narodskih řečí Odgovorili vrednik MMr. Jr«taes Mtieitceis. Tečaj JK saboto januaria (poznozimnai 1852 List Aror oletnica kdaj Vositi srečo k novoletji Je šega že od Bog vé Alj prázdni sreće so obeti, Ce srećo Bug derží nazaj. Nebeski Oće ! Ti zapodi Oblak nesreće v daljno tmó Prijazno solnce sreće vodi Sušit solze, ki se tekó. y y Obilnej lomi kruh mem lani Kjer lica glada še medlć Svoj blagoslov razlij nad nami y y Tolaži vpadeno sercé l Naj žarko solnce, vreme jasno Naj Preblage kapljice zori 5 solnce blagrov sija krasno Nas uri, bistri in modri. y Naj v ognji rodoljubja vnema Slovensko vsako'serce se; Ljubezen bratovska objema, Pobrati naj narode vse ! Ti? bravec, prasaš nas Novice: Zakaj ste veći, ko ste ble ? Ima ljubezen kaj gorice y Ćezdalje već povedať vé. Deseti naš tećaj vladaj Vzájemnost hvaljena povsot Use nam brate budi, zbadaj y Roke podati nam naprot! JPremislferanJe} kako se prihodnjic Vsakimu domorodcu mora tedaj skerb biti se taka grozna nesreća od vitno pomanj 5 da ali saj stano Poskusili borno tedaj pripomočke naznaniti kako naj bi se to doseglo. Začeti pa moramo iz 7 maliga y da bo vsacimu bravcu jasen nas dokaz in boi gotovi nasi nasveti Kratkovidni člověk je abotin zadosti, misliti da živali in rastlj so le za 5 takimu ni mar da jega vstvarjene namen z a-se in namen za občinst ka reč na svetu ima tudi on seka zge 5 ruje 5 kolj in pokončuj ? vse roko pride, brez pomislika na příhodnost kar mu pod prevdarka, da neka m brez med živalmi in rast 9 ljinami m na svetu biti, ako hoče podnebj z zemljo v pravim redu, svét na svojim mestu tako obstati, kakor mu ga je Božja modrost odio Clovek, ki ne vidi eno ