voz.
Martin stopi k voloma in ju z bičem ošvrkne po hrbtih. »Hihot, lenobi, stegnita se, sicer nikamor ne pridemo!« Ves zaskrbljen, ker so pozni, vojaki pa lačni, ne sede na voz, temveč pešači vštric volov in ju kar naprej priganja.
Glattstein pogleda najprej na sonce, ki je že visoko, potem pa na svojo žepno uro in se jezi na počasno vprego. Prav danes morajo biti pozni, ko ga bo obiskala Klara z Igorjem in Kurtom in mu prinesla denar in novico, kako je opravila pri vojnem referentu, kjer sta že drugič vložila prošnjo za oprostitev od vojaščine.
Ves nestrpen zleze z voza in zakliče Martinu: »Kar pošteno ju mahni, saboterja, sicer do večerje ne pripeljeva zajtrka!«
»Und du sagst, Glattstein ist kein judischer Name,« reče bolj pijani vojak in težkih oči gleda zdaj njega, potem zopet njegova si-
»Die beiden Buben sind doch deutsch angezogen. Echte St ierer,« ugovarja manj pijani vojak.	A
»Lederhose kann ein jeder tragen, nicht aber eine deutsc Nase. Du bist Jude, Glattstein! Mas vvetten wir. Dein jungerer So hat ebensolche judische Nase wie du. Auch dein Name ist judis Glattstein ist kein deutscher Name.«	U
»Nicht deine Sache, Fritz!« meni manj pijani vojak dobrook nih oči in Igorju prijateljsko pomežikne.	.
»Ich bin Nazionalsozialist. Ein Arier. Ich mag mit den nicht beisamen sitzen. Junge, bist du Jude oder nicht? Heraus der VVahrheit!« prime Kurta za ramo in pijano bulji vanj.
Kurti nemo odkima.	,
»Und wenn er auch ware. Mir ist es ega! solange sein Va zahlt. Prosit!« nazdravi manj pijani vojak bolj pijanemu in ga skJ pomiriti.	I
Izzivanju bi bit konec, kajti prepirljivec je bil že tako vinjen je le s težavo vrte/ jezik, njegove pijane oči od trenutka do KerN‘ težje, če ne bi prišli v kavarno zapiti krojač Oblak z razmršeno ih P žganju zaudarjajočo sapo.
Ko Oblak zagleda Glattsteina v družbi nemških vojakov, sa vijoličastim nosom, poraščenim z redkimi in kot svinjske ščetina dimi kocinami, nameri naravnost proti njemu in ga že od daleč h govori:
»Kaj pa ti med Nemci, Glattstein? Mislil sem, da si Židja Nemci niste preveč na roko,« reče bolj za šalo kot zares.
Glattstein, ki ne ve. kaj naj odgovori, se samo zmedeno sme //a.	in
Bolj pijani vojak, ki je skoraj zakinka! in ki je razumel po!jsk° zato za prvo silo tudi Oblaka, plane s stola:
»Jude, nicht wahr?«
»Hundert Perzent,« pritrdi ničesar hudega sluteči Oblak v s' nemščini in se smeji.	>;
»Raus Jude! Raus! Sofort raus von hier!« zarjove vojak * obseden in brizga sline iz ust. Ves besen se zažene v Glattstein mu strga značko s kljukastim križem z gumbnice.
»Kein Hackenkreuz fur die Juden!«
Kurti zatuli.	JI
»Nix raus,« skuša Oblak pomiriti razgrajajočega vojaka, ko J kakšno zgago je povzroči! v svoji nepremišljenosti. »Glattstein ein guter Jude. Ein feiner Jude. Glattstein lieben: deutsche So'0 ten.«
Pijani vojak se za Oblaka ne zmeni.	. j
»Ich bin Nazionalsozialist. Ein alter Parteigenosse. Ein Arl
Ich wiH keine Juden um Mich,« rjove, a ne predolgo. Od vina, in skakanja mu postane slabo. Z rokama se prime za trebuh, Za oči, se požene proti stranišču in spotoma onečedi kavarno. A
»Schande! Eine grosse Schande! Kein deutscher Soldat N .g sich so gemein auf Man solite ihn anzeigen und bestraffen," manj pijani vojak in se oprošča.
»Schon gut! Schon gut! Der Mann ist besoffen,« reče Glan in, prime sinova za roko in naglo zapusti kavarno.
(nadaljevanje prihodki1 ;


STRAN 14
VESTNIK, 26. APRILA /I
za vsakogar nekaj
""-MEDICINA-----------------------
ALI VREME VPLIVA
NA ZDRAVJE?
tim, da sp* kr'vo’ pravijo tisti, ki so slabo spali. V kosteh ču-njava(- • priPravUa na dež! Visoki in nizki zračni tlak se me-ln res povzročata težave preobčutljivim ljudem.
vreme .^^tkrat odgovarjajo na vprašanje: Ali je res leva|j zar a- k1™0’ da zbolimo? Ne, načelno ne, kajti če bi obo-dikujejo f ' Vremena’ b« bili kar naprej bolni. Toda ljudje ne ja-Pfeobčutr* * ei* d3”' Zagotovo je najmanj polovica starejših res njega 0« -“ vr5me’ Pa tudi mnogi mladi včasih trpijo zaradi me nared'an,Zeni na^et zaradi kakšnega drugega vzroka, vre-^bolonr^tš®16 P016?1- Preobčutljivi ljudje ga zaznavajo z Za vremem k°* se_menja 'reme, se njim spreminja krvni tlak, ten aij _ občutljivi ljudje, ki so preboleli kakšno bole-pretrpeli poškodbe, ki so jim zapustile brazgotine.

^.SE NAM OTROK NE IZGUBI
Življenje sodobnega evropskega človeka poteka predvsem v urbanem, a tudi onesnaženem okolju. To je ob genetski zasnovi posameznika, ki odloča o njegovi dovzetnosti za alergije, eden od poglavitnih razlogov, da se iz leta v leto v Evropi povečuje število alergičnih bolezni. Po novejših podatkih se je število teh bolezni v zadnjih petih letih povečalo za 5 odstotkov.
Najpogostejše so akcije, ki prizadevajo dihala, od astme do senenega nahoda, povečuje pa se tudi
število alergij z zaačilaisai kožnimi obolenji.
Strokovnjaki zaskrbljeni opažajo, da je vse več aler gičnib bolezni tudi med otroki. Eden glavnih razlogov za to naj bi bife spremenjene materinske navade. Sodobna mati doji svojega otroka veliko manj časa kot nekdaj, mnoge se dojenja kar odrečejo. Otrok namesto materinega mleka oživa več kravjega mleka te jajčnih beljakovin, to pa so živila. ki najpogosteje povzročajo alergije. Če k temo dodajo še nekatere vrste
sadje, paradižnik in živila s konzervansi in umetnimi barrSi, kar vse je vsakdanja prehrana najmlajših, potem povečanje alergičnih obolenj tadi med najmlaj-šimi ne bi smelo čuditi.
Medicinska znanost je zelo napredovala v ugota-vtiasjo, kaj povzroča alergije. Žal pa hkrati ugotavlja, da ne more preprečiti naraščanja alergičnih obolenj. To bi sc dalo doseči drugje, ne v zdravstvu, predvsem pa s čistejšim okoljem in drugačnimi ži-vljenjskimi navadami.
—ZA VAŠ VRT--
Česen je varuh reda
Marsikje v vrtu stvari pogosto ne potekajo čisto tako, kot ste predvidevali. Listne uši in peronospora mučijo vrtnice, pršice pa razjedajo jagode. Če pa boste povsod posadili česen, bo ta rastlina iz vrta pregnala ne le te vsiljivce, temveč tudi krte. Tem je namreč vonj po česnu velik sovražnik.
IZ LEKARNE PATRA
SIMONA AŠIČA
Pet pomembnih nasvetov
Kako m .	*
^jčese °reča skrb za starše: koli se |ahtm 'Z?ubi otrok? KJcr-v samo« ° Pr'merk na tržnici, < NTreŽn' .kovini, "a uli-®el Da h'raja’ kJer se ne b* m°-^Poninite5!'^ Skrbi izo8nili, si svetov Pel P°membnih na-
v$otmuar s,mo z otrokom ali SC d°menim k^“’ kjer Je 8neča’ ^jo, če « -°’ kJe naJ nas poča-e I2gubijo. Pri vodnja-
ku, sladoledarju, ob premičnih stopnicah. Izberimo kraj, ki ga otrok zlahka najde, odrasli pa vedo zanj, tako da jih lahko prosi za pomoč.
2. Dopovejmo otroku, naj nas počaka tam, kjer nas je izgubil izpred oči, če se nismo z njim domenili za kako točko. Tako bomo preprečili, da bi mrzlično tekali v krogih in iskali drug drugega.
3. Dajmo otroku v žep listek z imenom in priimkom, ulico in hišno ter telefonsko številko.
4. Takoj ko je otrok dovolj velik, ga učimo telefonirati iz govorilnice.
5. Naj ima v žepu vedno žeton ali drobiž za telefon, četudi mu ga moramo pogosto nadomeščati.
Ženske
trdnejših
živcev
jo nattet'1^’11’ ki rahteva-"titnejše6 Z'Vce’ 80 ženske "gotovih ?d moSkih- so 8', kj amer'ski psiholo-e"a’0sed ° preskl*šali pri "s^žben ^dese,'h vodilnih S01” so	presku-
“ mO8ki «ih tr. n°znašlivstres-Tak«j » govOre 7®^« opraviti po-^»vali	80 «
* bil J sl“žbo. h« * z IjZ*"^^- Ženske ^stavit ki 80 se prišli n® ’. ravna,e umirje-v|iudne - Jazno Bile SO ?°kaza| " z ničemer niso ..""■Nkov „a -so bile nekaj M* duiv„ J * P°d ^kis^*"'1" Pritiskom. ""Prijazno -Pros'lei ravnali ^ekano a 8°vori|i tako ""hdidati' .a 80 mnogi
‘‘ kar odšli
VARSTVO OKOLJA
Vse. česar ne potrebujemo, roma * smeti. S smetmi in odpadki napolnimo vsak dan tedro. vsak teden smetnjak. Pa je to potrebno? Smeti, ki jih odvržemo, nam sicer izginejo izpred oči. ne pa tudi z obličja Zemlje. Odlagališče smeti postajajo pretesna. Če smeti zažigamo, onesnažujemo ozračje. Odpadne snovi pronicajo v zemljo in podtalnico, uničujejo zaloge pitne vode. Stokrat slišana pesem, ki pa bi ji vendarle morali prisluhniti. V domači kuhinji lahko namreč začnemo z učinkovitim varstvom okolja: v smeti mečemo Iv tisto, kar tja sodi, že pri nakupovanju izberemo izdelke v embalaži, ki zavzema čim manj prostora. Če je mogoče, kupujemo nepa-kirana živila: zelenjavo, sadje, meso, jajca.
Kar štirideset odstotkov odpadkov v gospodinjstvu so snovi, ki jih lahko uporabimo za kompost.
KAKO PREPREČIMO
POTENJE NOG?
Prihajajo topli dnevi in mnogi (predvsem moški) bodo spet obupovali zaradi neprijetnega potenja nog- Pomagamo si takole: Večkrat na dan pijemo čaj iz ene od treh mešanic zdravilnih zelišč, osladimo ga z medom.
pelin, orehovi listi, trpotec, — pelin, rman, žajbelj, — tavžentroža, žajbelj, Poleg tega si noge trikrat na dan po pol ure kopamo, dokler se stanje ne izboljša. Najboljše je, če vzamemo dva litra jabolčnega ali vinskega kisa in ga razredčimo z dvema litroma vode. Lahko pa poparimo s štirimi litri kropa 24 žlic orehovih listov, preslice ali žajblja, pustimo eno uro počivati, nato precedimo. Po vsaki kopeli je treba noge namazati z brinovim oljem. Zelo učinkovita kopel je tudi poparek orehovih listov, hrastove skorje in smrekovih iglic; zmešamo jih v enakem razmerju.
Krompir—tolažnik duše
Za marsikoga je višek blaženosti krompirjeva jed, ne glede na to, kako je pripravljena. Šele ko pride pri obedu na mizo krompir, nastopi veselje. Zdaj vemo, zakaj je tako. Krompir vse-boje snov, ki jo v kemični obliki uporabljamo, tudi za izdelavo pilul »sreče« (diacepam).
Znanstveniki so se o snovi pred kratkim temeljito pogovorili na kongresu v Berlinu. Delovanje te snovi je pomirjujoče. Če vas torej kdo vpraša, zakaj tako navdušeno jeste krompir, mu lahko preprosto odgovorite: »Ker skrbi za moje duševno ravnotežje.«
Delo na vrtu
Če imate v vrtu bor, smreko ali jelko (ali vse skupaj), a ne želite, da bi se preveč razvili, morate v začetku maja seči po nožu in se lotiti obrezovanja. Zdaj boste namreč lahko iglavce, sicer zelo občutljive za obrezovanje, uredili z minimalnim trudom. Dela se morate lotiti takoj, ko se pojavijo poganjki. Odtrgajte jih z nohti ali odrežite z nožem. Tako pod-rezanim steblom iglavcev bodo rasle za polovico krajše veje.
Kuhajte z nami
golaž
za » obrokov potrebujemo/ 1 kg govejega tonika (lahko radi plečak), 50 dag čebule, 14 dag maščobe, žlico paradižnikove mezge. Poleti vzamemo namesto mezge svež paradižnik, 2 žlici sladke rdeče paprike, poleti 1/3 mlete paprike nadomestimo s svežo rdečo papriko (2 do 3 srednje velike plodove), žlico kisa, ščep mlete ali sesekljane kumine, I do 2 stroka česna, ščep majarona, sol in žlico vina.
Na vroči maščobo rahlo prepražimo sesekljano čebulo. Preden začne rumeneti, dodamo na večje koščke (5 do 6 dag) narezano meso. Solimo in pokapamo s kisom, dodamo začimbe, rahlo popražimo in pazimo, da mesa ne izsušimo. Nato dodamo paradižnikovo mezgo in papriko. Zalivamo z juho in pokrito dušimo do mehkega. Poprosimo z moko in ko dobro prevre, odstranimo meso, omako pa pretlačimo. Namesto z moko, lahko golaž zgostimo z drobno naribanim surovim krompirjem. Pokuhajmo, da se krompir skuha in popolnoma razpade. Pretlačeno omako skupaj z mesom še dobro prevremo.
Sočni golaž ponudimo z ustrezno prilogo. Izbiramo med kruhovimi cmoki, polento, slanim ali petršiljevim krompirjem, domačimi širokimi rezanci, trganci ali drobnimi žličniki.
Naslov:
5 NAJ
Jevnice _
S mr^bota T;td“Pisnice — pošljite na naslov: Radio Mur-k Ova 29, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za
Glas!
2 Piim0 o"^'.,Ca Radia Murska Sobota.
3-	k£ * šXda	n Magne‘
4,	r ,/P it topMk Oon Menotni Bluesband
S.	l?ki	- Madonna
PII. s« n,me _ Don Juan
APRILA 1990
ODGOVOR:
10
SEKUND

IME IN PRIIMEK:
Odgovore pošljite »»lov: radio Morsko Sobo „ Titova 29, 69000 Morska Sobota. Kupon ul ep, te Ž dopisnico in pripišite 10 sekund. Pri žrebanj« bo mo upoštevali pravilne odgovore, poslane do petka.
4.aprila.	____
NEPRIJETNO KOLCANJE
Komu se nikoli ne kolca? Nič nevarnega, zoprno pa je. A včasih utegne biti kolcanje opozorilo na resno nevarnost. K zdravniku moramo, če se nam kolca po nekaj ur zapored ali če se kolcanje vsakih nekaj dni ponavlja. Zdravniki pravijo, da se obolenje lahko skriva v vratu, trebušni
votlini, morda je celo neodkrita možganska okvara.
Proti nedolžnemu kolcanju uporabimo kak domači ukrep. Najpreprosteje je, če 20 sekund zadržujemo dih, si s prsti lahko pritisnemo na očesna jabolka ali spijemo nekaj požirkov hladne vode.
—NAREDITE SAMI-------
LOKI ZA VRTNICE KOT V DOBRIH STARIH ČASIH
Romantični loki za vrtnice iz časov naših babic so bili nekaj časa skoraj čisto pozabljeni. Zdaj pa se vračajo na velike in majhne vr-tore. Prikazujemo vam dve različici in vam predlagamo, da se za eno od njih odločite in jo sami izdelate. Uporabite lesene gredice, ali pa, da bo stvar še cenejša, vzemite navadne strešne late (letve). Kon-strokrijo, visoko najmanj 2,60 m, zasidrajte 25 cm globoko v mešanico gramoza in cementa. Les spodaj impregnirajte.
STRAN 15
križemkražem po naših šolah
utrip življenja
LEPA SI, POMLAD
Sedim v sobi, ob odprtem oknu. Zunaj na vrtu cveti češnja; vsa je lepa, cvetoča, dišeča. Šele sedaj opazim to posebnost, čeprav mi je vsaka pomlad zelo pri srcu.
Razmišljam o sebi, o bodočnosti Pogled mi obstane na češnji. Obletavajo jo čebele, nekaterih cvetov ne bodo oprašile, zato bodo odpadli. Iz njih se ne bo razvil sladki sadež.
Ali bo z menoj tudi tako? Bom sprejeta v šolo, ki si jo želim? Ali pa bom kot odpadli cvet čakala na svojo usodo? Vprašanja se kar vrstijo, še bolj me pestijo, nemirna sem. Bom v življenju uspela? Moram! Z vso silo se bom zagnala naprej.
Veter mi kuštra lase, omamlja me vonj cvetoče češnje. Res, lepa si, pomlad! Odeta v belo krilo, ki ga veter nalahno odnaša. Droben, bel cvet prileti tudi skozi okno. Diši! Tudi naslednje leto bodo češnje cvetele, narava se namreč ne spreminja.
Kaj pa jaz? In moji sošolci?
Sonce je močneje zasijalo. Vlilo mi je novo upanje in me vrnilo iz sanjskega sveta. Čutim, da bo vse prav.
Pomlad je namreč večen ustvarjalec, ki nam vsakokrat pripravi nova presenečenja. V njej vedno najdemo odgovor na še tako zapletena vprašanja.
MARIJA ZRIM, 8. raz., OŠ KUZMA
POTOKI NAM UMIRAJO!
Prebudila sem se iz sanj, pogledala skozi okno in videla otožno ndbo, ki je izgledalo, kot bi za nekom žalovalo. Počasi je rosilo, jaz pa sem bila jezsaa asa vse, kar je bilo okrog mene.
Popoldne je prišla pome prijateljica in skupaj sva odšla na sprehod v naravo. Zavili sva proti potoku Jedro in šli ob njem navzdoL Potok je bil videti žalosten in globoko zamišljena sem zrla vanj. V potoku nisem ©pazila živega bitja, razen seveda vrečk umetnih gnojil in drage red, ki potok zastrupljajo Ser uničujejo. Ko vidiš vse to, ti po glavi začno rojiti različna vprašanja: Ali je človek res sposoben uničevati naravo in žagati zeleno vejo, na kateri sedi? Če se stvari ne bodo obrnile na bolje, kaj se bo zgodilo čez desetletja, stoletja in da naprej sploh ne pomislim. Včasih mi je stari oče pripovedoval, da so na Hotizi in v okolici, v Muri in njenih rokavih, ujeli veliko rib. Danes je dragače. lagala bi, če bi rekla, da ne boste ujeli nobene več. Z veliko mero potrpljenja in sreče se kakemu ribiču še posreči ujeti ribe.
Mi smo še mladi, zdravi, polni upov in moči, le zbrati morarao te moči in si z vztrajnim delom zgraditi tudi ekološko lepšo in čh ejšo bodočnost_
Ksenija Zver 1^.
OŠ Miško Kranjec Velika Polana
Zelo rada zahajam v naravo, se sprehajam po travnikih. monu žuborečih potokov in prisluhnem šepetanju šara*a. Te dosje v aaravi še posebej prijetno.
Ob robu gozda so zacvetele mačice, sliši se veselo pe^e ptic, vse se prebuja. Na vrtovih so zacveteli tulipani, aa travnikih trobentice in vijolice. Večkrat piha veter in boža veje dreves. Vsa narava se uri
lastovke. Tudi gozd se začne prebujati, move in hodijo delat v gozdove in na polja, opazovala žuborenje potoka. Žabe so s« pesem. Ob njem je bilo slišati kričanje in ■ zlegsio daleč naokrog.
Rada prisluhnem šepetanja narave, ki glasnejše.
ČUCTa V 4X3
K,.«-,.,-, '7 , OSR*ga«nci
PES — MOJ PRIJATELJ
Iz prijetnega počitka na toplem spomladanskem soncu me je zbudila naša psica Gea, ki se mi je priliznjeno po-dregnila ob nogah- Pobožam jo za ušesom, ona pa mi iz hvaležnosti s toplim vlažnim gobčkom rahlo odrine dlan ter mi skoči v naročje- Prijateljsko vez med nama pa grobo pretrga spomin na sliko, ki sem jo danes videla v šoli.
Zadnja šolska ura se je začela drugače kot ostale. Tovarišica nam je namesto običajnega uvoda k uri pokazala sliko. Po prvem površnem pogledu so se moje misli začele ukvarjati z vprašanjem, zakaj se je prijazen, belkasto črn psiček na sliki povzpel na zadnje noge... Misli mi je pretrgala nenadna groba in težka tišina, ki je ovila razred. V vseh očeh se je zasvetila groza, usta so onemela ostala na pol odprta, ko smo okrog psičkovega vratu zagledali smrtnonosno vrv. Spoznanje, da se psiček ne vzpenja na zadnje noge iz veselja, radosti, raposajenosti... ampak, da visi na drevesa brez moči in življenja v sebi, nas je pretreslo. Nekje iz ozadja je prišlo tiho vprašanje: »Kje se je to zgodilo?«
Tovarišica je s. pogledom objela razred ter prav tako tiho in počasi spregovorila: »Ni bilo daleč. V Gori pri Gornjih Črncih je lovski čuvaj našel tega psička ...«
Po vsem telesu sem začutila hladen val in misli niso mogle dojeti, da človek, ki je to storil, živi nekje v moji bližini in se naprej veseli, dela, živi... in verjetno mu niti za trenutek ne pride pred oči slika iz gozda in v ušesih mu e zadoni cvileč in proseč glas njegovega psa, katerega je pustil v gozdu. Morda spomin obudi le prazna skleda in veriga...
Počasi mi pogled zdrsi zopet nazaj k sliki. Noro željo, da to ni resnica in da ga ne bom videla z vrvjo okrog vratu, razbije pogled na viseče mehko telo. Noge se skoraj dotikajo gozdnih tal, ki so razrahljana, saj se je v boju s smrtjo verjetno poskušal rešiti in se opiral na bingljajoče noge ter se tako še bolj mučil in trpel. Pogled sunkovito uprem v tla, ker me v takih trenutkih postane sram, da sem človek, da živim v krajih, kjer so tudi takšni »ljudje«. Gstane samo mnogo’ vprašanj brez odgovorov. Pozna ta človek čustva, ki jim pravimo dobrota, ljubezen ...? Kaka je mogel mimo oditi iz gozda, ko pa mu je v hrbet udarjalo jokajoče cviljenje njegovega hišnega čuvaja, ki mu je vse svoje življenje služil, ga varoval in branil? In
kaj zna človek nuditi v zameno za živalsko zvestobo, ljubezen ...? Morda bo kdo rekel, da je ta pes bil samo žival in da ne more misliti. Toda tudi žival čuti bolečino, in še sreča, da pes na vrvi ni mogel misliti, kajti njegove misli bi bile verjetno močno podobne lem: »Človek, takšen bo tudi tvoj konec. Če boš tako nadaljeval, boš v svoji brez-
Kdo je obesil tega psa? Človek, takšen bodi tania tvoj konec’ brižnosti in trdosrčnosti tako kot se danes znašaš nad živalmi, nekoč uničil tudi sebe —«
Takrat mi je misli pretrgala tovarišica, ker smo nadaljevali s snovjo. Danes, ko sedim z Geo v naročju, pa sem se zopet spomnila na to. Vem, da je še mnogo ljudi, ki imajo živali radi, a vendar me je takšno ravnanje pretreslo. Pa ne samo mene, vse nas je prizadelo. Morda nas. mlade, še najbolj, saj mi še verjamemo v pravičnost, ljubezen, dobroto ... In takšni dogodki na najbolj krut način kradejo naše sanje in lepe predstave o življenju.
Daniela Bemjak S. b, OŠ Cankova
i.
1. MAJ
Spet je tu 1. maj, pn/uik dela, ki nas spominja na težke čase, ko so morali ljudje veii-, ko delati in se boriti za svoje pravice. Prvega maja pa niso smeli praznovati. Zdaj je to drugače. Pripravili bomo proslavo in kresovanje. To bo zares lepo. Velik ogenj bo žarel kot peterokraka zvezda. Ljudje bodo strmeli v plamen in tudi njim bodo žarele oči od zadovoljstva.
Sanja Zver, 4. b, OŠ Odranci
najboljša ta
Pomlad je lahko tudi takšna — Narisala Lea Čiček, 6.b razred, OŠ Turnišče.
VOLITVE
X nedeljo so bile »olirve. X našem kraju je bilo volišče * gasilskem domu. Ob 19. uri so ga zaprli in začeli preštevati glasove. ' prvem krogu je zmagal Milan Kučan. Meni se zdi tako tudi prav. Tudi moj oče je bil v volilni komisiji.
Tomi Karaš. 2. b.
OŠ Odranci
Kot v pravljici
Človek skorajda ne more verjeti, da je v tem svetu, ki ga opaja politična pomlad, ki hlepi po bogatem življenju, kot ga pozna zahod, pridobi-tništvu, še pravljična resničnost, podoba hiše z življenjem, polnim življenjskih preskušenj in resnic (kot v pravljici). Prevzet je nad dovršenostjo drugačnosti in skorajda ne more verjeti, da jo je ugledal v tem svetu, kot Iga živi. Nič razkošja ni v tej podobi, pa vendar toliko tistega bogastva, ki človeku ustavi misel, da se zazre tudi v lastno notranjost, ter ob skromnosti, ki pa ima toliko srca, bolje uvidi bedo bogatega življenja.
Hiša kot iz pravljice. Snežno bele stene, majhna okna s temnimi okvirji, zagrnjena z belimi zavesami, pred vhodom podstenje, kjer so mizica in stola za dva ter ležalnik, prekrit z doma stkanim pregrinjalom. Pred hišo studenec obdan s travnimi in cvetličnimi gredicami, To pravljično podobo obdaja ogfaja z desk, na vratcih pa je utež, ki jih zapira za obiskovalcem. Pod brajdami stoji klopca za pogovor opoldne. Vse kot iz škatlice, narejeno s toliko zavzetosti in drobnim delom, ki je podobi vdihnilo dušo. Da, zares ima dušo, iz nje veje življenje, ki prodre v človekovo zavest. Skromna hiša, ki ima toliko prisrčnosti tudi znotraj, drobnih stvari. narejenih z domačo roko.
Življenje, ki ga živita, ima svojo moč, ki jo razdajata okoli sebe. Ne izvira iz posvetnih, materialnih dobrin, ampak spoštovanja človeka, sočloveka — življenjskega sopotnika. Življenje, ki sta ga preživela, ni bilo samo z rožicami postlano, in morda sta prav iz življenjskih preizkušenj krepila življenjsko moč in spoštovanje. Zunanje življenje ga ne omaja v tistem, ki sta si ga zgradila zase, ki ga spoštujeta in družbeno bogatita. Tako resnično, pa vendar kot iz pravljice, kjer gospoduje pravica, skromnost, spoštovanje nad krivico, pohlepom, mržnjo. bogastvom. Srečna sta, ker sta si ustvarila življenje kot iz pravljice!
mh
Senčna plat prosto oblikovanih cd> v gostinstvu
Če smo še nedavno s in odobravanjem gledali M ne gostince, ki bi s ko®J® zmanjševali cene Eosti,K£Tj» ritvam in ponudbi v dmz® stiusko-turistični dejavnostKr daj prav nasprotno. imajo zasebni gostinci po*P. za 15 do 20 odstotkov za alkoholne in tihim »blagoslovom« skepščin, ker tako no občinsko blagajno vec i j, Kome pa je še mar za g®"® # sebniki želijo z nenorm®'® nami hitro obogateti.
Sicer pa nimamo drug« kot obiskovati gostinske Očitno so zasebniki obema rokama zagrabili t oblikovanje cen predsed®*’j., Anteja Markoviča. Žal se z dragih panogah dogaja ® kljub konvertibilnosti delki se dražijo čez noč. M, bilo ob tem več dela za B” špektorje.

Kolesarska steza
do Cernelavec je nu jna
Regionalna cesta Murska Sobota—Gederovci je ena od najbolj obremenjenih prometnih vpadnic v mesto Murska Sobota. Poleg motornega prometa za prevoz na delo in z dela ter tranzitnih povezav z mejnim prehodov v Gederovcih cesto močno obremenjujejo tudi kolesarji in pešti iz bližnjih vasi Kupšinci, Veščica in Černeiavci. Večinoma so to šo-larji. saj sta ob ulici Stefana Kovača prva osemletka in srednješolski center. Pri tem so še posebej ogroženi kolesarji in pešci, saj zanje za zdaj ni posebnih površin ob cesti, ki je široka le šest metrov.
Zato so pogosti zastoji v prometu, ki so izrazitejši ob konicah. Pobuda za ureditev kolesarske steze in pločnika od mesta Murska Sobota do Cernelavec ni nova. Nova stanovanjska soseska v Černeiavci h pa je to zadevo znova aktualizirala. Ravno ureditev kolesarske steze je opredeljena tudi v občinskem sred-
njeročnem načrtu. Tako je predvidena gradnja kolesarske steze
vse do križišča ulice Stefana Kovača s Titovo cesto v Murski Soboti, vendar so tu prometne razmere še premalo urejene, nedorečena pa je tudi postavitev kolesarske steze skozi mesto. Zato je vse bolj v ospredju nujnost gradnje kolesarske steze na odseku od Temlinove ulice v Murski Soboti do Avnojske ulice v Čeme-
lavcih. Ostali del trase pa bo predmet posebnega lokacijskega
načrta oziroma preverj311^ meta.
Predvidena je gradnja stranske kolesarske steze s » 1,7 metra, na severni stranIitrj pločnik, ki bo širok dva ' Na ta način bi bila širina & nega cestišča 12,4 metra|iisi( mer bosta vozišče in steza višinsko ločena. N® čin bodo morali razširih^. čez razbremenilni kanal-redno z gradnjo kolesarsk^j in pločnika za pešce bo ut j tudi odvodnjavanje cesti novih površin. Tako ni veC-e!r nih zadržkov za sprejem P ze lokacijskega načrta pit med mestom Murska Sob®^
Černeiavci.
Mila”
V	,
moMcm soa
ZA OGREVANJE SANITARNE VODE IN PROSTOROV.
ODVZEMA TOPLOTO IZ ZRAKA, JO ODDAJA VODI IN VAM TAKO PODARJA 2/3 ELEKTRIČNE ENERGIJE.
MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA.
INFORMACIJE: GORENJE SERVIS, PARTIZANSKA 12. TITOVO VEL^
TEL.: (063) 856-796	>
STRAN 16
utrip življenja
KO MAČEHA POSTANE DOBRA MATI
. V zadnjih treh letih smo v rubriki iz naših krajev ze dvakrat pisali o Zasadi. Bilo je dosti utemeljenih razlogov za taksno pisanje, naj-’»aejši pa je bil mačehovski odnos krajevne skupnosti Križevci pri Lju-“neru in vodstva te krajevne skupnosti do krajanov Zasadov. V tem ca-" SO imeli celo spore na sodišču. Krajani namreč zaradi odnosa kraje-* skupnosti niso hoteli plačati samoprispevka (gre za dodaten denar) “mrliško vežico. Vse do danes je bila ta vas skoraj odrezana od sveta, । J "'majo trgovine, cesta je bila slaba, neasfaltirana in polna lukenj, te-Mona p, tudi nimajo.
Tri leta po našem prvem zapi-su Pa je stvar čisto drugačna. Pot (oz. cesta) do vasi je v celoti asfaltirana. Gre za okoli 1.200 mehov ceste in še delček, ki vodi skozi Bučečovce do križišča na ?lavno cesto Ljutomer— Radenci ki so ga prevlekli s finim asfaltom.
Feliks Balek je predsednik vašega odbora in takole pripove-ouje o tej novi pridobitvi: »Tokrat moram pohvaliti krajevno skupnost Križevci pri Ljutome
» Feliksom Balekom nočno deloi v Križ^Hinije^da bi v Za-zJntraj med sovaščani in monterji telefonsk
___-—»prej lahko telefonirali.____________ —
GOSPODINJ SE JE SEZNANILO Z IZDELAVO
-—-^^H^čega mleka
Sir bodo delali na
kmetijah
p	JTKMllVOJ***1
služba za kmetijske gospodinje pri živinorejsko-Kauda i7(?m zavodu za Pomurje je pripravila prikaz izdelave si n. Kmečv1”3^®3 mleka za lastno uporabo.	.
je gospodinjam in tistim, ki se ukvarjajo s kmečkim turiz >^nj ^ala Marija Bizovšek iz KZ Mozirje kjer imajo vehko a MisjiPfedelavo mleka doma, ki ga s hribovskih kmetij pozimi ^etom Sne morej° zmeraj pripeljati v mlekarno. Tudi v PomuDu d10 51 gosn^- Ostane mleko, zato je bilo predavanje kl gaJ® P®8^ Sači JedB°^nj’ koristno, saj so se seznanili s tem, kako popestri htano ^k, izkoristiti sirotko za pridobivanje sira za štruklje ah
Prašiče.	Bons Hegeduš
ka ^°nko Mariia Bizovšek, v ozadju na levi Cilka Sukič in inž.
„ NI samopostrežba se že šoli Cankova smo vk'jučii; Ve^ kot desetimi leti Sirto nr: * yar«vo okolja. Koliko ^Btali n ?ktFvnosti uspeli, bi
Da, <ja 0Cenjevati drugi, mislim 'eto zbirSPeh’ n’so skromni. Vse 'ja in v JV00 Papir, čistimo nase-1° iPPmlad zbiramo sta-a'adilniv’ U -c' tovorijo stare stroje n’ ■ Cedilnike, pralne mesta s samo-nu ali pa jim priskočijo
ru, saj so v zadnjem letu dni v celoti spremenili odnos do naše vasi. Cesto od Bučečovec do Zasadov smo si želeli vsi, sedaj pa je končno asfaltirana, izkopana sta tudi obcestna jarka, v katera bodo položili še betonske obloge, tako da bo tudi problem odtoka v celoti rešen. Denar za to cesto gre iz občinskega samoprispevka, 20-odstotkov pa iz krajevnega samoprispevka.«
Rešujejo tudi problem telefonije?
na pomoč starši s traktorsko prikolico. Tako počistijo kleti, okolice hiš, jarke in tudi gozdove. Med učenci se je razvilo pravo tekmovanje. Seveda zbiranje starega železa prinese tudi nekaj denarja, ki ga učenci porabijo za ekskurzije. Mnogo večji pa je seveda vzgojni cilj teh akcij.
Pred nekaj dnevi so učenci prav nejevoljno potožili, da jim nekdo krade železo s kupov. Od
»Tako je. Sam sem član gradbenega odbora. Delo je potekalo brez zastojev, saj smo zanj vsi krajani složno poprijeli. Res je, da morajo novi naročniki, ki prej niso bili vključeni v to akcijo in ki niso plačali prvih prispevkov že pred tremi leti, sedaj odšteti okoli 21.000,00 dinarjev, vendar
pa je telefon vreden tega denar-Telefonsko napeljavo nam
ja.
Feliks Balek je predsednik vaškega odbora in član sveta krajevne skupnosti Križevci pri Ljutomeru. Zadnje čase je sodelovanje med vasjo in krajevno skupnostjo prav vzorno.
dela neka zasebna firma pod nadzorstvom podjetja za PTT promet iz Murske Sobote in z obojimi smo zelo zadovoljni.«
Je v vasi že kakšen telefon?
»Tačas potekajo zadnja dela in računamo, da bomo že čez mesec dni lahko telefonirali.«
Telefonija in ceste pa niso vse, kar ste naredili v zadnjem letu dni?
»Res je. Omeniti moram še zbiralnik vode. Je sodoben in velik, tako da nam tudi v najhujši poletni suši vode ne zmanjka. Tudi ta naložba je sad krajanov Zasadov.«
Po vsem povedanem, kako bi ocenili odnose med krajevno skupnostjo Križevci pri Ljutomeru in Zasadi?
»Odnose med vasjo in krajevno skupnostjo bi moral sedaj oceniti čisto drugače kot pred letom dni. Obe naložbi (cesta in telefon) sta kar precej veliki in glavna zasluga gre predsedniku sveta krajevne skupnosti Križevci Milanu Korenu. Le njemu in seveda vsem krajanom se lahko zahvalimo, da se je v Zasadih veliko spremenilo.«
Dušan Loparnik
Delavni tišinski ribiči Na letnem občnem zboru tišinskih ribičev so ocenili delo. Obnovili so ribiško kočo ter zgradili prizidke. Imeli so 30 delovnih akcij, očistili so okolico gramoznice ter utrdili nasip pri gramoznici. Opravili so 3520 delovnih ur. V ribnik — gramoznico so vložili 7540 mladic krapov. Pripravili so tudi več ribiških tekmovanj. Tudi letos bodo poskrbeli za pestrost dela in rekreacijo občanov.	frku
113 novih članov
Na nedavni seji izvršilnega in nadzornega odbora Društva upokojencev Beltinci so med drugim razpravljali o pripravah na letno konferenco društva. Sklenili so, da bo konferenca v soboto, 5. maja, v prostorih šole. Razpravljali bodo o uresničevanju programa dela, ki so ga sprejeli lani in o programu v prihodnje. Do konca leta imajo še veliko obveznosti — skrb za člane društva, obisk bolnih in onemoglih, organiziranje rekreacije, prireditev in izletov.
V Društvu upokojencev Beltinci je 445 starostnih, invalidskih in družinskih upokojencev. V kratkem se je v društvo včlanilo 113 upokojencev, nevčlanjenih pa je še okrog 40 odstotkov — zato bodo vključevanju v društvo v prihodnje namenili več skrbi. Tudi na kmečke upokojence ne bodo pozabili, teh je okrog 400, v društvo pa jih je vpisanih le 30. A. H.
vaditi se bomo morali miselnosti, da je — čeprav odpadni material — last vseh in še posebno tistih, ki pri zbiranju le-tega niso sode
lovali.
Dobro se je zamisliti tudi nad tem, da otroci zelo pošteno presojajo odrasle — po besedah in dejanjih. Bodimo jim pošten
vzgled.
Hilda Vogrinčič
I--SREČANJE
FERI FLEGAR -AMBASADOR MNOGIH ŠPORTNIH PANOG
Na praznovanju sedemdesetletnice telovadnega društva So-kol-Partizan v Murski Soboti je bil deležen posebne pozornosti starosta soboške telovadbe, 81-letni Feri Flegar iz Murske Sobote. Kako tudi ne, saj je kot enajstletni fant in dijak meščanske šole stopil v sokolsko društvo v Soboti kot telovadec naraščajnik. Bilo je to leta 1920, ko so ustanovili sokolsko društvo. Še istega leta je sodeloval na prvem nastopu sokolov. Potem pa so se vrstili nastopi na zletih in akademijah ne samo v Murski Soboti, temveč tudi v okoliških krajih in širše. Kot talentiran orodni telovadec je kmalu začel nastopati na okrajnem in slovenskem prvenstvu. Njegov največji uspeh je bilo tretje mesto na republiškem mladinskem prvenstvu. Potem se je usposobil za vaditelja orodne telovadbe in svoje znanje prenašal na mladi rod v Murski Soboti. Opravljal je številne funkcije v društvu in drugod. Bil je ambasador mnogih športnih panog v Prekmurju. Med prvimi je učil mladino smučati, plavati, igrati odbojko in drugo. Najraje pa je učil prvine gimnastike, saj je bila
Za koga je cesta zares pomembna?
S cestami so vedno problemi, pa najsi so še neasfaltirane ali pa so že urejene. Krajani Beračeve so bili kar dolgo glasni, vendar jim je šele po nekaj letih uspelo, da so povsem uničeno cesto ob Boračeve do Janževega Vrha na novo pre-plastili.
Tokrat so se spet oglasili. Cesta je sedaj urejena, vendar jo bo pregost promet avtobusov in tovornih vozil v kratkem spet uničil. Cestišče je namreč preozko za tako velika vozila, sami pa nimajo denarja za vzdrževanje. Predlagajo, da bi skrb prevzela občina (republika), vendar to menda ne bo mogoče. Za kaj takega je cestišče sporne ceste za približno pol metra preozko.
Rešitev je enostavna — ker je cestišče preozko, bodo cesto zaprli za ves tovorni promet. Sprehajalci zdravilišča v Radencih in občani Boračeve ter Janževega Vrha bodo tega prav gotovo veseli. Nekoliko manj pa verjetno šoferji tovornjakov, ki poskušajo najti različne bližnjice, pa čeprav so to vaške ceste, samo da bi porabili manj goriva in seveda več zaslužili. In kdo bo skrbel za ceste, ki jih uničujejo?
bbp
Cesta Boračeva—Janžev Vrh ima res novo plast asfalta, vendar je cestišče preozko. Jo bodo zaprli za ves tovorni promet?
V trgovini GEA lahko kupujete vso kmetijsko mehanizacijo vedno ceneje!
TOKRAT VAM POSEBEJ PRIPOROČAMO NAKUP:
Posebna ponudba:
uvoženi pralni prašek iz Italije!
4 kg — 112 din
5 kg — 118 din
8 kg — 175 din
GEA IN VI SKUPAJ DO CILJA!
in ostala njegova največja ljubezen. Še danes pokaže, kako se preskoči koza, skrinja, kako se naredi stoja na rokah in na krogih. Pisal in učil je številne zlet-ne programe. Več let je deloval v organih telovadne zveze Slovenije in Partizana Slovenije. Težko je opisati izredno bogato delo
»Preskušata statiko,« je bila prva pripomba opazovalcev, potem ko sta se po nekajkratnem preletu štorklji vrnili v gnezdo. V Domajincih so namreč delavci soboškega Elektra zaradi širitve ceste za kak meter prestavili drog z gnezdom. Dogodek dneva so spremljali številni domačini in na koncu so bili zadovoljni vsi. Vaščani, ker bosta pernata prijatelja ob njih v miru poskrbela za naslednike, predstavnik mariborskega Zavoda za ohranitev naravne in kulturne dediščine, ker je šlo vse kot namazano, in elektrikarji, ki prostovoljno prestavljajo drogove in natikajo nosilne obroče za gnezda na lastne stroške. Čeprav na prvi pogled taka prestavitev ni nič posebnega in je zahvala in pohvala lepa čednost, vseeno stane kakih 5 tisoč dinarjev. Elektrikarji bi si želeli kakšno pogodbo, da bi jim v trženjskih časih kdo povrnil take stroške.
»Glede na delež zelenih v slovenskem parlamentu to gotovo ne bo problem,« bi zagotovo dejale štorklje, dodale pa, da je drog statični preskus dobro prestal.
mm
Predsetveniki že od 6.500,00 din naprej
Silokombajni že od 15.900,00 din
Cirkularke že od 3.760,00 din
Plugi enobrazdni 3.410,00 din
Plugi dvobrazdni 4.900,00 din
Sadilci krompirja 10.450,00 din in ostala kmetijska mehanizacija.
ŽELJO PRPROVIČ
42315 MURSKO SREDIŠČE
M. Tita, tel.:042 843 232
Nov delovni čas:
Od 7.00 do 15.00 in ob sobotah od 7. do 12. ure
Ferija Flegarja, ki ga je vložil v soboško telovadno društvo Sokol in Partizan, hkrati pa opravil pomembno domoljubno poslanstvo v času narodnoosvobodilnega boja. Kot učitelja in vzgojitelja se ga gotovo v najboljšem spominjajo številne generacije. Za njegovo bogato delo so na osrednji proslavi ob 70-letnici telovadnega društva Sokol-Partizan podelili posebno priznanje. Za svoje Uspešno delo pa je tudi prejel številna visoka priznanja, med katerimi naj omenimo Bloudkovo plaketo, plaketo Partizana Jugoslavije, plaketo O F ob 30-le-tnici in 25-letnici telesne kulture v Jugoslaviji, zlato plaketo Partizana Slovenije in druge. Feri Flegar, ki je še vedno aktiven v soboškem društvu Partizan, je v svoji zahvali za prejeto priznanje na slavnostni akademiji ob praznovanju 70-letnice telovadnega društva Sokol-Partizan dejal, da bi se morali še bolj oprijeti gesla razgibajmo življenje, saj to krepi človeka in mu daje moč, kratki nagovor pa je sklenil z znanim rekom ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU.
Feri Maučec
^■Aprila 1990
STRAN 17
ODBOJKA
LJUTOMERČANI
ČETRTI
Odigrano je bilo zadnje kolo tekmovanja v prvi republiški moški odbojkarski ligi. Agroplod Ljutomer je po pričakovanju premagal Izolo s 3:0. Tako so Ljutomerčani pristali na solidnem četrtem mestu, kar je več, kot so načrtovali.
Fužinar	22
T. Olimpija	22
Bled	22
A. LJUTOMER 22
Topolšica	22
Mislinja	22
Granit	21
Mežica	21
Šempeter	22
Stavbar ml.	22
Izola	22
Braslovče	22
20 2 62:22 40
19 3 60:22 38
14 8 49:35 28
12 10 46:35 24
12 10 47:36 24
12 10 45:32 24
11 10 43:41 22
11 10 39:38 22
9 13 43:45 18
7 15 31:50 14
3 19 17:60 6
1 21 10:65 2
PNL
Rezultati — 16. kolo Veržej : Turnišče 2:1 Lipa : Bakovci 1:2 Črenšovci: Kobilje 1:2 Cankova : Polana 1:9 Dobrovnik: Tišina 0:1 Ižakovci : Renkovci 0:4
Bakovci	16
Turnišče	16
Polana	16
Ižakovci	16
Veržej	16
Renkovci	16
lipa	16
Dobrovnik	16
Tišina	16
Kobilje	16
Črenšovci	16
Cankova	16
11 2 3 30:15 24
9 5 2 27:11 23
7 5 4 35:14 19
8 2 6 25:20 18
5 6 5 24:19 16
6 4 6 26:23 16
5 5 6 26:26 15
5 4 7 18:21 14
5 5 6 18:22 14
6 2 8 23:28 14
6 2 8 16:27 14
1 2 13 19:61 4
NAMIZNI TENIS
PRVI PORAZ SOBOČANOV
Začel se je drugi del tekmovanja v drugi zvezni namiznoteniški ligi. Najprej so Sobočani premagali Strojno iz Maribora, vendar se je pokazalo, da niso v najboljši formi, saj so Mariborčani vodili z 2:0. Toda najboljši igralec Benko ni dovolil presenečenja, saj je premagal vse tri Mariborčane. V srečanju z okrepljeno Bosno v Sarajevu pa so Sobočani doživeli svoj prvi poraz. Najboljši je bil Benkovič, ki pa ob slabi igri Ungerja in Benka ni mogel rešiti dvoboja. Na srečanju z neugodnim Vitezom, ki so ga Sobočani dobili, pa je bil zopet najboljši Benkovič. Kljub porazu je Sobota še vedno v vodstvu z 22 točkami. V soboto in nedeljo igra doma z Merkurjem iz Kranja in Ilirijo iz Ljubljane.
Rezultati — SOBOTA — STROJNA 7:2 (Benkovič : Kuntner 0:2, Unger : Plohl 1:2, Benko : Hribar 2:1, Unger : Kuntner 2:0, Benkovič : Hribar 2:0, Benko : Plohl 2:1, Unger : Hribar 2:1, Benko : Kuntner 2:0 in Benkovič : Plohl 2:1); BOSNA — SOBOTA 5:4 (Fazlič:Benko 1:2, Melik:Benkovič 2:0, Arapovič:Unger 2:1, Me-lik:Benko 2:0, Fazlič:Unger 0:2, Arapovič:Benkovič 1:2, Melik:Un-ger 2:0, Arapovič:Benko 2:0, Fazlič:Benko 1:2); VITEZ — SOBOTA 3:6 (Haskič:Benko 1:2, Hasanovič:Benkovič 1:2, Rizvanovič:Unger 0:2, Hasanovič:Benko 0:2, Haskič:Unger 0:2, Rizvanovič:Benkovič 1:2, Hasanovič:Unger 2:0, Rizvanovič:Benko 2:1 in Haskič:Rihtarič 2:0).
V prvi A republiški namiznoteniški ligi sta ekipi Sobote in Radgone gostovali v Novem mestu in Hrastniku. Pomembna je zmaga Radgončanov, ki so si izboljšali možnosti za obstanek v ligi. Sobočani kljub porazu še vodijo z 18 točkami.
Rezultati - NOVO MESTO : SOBOTA 6:3 (Kus 2:1, Sapač 1:2, Solar 0:3); KEMIČAR : SOBOTA 4:5 (Kus 3:0, Sapač 2:1, Solar 0:3); KEMIČAR : RADGONA 3:6 (Fridrih 3:0, Zitek 3:0, Županek 0:3); NOVO MESTO : RADGONA 6:3 (Fridrih 2:l,Žitek l:2,Zupa-nek 0:3).	M u
X. TEKAŠKI MARATON TREH SRC V RADENCIH
Jubileji
Proslavili visoko obletnico telovadnega društva in doma
I. MNL MS Rezultati — 15. kolo Bratonci : Ljutomer 2:4 Puconci : Šalovci 5:8 Radgona : Serdica 4:2 Čarda : Rogašovci 1:0 Dokležovje : Rakičan 1:1 Tromejnik : Gančani 3:1
Ljutomer	15 12 1 2 46:15 25
Rogašovci	15 11 2 2 40:14 24
Bretonci	15 10 2 3 44:19 22
Radgona	15 5 6 4 27:25 16
Rakičan	15 4 7 4 33:30 15
Šalovci	15 7 1 7 30:30 15
Tromejnik	15 6 2 7 36:27 14
Garda	15 6 2 7 18:25 14
Gančani	15 4 3 8 22:35 11
Dokležovje	15 3 4 8 24:34 10
Serdica	15 4 2 9 21:39 10
Puconci	15 0 4 11 24:74 4
II. MNL MS
Rezultati — 13. kolo Hodoš : Romah 4:4 Apače : Gred 1:1 Vrelec : Prosenjak. 4:1 Križevci: 11 plavih 4:2 Tešanovci : Filovci 0:4
Hodoš	13 9	3 1	56:24	21
Grad	13 8	3 2	35:11	19
Apače	13 9	1 3	41:18	19
11 plavih	13 5	4 4	28:34	14
Prosenjak.	13 5	2 6	39:34	12
Tešanovci	13 4	3 6	24:41	11
Filovci	13 4	2 7	27:30	10
Križevci	13 4	1 8	25:40	9
Romah	13 3	3 7	27:41	9
Vrelec	13 1	4 8	20:49	6
I. ONL Lendava
Rezultati — 13. kolo Hotiza : Graničar 4:2 Lakoš : Nedelica 1:2 Odranci : Mladost 2:0 Mostje : Petišovci 1:1 Nafta B : Bistrica 0:2
V Murski Soboti so proslavili 70-letnico telovadnega društva Sokol—Partizan in 60-letnico doma Partizan. Na slavnostni seji je govoril o razvojni poti telovadnega društva Sokol—Partizan avtor brošure Zgodovina telovadnega društva Sokol Herman Šticl. Predsednik društva Partizan dr. Arpad Norčič pa je zaslužnim posameznikom podelil društvena priznanja. Ta so prejeli: Franc Flegar. Marija Zrim, Ivan Debelak, Marija Ferjan, Janko Ahčin, Marija Štubl. dr. Anica Gregorc-Kastelic. Julij Kos, Aleksander Cisar, Herman Roga n. Marija Roga n, Irma Celec, Jože Kološa (vsi člani Sokola), Janez Ovsenjak, Milan Peta-uer, Franc Erjavec. Vili Žižek, Stane Majerič, Štefan Nemeš, Štefan Peček, Jože Gašpar, Min-ca Pavšek, Štefan Sapač, Feri Šebjan, Vera Celec, Tone Žnidarič, Irena Pevec, Vinko Bavčar, Jani Sečko, Evgen Titan, Herman Šticl, Angela Kolar, Davorin Babič, Vlado Bavčar, Ludvik Zelko, Majda Bencik, dr. Arpad Norčič, Dragica Vlaovič, Vera Zauneker, Ludvik Gumilar, Tonček Kos, Terezija Majerič, Joža Šiftar, Karel Glažar, Nataša Andželič, Anica Djordjevič in Dragica Berlot. V domu Partizana so odprli razstavo. V telovadnici OŠ Edvarda Kardelja pa je bila slavnostna akademija. Pozdravni nagovor je imel predsednik društva dr. Arpad Norčič, Feriju Flegarju pa so podelili posebno priznanje, ki skupaj z društvom praznuje 70-letnico dela v društvu. Ob tej priliki sta spregovorila tudi predsednica društva Narodni dom iz Ljubljane Min-ca Pavšak in predsednik Partizana Slovenije Mrak. Na akade-
miji pa so sodelovali: cicibani z vajami na parterju; skrinji in z obročki; mlajše pionirke z vajo na parterju; pionirji s preskoki s prožnega platna in drugim, starejše pionirke s preskoki na kozi; pionirke v športno-ritmični gimnastiki ter judoisti. Program pa
Na slavnostni akademiji v Murski Soboti je sodelovala tudi telovadna vrsta Narodnega doma iz Ljubljane na čelu z državnim prvakom Enisom Hodžičem.
Foto: H. Juhnov
je popestrila telovadna vrsta Narodnega doma iz Ljubljane, nastopili pa so: Enis Hodžič (dr-žavnii prvak), Aleš Medja, Luka Golja, Mitja Petkovšek in Jernej Wagger. Predstavili so se z vajami na drogu in parterju.
F. Maučec
Mladost Odranci Bistrica Nedelica Lakoš Nafta 8 Hotiza Petišovci Mostje Graničar
13 8 4			1 29:15 20 3 29:12 18		
13	8 2				
13	9	0	4	28:19	18
13	6	4	3	29:18	16
13	6	3	4	17:15	15
13	5	2	6	26:28	12
13	5	1	7	24:23	11
13	4	1	8	19:39	9
13	1	4	8	14:28	6
13	2	1	10	12:30	5
II. ONL Lendava
Rezultata — 14. kolo
Olimpija : Panonija 0:2
Kapca : Žitkovci 3:2
Zvezda prosta
Kapca	11
Panonija	11
Zvezda	11
Žitkovci	12
Olimpija	11
8 2 1 40:16 18
5 4 2 27:11 14
4 3 4 16:22 11
3 2 7 28:45 8
2 1 8 18:35 5
STRELSTVO
DVOJNA ZMAGA PLANIKE
V počastitev OF je bilo strelsko tekmovanje v Turnišču in Črenšovcih. V Turnišču je med 9 ekipami zmagala Planika z 803 krogi pred INO 785 in Dobrovnikom 780 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Draškovič (Pl.) z 277 krogi pred Zadravcem (INA), 273, in Cirhermanom (Dob.), 270 krogov.
Na tekmovanju v Črenšovcih pa je zmagala Planika s 528 krogi pred ŠK Turnišče, 521 in Lendavo, 518 krogov. Pri posameznikih je bil najboljši Maučec (Pl.) s 180 krogi pred Draško-vičem (Pl.) 180 in Žalikom (SK), 176 kro80v-	A. Sep
STRELSTVO
NAJBOLJŠA MURA
V Murski Soboti je bilo tekmovanje v streljanju z zračno puško v okviru delavskih športnih iger. Sodelovalo je 77 tekmovalcev in 7 tekmovalk. Pri ženskah je ekipno zmagala Mura s 451 krogi pred PTT, 423, in KZ Pa-nonko, 422 krogov, med posameznicami pa Vogrinčičeva (UNZ), 176, pred Lebarjevo (UNZ), 168, in Ren-geovo (Mura), 166 krogov. Pri moških pa je bila najboljša ekipa Mure s 542 Pred Pomurko MI, 535, in SCT, 533 krogov, posamezno pa Štefanec (SCT), 190, pred Ščančarjem (MI), 183, in Balažičem (Mura), 182 krogov.
F. Matko
SPORI - OLGA ZVER
PRODAJALNA ŠPORTNE OPREME hSPORT” OLGA ZVER
LENDAVA, Partizanska 17
Se priporoča za nakup različne športne opreme.
Ob nakupu naših artiklov lahko hkrati vplačate za športno napoved in LOTO.
Pričakujemo vas!
MALI NOGOMET
PRVOMAJSKI TURNIR
Nogometni klub Satahovci organizira v torek, 1. maja 1990, tradicionalni prvomajski turnir v malem nogometu. Turnir se bo začel ob 8. uri na igrišču v Satahovcih. Žrebanje ekip bo v nedeljo, 29. aprila 1990, ob 18. rui v prostorih gasilskega doma v Satahovcih. Prispevek znaša 300 dinarjev. Prve tri ekipe bodo prejele denarne nagrade.
RADENSKI MARATON V POKALU ALPE JADRAN
Organizatorji letošnjega 10. jubilejnega tekaškega Maratona treh src v Radencih, ki je najmnožičnejša tovrstna športna prireditev v Sloveniji, niso imeli sreče z vremenom. Kljub temu pa so v Radence prišli tisti, ki radi prihajajo v ta turistični kraj, in prišli so tudi mnogi, ki so se prvič hoteli preskusiti na priznani tekaški progi in se prepričati o dobri organizaciji. Tako se je v Radencih zbralo blizu dva tisoč tekačev iz Jugoslavije, Avstrije, Italije in Madžarske. Pred hotelom Radin v Radencih pa se je zbralo tudi precej obiskovalcev, ki so z velikim zanimanjem spremljali teke in kulturno-zabavni program. Zaradi jubileja pa je letošnja prireditev v Radencih dobila tudi nekatere razsežnosti. Tako so v hotelu Radin odprli razstavo fotografij, ki ponazarjajo dosedanje tekaške maratone v Radencih. Na slavnostni seji pa so zaslužnim organizacijam, društvom in posameznikom podelili priznanja. Za letošnji tekaški Maraton treh src v Radencih pa je značilno še nekaj. Dogovorili so se, da bodo radenski maraton vključili v program množičnih tekaških prireditev Alpe-Jadran. Tako so prizadevni Radenčani spravili pod streho še eno množično tekaško prireditev, na kateri so se uveljavili tudi pomurski tekači. Posebej velja omeniti drugo mesto Geze Grabarja v malem maratonu, ki je štel za prvenstvo Slovenije. Manuela Pergarjeva pa je bila v trimskem teku četrta. Pri cicibanih je zmagal domačin Zoran Kujunčič, pri cicibankah pa je bila domačinka Katja Hojs tretja. V tekmovanju pionirjev sta zmagala Srečko Gabor iz Črenšovec in Denis Kapun iz Ra-denec, pri pionirkah pa Marija Bračko iz Radenec in Suzana Antolič iz Beltinec. V trimskem teku na 10 km je zmagal Močnik iz Kranja pri moških in Jermanova iz Tržiča pri ženskah. V malem maratonu sta bila najboljša državni prvak v maratonu Mirko Vindiš s Ptuja in Marjana Vidovič iz Domžal. V velikem maratonu pa je tretjič zmagal Marko Dovjak iz Kranja in Olga Grm iz Lesc.
---NOGOMET
F. Maučec
REMI MURE S STOLOM
Po uspehu nogometašev Mure v Žalcu je bilo pričakovati, da bodo Sobočani tudi tokrat premagali Stol Virtus in zabeležili novi točki. Kaže pa, da so igrali premalo zbrano, da bi dosegli popoln uspeh. Tako pa se je srečanje končalo 0:0. Nogometaši Mure so sicer imeli terensko premoč, vendar pa le-te niso izkoristili. Pred okrog 400 gledalci je sodil Kolarič s Ptuja. V naslednjem kolu igra Mura z Elkrojem v Mozirju.
ZMAGA NAFTE IN REMI BELTINKE
V šestnajstem kolu tekmovanja v slovenski območni nogometni ligi vzhod je lendavska Nafta doma premagala Središče z 1:0. Edini gol je v začetku tekme dosegel Ratajc. Beltinka pa je doma igrala s ptujsko Dravo neodločeno 3:3. Strelci za Beltinko: Radikovič, Skaper in Celec. V naslednjem kolu igra Beltinka v Slovenj Gradcu, Nafta pa v Šmartnem.
---ROKOMET-
Zanesljiva zmaga Bakovec
V osemnajstem kolu tekmovanja v prvi republiški moški rokometni ligi je ekipa Pomurke Bakovec v Murski Soboti premagala Inles Riko s 26:23. Strelci za Bakovce: Petek 13, Š. Lovenjak 6, A. Lovenjak 4, Žugelj, Horvat in Meolic po enega. V naslednjem kolu igra Pomurka Bakovci z Usnjarjem.
V tekmovanju druge republiške moške rokometne lige vzhod je Krog premagal Šoštanj z 29:22. Najboljši strelci pri Krogu: Šernek 6, Babič 5 in Titan 4. Fužinar je premagal Toko s 17:16. Najboljša strelca pri toku: Glavač 7 in Virag 6. Tekma med Radgono in Dravo pa je bila pri rezultatu 4:10 prekinjena.
---KOLESARSTVO
Hajdinjak drugi, Hanc tretji
V Novi Gorici je bila kolesarska dirka — kriterij slovenskih mest. Med 110 kolesarji so bili tudi tekmovalci Pomurja iz Beltinec in Tropovec ter dosegli nekaj odličnih uvrstitev. Najbolje se je odrezal Hajdinjak (Pomurje), ki je pri starejših mladincih zasedel drugo mesto. Pri mlajših mladincih je bil Šooš (Pomurje) sedmi, Omar dvanajsti in Tdrnar (oba Tropovci) trinajsti. Najuspešnejši pri pionirjih pa je bil Hanc (Tropovci), ki je zasedel tretje mesto. Pri starejših mladincih je bil Robert Šooš dvanajsti.
--- KAJAKAŠTVO
GJEREKOVA TRETJA
Na reki Idrijci je bilo tekmovanje v spusti na divjih vodah na 5,5 km dolgi progi, ki jo je pripravil KK Ljubljana. Sodelovalo je 32 kajakašev iz 9 klubov iz Slovenije in Hrvaške. Lep uspeh so dosegli tekmovalci BD Mura iz Bistrice, saj je Anita Gjerek pri mladinkah zasedla tretje mesto, v K— I pri mladincih pa je bil Andrej Utroša četrti, Denis Čizmašija pa sedmi.
--- BADMINTON
SEKERES-VUGRINEC DRUGA
V Lendavi je bil 5. republiški članski turnir v badmintonu. Sodelovali so tudi domači tekmovalci in dosegli solidne uvrstitve. V moški konkurenci posameznikov je Bojan Sekereš zasedel tretje mesto, Šendlinger je bil šesti, Vugrinec pa sedmi. V moških dvojicah sta bila Sekereš—Vugrinec druga, Kustec—Žagar (Ml.Ol.) pa četrta. Pri ženskah posamezno je bila Karina Sekereš deveta, pri ženskah dvojicah pa sta zasedli Sekerešova in Stojilskovska (Ml.—Jež.) četrto mesto. V mešanih dvojicah pa bili Vugrinec—Slatnar (Ml.01.) tretji, Sekereš— Sekereš pa četrti.
--- ROKOMET
Bistrica ter Bakovci —Sobota
Na Bistrici in v Bakovcih je bilo pomursko tekmovanje v rokometu za pionirje in pionirke. Pri pionirjih je zmagala selekcija Bakovci—Sobota, pri pionirkah pa Bistrica. Najboljša strelca sta bila: Ozbetičeva (Bistrica) 22 in Kolmanko (Sobota). Rezultati — pionirke — Beltinci—Bakovci: Razkrižje 11:11, Radgona : Bistrica 9:14, Bistrica:Beltinci—Bakovci 12:7, Beltinci—Bakovci:Radgona 14:7. Pionirji — Razkrižje :Črenšovci 13:11, Videm : Bakovci—Sobota 13:17, Razkrižje : Bakovci—Sobota 7:21, Videm : Črenšovci 10:18, ČrenšovciBakovci—Sobota 14:17, Razkrižje : Videm 23:17. Bistrica in Bakovci—Sobota sta se uvrstili v četrtfinale.
STOLPEC UREDNIKA
0 MARATONU TREH SRC , SO POVEDE
ALOJZ HVALA -delavec: »V desetih leti" i Maraton treh src dosegel d uspeh po organizaciji in M žičnosti. Potem, ko je množične tekaške pri Smučarski zvezi Slo^l sprejel pobudo, ki je pif“ Pomurja, in maraton v K« cih skupaj s Kranjem inčem uvrstil v koledar ptf‘ tev, je ta množična ,e- . prireditev postala enk'a Zato si tudi zasluži, daj° “ • stimo v program tekaškimi reditev Alpe—Jadran.«
PAVLE MOČNIK movalec: »Kot tekmovale1-lo rad prihajam na mara Radence. Pred petimi leu prvič zmagal tukaj v tek 42 km, to je v velikem ma nu, in sem bil zelo tokrat sem se odločil za kU^ progo, tekel sem na 10 k . zmagal brez težav. po speljana in mi je zelo •-moti me edino to, daje ‘ makadama. Sicer pa sem dovoljen.«
FRANC MIKEC -delavec: »Radenski te^ Maraton treh src, ki je P tradicionalna, vsakoletna ‘ reditev, je najbolje oiš0^^ na tekaška prireditev v niji. Zato si prizadevam0-bi ga vključili v mednar „ koledar, to je v skupnost — Jadran. Že vrsto let s« ležujem maratonov v Rad kot delegat Atletske zveze venije in lahko povem, da , s prireditvijo zelo zadovo"
MLADEN DELIČ -tni novinar: »Za mene k° rega prijatelja atletike Je raton nekaj posebnega m če imam za male heroje-bolj pa sem vesel otrojc, nov, ki so komaj začelij'j in so sodelovali na Prl'' tudi v tako slabem vrem Tu gre zahvala njihovim šem, ki so jih pustili na te« vanje, ker so prepričani, aan športu zadovoljstvo in zdi■ Žahvaliti se moram or%jalli torjem, da so me povabili edinstveni dogodek.«
MARKO DOVJAK movalec: »Že nekaj let s t ležujem Maratona treh u Radencih. Prvič sem zm teku na 42 km leta it gal sem tudi naslednje t letos. Kot tekmovalec se,n. <t zadovoljen z organiza«" množične prireditve, dicionalno dobra, za"^ff sem tudi s progo, l-an čem, da je to ena najbolj žičnih tekaških prireditev v Sloveniji, temveč tudi v vi-«	J
TONČEK ŽNIDAR^-p športni delavec: »Jubilej kaški Maraton treh srCjeP^e[. nik vseh krajanov Mi smo zelo zadovoljni, a staja ta prireditev vsak0 j privlačna za nove t««0^ sf, Radence radi prihajajo 0 mo rekreativci, temvef najboljši jugoslovanski , Tokrat smo lahko PoZ državnega prvaka v Mirka Vindiša, ki je zmagal v malem mar Vedno več je med teka«1 Radenčanov, med katen najbolj vztrajna Roman čar in Zdravko MaukoA^ft
ŠAH
sobočanke
ČETRTE -t
V Radencih je bilo repur M venstvo za pionirje in P>°1irira|s L no v šahu, ki sta ga organ'® Gornja Radgona in OŠ Ra. C 10, delovalo je okrog 150 ŠahisLpjodj histk. Pri pionirjih, kjer je 12 ekip, je zmagala ekipa P° J 0. točkami, Lendava je bila °s”e|tjp’ J nja Radgona pa deveta, obe ^0! sta zbrali po 8 točk. V tek ^0 pionirk je prvo mesto osVOJčnb0,, J niča s 16 točkami, Murska o (V bila z 12 točkami četrta, Go™ gona pa s 3 deveta.
J. Rožman
STRAN 18
samozaščita, varnost, obramba
naš pogovor
GOLJUFI NA DELU TUDI V POMURJU
V zadnjem času je bilo v Pomurju več goljufij, ki kažejo, da ljudje kljub nenehnim opozorilom še vedno nasedajo nepridipravom. O tej problematiki smo se pogovarjali z Aleksandrom Jevškom — kriminalistom pri Upravi za notranje zadeve v Murski Soboti.
~ Kaj je sploh goljufija?
»Goljufije so izrazito premo-zenjska kazniva dejanja, s katerimi storilec spravi nekoga v zmo-mzoškodovalnim namenom. To J® kaznivo dejanje, ko si storilec z lažnim prikazovanjem in pri-
krivanjem dejanskih okoliščin pridobi protipravno premoženjsko korist.«
— Zakaj ljudje kljub nenehnim opozorilom nasedajo goljufom?
»Ljudje lahkomiselno nasedajo goljufom zaradi materialnih koristi. V nagnjenju po materialni koristi človek zmanjšuje razsodnost v tolikšni meri, da ni več kritičen do sebe in svojih dejanj. Zato zaupa neznancu — goljufu. Pri Upravi za notranje zadeve so predlani obravnavali 152 primerov goljufij, lani pa 85. Število teh kaznivih dejanj se iz leta v le-
to spreminja po zaslugi posameznih goljufov, ki v hujših primerih opravijo v eni seriji tudi po več deset kaznivih dejanj.«
de mimo drugi goljuf, ki naj bi
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI
PODRUŽNICA 51900 MURSKA SOBOTA
objavlja
ODŠKODNINE ZA POŠKODBO NEZNANEGA VOZNIKA NI VEC
Sl	zavarovalnice več ne priznavajo povračila škode, ki jo je p
n &Voznik’ v Sloveniji je bilo lani obravnavanih 25 primerov za škode V M^'%5’400 Primerov materialne škode. Območna “varovalna skupnost kov / Sobot' Pa je lani obravnavala nekaj nad 2.600
so 434 »T ?kr08 600 “htevkov, ki so jih povzročili neznani vozniki Pnznah ®Merial/»Lkov’ 'n sicer enega za škodo osebe in 433 primerov za p Škode i ^Ode' Na račun osebe so izplačali 680 dinarjev, na račun materialne nekaJ nad 180.000 dinarjev. V letošnjih prvih treh mesecihPas°na kov “d L“Vaiova|ni skupnosti v Murski Soboti obravnavali okrog 150 “h‘ev-Povrni ?nh so »godno rešili 120 primerov. V prihodnje torej zahtevkov za ki j° bo povzročil neznani voznik, zavarovalnice ne bodo žiti ki*// To Pomeni, da bodo morali vozniki osebnih avtomobilov bolj pa
Parkirali svoje jeklene konjičke. Najboljša rešitev je seči vžep m Uamreč m, /sko zavarovati. V zadnjem času je zavarovalna skupnost J g skupinsko kasko zavarovanje v delovnih kolektivih za kar K po-tudi kS^ šest lastnikov avtomobilov. V manjših delovnih Icoldctivih p ‘MaavV^jej0 manjše število lastnikov avtomobilov. Ugodno pa je tudi CS ovaW lahko phčujejo premije ob izplačilu osebnih dohodkov mese-'astnik a£egavpa imaj° še 10 odstotkov pupusta. Ker pa bodo tudl..p"m.en’da ko W^t??10blla kasneje odkrije povzročitelja škode, je priporočljivo, da tatica naVv16 P°vzročil neznani voznik, oceni uradna oseba, na z j . aveliM^a tako ocenitev opravi tudi zavarovalnica, tako da bo lahko kasneje
J l)al odškodnino.
Lendava
F. Maučec
— Kaj pa je značilno za najpogostejše goljufije v Pomurju?
»Najpogostejše oblike goljufij so z žlahtnimi kovinami, ko goljufi ničvredne ali manjvredne predmete prodajajo naivnim kupcem kot čisto zlato ali bisere. Kot najnovejši primer goljufije, ki to potrjuje, se je zgodil v parku. Goljufa sta na poti namestila ničvredno pozlačeno zapestnico in čakala na žrtev. Običajno so to starejše ženske. Ko se »žrtev« približala zapestnici, stopi na sceno eden od goljufov, in žen-skd nagovori, da je zlato zapestnico gotovo izgubil bogat človek, ki ne potrebuje denarja, zato jo proda za minimalno ceno 2.000 dinarjev. Tako si razdelita vrednost najdene zapestnice. Da bi bila igra še bolj prepričljiva, pri-
ocenil vrednost zlate zapestnice. Ugotovil je, da je le-ta vredna najmanj 7.000 dinarjev, hkrati pa doda, da je on kupec zapestnice vendar naj počaka, da stopi po denar. Ženska se seveda takoj odloči in odkupi zapestnico za 2.000 dinarjev. Ko pa pri zlatarju ugotovi, da gre za navadno pločevino, je seveda zelo razočarana. Drugi primer goljufije je bil ugotovljen, ko je oseba po stanovanjih prodajala ohridske bisere, ki pa so bili ponaredek. Veliko goljufij pa je bilo tudi ob mrzličnem iskanju konvertibilnih valut. Goljuf prosi za zamenjavo 500 DEM. Ko mu oseba izplača protivrednost, ugotovi, da ima pri sebi le 200 DEM. Zato prosi »žrtev«, da toliko počaka, da stopi v banko in dvigne preostali denar. Seveda o storilcu in denarju ni bilo več sledu. Goljufije pa so se tudi dogajale, ker ljudje ne poznajo bankovcev, ki so v obtoku v zadnjem času. Goljufije se dogajajo tudi z zaposlitvijo mladih deklet, zlasti v tujini, s ponarejenimi čeki in knjižicami, pri zbiranju prostovoljnih prispevkov, igrah na srečo in drugod.«
— Kaj bi svetovali občanom, da v prihodnje več ne bi nasedali goljufom?
»Občane bi opozoril, da ne nasedajo neznancem — goljufom. Če pa so jih že ogoljufali, naj se čimprej oglasijo na UNZ v Murski Soboti ali postaji milice, kjer zbirajo podatke. Pri tem pa si morajo dobro zapomniti, kakšen je bil goljuf.«
Feri Maučec
JAVNO DRAŽBO
za prodajo garsonjere v Lendavi, Mladinska ulica 6, velike 21,34 m’. Izklicna cena je 149.212,00 dinarjev.
Javna dražba bo v četrtek, 10. 5. 1990, ob 12. uri v Službi družbenega knjigovodstva, ekspozitura Lendava. Ogled stanovanja je mogoč dve uri pred začetkom dražbe.
Za fizične osebe je 10% varščina od izklicne cene.
Prometni davek plača kupec.
^Jj	NAFTA L-E N D AVAj p.o. 69220 Lendava, Rudarska 1
INA Nafta Lendava, p.o.. Rudarska 1, objavlja po sklepu delavskega sveta podjetja
JAVNO PRODAJO
motornih vozil:
1.	Golf Uniš
2.	Golt Uniš
3.	Golf Uniš
4.	Renault 18
5.	Zastava 101
6.	Zastava 101 GTL
7.	Zastava 101 GTL
8.	Zastava 750 LE
9.	Golf Uniš
10.	Zastava 128
11.	Zastava 128
12.	Zastava 128
13.	Zastava 101
14.	Golf Uniš
reg. št. MS 616-36 reg. št. MS 616-37 reg. št. MS 616-38 reg. št. MS 674-81 reg. št. MS 835-16 reg. št. MS 695-40 reg. št. MS 724-77 reg. št. MS 806-48 reg. št. MS 746-92 reg. št. MS 835-90 reg. št. MS 835-91 reg. št. MS 835-92 reg. št. MS 892-35 reg. št. MS 746-60
letnik 1985 izklicna cena 34.000,00 din letnik 1985 izklicna cena 37.000,00 din
letnik 1985 letnik 1986 letnik 1986 letnik 1986 letnik 1987 letnik 1981 letnik 1987 letnik 1989 letnik 1989 letnik 1989 letnik 1989 letnik 1987
izklicna cena 37.000,00 din izklicna cena 30.000,00 din izklicna cena 26.000,00 din izklicna cena 26.000,00 din izklicna cena 28.000,00 din izklicna cena 9.000,00 din
izklicna cena 72.000,00 din izklicna cena 43.000,00 din izklicna cena 43.000,00 din izklicna cena 42.000,00 din izklicna cena 52.000,00 din izklicna cena 78.000,00 din
Javna prodaja bo v torek, 8. maja 1990, v poslovnih prostorih logistike v Petišovcih.
Ogled vozil bo dan pred prodajo od 10. do 13. ure in uro pred prodajo. 10% varščino, ki je obvezna, bomo sprejemali en dan pred prodajo pri blagajni podjetja v Lendavi ali uro pred prodajo vozil na kraju samem.
Nakup vozila je po načelu videno—kupljeno in kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.
Kupec lahko plača kupljeno blago takoj ali najkasneje v treh dneh po prodaji, ko lahko vozilo tudi prevzame. Prometni davek ni vračunan v ceno.
o Skrbijo za častniški kader
8Mci s prim8 ®?sdska zveza v Lendavi vsako leto poskrbi, da si mladi u}Zobtaževan™lm na$n°m izobraževanja pridobijo častniški naziv. Na „ P Potrebni • vsako leto pošiljajo svoje člane gasilska društva, ki naj-T^vilo, ki z ui tovrstni kader, saj je gašenje požarov danes zahtevno 1 n° °Premo8h*eVa vebko znanja, še posebej pri ravnanju s sodobno ga-
VI
h/1 strohHLV' pred nedavnim končal tečaj za gasilske nižje častnico Pa jih ^častniški tečaj je uspešno končalo 18 gasilcev, prav
* gasilec-/''0 naz>v strojnika. Zanimivo je, da imajo v lendavski L i keEa Č».t n dH^trih tudi ženske, ki so si pridobile naziv nižjega
" Dolini r , 8asUsKe podčastnice delajo v Kobilju, Dobrovni-s*n>kov. z, ,as*lstvo lendavske občine je letos dobilo tudi 5 gasilskih ^a®hii naz*ve pa Je organizirano izobraževanje v M. Soboti. //	v Lendavi smo izvedeli, da bodo jeseni organi-
SL* društv B te4ak za n^je 8asDsKe častnike. Pričakujejo, da bodo a Poslala na ta tečaj več članov, posebej mladih.
Jani D.

KMETIJSKI KOMBINAT RADGONA n. sol.o.
ABC POMURKA, KMETIJSKI KOMBINAT RADGONA, RADGONSKE GORICE GORNJA RADGONA
Občinska gasilska zveza Ljutomer je organizirala tečaj za nižje gasilske častnike in strojnike. Tovrstno izobraževanje je zelo koristno, saj dobijo društva tako dovolj preventivnih in operativnih delavcev. Žal se nekatera društva, predvsem industrijska, ne odzivajo na takšno izobraževanje. Program tečaja je bil dokaj zahteven, kljub temu pa je uspeh zelo dober.
Stane Hunjadi
ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
. strela udarila v zvonik
Ma * Vrem a devet vre-®eVih?B*^kralt ennenehno spremi-kfe in S° dežuje Tudi Lar n/ V®8*® 50 mo-dje dok» pa ie mal°,
1 Ptevidnj ZUJe’ da so lju-
»n •
Ga sp ;
toff v Mur^Sh Pr°met‘ Ku^rna rnega avt« S^otl- Voz-c' M V* deščice -moblla Janez na Knč^iča « J -Vozi1 P° uli-> Vača- V križi«/1*0' štefa' S p lc° je dnh*/u s p«šer-s Kraine kolesarko ’bU D« PrehitevaJn e’ J° zarad< Pad|aP^ cestiščuanJa zadel in Se hudo ,sarJeva je p	Poškodovala
na n&aPrila SP ;
Ose/a v Nem*°d'la Promet-ka avtom3//’ Voz«>-se j^rvat ^mobda Veroni-
*	T„p?i
• Sobote proti
Martjancem. V bližini križišča za Nemčavce ni pravočasno opazila pešca Draga Gombošija iz M. Sobote, ki je prihajal in nasprotne smeri pravilno po levi strani.
Pri trčenju je pešec padel in se hudo poškodoval. Pri hoji ni uporabljal kresničke, voznica pa je vozila domnevno vinjena.
Strela zanetila požar
20. aprila okoli 8. ure je med nevihto strela dvakrat udarila v zvonik cerkve v Križevcih pri Ljutomeru. Zgorela je streha zvonika, uničena pa je električna in telefonska inštalacija v cerkvi in župnišču. Škode je za okoli 700 tisoč dinarjev.
J. D.
SOBOŠKA
MM||
UNZ
USPEŠNA PRI OD-
KRIVANJU VLOMOV
I
Za zapahi še dva vlomilca
Pred nedavnim smo pisali o tem, da so prijeli delavci Uprave za notranje zadeve v M. Soboti M. H., ki je osumljen več vlomov. Organizirano in vztrajno delo pri odkrivanju tatvin in vlomov je bilo spet uspešno, saj sta se za zapahi . znašla dva vlomilca, sicer že ' stara znanca milice. Najprej so prijeli Slavka T. z Orehov-, skega Vrha, ki je osumljen več vlomov, predvsem v počitniške hišice v okolici Negove, Kapelskega Vrha in Sp. Ivanjec. Lastnike, ki že dolgo niso bili v svojih počitniških hišicah, opozarjajo naj jih pogledajo, saj sc sumi, da je Slavko T. vlomil še večkrat, kot se doslej ve. Vlomilec je v preiskoval--nem zaporu.
V dobro nastavljene pasti pa je padel tudi Silvester H. iz Crenšovec, ki je vlomil v nekaj hiš v Beltincih in okolici. Silvester si je »sposodil« tudi motorno kolo in še veliko drugih stvari. Tudi on se je znašel v preiskovalnem priporu.
V prvih treh mesecih letošnjega leta je delavcem milice uspelo raziskati večino od 437 kaznivih dejanj, neraziskanih jih je ostalo le okoli 28 odstotkov, kar je zelo dobro. Vse to jim je uspelo predvsem zaradi dobre organiziranosti, večje strokovnosti in ne na zadnje zaradi vztrajnosti pri raziskovanju kaznivih dejanj.
Jani D.
^APRILA 1990
Prodaja na
javni dražbi
naslednja osnovna sredstva:
	Izklicna cena
1. 1 traktor IMT 560	35.000,00 din
2. 1 traktor IMT 560	40.000,00 din
3. 1 hidravlični kult, za holder	6.000,00 din
4. 1 traktor holder A 55	60.000,00 din
5. 1 traktor IMT 558	35.000,00 din
6. 1 škropilnica atomizer	1.500,00 din
7. 1 škropilnica atomizer	1.600,00 din
8. 1 mulčar elisni	13.000,00 din
9. 1 rotaspa vikon	1.000,00 din
10. 1 škropilnica	1.500,00 din
11.1 mulčar za sekanje vej	5.000,00 din
12. 1 traktor holder A 55	100.000,00 din
13. 4 cepilni stroji jakoby	300,00 din/kos
14. 1 traktor IMT 558 — nevozen	20.000,00 din
15. 1 vezalec šamp. košaric	2.000,00 din
16. 1 stroj za stiskanje tulcev	20.000,00 din
17. 1 tovorni avtomobil TAM 125 T 12	55.000,00 din
18. 1 ročni paletni voziček	1.000,00 din
19. 1 škropilnica metalna, 430 I	1.500,00 din
20.	1 naplavni filter padovan, 30 hl/uro 21.	Stanovanjska hiša s stavbiščem — Police 83 (dosedanji stanovalec ima pri nakupu predkupno pravico)	50.000,00 din 50.000,00 din
TOK GOZDARSTVO	Izklicna cena
22. 1 traktorska prikolica IMT, 6 ton	28.000,00 din
23. 1 osebni avto R 4, letnik 1985	21.000,00 din
24. 1 osebni avto R 4 GTL, letnik 1985 MESOIZDELKI RADGONA	19.000,00 din
25. Šasija TAM 5000, letnik 1976 — nevozna 26. TAM 2001, s hladilno komoro letnik 1977, v nevoznem stanju	6.500,00 din 13.000,00 din
Javna dražba za prodajo osnovnih sredstev po seznamu od 1 do 24 bo v nedeljo 6. 5. 1990 ob 9. uri na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni. Ogled osnovnih sredstev je možen uro pred začetkom dražbe. Prodaja osnovnih sredstev pod št. 25 in 26 bo na dvorišču Mesoizdelkov v Gornji Radgoni s pričetkom približno ob 11. uri.
Interesenti morajo založiti varščino v višini 10 % od izklicne cene, kupljeno osnovno sredstvo pa takoj plačati in odpeljati. Vsa osnovna sredstva se prodajajo po sistemu ogledano-sprejeto, zato je izključena vsaka možnost pritožbe zaradi kakovosti.
Informacije lahko dobite po telefonu (069) 74-321, interna 48, 25
ali 45.
Kmetijski kombinat Radgona
Radgonske gorice, Gornja Radgona TOK Gozdarstvo, Gornja Radgona Mesoizdelki, Gornja Radgona
STRAN 19
Radijski in televizijski spored od 27. aprila do 3. maja
PETEK	SOBOTA	NEDELJA	PONEDELJEK	TOREK	SREDA	ČETRTEK
						
RADIO MURSKA SOBOTA	RADIO MURSKA SOBOTA	RADIO MURSKA SOBOTA	RADIO MURSKA SOBOTA	RADIO MURSKA SOBOTA	RADIO MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOLJ 	——
TV SLOVENIJA
8.25 Spored za otroke in mlade. 9.45 Bluebell, angl, nadaljevanka. 10.35 Srečno dekle, ameriški film. 12.10 25 let s Slaki. 13.10 Izgubljeni pod Triglavom, do-kum. oddaja. 13.50 San Remo 90, zabavnoglasbena oddaja. 15.00 Samorastniki, slovenski film (čb). 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Mozaik: Tednik. 17.50 Pokrijte ji obraz, angl, nadaljevanka. 18.40 Spored za otroke. 18.50 Noro, norejše, norveška serija. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Bajke na Slovenskem, dokum. serija. 20.55 Smileyevi ljudje, angl, nadaljevanka. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.15 Oči kritike. 22.55 Up in slava, angl. film.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Reklame, obvestila, glasba, 17.00 Aktualno s sobotno anketo, 17.20 Strokovnjak odgovarja, 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV SLOVENIJA
Program LJ 2:
16.00 Satelitski programi. 17.30 Zasedanje mednarodnega olimpijskega komiteja, posnetek iz Beograda. 19.00 Domači ansambli: Ansambel Vinka Cverleta. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Človek in glasba. 21.00 Vprašajte zvezni izvršni svet. 22.00 Olimpijska kronika. 22.30 Satelitski programi.
8.30 Nemščina. 8.55 Spored za otroke in mlade. 10.20 Ovčar Hobo, amer, nanizanka. 10.45 Pogledi: Dežniki in sončniki skozi čas. 11.35 Zgodbe iz školjke. 11.55 Večerni gost. 12.40 Oči kritike. 13.40 Evrosong, zabavnoglasbena oddaja. 14.25 Družina Robinson, ameriški film. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Risanka. 16.55 Predstavitev drugega dela popevk za pesem Evrovizije 90. 17.40 Pokrijte ji obraz, angl, nadaljevanka. 18.35 Vaš zelenjavni vrt. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3x3. 20.30 Kolo sreče. 22.05 Tv dnevnik 3. 22.25 Grehi, amer, nadaljevanka. 23.15 Čas ljubezni, ameriški film.
9.00 Nedeljska kuhinja (humoristi ob prvem maju, Srečanje na pomurskem valu, gost nedeljske kuhinje ob predvidoma edini pomurski zvezni minister, Feri Horvat. Pokličete ga lahko na številki 069/21-232 in 21-5791), 12.00 Spored v madžarščini, 13.00 Panonski odmevi, 13.30 Minute za kmetovalce, 14.00 Novice, 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
5.30 Prebujajte se z nami! (Jutranja oddaja RMS bo tudi v času, ko vas večina uživa zaslužen prvomajski počitek. Tisti pa, ki boste vendarle šli v službo, vstajajte z nami!), 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Uvod v popoldansko oddajo, 16.15 Športna oddaja, 17.00 Aktualno, 17.20 Reklame, glasba, 18.00 Rezerviran čas.
TV SLOVENIJA TV SLOVENIJA
TV ZAGREB
8.30 Tv v šoli, ponovitve, Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Sence na soncu (n), 21.00 Zabavna oddaja, 21.45 Dnevnik, 22.05 Kultura, 23.10 Noč z vami
TVAVSTRIJA
9.00 Ponovitve, mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Ordinacija Biilowbogen, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Stari (n), 21.20 Liebling Kreuzberg (n), 22.15 Filmske novitete, 22.45 Ardeni 1944 (f), 0.30 Miami Vice (n)
Drugi program
15.45 Šport, 16.45 Velike sanje, 17.30 Noetova Barka, 18.00 Sužnja Isaura (n), 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Glasbeni senik, 21.20 Kompas, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Šport, 22.50 Umetnine
TV MADŽARSKA
9.10 Madžarska stoletja; Enakopravnost za Žide. 9.30 Konji in konjeniki, pon. 10.25 Kemeri, madžarska serija, pon. 16.40 Ob
prazniku
Afganistana.
17.00 Za upokojence. 17.30 Telefaktum. 17.40 Filmska reportaža. 18.00 Okno, služnostni program. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Babor Har-sayi show. 21.25 Panorama, svetovna politika. 22.25 Studio mladih umetnikov.
23.20 TV dnevnik.
SOBOTA, 28. APRILA
TV SLOVENIJA
TV SLOVENIJA
10.00 Lepi upi, zadnji del franc, nadaljevanke. 10.55 Rogaški instrumentalni kvintet in ansambel Braneta Klavžarja. 11.25 Kmetijska oddaja. 12.25 Formula 1, franc, nadaljevanka.
13.10 Prisluhnimo tišini. 14.00 Križkraž. 15.30 Pokrij njen obraz, angl, nadaljevanka. 16.30 Tv dnevnik 1.
16.45 Družina z onkraj hriba, ameriški film (čb). 17.55 Kavarna. 18.55 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Balkan expres, nadaljevanka. 21.00 Zdravo. 22.20 Tv dnevnik 3.
9.00 Mozaik: Spored za otroke in mlade, Utrip, Zrcalo tedna, Mernik. 13.25 Družina z onkraj hriba, ameriški film. 14.35 Bled 89 — SP v veslanju, posnetek. 15.35 Skupaj na sledi, angl, nadaljevanka. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Mozaik: Zdravo. 18.10 Pokrij njen obraz, angl, nadaljevanka. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 D. Jovanovič: Prevzgoja srca (Kara-mazovi), predstava SLG Celje. 22.15 Tv dnevnik 3. 22.40 Osmi dan. 23.25 Operne zgodbe, angl, serija. 0.25 Skupaj na sledi, angl, nadaljevanka.
8.30 Praznična budnica — Pihalni orkester Papirnice Vevče. 9.00 Spored za otroke in mlade. 11.20 Oddaja o športu. 11.35 Osmi dan. 12.20 Zaključni nastop prvonagrajencev republ. tekmovanja. 13.05 Labirint, ameriški film in Znotraj labirinta, dokum. film. 15.35 Skupaj na sledi, angl, nadaljevanka. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Spored za otroke in mlade. 17.55 Pokrij njen obraz, angl, nadaljevanka. 18.50 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Moja poslednja sanja, franc, nadaljevanka. 21.00 Pesem upora, francoska glasbena oddaja. 22.00 Tv dnevnik 3. 22.20 A zdaj je maj, dokum. oddaja. 22.50 Skupaj na sledi, angl. nadaljevanka. 23.45 Temno ogledalo, ameriški film.
9.00 Spored za otroke in mlade. 10.00 Zaključni nastop prvonagrajencev re-publ. tekmovanja, 2. del. 10.50 Moja poslednja sanja, franc, nadaljevanka. 11.40 Lepo je biti muzikant, prireditev ob 60-letnici Slavka Avsenika. 13.25 Arabske pustolovščine, angl. film. 15.00 Stoji gar-telc zagrajen. 15.30 Skupaj na sledi, angl, nadaljevanka. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Mozaik: Po sledeh napredka. 17.15 Spored za otroke. 18.20 Pokrij njen obraz, zadnji del angl, nadaljevanke. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Navigator, ameriški film. 21.35 Mali koncert. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.10 Nagrada Dannyja Kaya. 23.45 Skupaj na sledi, amer, nadaljevanka.
5.30 Prebujajte se z n* (Upamo da ste si g spočili m da zdaj sp«1. delate. Če pa ste se ’* na prvomajskih počit vam želimo prijeten,čopa seveda — dobro ]“ 8.00 Konec jutranje o® '
16.00 Uvod v poP" sko oddajo, 16.15 K* oddaja, 17.00 Ak * 17.20 Reklame, Fj
18.00 Zaigrajmo m mo po domače (sp« trudil za vas humons za, s katerim m?^ skuša zadovoljiti ; vseh - tudi vas, k ’ bolj pri srcu doma^ ba!)
9.00 Grizli AdanA^. nanizanka. 9.25 Sols j
15.30 Skupaj na sled
Šolska tv. IS.00 « otroke in mlade. 1 .Jm čar Hobo, amer, nan« j, 19.00 Risanka &
ZO ljubljanska banka
Pomurska banka d. d. Murska Sobota
Program LJ 2:
16.00 Satelitski programi.
17.25 Kako biti skupaj.
17.55 Rokomet za pokal
IHF
Proleter:Dukla,
prenos iz Zrenjanina. 19.30 Tv dnevnik. 20.10 Sivi tjulenji, švedski film. 20.30 Naša pesem 90, prenos iz Maribora. 21.45 Meteor, ameriški film.
Program LJ 2:
10.00 Oddaje za JLA.
13.00 Športno popoldne. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Biblija, angl, sepija. 20.50 Najlepša jutra so zjutraj, dokum. oddaja. 21.30 Satelitski programi. 21.50 Športni pregled. 22.35 Satelitski programi.
Program LJ 2:
16.30 Satelitski programi. 19.00 Sedem stoletij kulture frančiškanov, dokum. oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Jugoslovanski šanson Rogaška 90. 20.40 Po sledeh napredka. 21.00 Športna oddaja. 21.15 Zlati prah, glasbeni portret Eide Viler. 21.55 Nočni vrtiljak, dokum. oddaja. 22.20 Satelitski programi.
Program LJ 2:
16.30 Revija najboljših s SP v umetnostnem drsanju. 18.10 Svet športa. 19.00 Koroška poje 89. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žrebanje lota. 20.05 Umetniški večer: Bacallova o Bogartu, dokum. film in Veliki sen, amer, film (čb). 23.20 Satelitski programi.
Program LJ 2:
16.30 Satelitski programi. 18.30 Mostovi. 19.00 Vaš zelenjavni vrt. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Športna sreda. 22.00 Svet poroča. 23.00 Satelitski programi.
TV ZAGREB
TV ZAGREB
TV ZAGREB
TV ZAGREB
TV ZAGREB
7.00 Praznični spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Kitajski cesar (f), 22.50 Dnevnik, 23.10 Evrosong, 0.05 Noč z vami
7.45 Praznični spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Zabavna oddaja, 21.20 Dok. oddaja, 21.50 Dnevnik, 22.10 Zabavna oddaja, 23.15 Noč z vami,
TV AVSTRIJA
9.00 Tv v šoli, ponovitve, 14.30 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.15 Alf, 20.50 Orionov pas (f), 22.20 Dnevnik, 22.35 Šport,
TV AVSTRIJA
9.00 Ponovitve, mladinski spored, 18.30 Nogomet, 19.00 Tedenski tv spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Show Rudija Carrella, 23.25 Prihajam s konca sveta (f),
Drugi program
15.15 Predstavitev pesmi za Evrovizijo, 16.00 Iz parlamenta, 17.00 Ljuba družina (n), 17.45 Kdo me hoče?, 18.00 Sužnja Isaura (n), 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Tiha voda (f), 21.50 Šport,
TV MADŽARSKA
11.10 Magazin cultu-ral. 16.25 SP v hokeju na ledu, prenos iz Berna. 18.50 Priporočamo filme. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Pesem za vsakogar, Janos Vajda: Sodoma. 20.10 Ciklus Vera Chyitilova; Faunov zapozneli popoldan, češki film. 21.50 Parabola, zunanja politika. 22.20 Telefaktum, Madžarska TV 1990.
dnevnik 2. 20.05 Brideshead, angl-vanka. 20.55 Tednik Tv dnevnik 3. 22« spektiva sodobnega s skega filma: Butnska
Program LJ 2:	/
16.00 Satelitski
17.00 Tv studio LFU
19.00 Allo, humor.
19.30 Tv dnevnik-^ p rišče. 20.30 BiH °dd' seIij> ju, angl, dokum-
20.55 Mali koncem/ Ptice na Kosovu: Al ()i vas za zidovi. 21-*“ / zaslonu. 22.10 S programi.
9.35 Mladinski spored, 11.00 Kmetijska oddaja, 12.00 Resna glasba, 13.50 Nedeljsko popoldne, 16.15 Po letu 2000, 17.05 Veliki cirkus (f), 18.45 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Vikend za mrtvece (drama), 20.50 Rezerviran čas, 23.50 Dnevnik, 0.10 Noč z vami
8.45 Tv v šoli, ponovitve, J 17.00 Mladinski spored, | 19.30 Dnevnik, 20.00 Pozdrav prazniku, 20.50 Odmor za utrujene jahalce (drama), 22.40 Dnevnik, 23.00 Disko-folk, 23.45 Noč z vami
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
14.05 Mladinski spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Plakat (tv film), 21.40 Linz, 22.40 Glasba, 23.35 Zgodbe dunajskega obrobja
TV AVSTRIJA
9.00 Ponovitve, 14.05 Mladinski spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Igre moči (f), 21.50 Vrnitev Odiseja v
domovino (opera),
Drugi program
9.00 Matineja, L.j«
Športno popoldne, 17.15
13.30
Klub seniorjev, 18.00 Sužnja Isaura (n), 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Letališče 80 (f), 22.10 Ukroti me — ljubi me (f), 23.35 Miami Vice (n),
TV MADŽARSKA
15.15 Kviz. 16.10 Telefak-tum, T. Vitray. 17.35 Kviz. 18.10 Delta. 18.35 Umetnina tedna. 19.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.15 To + ono, zabavni magazin. 21.20 SP v hokeju na ledu, prenos. 22.05 Svetovni dan plesa,
U 1
(Time for loving)
angl, barvni film, 1971, 99 min.
Izvirni scenarij za film Čas ljubezni je napisal eden najuspešnejših francoskih avantgardnih dramatikov Jean Anouilh, ki je doživel vrhunec svoje ustvarjalnosti v letih med drugo svetovno vojno in takoj po njej, seveda pa je osvajal občinstvo tudi kasneje in nizal uspehe še v šestdesetih in sedemdesetih letih. Obvladal je vse zvrsti, od lahkotne komedije do črne tragedije.
V filmski zgodbi, zasnovani kot vrtiljak, kjer je vezni motiv podstrešno stanovanje nad pariškimi hišami, v katerem zaljubljeni pari preživljajo srečne in manj srečne trenutke, je Anouilh z vso lahkoto posmeha in bridkostjo nemoči preigral fino lestvico človeških občutij in strasti. Izbral je dvojice, ki v čustveno erotičnih doživljajih in prigodah razkrivajo vrste človeških odnosov. Zato seveda začne z neodločnostjo prve ljubezni, polne vere, da bi bil z narejenim cinizmom para, ki se sreča po mnogih letih, prestop v območje razočaranj in polomov ostrejši in bolj boleč. Pravzaprav nobeden od parov, ki se kasneje vrstijo v stanovanju, nima prave prihodnosti. Negotova je zveza med mlado študentko in starejšim, uspešnim zdravnikom, pa tudi odnos med premožnim, poročenim poslovnežem in mlado lepotičko je prej naporen kot sproščujoč. Dogajanje je postavljeno v predvojne in vojne čase, ki dajejo pripovedi poseben podton, saj je sredi vsesplošnega pomanjkanja ljubezen še posebej dragocena. Pospremljena s trpko ironijo, se, ko se
9.00 Ponovitve, tv v šoli, mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Ordinacija Biilowbogen, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Hun-ter, 22.10 Ljubica drugega (f), 23.30 Sled v temi (f)
Drugi program
16.45 Dok. f, 17.30 Lipova cesta (n), 18.00 Sužnja Isaura (n), 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Hotel Raj, 21.15 Šiling, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Težišče: Evropa, 23.15 Šport
TV MADŽARSKA
13.20 Video novice. 13.35 Geološka zgodovina Madžarske. 14.05 Petica z zvezdico, češki film. 15.20 Motorne dirke. 16.30 SP v hokeju na ledu. 18.45 Hišni prijatelj. 19.10 Cimbora. 19.40 Madžarska stoletja. 20.00 Poročila. 20.10 »Z«, film. 22.15 Moj rojstni kraj. 23.10 Pori jazz 1989.
Drugi program
9.00 Matineja, 14.55 Mladinski spored, 18.00 Sužnja Isaura (n), 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Satan v belem (f), 22.10 Osamljeni na svoji poti (f),
9.00 Ponovitve, tv v šoli, 14.00. Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Ordinacija Biilowbo-gen, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dediščina Guldenburgovih, 21.10 Maratonec (f), 23.15 Ali bi prisodili Alfredu umor? (f)
Drugi program
14.20 Šport, 17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Sužnja Isaura, 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Argumenti, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Šport
TV ZAGREB
----------
8.30 Tv v šoli, po«« 17.00 Mladinski JO 19.30 Dnevnik, 201)» čni magazin, 21-05 jj teka, 22.20 Dnevnik.
Noč z vami
TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA
9.00 Prenos iz Moskve.
10.00 Prvomajsko praznovanje. 14.45 Panonska kronika. 15.00 Formula I., igrana serija. 15.50 Motorne
9.05 Ponovitve: Teden,' Tretji kanal. Studio ’90, Delta. 14.25 SP v hokeju na ledu. 16.45 Video ilovice. 17.00 Naš ekran, v romun-
9.00 Ponovitve, tv 14.00 Mladinski sy
18.00 Družinski
18.30 Ordinacija »m/ gen, 19.30 Čas v sim1-/ Zabavni večer, 22-D/ teka, 23.20 Moški, Ki J vladoval ženske (0>
Drugi program
16.15 Šport, 17-P j/ vali, 18.00 Sužnja / (n), 18.30 Glasben6 / 19.00 Štajerski utrip-/ Čas v sliki. 20.15 NO politični magazin, Spekter, 22.00 Cas ,
ZO ljubljanska banka
[ Pomurska banka d. d. Murska Sobota
dirke. 16.20 Želeli ste. 17.40 Dokumentarni film. 18.00 Četrt ure za gospodarstvo. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Umetnina tedna. 20.10 Ptice trnovke, 8. del. 21.00 Studio ’90, kulturni TV tednik. 22.00 Portreti iz XX. stoletja: Claes Oldenburg. 22.45 TV dnevnik.
ščini. 17.30 Zgodovina madžarskega letalstva, 3. del. 17.55 Četrt ure za gospodarstvo. 18.10 Moj rojstni kraj. 19.30 TV dnevnik.
20.05 Gyula Hay: Bog, cesar, kmet; zgodovinska drama. 22.10 Novi svet, ilustrirana zunanjepolitična kronika. 22.25 TV dnevnik.
TV MADZA
10.00 Barenbo^Jj ethovnu. 10.35 Szta> 10.55 Telovadba za/ de. 15.45 Nogomet/ gleški način. 16-0? . W ska kronika, nje mesecev. 1 nike. 17.10 Tretji M 17.55 Kozmos, *;'|V 19.15 Žrebanje TV dnevnik. 20.05 - / 79. del TV romali Ozadje vesti. 21 -2? mest 22.05	\
vrti vrtiljak vse hitreje, sprevrača v posmehljivost in obešenjaštvo. Na koncu pa vendarle ostane nežen dih nostalgije.
V filmu nastopa vrsta znanih igralcev, poseben mik pa mu dajejo scene, ki spremljajo ljubezenske zaplete in duhoviti dialogi, značilni zq delo velikega dramatika.
NEDELJA, 29. APRILA
LJ 1
(THE OVER THE HILL GANG), ameriški barvni film, 1969
Film Stara druščina je komedijski western. Čeprav je njegov prvi namen, da s humornimi situacijami zabava gledalca, pa vendarle združuje vse tiste elemente klasične zvrsti, ki v končnem obračunu vzbudijo tudi napetost. Junaki so pač tiste vrste posebneži, ki ga najprej močno polomijo, nato pa vendarle pokažejo vso svojo domiselnost v boju proti nasprotnikom.
Zgodba filma se odvija v mestu, kjer vlada korupcija. Za župana naj bi izvolili mladeniča, ki mu prebivalci zaupajo. Toda stari župan, mestni veljak, s pomočjo svoje klike skuša vplivati na izid bližnjih volitev. Novemu kandidatu nenehno pretijo in spletkam se lahko izogne le, če mu uspe odstraniti pokvarjeno kliko. Njegov tast, kapetan nekdanjih rangersov, se spomni na stare tovariše in njihove vrline. Pokliče jih iz njihovih varnih zavetij in vsa trojica je takoj pripravljena pomagati. Toda kapetan se ne zaveda, da so se v vseh teh letih možje hudo postarali. Njihov prihod v mesto takoj vzbudi posmeh, mladi »župan« pa jim seveda ne more zaupati. Tudi ka-
petan sam je hudo razočaran, zlasti še, ko se ti skušajo zoperstaviti n tnikom s spretnostjo rangersov, ki je niso več sposobni, a se v svoji se sti tega niti ne zavedajo. Toda kljub žalostnemu spoznanju in prvim E p« zom, se možje ne dajo. Prepričani so, da so tej primitivni kliki kos v / pameti. Zato se skrbno lotijo zvite strategije, saj poznajo slabe protnikov, kakršne so podkupljivost, želja po moči itd. Sledi pa seve ,/0 končni obračun, kjer bodo morali stari rangersi pokazati tudi ne* spretnost v streljanju in vseh bojnih zvijačah ...
TOREK, L MAJA
LJ 1 BISKVITNA RULADA	JU
Dober posladek, ne samo za vedno lačne muce, je biskvitna rula kako sta jo muca Pika in Janez pripravila? Potrebovala sta 4 jajca, jjJ sladkorja, 1 zavitek vanilijinega sladkorja, 3 dag sladkorja v prahu-moke, 5 dag kristalnega sladkorja, pecilni prašek in 20 dag poljubn melade. Pa dober tek!
Tone Pavček:
Vabimo vas v čenčarijo, kjer živijo čenčači. »To so zgovorni j-jC | vendar od sile domači. Ne štejejo mnogo let, a dosti čenčanja. Pra J cel drevored jim iz ust poganja.«	pofc'
Tako je čenčariji zapel pesnik Tone Pavček, v čenčarijo vas bost r Ijala igralec Jurij Souček in slikarka Jelka Reichman.	y
STRAN 20

hoja L?7' uri amer- pus‘o’ NOMUS tr^ OGNJU. CHUCK U)0Y^u^^N, ME VIv guvSSJnPREPRlCUl
^Nrrevv poiuA9' un r,l,n film VRnitpv’’,1,7' ,n l9- un »mer. II. del *TEV V PRIHODNOST, 1' Sa oh i«,.N°PREDSTAV!
Ml ~ KOMp\X najbuši for ki se JO ŠE
po ognju amer'pusto1 nim
^dava
,NEHAnX'8 00 “ »b 20.00 JONES III. DEL (amer.
18-00 VELIKA
KONGU (hong
J°NES, III.
I&u/ ja j _____
05 18 00 ,N
20 On v?, (amer, avant) 29*6 konc ^.a gneča V (honkon& akcij.
TERno^l800 ,n °b 20.00
V^bA, z5 (amer, akc.)
t^A v20 00 velika
JO^^-	2030 IN
•^rn.) WNES, HI. DEL (amer.

---------
,oj»oSk“’e10'1 ,988- p«
*8| 418 »Tn;1|arafiran- P">-82 418. IN-14102
gorenje
IJ^ndava
; J s*° podjetje, ki vam ponuja po ugodnih
!, ah svoje izdelke!
Dr-J. in prepričani smo, da ste se Svilno odločili!
20% popust
nakupu ekspanzijskih posod VARFLEX 2? 12 do 10001 za zaprte sisteme
Centrainega
Vse formacije dobite po betonu;
36 m
MOPED TOMOS 14 TL, v odličnem stanju, letnik 1980, prodam. Željko Sever, Robadje 114, 42313 Štrigova. 1N-14100
RENAULT 4 GTL, staro eno leto, prodam. ® (069) 87 526. IN-14098 FIAT RITMO PRODAM, Sreš, Bra-tonci 40. M-8268
RENAULT 4, letnik 1979, prodam. ® 70 456. M-8269
RENAULT 4 GTL, letnik 1987, prodam. Martjanci 72.« 48 518 N-8270
ŠKODO 120 LS prodam. ®po 16. uri: 23 353. M-8272
AVTO 126 P, letnik 1981, prodam. Jerebic, Melinci 106. M-8274
JUGO 45, letnik 1988, prevoženih 8.000 km, prodam. Cvetka Cvetkovič, Petanjci 37 b. Interesenti naj se oglasijo 27. in 29. aprila. Cena po dogovoru. M-8277
AVTO s 60 čebeljimi družinami prodam. Franc Koren, Hrastje—Mota 21, Radenci. M-8280
ZASTAVO 101, letnik 1982, in barvni televizor Gorenje, star 1,5 leta, prodam. Andrej Zemljič, Radenci, Prisojna 6. M-8284
FIAT 125 PZ, 36.000 km, dobro ohranjen, prodam. Cena 21.000,00 din. ® 21 176. M-8289
ZASTAVO 101, staro sedem mesecev, ugodno prodam. Dokležovje 182. M-8292
126 P, letnik 1982, karamboliran, prodam. Informacije dopoldne: 74 812, popoldne: 62 202. M-8297
Ribe in pica Hotiza Osmica!
RENAULT 4, letnik 1983. prodam.
Domajinci 4. M-8298
RENAULT 9, letnik 1988, prevoženih 30.000 km, prodam. Gjergjek, Ivana Regenta 29, M. Sobota, «22 326. M-8300
126 P GL, star dve leti, prodam. ® 78 255. M-8301
BMW 315, letnik 1983, ugodno prodam. Moščanci 17, ® od 14. do 18. ure: 77 041. M-8308
PASAT, letnik 1975, prodam. Horvat, M. Sobota, Okt. revolucije 24. M-8318
ZASTAVO 7S8 LE, letnik 1979, z av-toradijem, registriran do februarja 1991, prodam. ® 72 I5Z M-8323 ZASTAVO 128 prodam. Beltinci, Gregorčičeva 43. M-8324
MOPED AVTOMAT1K in BT 50 prodam. « 73 108. M-8329 ZASTAVO 181 S, letnik 1978, prodam. Darko Terplan, Dankovci 45. M-8342
ODREDBA O PRODAJI
Dne 7. 5. 1990 ob 9. uri v sobi štev. 12 Temeljnega sodišča v Murski So boti, enota v Murski Soboti, se bo na javni dražbi prodajalo osebno vozilo znamke VW Uniš 1300 J. letnik izdelave 1972. Izklicna cena brez davkov znaša 10.657,50 din.
Temeljno sodišče v Murski Soboti dne 19. 4. 1990
SERVIS ZA OLJNE IN PLINSKE GORILCE
Opravljamo servis in popravila za vse vrste oljnih in plinskih go-nfcev
Ekskluzivno zastopamo švedsko firmo THYSSEN.
TIBOR HORVAT, Naselje Borisa Kraigherja 28, MURSKA SOBOTA, informacije: 24-868
z
BT 50 S prodam. Novak, Krog, Trubarjeva 30. M-8330
PEUGEOT 204, karavan (po delih), prodam. Puževci 35. M-8331
OPEL REKORD 1900, letnik 1977, ugodno prodam. Gyergyek, Vidonci 20, ® 77 729. M-8333
JUGO 45, letnik 1982, prodam. Sinic, Puževci 34. M-8338
TAM 650, letnik 1975, za prevoz živine, primeren za prevoz čebel, registriran, ugodno prodam. ®48 369. M 8346
WARTBURG, letnik 1978, registriran do 1991, prodam. Stanjevci 38 a, ® 78 080. M-8401
GOLF, letnik 1979, v odličnem stanju, prodam. Brunec, Veržej, Kolodvorska 3. M-8403
MZ 250 TS/1, dobro ohranjen, dodatno opremljen, prodam. Mir, Gradišče 33. M-8406
OSEBNI AVTO VAUXHAL VIVO, vozen, neregistriran, prodam. Alojz Curič, Žižki 104. M-8407
JETTA, letnik 1982, naprodaj. Murska Sobota, Ivana Regenta II. M-8409
LADO SAMARO 1300 in športno kolo Personal prodam. ® 21 838. M 8416
TOMOS AVTOM ATI K. končno stopnjo 2 x 200 W, radio kasetofon 2 x 20 W, marschall super bass 100 prodam. Buzeti, Grad 172 a. M-8419 FORD TAUNUS 15 M ugodno prodam. ® 77 218. M-8350
KADETI 13, letnik 1980, prodam. Movrin. Hrastje—Mota 84, Radenci. M-8353
ZASTAVO 101, letnik 1987, prodam. Melinci 91, ® 71 369. M-8354 ŠKODO, dobro ohranjeno, obnovljeno, prodam za 1500 DEM. Krog, Plečnikova 76, ® 26 554. M-8363 ZASTAVO 101, letnik 1976, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Turnišče, Ul. 4. maja 17. M-8365
ZASTAVO 128, letnik 1982, karam bolirano, registrirano do aprila 1991, po ugodni ceni prodam. Puževci 42.
M-8367
ZASTAVO 101, letnik 1980, dodatno opremljeno, prodam ali menjam za fiat 126 P ter traktorsko škropilnico, 300 1, prodam. Kupšinci 23. M-8369 RENAULT 4 TSL, letnik 1979, ugodno prodam. ® po 19. uri: 26 606. GR-11465
ZASTAVO 126 P, letnik 1976, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. Cena 12.000 din. Janko Mišja, Spodnja Ščavnica 88, Gornja Radgona. GR-11462
JUGO KORAL 55, star eno leto, prodam. Poznanovci 66, ®77 066. M-8379
JUGO FLORIDA, nov, ugodno prodam. ® 74 289. GR-11463 RENAULT 4 TL, november 1977, ugodno prodam. Ogled vsak dan po 16. uri. Rigler, Gornja Radgona, Ljutomerska 14. GR-11455 VOLKSWAGEN 1200, letnik 1974, registriran do julija, prodam. ® dopoldne: 75 217 ali zvečer: 75 133. LE-12623
OPEL ASCON A naprodaj. Martjanci 44a!i®48 482. M-8422
ZASTAVO 128 SKALA 55, letnik 1988. september, prodam. Informacije od 18. do 20. ure ®81 598. M-8425
GOSTOM HORVAT-LOVENJAK, POLANA PRI MURSKI SOBOTI obvešča cenjene goste, da je zaradi sodelovanja na GRAŠKEM SEJMU
LOKAL ZAPRT
od 2S. aprfe do 9. maja 1990
Obiščite BM ■■ ORAtKFM SEJMU v hali 23 MESSESCHLOSEL kjer se predstavljajo mednarodne kuhinje.
Za obisk se topto priporoča GOSTILNA HORVAT-LOVENJAK na Graškem sepnu v h* 23, telefon: 0316 83 13 38.
ZASTAVO 758 L prodam. Kuzma 13. M-8376
LADO RIVO 1388, december 1988, prodam. Ošlaj. Lendava. Mlinska 23, « po 17. uri 75 243. M-8393
ZASTAVO 101, letnik 1979, poceni prodam. Cankarjeva IZ M-8383 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1987, pravkar registrirano, ugodno prodam. Informacije po 14. uri ® 25 328. M-8385
TRGOVSKO STORITVENO PODJETJE VAŠ DOM, ŽIŽKI 63 b, obvešča ravnosL da je na novo odprta trgovino za prodajo — POKSTVA
— STAVBNEGA POHIŠTVA
— VSEH VRST GRADBENEGA MATERIALA (kopalniška oprema)
Kupcem zagotavljajo brezplačen prevoz in montažo.
Cene konkurenčne. Informacije po telefonu: 70-780.
Za obisk se priporočajo!
RENAULT 4, letnik 1977, vozen, ne-registriran, in hrastove plohe, 8 cm, prodam. Kosi, Grabe 5, Križevci pri Ljutomeru. 1N-14109
RENAULT 5 CAMPUS, star štiri mesece, prodam- Klopčar, 068 42 119.
LADO KARAVAN, letnik 1988, prodam. ® (069) 73 471. M-7395
ZASTAVO 101, registrirano, vozno, ugodno prodam. Crenšovci, Gosposka 35. M 8396
ZASTAVO »I Mi, letnik 1976, prodam. E Podlem’ Radenci, Vrtna I, « (069) 73 414. OP
ZASTAVO ML letnik 84, prevoženih 55.000 km, prodam. ® 77 318. M-MM
TOMOS BT 58 S, star eno leto, prodam. Muršič. Ljutomer, Frana Kovačiča IZ IN—14094
TOMOS 15 SLC, skoraj nov, prodam. Cezanjevci 56, Ljutomer, • (069) 86 013. IN—14093
OPEL KADET C prodam. Rakičan, Panonska 54. M EH
ZASTAVO 101. letnik 1983, prodam.
Lcmerje 30. M^427
ZASTAVO 75*. letnik 1981, ugodno prodam. Turnišče, Cvetna 2Z M-8429 GS. letnik I97Z dobro ohranjen, registriran do avgusta 1990. prodam. Cena po dogovora. Informacije po ® dopoldne 70 231, popoldne 70 85Z M-MM
ZASTAVO 101 (1.1 GXk dobro ohranjeno. staro 2^ leta, ugodno prodam. Kajuhova 40, Murska Sobota. JKD
MOLZNI STROJ VTTREKS, na ko-lesih, nerabljen, prodam 10 odstotkov ceneje. • 87-517. GR-11451 OBRAČALNIK PANONUA, drobilnik koruze MD 51 in škropilnico KŽK, 200 L prodam. Vučko, Srednja Bistrica 16, • 70-257. M-8273 TRAKTOR DELTZs koso m visok klirens, prodam. Ključarovci 3 p. p. Križevci pri Ljutomeru- M-8278
VESTNIK
VESTNIK — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota
Irma Benko (drektooca in glavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik). Bernarda Balažič, Brigita Bavčar, Jani Dominko, Silva Edry, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Lopamk, Feri Maučec, Stefan Sobočan, Branko Zunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografija), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave:
Murska Sobota, Titova 29/1. Telefoni: novinarji 21-383 in 21-064; odgovorni urednik 21-579; glavna urednica in direktorica, naročniški oddelek, računovodstvo in tajništvo 21-064 in 21-383; GPS (trženje) 22-403 in 21-064; dopisništva: Gornja Radgona 74-597, Lendava 75-085 in Ljutomer 81-317. Telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za I. trimesečje 1990 je 70,00 dinarjev, za delovne organizacije 140,00 dinarjev, za narc čnike v tujini 70 DEM letno.
Tekoči računi pn SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri A banki Ljubljana: 5010OC20-00112 5O49512 Tisk CGP Večer, tozd Mariborski tisk Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačna temeljnega davka od prometa proizvodov.
Obiščite novi butik
VIOLA
v Grajski utici 5, v Murski Soboti. \ V zalogi imamo modna ženska m moška \ oblačila in modne dodatke po zelo ) ugodnih cenah.
Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 14. ure.
PUHALNIK TAJFUN prodam. Sebe-borci 21, p. Martjanci. M-8283 MOTOKULTIVATOR S KOSO, 8 KS, in MOPED CTX prodam. ® popoldne 26-651. M-8285 PREDSETVENIK RAU 220, krožne brane, 20 diskov, in mešalec, brez motorja, prodam, Šalamenci 19, ® 45-076. M-8312
TORPEDO, 75 KM, 2 pogona, prodam. »(069) 78-356. M-8322
TRAKTOR STEYR, 18 KS, s koso in obračalnik Panonija, prodam. Sebe-bora 108. M-8317
PREDSETVENIK RACIONAL
RAUKOMBI in sejalnico za žito Olt prodam. Murski Petrovci 13, ® 46-396. M-8325
TRAKTOR FERGUSON 35 ia 65 prodam. Anton Pozderec, Melinci 170 M-8332
TRAKTOR TOMO VINKOV1Č, 21 KS, s priključki, prodam. Glavač, Bogojina 89. M-8337
MODNI UNIKATNI MODELI IZ PLETENIN IN TKANIN
po ugodnih cenah. Možnost obročnega odplačila.
Za obisk se priporoča
MODNI ATELJE KOLENKO, Ljutomer.
TRAKTOR ZETOR 5011 prodam. Marija Bobovec, Lipovci 98. M-8334 TRAKTOR DEUTZ 48, v dobrem stanju, 200 delovnih ur, 10-colni plug, nov, kosilnico BCS, ugodno prodam. Emil Kovač, Adrijanci 83, ® 21-983. M-8345
TOMO VINKOV1C (23 KM), star tri leta, ugodno naprodaj. ® 75-201, interna 322. M-12574
TRAKTOR GORENJE MUTA (mali komunalni), s kosilnico 80, prodam. Kustec, Gornja Bistrica 160, 70-226. M-8347
VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI, močnejši, prodam. Štefan Kovač, Otovci 1, Mačkovci. M-8357 ŠKROPILNICO ZA TRAKTOR prodam. Lipa 104. M-8360
SEJALNIK OLT ZA KORUZO, 4-vr-stni, prodam. Vučkič, Rankovci 7. M-8373
KOMBAJN ZA POBIRANJE KROMPIRJA, poljski, prodam. Lipa 3,® 71-714, M-8375
KOSILNICO BCS 27 in FIGARO 135, oboje brezhibno, prodam. ® 062 731-216. M-8410
TRAKTOR DEUTZ 48 prodam. Gurman, Gornji Slaveči 9. M-84I2
TRAKTOR IMT 533 ugodno prodam. Anton Ceh, Crešnjevci 123. GR-11464
TRAKTOR ZETOR 6911, krožno brano, 28 diskov, in sejalnico za koruzo Panonija Becker, prodam. Kobilje 130. M GR-8390
ROTACIJSKE BRANE, nove, in traktor Deutz, 60 KS, prodani. Trnje 105. M-8398
ŠKROPILNICO METALNA, širina 8 m, 3301, in sadilnik za krompir, dvovrsten, dvoosno prikolico, 51, s poviški, prodam. Gančani 6. M-8405 TRAKTOR STEVR 18, s priključki, prodam. Noršind 47, pri Murski Soboti, ® 48-626. M-8413
TRAKTOR ZETOR 5011 z 970 delovnimi urami in druge priključke prodam. Mursko Središče, Martinska 75 ® 042 844-143. Le-12622 TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA Tehnostroj TGH 4 prodam. Pristava 30, Ljutomer. IN-140088
TRAKTOR IMT 577, dva pogona, TAM 2001, s cerado, in kombajn Zmaj 161, vse v voznem stanju, prodam. Daniel Heric, Kokoriči 5 a, Križevci pri Ljutomeru. IN-14106 DVA KOMBAJNA ZMAJ — ENE VERZAL, za pšenico, škropilnico za traktor, 3001, prodam. ®(069) 82-878.IN-14099
GRADITELJI
POZOR!
Izdelujem stropne nosilce vseh veliko-SIČ zelo ugodne cene, dobava takoj. Večjo količino dostavimo na doni brezplačno, cena zajamčena, informacije: Željko P, Novo Selo Rok, R Končara 16, 42200 Čakovec, telefon: <042)811685.
KOSILNICO LAVERDA, dobro ohranjeno, prodam. Tužno, Teslina 3, Varaždin. ® 042 510-74. M-OP KOMBAJN ZMAJ, zabojnik-vrečar, pripravljen za žetev, ugodno Marjan Podlesek, Mele 26, Radenci. M-8060 ŠKROPILNICO STIHI, prodam. ® 68-039. M-8424

RABLJENO POHIŠTVO IN BELO TEHNIKO.
Informacije po tel. 21 759 (int. 24).
OBRAČALNIK PANONUA in pri kolico za živino prodam. Kuhar, Vanča vas 20. M-8421
TRAKTOR STEVR, 15 KS, s koso reduktorjem in jermenico prodam. ® 76-669. M-8433
TRAKTOR STEVR, 18 KM, in IMT, kosa z dvojnimi noži, in 12-vrstno sejalnico znamke Ferguson prodam. Velnar, Vučja Gomila 131. M-8435 SADILNIK AEROMAT BECKER z dodatno opremo ali brez nje, prodam. Cena po dogovoru: ®25-302. M-MM
BALIRKO VELGER in voz z gumijastimi kolesi, primemo za traktor, prodam. Nedelica 112, p. Turnišče. M-8434
posesti
PRODAM
HIŠO Z VINOGRADOM pri Strigo-vi prodam. ® (069) 73-357. M-RK
^^■AP«ILA 1990
STRAN 21
UGODNO — UGODNO — UGODNO
KURIVO — PREVOZ, BOJAN JAKŠIČ, Gornja Bistrica 51 Lahko naročite tudi po telefonu: 70-196.
Cena: velenjski lignit 568,40 din
NJIVF v neposredni bližini Banovec, 93 arov, prodam- Cena 155.000 din. Marjan Metrik, SI. Bistrica, Travniška 38. M-8344
STAREJŠO STANOVANJSKO HIŠO, 90 m1, in gopodarsko poslopje, 220 nr, primemo za obrtno delavnico, ter parcelo, 12 arov, v Kobilju, prodam. Seršen, st. 200, prodam. Informacije med 18. in 20. uro. M-8353 GRADBENO PARCELO v Preda-novcih. prodam. ® '5-166, 45-258. M-8386
PARCELO VINOGRADA, avtomobila Lado Nivo, R 4, traktor Tomo Vinkovič prodam. ® 36-078. LE-12619
VSELJIVO HIŠO, vso podkleteno in z 870 m’ vrta v Rakičanu, Partizanska 13, pri M. Soboti, ugodno prodam. Informacije po ® 24-566 ali 21-235, samo dopoldne. M-8402
HIŠA Z GOSPODARSKIM PO-SLOPJEM, na 25-arski parceli, v Te-šanovcih. s sadovnjakom in njivo, naprodaj. Informacije: Tešanovci 60, ® 48-308. M-8408
HIŠO z gospodarskim poslopjem dam v najem dobri in pošteni družini, tudi zdomcu. Vse drugo po dogovoru. Brezovci 40. M-8418
VINOGRAD s kletjo v Lendavskih goricah, 6 arov, prodam. Koter, ® 75-201, interna 288. LE-12636 ZEMLJO, primerno za počitniško hi-šo, v Pečarovcih, 32 arov, prodam. ® 77-455. M-8431
NEDOGRAJENO HIŠO v Krogu uzodno prodam. ® 063 852-220. M OP
ZAZIDLJIVO PARCELO pri bifeju Bolero v Gornji Bistrici, 16 arov, prodam. ® 70-108. M-OP
PRODAM
KRAVO, staro štiri leta, brejo pet mesecev, prodam. Lomanoše 17, « 74496. GR-13597
MLADE KOZE in kozliče pasme francoska alpina prodam. Zver, Odranci, Mladinska 15, Črenšovci. GR-8302
PSICE — BERNAND1NKE prodam. Petanjci 12. M-8326
.MALE PUJSKE prodam. Tropovci, Kolesarska 69. M-8328
NEMŠKE OVČARKE, uvoženih staršev, stare od 5 mesecev do 2 let, ugodno prodam ali dam v najem. Krog, Plečnikova 56. M-8339
MALE PUJSKE prodam. Tišina 71, ® 46-170. M-8378
MALE PUJSKE PRODAM. Sata-hovci 22. M-8397
TELICO, brejo sedem mesecev, prodam. Stanko Fras, Hrastje—Mota 57, Radenci. M-8286
PSA DOBERMANA z rodovnikom, starega 2,5 leta, prodam. Janez Zagorc, Kramarovci 22. M-8291 PUJSKE prodam. Gradišče 3 a. M-8293
PSA, AVGANISTANSKI HRT, z rodovnikom, star pet mesecev, in motorno žago Hus^uarna, novo, ugodno prodam. Jože Grašič, Mala vas 3, Tomaž pri Ormožu. M-8295
DVE BREJI KRAVI prodamo. Andrejci 54. M-8296
KRAVO, kontrola A, prodam. Štefan Ftile. Dobrovnik 158. LE-12625
TELICO, visoko brejo, prodam. La-još Kovacs, Dobrovnik 286. M-MM NESNICE, MLADE JARČICE, PASME HISEX, rjave, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Vsak, ki kupi 10 jarčič, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, ® 24-393, pri Gradu pa sprejema naročila Dragica Bokan, ® 77-686. M-MM
***
GOSPODINJE!
Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo alt ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. Hajdinjak, Gornji Slaveči 6. Kuzma (069) 78-271
Popravilo z garancijo na vašem domu.
VESTNIK— MURSKA SOBOTA
TUDI V PRODAJALNI TOBAKA V LENARTU!
Želite kupiti avto, kmetijski stroj, posestvo ali kaj drugega?
Velika ponudba v Vestniku — na strani malih oglasov.
KOZLIČE ZA ZAKOL prodam.
Franc Koren, Hrastje—Mota 21, p. Radenci. GR-11454
prodam
PRODAM
SPALNICO, novo, še zapakirano, prodam 20 odstotkov ceneje (16.000,00 din). Informacije: 87-575. M-8281
BARVNI TELEVIZOR GORENJE in nahrbtno škropilnico Stihi prodam. Šalinci 7 c. M-8348
BARVNI TELEVIZOR GORENJE, hladilnik, zamrzovalno omaro, termoakumulacijsko peč in spalnico prodam. Ogled 26. aprila 1990. Penfi-gal, Štefana Kovača 21, ® 46-022 ali 22-253. M-8348
KAVČ GARNITURO prodam. Šeruga, M. Sobota, Prekmurske čete 15, ® 23-732. M-8255
VIDEOREKORDER PHIIJPS, nov, z deklaracijo, prodam. ® zvečer: 70-395. M-8366
SLAMO, okrog 200 bal, prodam. Franc Horvat, Lipovci 155. M-8571 REZERVNE DELE in koso za traktor Štore prodam. Turnišče, Štefana Kovača 110. M-8381 ZAMRZOVALNO SKRINJO GORENJE prodam. Črenšovci, UL T. Pleja 5. M-8387
ČREŠNJEVE PLOHE prodam. Krog, Brodarska 41. M-8388
BAS KITARO ROLAND s sjnthesi zerjem in ojačevalec Trass EUrot, nujno prodam. ® popoldne: (069) 73-128. M-8390
POHIŠTVO ZA KUHINJO, belo, ugodno prodam. ® 22-096. N-8391 STREŠNO OPEKO MEDITERAN 222, 2500 kosov, ugodno prodam. ® 22-254. M-8399
10 NASELJENIH AŽ PANJEV in stiskalnico za izdelavo satnic prodam. Tišina 64. M-8404
CILINDRE IN BATE ZA STEVR 18 prodam. Janjič, Prosenjakovci, ® 72-717. M-8411
NOVE GUME ZA TRAKTOR 9.5/9-24 prodam ali zamenjam za 10/24. D. Slaveči 88, « 77-660. M-8266
DVE TRAKTORSKI GUMI 9,5 x 24 prodam. Poredoš, Lendavska 25. M 8279
SLAMO, večjo količino, prodam. « 24-583. M-8282
KOLO PONY po ugodni ceni prodam. ® 24-750. M-8287
STREŠNO OPPOEKO KIKINDA, 2000 kosov, in škodo 110 I, prodam. ® 26-019. M-8299
PLOHE, 8 cm, 2 m‘, prodam. Unovči 16. M-8313
HLADILNIK GORENJE, malo rabljen, ugodno prodam. Murska Sobota, Štefana Kovača 2, ® 21-131. M 8314
ŠEST NOVIH AŽ PANJEV, 9-sa-tnih, in »smukanike«, prodam. Nede-lica 145 a. M-8316
POMIVALNO KORITO, komplet, z električnim štedilnikom, prodam ali zamenjam za drugo. ® 78-275. M-8321
PLETILNI STROJ SINGER, mono-matic in passap, duomatic, z vsemi dodatki, prodamo. ® (069) 81-008. M-8335
KOMBI PEČ, tnalo rabljeno, ugodno prodam. Filovci 48. M-8340
DVOJA VRATA: balkonska z okni, več vrat s podboji, furnirana, vhodna vrata in okna, raznih dimenzij, pioš če, 8-rebme, rdeče, tapison 4 x 5 m in 4 x 4 in kopalno kad, prodam. Informacije: gostilna Koze, Žiberna, ® 69-079. M-8341
NOVE TRAKTORSKE GUME BA-RUM 16.9/14-28, zadnje in prednje 11,2/9,5-24, prodam. Klanec, Selo 108. M-8343
MOTOR ZA 126 P, vozen, ugodno prodam. Adrijand 26. M 8400 KUHINJSKO PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE, približno 30.000 kalorij, (za 10.000,00 din) in kabino za traktor steyr, novo, prodam. « (069) 69-098. GR-11453 OKNA, raznih velikosti, prodam. ® zvečer: 75-524. LE-12633
PERUT, 100 vreč, ugodno prodam.
Štefan Somi, Gornji Lakoš 62, ® 36-232. LE-12624
MOŠKO KOLO ZNAMKE STEYR PUCH, skoraj novo, prodam. ® 22-186, zvečer. N-8424 TRIFAZNI, DVOTARIFNI ŠTEVEC, rabljen eno leto, ugodno prodam. Raduha, Gaberje 90. MM26 BELO POROČNO OBLEKO (ŠL 40), s pokrivalom, prodam. Informacije vsak dan popoldne: ® (069) 81-021. IN-14107
SOBO
s souporabo kopalnice v Gornji Radgoni oziroma okolici iščem. Plačilo po dogovoru.
Naslov pustite na upravi Vestnika.
DIANO 6, karambolirano, prodam. ® 26-427. M-MM
BARVNI lEA-tVrz.UK aro, eziau 36, skoraj nov, z videopriključkom, daljinsko upravljanje, hrastovo deblo za razrez, gume, različnih dimenzij, s platišči, prodam. Sabina Petovari, Sa-farnko 22 d, Ljutomer, ® (069) 894131- IN-14110 VIDEOREKORDER ORION, star štiri mesece, ugodno prodam. ® 25-180. M RK
NESNICE, MLADE JARČICE, PASME HIŠEN, rjave, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Vsak, ki kupi 10 jarčič, dobi eno za-stonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: gostilna Anice Benčec, Bakovci, Prečna 6 a, ® 76-070. M
MM
KRAVO, brejo sedem mesecev, prodam. Tinje 158. M-8420
PLEMENSKO TEUCO, kontrola A, brejo v osmem mesecu, prodam. Bakovci, Partizanska 30. M-MM DELE ZA MOTOR ČZ ENDURO 258, bat cilinder, komplet elektrika z magnetom, poceni prodam. Slavko Fajfar, Globoka II, Ljutomer. IN-14101
VRTNO KOSILNICO PANONIJA, novo, prodam za 4.400 din.
® 70-108. M-MM
LADUSKl POD in hrastove plohe prodam. ® 73-108. M-8430 ŽAGO CIRKULARKO prodam. Janez Farič, Murska Sobota, Naselje Mladinskih delovnih brigad 19. M-8432
VRTALNI STROJ ZA BETON MA-KIT.A, 850 W, s svedri in konico, prodam. ® 76-060. M-8436
BOROVE DESKE, 3^ etn, prodam Gerenčer, Lemerje 83. M-8438 SMREKOVE PLOHE, 4 m3, prodam. Kovačeva 9. M-8438
SUHE BOROVT PLOHE, 8 cm, in zastavo 750 (tudi za dele) prodam. ® 45-373. M-8221
I«
PELAKGONUE, FUKSIJE, VODENKE IN PETU-NUE
ter velika izbira enoletnic za različne namene po ugodnih cenah.
Za obisk se priporoča vrt-BaistTO-cvetiifarstvo BAR-BER, PETROVCI, telefon: 78 M4.
zaposlitve
KV AIJ PRIUČENO KELNARCO zaposlim. Informacije vsak dan od IZ do 23. ure. Okrepčevalnica Poljana, Velika Polana. M-8303
OTROKE sprejmem v varstvo v Lendave Sonja Gazdag. Lendava, Kranjčeva 10. M-8319
KV NATAKARICO (natakarja) ali priučeno z najmanj dvoletno prakso in znanjem nemškega jezika sprejmem v delovno razmerje s 5. majem 1990. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Delovni čas je en teden dopoldne, en teden popoldne. Možnost mesečnega čistega zaslužka od 8.000,00 do 10.000,00 din. Gostilna Rajh, Bakovci. M-8317
Pri ZAHVALI za pokojno
Marijo Kovačič
roj. Nemeš iz Mlajtinec
je prišlo do napake v tekstu in se pravilno glasi: Vsem, ki ste se drage pokojnice in njenih v težkih trenutkih in uri slovesa kakorkoli spomnili, iskrena hvala. Hvala tudi vsem, ki ste sodelovali pri pogrebnem obredu.
VSI NJENI
ZAHVALA
OB BOLEČI IN MNOGO PRERANI SMRTI LJUBEGA OČETA, BRATA, TASTA IN SVAKA
Antona Fabijaniča litografa v pokoju
SE ISKRENO ZAHVALJUJEVA SORODNIKOM IN SOSEDOM ZA POMOČ V NAJTEŽJIH TRENUTKIH TER VSEM, KI SO DRAGEGA POKOJNIKA POSPREMILI NA NJEGOVI ZADNJI POTI, DAROVALI VENCE IN CVETJE, SOČUSTVOVALI Z NAMA TER NAMA IZREKLI SOŽALJE.
PRISRČNA HVALA DELOVNEMU KOLEKTIVU GEP KARTONAŽA M. SOBOTA, PREDSTAVNIKU KS A. KAR DOŠA IN G. ŽUPNIKU ZA POGREBNI OBRED.
ISKRENO SE ZAHVALJUJEVA TUDI MEDICINSKEMU OSEBJU V ODDELKU ZA INTENZIVNO NEGO — INTERNI ODDELEK V RAKIČANU ZA VSO SKRB IN POMOČ MED NJEGOVO BOLEZNIJO.
VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA!
M. SOBOTA, SARAJEVO, 20. 4. 1990 ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
murja dobi priložnost za zaslužek 10.000,00 din. 061 452 119. M-8351 POMOČ V GOSPODINJSTVU za nekaj ur dnevno iščemo. Informacije po ® 24 750. M-8361
MOŽNOST HONORARNE ali stalne zaposlitve. Izreden zaslužek. ® (069) 82 743. IN-14095
TRGOVKO, z najmanj 5-letno prakso, zaposlim. TIP 5, Murska Sobota, Mladinska 48. M-8415 POMOČNIKA, ki ima veselje do kmetije, iščem. Naslov v upravi lista. M-8417
GOSTINSKEGA DELAVCA z večletno delovno prakso zaposlimo. Ka-fe KEKA, Murska Sobota, Kidričeva 31. M-8423
GOSTIŠČE DAM V NAJEM DOBREMU GOSPODARJU V TURISTIČNEM KRAJU. Gostišče Klement, Banova, ® 87 226. M-8428 FRIZERSKO POMOČNICO išče frizerski salon Fride Karba, Hotel Radin, Radenci, ® 73 040. M-MM DELAVCA Z ZNANJEM KAMNOSEŠKIH DEL zaposlim. Grad 64. M-MM
UČITELJ (-ka) RAZREDNEGA POUKA DOBI SLUŽBO. Stanovanje, telefon, garaža, vrt, sadovnjak pri Ljubljani. Če imate vsaj leto prakse pokličite: 061 349 751. M-8221
Sobe
NEOPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, primerno tudi za mirno obrt ali skladišče, oddam. Elektromotor 1,1 KW in KADETI 13, uvožen, 1988, 17.000 km, prodam. Štefana Kuzmiča 2. M-8364
Razno
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost obračunskega lista od prodaje mleka za mesec marec za vpis v hranilno knjižico št. 21577-2, izdano pri HKS Panonka M. Sobota. Janez Mendgar, Večeslavci 67, p. Rogašovd. M-8276
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost pionirske ribiške izkaznice, izdane leta 1989 pri Ribiški družini M. Sobota. Horvat Jur-gen, Murska Sobota, Lendavska 16. M-8304
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 413880, izdane pri HKS Panonka M. Sobota. Kristina Šnurer, Topolova 8, p. Cankova. M-8309 VELIKA KOLESA ra kosilnico IMT 506 zamenjam za mala. Miran Mau-ko, Plitvički Vrti 30, Gornja Radgona. GR-11452
POSREDUJEM INFORMACIJE O ZAPOSLITVI V TUJINI. ® 064 70 365. M-OP
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala OŠ 17. oktober Beltind, izdanega leta 1987/88, Jože Kumperš-čak, Beltind, Kocljevo naselje 29. M-8414
ROLETE IN ŽALUZIJE izdelujemo in montiramo v več barvnih odtenkih. ® 061 722 645. M-6628
V NAJEM DAM do 120 m* prostora, primernega za obrt, skladišče, itd., po potrebi tudi stanovanjsko hišo za poslovne prostore s telefonom. Vse je 3,5 km od Murske Sobote ob asfaltni cesti. Naslov v upravi lista. M-8221
Ne jokajte ob mojem gro^ le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sen šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite-
V SPOMIN
29. aprila 1990 mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi moz, oče, dedek in pradedek
Janez Hari iz Križevec v Prekmurju
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njego grob ter v njegov spomin prižigate sveče.
VSI NJEGOVI, KI SMO GA IMELI RADI
ZAHVALA
V 64. letu starosti je dotrpela draga žena, ma®3’
Marija Horvat
roj. Šiiklar iz M. Sobote
Vsem, ki ste se drage pokojnice in njenih v te^ trenutkih in uri slovesa kakorkoli spomnili, is na hvala!	-
Hvala tudi vsem, ki ste sodelovali pri pogrebi1 obredu.
M. Sobota, 10. aprila 1990
VSI NJENI
Ne jokajte ob mojem g le tiho k njemu prisl0?1 spomnite se, kako trpe' in večni mir mi zaželite-
ZAHVALA	y
Po krajši in težki bolezni nas J „ 62. letu starosti za vedno naš dragi sin, mož, oče in stan
Vendel Hari urarski mojster iz Krašč 38
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste g<* velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darov ce in cvetje ter nam izrekli iskreno sožalje-Posebna hvala g. župniku Vinkoviču, povcem za odpet stinke, predstavniku KS, gasilskim društvom in	dl
osebju kirurškega oddelka bolnišnice v Rakičanu, p°se Arpadu Norčiču.
Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je za zapustila naša draga žena, n,aILj. babica, prababica, sestra in ses čna
Zaman je bil tvoj boj. , zaman vsi dnevi hudega trpi bolezen je bila močnejša oa življenja.
Ema Frčko
roj. Kolmanko od Jurija
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo botrini, s° kom, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste nam stali o ni v najtežjih trenutkih.
Iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu P^P^ na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in za sv. maše, fl pisno ali ustno izrekli sožalje.
Prisrčno se zahvaljujemo obema duhovnikoma za lep P0^^ obred, pevcem za odpete žalostinke ter govorniku za p°s ne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: mož Janez, hčerke Marija, Anica, Justina možmi, vnuki in vnukinje, sestra Marija in drugo soro«
a.	,hit^
Ce bi solza mrtvega tebe, draga babica, ne črna zemlja krila ■ ■ -
Izteklo se je življenje moje drage in dobre babice
Eme Frčko
Lik dobre babice bo ostal v mojem srcu v trajnem sp01
TVOJ VNUK DARKO

STRAN 22
v SPOMIN
bolečino v srcu za-
a
»*r
ZAHVALA
V 67. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil dragi oče, tast in dedek
Kam odšel si. Stanko dragi ? Upanje nam vera da. da vidimo se vrh neba.
5. maja bo minilo žalostno leto naš dragi —4	t;
s Hotize
Katarina in hčerke z družinami
zahvala
Komaj v
V SPOMIN
Hvala vsem, ki se ga še spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče.
črna zemlja te je P"’., bolečina naša srca napolnila . .
V SPOMIN
čine,
ZAHVALA
ne bo.
M SPOMIN
nja.
ZAHVALA
iz M. Sobote
V SPOMIN
Dvigni ga,
ZAHVALA
zai
ZAHVALA
iz Černelavec
Žalujoč. • mama Ana, brat Bernard z ženo .....
Z sestra Pavla z možem Ferijem ter Boštjan, Marcel m Peter
iz Lipe
Nismo dovolili, da bi te izgubili a usoda rekla je tako da to. kar najbolj ljubi za vedno je odšlo.
ZAHVALA
za vso
tesar
iz Ropoče
te
Posebna
in vnuk Jožek
i/. Renkovec
roj. Osko
iz Geriinec
za
iz Petrovec
cvetjem
s Hodoša
Tiho, žalostno in boleče je ob tvojem grobu, vendar polno lepih spominov in dobrot, kar so nam dali tvoje srce in pridne roke.
snaha Liselota iz
drugo sorodstvo
Eno leto v grobu spiš v naših srcih še živiš.
Rožce ti bom na grob nosila, bo črna zemlja krila.
i
dokler me ne
V SPOMIN
so nam vir
Povej nam, mož in očka dragi zakaj odšel si v grob prerani! K počitku leglo je telo, delo in trpljenje pozabljeno
29. aprila bodo minila tri leta, odkar nas je za vedno zapustila naša draga
mož, oce
,vvJ, odkar nas je zapustil , tast in dedek
Ivan Topličanec
L maja minevata dve žalostni leti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, očka, dedek in brat
Ludvik Smodiš
2,1^'s' tja, kjer ni več trpljenja in ne bolečin. Za teboj ostaja >ka praznina, v našem domu in v naših srcih. Ostali pa so u .	sledovi tvojih pridnih rok.
a a vsem, ki se ga spominjate, prinašate cvetje in prižigate
sveče.
Žalujoči: vsi tvoji n
ajdražji, ki smo te imeli radi

V 86 letu starosti nas je zapustila draga sestra in teta
Manja
Matjasec
rodnik se.zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, so-°m ln znancem, ki so jo pospremili na njeni zad-
Posebna h	nJ’ pot*-
g' Nnn'ka'a °?e^Ju Doma oskrbovancev v Rakičanu, ganljivo Gatniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Zalujoči: brat Franc
Heleno ter nečaki in necakt-
z ženo nje z družinami
Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih. ker tebe, dragi oče ni, da bi
skupaj še bili.
14. aprila je v 74. letu starosti nepričakovano prenehalo biti plemenito srce moža, očeta in starega očeta
Jožefa Krenosa
iz Gornjih Slavec
čn Helena Bavčar
^^Šel si E
povSod streZ slovesa. vendar v naših srcih še živiš in boš živel. a Praznina in bolečina, ostali pa so sledovi tvojih
pridnih rok.
Prisrčna z. .
2nanCeni p Va'a vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in Obred, pev°Sebna hvala g. duhovniku Hajdinjaku za pogrebni ^ebjaničevCern za odpete žalostinke, predstavnici KS Kuzma $°rnji sij Za. Poslovilne besede, gasilcem iz KS Kuzma in aveči ter sosedom Štefanu Kornhauslerju, Jožefu Grahu in Gezu Huberju.
, klijoči; ž
‘z $vice s ena S'd°nija, sin Karel z ženo Silvo, hčerka Sidonija aaha Liselnta iz Švice, vnukinji Sonja in Sandra ter
Oče. sami bomo vso pot prehodih. Ne skrbi. A vseeno — pridi tedaj, kadar bo kdo naše srce pohodil, toplo besedo mu daj!
Po daljši bolezni nas je za vedno pustil naš dragi mož, oče, dedek in brat
Slavko Korošec
'jem Se zahvaljujemo vsem nani "^ncem, ki rt^^oli
Hvala vsem, k'
iz M. Sobote Kidričeva 3
Hvala vsem, ki se z govem grobu, mu
dobro mislijo v srcu ustavite ob nje-prinašate cvetje in prižigate sveče.
srcih nosite spomin nanjo.
Žalujoči: zena
vsi NJENI
Pomlad na tvoj bo vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.
(S. Gregorčič)
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od živi
Micki Korpic
letu njene	^7 ^spominjate.
ob sedmem	vsem.
w
Stefan Forjanic
NJENI NAJDRAŽJI
vsem sorodnikom, težkih trenutkih
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom, posebno družini Hari, ki so nam v .. pomagali, poklonili vence, šopke in darovali za sv. maše.
Prisrčna hvala g. duhovnikoma in pevcem s Cankove za odpe-žalostinke, govorniku tov. Flisarju, gasilcem in predstavniku društva upokojencev.
hvala dr. Mariji Perič in patronažni službi za dolgo-zdravljenje in lajšanje bolečin.
iskrena hvala!
letno .
Vsem še enkrat —
3. maja mineva 12 let, polnih bole-odkar nas je zapustil naš dragi mož, oča, sin in brat
Drago Škerlak

V 82. letu starosti nas je po kratki bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in tast
Viljem Vučak
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,   sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se medicinskemu osebju internega oddelka v Rakičanu, ZD G. Petrovci, g. duhovniku Kerčmarju za pogreb  ni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornice KS Hodoš za poslovilne besede.
Hvala kolektivu VVO M. Sobota, Hollerja iz Avstrije, Potrošnika — Dom tehnike iz M. Sobote, Mure G. Petrovci in godbi na pihala.
— iskrena hvala!

Žalujoči: žena Marjeta, sin Geza družinami, vnuk Stefan z ženo Tatjano, žinama ter vse drugo sorodstvo
. hčerke Irene, Marjeta in Ida z i, sestri Inna in Lina z dru-
43. letu starosti, nas je prerano in nepričakovano zaf -*'1 naš ljubljeni sin in brat
Stanislav Zver
.hvaljujemo vsem
‘ osedu Francu
sosedom, sorodnikom Markoju za pomoč
sorodnikom, sosedom, prijate-žkih trenutkih stali ob strani in ustne in pisne iz-
sožalja ’ ,Dornagali. Zahvaljujemo se za
Vsem, Ki ’ ar°valcem vencev, cvetja, za maše D,Sebna nameslo cvetja darovali za humane namene. J^Pice ? Nravstvenemu osebju internega oddelka bol-

Večkratno°. °la’ ^r' Alojzu Horvatu in dr. Rudolfu Mikoliču ? dr. Stanja'n dolgoletno zdravljenje, zdravstvenemu osebju 'Mtu jn cu Nravstvene ustanove Bolnica Mali Lošinj, sin-  dravstven parJern Podjetja Blisk, sindikatu in delavcem RU . rN, pevced varstva OE M. Sobota, g. župniku za pogrebni °Vesa ob odm Za odpete žalostinke, govornikoma za besede-
Prtem grobu, godbi na pihala in za o no na njegovi zadnji poti v tišino.
a za
digrano Tiši-
Žalujoči: vsi njegovi
Odkar te ni, je naše življenje grenko in prazno. Tvoja prerana smrt je naredila v naših srcih praznino in bolečino. Ne moremo verjeti, da te ni več med nami in da nikoli več ne bomo vi-nasmeha niti slišali tvojih prijaznih besed.
V globoki žalosti se zal pomoč, posebno sl. med boleznijo.
Hvala dr Horvatu za zdravniško pomoč, botrini Ivana in Ane Koren in njuni družini, darovalcem za sv. maše, vence, prekrasne šopke cvetja, vsem gasilcem za prelepo zadnje slovo in spremstvo ter piskom sirene v zadnji pozdrav.
Prisrčna hvala g. župniku za tolažilne besede in pogrebni obred Š Ferčaku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke za izrečeno sožalje ter vsem prijateljem in znancem od blizu’in daleč, ki ste se v tako velikem številu prišli poslovit od pokojnika in se udeležili pogrebne svečanosti.
Vsem še enkrat - najprisrčnejša hvala!
deli tvojega
ohranili v spominu, mu prižigate sveče in ’ grob, iskrena zahvala!
Vsem’ SU krasile njegov preran.
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
maja bo minilo žalostno leto odkar nas je za vedno zapustil na
dragi mož, oče in stan oce
Janko Vogrin
Janževega Vrha
Žalujoči: vsi njegovi

Po daljši bolezni nas je v 82. letu starosti nepričakovano za vedno apustila naša draga mama, tašča, babica in prababica
Ana Part!
vsem sorodnikom,
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo .
botrini, sosedom in znancem, ki ste našo drago mamo obisko  vali med boleznijo v bolnišnici, jo tolažili, jo pospremili na ji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli besede iskrenega sožalja.
Posebna hvala g. župniku Vinkoviču za odpete žalostinke, govorniku KS in Gerlinci.
pogrebni obred, pev-- članom OD
Gerlinci, 8. aprila 1990
Betko, Aleš in Robert,
ŽALUJOČI: VSI NJENI
STRAN 23
APRILA 1990
v besedi in sliki
V Cezanjevcih je minula nedelja minila v znamenju plesa. Na občinski folklorni reviji je nastopilo 6 odraslih in več osnovnošolskih skupin iz ljutomerske občine. Vsakoletne tovrstne revije so prikaz dela in prizadevanj folkloristov, da ohranijo plese in običaje naših dedov in babic, ki so za gledalce vselej zanimivi. In ni malo tistih, ki komaj čakajo, da lahko preživijo nedeljsko popoldne med veselimi pevci,
UHESttitm Foutmi
REVIJI 38
godci in plesalci.
Tekst in foto: Lidija Kosi
Zgledna ekopoteza zelene bratovščine
ZAČNIMO ČISTITI -NEHAJMO ONESNAŽEVATI
Naključje je hotelo, da se je prvi krog pomurske očiščevalne akcije zavrtel okrog svetovnega dne zemlje (22. aprila) in druge »runde« prvih povojnih večstrankarskih volitev na Slovenskem.
V štabu Pomurskega lovskogojitvenega območja Murska Sobota, ki je pobudnik in organizator akcije Začnimo čistiti — nehajmo onesnaževati, so s prvim delom (19., 21. in 22. aprila) kar zadovoljni; pričakujejo, da bo podobno tudi v drugem delu (od 27. do 29. aprila), samo da se ne bi spet skisalo vreme.
Lovske družine Bogojina-Filovci, Ivanovci in Dobrovnik ter gojitveni lovišči Fazan Beltinci in Kompas Gornji Petrovci so že počistile nekaj najbolj onesnaženih delov lovskih revirjev in se lotile divjih, črnih odlagališč odpadkov, ki znajo biti neke vrste tempirane ekološke bombe. Lovcem se pridružujejo: soboška poslovna enota mariborske Surovine, komunalna podjetja, osnovne šole, inšpekcijske službe. S polno paro morajo te dni obratovati soboško občinsko odlagališče komunalnih odpadkov v Puconcih — kot edino legalno — in seveda pollegalna: v Lendavi Petišovci, v Ljutomeru Ljutomer, v Gornji Radgoni Hrastje-Mota. Surovina na drobno in na debelo trži s koristnimi odpadki, kol so vse vrste kovin, pločevine in papirja, steklo, akumulatorji, in če so bili primemo odloženi in razvrščeni — verjetno so še najprikladnejše za to asfaltna oz. betonska odlagališča — je poskrbela tudi za prevoz. Oddaljenejše lovske družine so lahko (bodo lahko) dobile zabojnike pri pristojnem komunalnem podjetju, ki naj hkrati poskrbi, da bodo javna odlagališča v času privoza smeti odprta. Če se pri čiščenju zadene na nevarne odpadne snovi, je najbolje nemudoma obvestiti pristojnega sanitarnega inšpektorja. O tem, koliko in kaj so nabrali oz.
bodo nabrali, pa več po drugem delu akcije.
B. Žunec
ZBOR DRUŠTVA ZA BOJ PROTI SLADKORNI BOLEZNI
'Na zboru Društva za boj proti sladkorni bolezni so srebrne plakete kot zahvalo posameznikom za njihov prispevek k delu društva podelili dr. Rudolfu Mikoliču, Slavku Jeseniku in Metodi Nadai. Pregledali so delo lanskega leta in sprejeli program za to leto. Pridobivali bodo nove člane, preverjali založenost trgovin z diabetičnimi izdelki in lekarn z zdravili, med člani razdeljevali časopis Sladkorna bolezen, in če se bo izboljšala kakovost obeskov SOS, jih bodo kupili za tiste, ki morajo dobivati insulin. Skrbeli bodo za nakup druge strokovne literature, še posebej bodo aktivni v oktobru, ko bo mesec boja proti sladkorni bolezni, načrtujejo namreč številna predavanja. Za člane bodo pripravili še srečanje, ali, če bo mogoče, izlet. Vsem zbranim je spregovoril dr. Rudolf Mikulič, ki
je pripravil predavanje Sladkorna bolezen in zvišan krvni tlak.
mh
, „ „. Jfc
SPECIALNA RAZSTAVA NEMŠKIH OVČARJEV - Dogajalo se bo v soboto, 28. aprila, na igriščih pri prvi osnovni šoli v Murski Soboti. Videti bo mogoče predstavitev uporabnosti, temperamenta, učljivosti in dobrega značaja, kar so standardne vrline nemškega ovčarja. Max Emil Frederich von Step-hanitz, konjeniški stotnik, ki jih je postavil pred malone stoletjem, bi gotovo pohvalil zagnanost komaj sedem let starega soboškega kinološkega društva, ki mu je uspelo, da pridobi za razstavo kakih 130 udeležencev iz ožje in širše domovine in zamejstva (Italije, Zahodne Nemčije). Ob specialni razstavi bodo prikazali delo tečajnikov, psov tekmovalcev in drugih pasem, psa milice in psa vodiča slepih ter organizirali »mini agility«. B. Zunec
GRADITE ALI NAMERAVATE GRADITI?
Izkoristite izjemno ponudbo Križevskih opekam!
• V sleherni slovenski dom, na gradbišče ali v trgovino vam bomo brezplačno pripeljali modularno opeko in opečno kritino bobrovec.
CENE OMENJENIH IZDELKOV SO KONKURENČNE!
• Pogoj je, da naročite 1.000 kosov modularne opeke do razdalje največ 60 km ali 2.500 kosov modularne opeke ali 5.000 kosov opečne kritine bo-brovec nad razdaljo 60 km.
UGODNOST VELJA 00 15. MAJA!
• Vse podrobnejše informacije boste prejeli v Križevskih opekarnah, v trgovinah z gradbenim materialom ali po telefonu (069) 87 115.
KRIZEVSKE OPEKARNE
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU

BOREČI 49, 69242 KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
TUDI REFERENDUM PREPUSTITI NOVI SKUPŠČINI
Komajda sklepčni zbori SO v Murski Soboti — V šolstvu ni uresničenega niti tri-četrt načrtovanega — Posodobitev cest poteka nemoteno.
Po enournem čakanju so vendarle uspeli priklicati dovolj delegatov za zbora združenega dela in krajevnih skupnosti, s čimer so opravili še zadnje zasedanje skupščinskih zborov v tem mandatnem obdobju. V ospredju je bilo poročilo o izvajanju referendumskega programa v letu 1989, z nekaterimi pripombami pa so delegati sprejeli tudi dolgoročni načrt soboške občine do leta 2000.
Po besedah uvodničarja, podpredsednika občinskega izvršnega sveta Vlada Kereca, je bilo lani s samoprispevkom zbranih čez 2,3 milijona dinarjev, kar je 12-krat več kot leto poprej. Delavci, zaposleni v gospodarstvu in negospodarstvu, so prispevali 97 odstotkov vseh sredstev, preo-
stale 3 odstotke pa vsi drugi. »Lani je bil zgrajen prizidek k bakovski osnovni šoli, v skladu s stališči občinske skupščine pa je bila financirana tudi priprava dokumentacije za gradnjo Osnovne šole Kuzma. Medtem ko je bil referendumski program za gradnjo in posodobitev cest v celoti uresničen, kar velja tudi za srednjeročno obdobje, saj so posodobili okrog 49 kilometrov cest, pa je za gradnjo osnovnošolskih objektov zmanjkalo denarja in so lahko izpolnili le 72 odstotkov načrtovanega. Glede na tako stanje v odboru za izvajanje referendumskega programa predlagamo, da se vsi tisti objekti, ki so ostali nedograjeni, prenesejo v naslednje srednjeročno obdobje, ko naj bi ponovno
Avansi najbolj »pokopali« gradbince
Kot je bilo pričakovati, je bilo lansko leto za pomurske gradbince dokaj slabo, saj so morali vsi, razen Gradbenika iz Lendave, v zaključne račune zapisati izgubo. Taje še najbolj »udarila« Gra-ditelja-Komuno Beltinci (njihova izguba znaša okrog 2,500.000,00 dinarjev) in cankovski Temelj (948.000,00 dinarjev), tako da so prisiljeni prodajati osnovna sredstva, da bi se rešili pred stečajem. Tako so v Beltincih že prodali velik žerjav in s tem njihovo finančno stanje ni več tako kritično. Tudi v PGP Ljutomer so medtem uspeli dobiti od partnerjev približno polovico zneska izgube (620.000,00), drugo polovico pa bodo pokrili z lastnimi viri. V Gradbenem podjetju Pomurje Murska Sobota je sicer rdeča številka še večja — 1,170.000,00 dinarjev — vendar ta znesek predstavlja le 1/7 sredstev, ki jih mesečno potrebujejo za plače. Poleg tega imajo dobro zasedene gradbene zmogljivosti in skoraj gotovo se jim obeta dober zaslužek pri gradnji novega hotela v Budimpešti, kjer so si pridobili zaupanje tamkajšnjih investitorjev oziroma Jeklotehne — Zunanje trgovine Maribor, ki sklepa posle na madžarskem tržišču. Glede na spremenjen predpis, ki velja za letos, da davki in prispevki iz rezultata poslovanja lahko znašajo največ toliko, kot je bruto dobiček, pa Pomurje izgube sploh ne bi imelo, temveč bi bil njihov rezultat »pozitivna nula«.
Osnovni vzrok slabih časov za gradbince je občutno zmanjšanje naložbenih del, povsod pa so se precej ušteli tudi pri pogajanjih, saj nihče ni pričakoval tako visoke inflacije. Res je, da so marsikje dobili predplačilo (avans), toda ravno to jih je najbolj
»pokopalo«.
Jože Graj
POGODBA ZA ZDRAVSTVO
Pomurski zdravstveni center bo dobil še v tem mesecu od republiških zdravstvenih upravnih organov pogodbo o delu, na katero že čakajo od začetka leta, saj doslej niso imeli nobene osnove za planiranje v letošnjem letu. Kot kaže, bo to le nekaj dobrega za pomursko zdravstvo.
Prvo: zelo pomembno je, da jim bodo za letošnjo osnovo pri dodeljevanju denarja upoštevali vse opravljeno delo v lanskem letu, do sedaj pa je bilo tako, da jim občinske zdravstvene skupnosti vsega opravljenega dela niso priznale in tudi ne plačale.
Še ta mesec naj bi bile sprejete tudi nove cene zdravstvenih storitev v Sloveniji, ki bi bile za pomurske zdravstvene organizacije
v povprečju nekoliko višje (ponekod v Sloveniji jih bodo morali znižati, ker so jih že prej zviševali).
Ce bi navedeno obveljalo, bi bilo to ugodno za poslovanje pomurskih zdravstvenih tozdov.
mh
POTROŠNIKOVI NAGRAJENCI
L Janez Žido, Finžgarjeva 26, Murska Sobota. — 2. Janez Kočar, Lešane 22, Apače. — 3. Franc Rudolf, Kamenš-čak 24, Ljutomer. — 4. Štefan Čemela, Strehovci 7, Dobrovnik. — 5. Jože Duh, Lipa 59, Turnišče. — 6. Štefan Magdič, Veščica 36, Murska Sobota. — 7. Bela Sapač, Topolovci 10, Cankova. — 8. Alojz Mlinarič, Žepovci 43, Apače. — 9. Alojz Belec, Selce 49, Voličina. — 10. Ludvik Kučan, Križevci 89, Križevci v Prekmurju. — 11. Zoltan Lepoša, Krajna 61, Tišina. — 12. Ludvik Sedonja, Vaneča 23, Puconci. — 13. Stanislav Horvat, Trnje 115, Črenšovci. — 14. Ivan Hobiaj, Stara 1, Murska Sobota. — 15. Ludvik Kikec, Motovilci 41, Grad. — ' 16. Aleksander Sever, Pečarovci 99, Mačkovci. — 17. Avgust Smej, Kobilje 55, Dobrovnik. — 18. Franc Hajdinjak, Šaiamenci 71, Puconci. — 19. Elizabeta Kikec, Juša Kramarja 19, Murska Sobota. — 20. Franc Škaper, Dolič 1, Kuzma. — 21. Karel Miholič, Jurij 36, Rogašovci. — 22. Janez Flegar, Boračeva 21, Radenci. — 23. Jože Mesarič, Panonska 35, Beltinci. — 24. Karel Knaus, Markovci 4, Ša-lovci.
ČESTITAMO! Darila dvignite v Potrošnikovi prodajalni Diskont v Murski Soboti, Kidričeva 4.
uvedli samoprispevek.« Prednost bi dali dograditvi telovadnic pri osnovnih šolah v Bakovcih, Bogojini in Gradu, dograditvi OŠ Cankova in razširitvi OŠ Karel Destovnik-Kajuh v Murski Soboti, katerih skupna vrednost je blizu 30 milijonov dinarjev.
Komunikativni in podi?' tni tržniki izkoristite ložnost za vnovčeni6 svojih sposobnosti.
Informacije tel. 21 3B3 il' 21 064.
Prvi se je v razpravi oglasil delegat KS Partizan Edvard Perhavec in se zavzel za takšne načrte, ki bodo tudi uresničljivi. Dodal pa je še: »Spremljal sem predvolilne programe političnih strank bodoče pluralne skupščine in moram povedati, da nisem nikjer zasledil, da bi katerakoli stranka v svojem volilnem programu imela predviden tudi razpis občinskega referenduma za prihodnje srednjeročno obdobje. Zato bi bilo tvegano sprejemati sklepe skupščine, ki ne bi bili usklajeni z njihovimi programi.« Nazoren je bil tudi delegat KS Cankova Anton Kous, ki je ob navajanju, da je največji problem pri njih neprimerna šolska kuhinja, povedal tudi tole: »Vsi želimo boljše delovne razmere. Velikokrat poudarjamo, kako je pomembno, da naši otroci preživljajo srečno, mirno in zadovoljno otroštvo. Vendar lahko ugotavljamo, da razmere in možnosti za današnjo šolo, sploh pa za vizijo bodoče šole, v nekaterih okoljih še zdaleč niso idealni, niti v normalnih mejah.« Tudi mnenju delegata KS Bogojina Pavla Horvata ni možno oporekati: »Kmalu bo minilo 30 let od postavitve te šole, ki je še vedno brez telovadnice, ustrezne kuhinje in drugih prostorov. Tako je pouk telesne vzgoje v stari zgradbi, ki je bila zgrajena že davnega 1827. leta!«
V preteklosti je bila nosilka političnih priprav za izvedbo referendumov Socialistična zveza, zato se je njen predsednik Geza Farkaš zavzel za nadaljevanje takega načina zbiranja denarja, na kar so ljudje navajeni. »Ne opredeljujmo ničesar, ampak prepustimo to skupščini v novi sestavi, ki bo prinašala sklepe, argumentirano pa bo treba vprašati tiste, ki prispevajo največ sredstev«, je dodal Božo Kuharič.
Rojstvo Pannonie
Prospekt, o katerem sej6 ko govorilo in ki je zahteval ko dogovarjanja 'in sodelo* , treh dežel, pa tudi denarja, končno zagledal luč sveta.
Natisnili so ga v Pomurki ložbi, za obliko je poskrbel , jan Kenda, za besedilo Pa . Sever. Ideja o izdaji tov«1 j turističnega prospekta treh se je pojavila najprej m« murskimi turističnimi a» pobudnik, ki se je začel tudi konkretno dogovarjati sedi, pa je predsednik Gosp „ ske zbornice Slovenije l”A Bulc. Največja zasluga, da. dogovori tudi zares uSPes?e’se gre sodelavcem Medobčin® spodarske zbornice za Po"1^ |
Ponedeljske slovesnosti daji prospekta Pannonia v lu. Radin v Radencih s0 seLif žili predstavniki gospodar® turizma iz sosednjih P0St Štajerske in Gradiščanske j striji, Žalske in Železne zuH na Madžarskem ter PomuO G upajo, da bo skupna akril3 daji prospekta treh dežel K tek tesnejšega sodelovanj področju turizma. Praviš potrebno čim prej smiselnosti uvedbe odloga -vezni menjavi 200 dolarje*.^ riste iz vzhodnih držav, radi enostranskega predpisov so močno PjJjjjl sosednje pokrajine na M.Ji skem (je med drugim j predsednica Komiteja za® rodno sodelovanje Cvet* šek).
J
Bernarda B'
,t3
poštni predal: 41^_ telefon: (069) 21-63£
AGROSERVIS Murska Sobota
-----------
telex: 35-219
telefax: (069) 21-322

IZKORISTITE UGODNO PRILOŽNOST V MAJV!
Za vsa avtokleparska in avtoličarska poP^^tfA' znesku nad 2.000,00 din OBROČNO ODPLAGe
NJE DO 6 MESECEV.
Priporočamo se s kakovostnimi in hitrimi vami.
ri^ V Agroservisu na Kroški 58, ob kanalu, vas Pr kujemo!
STRAN 24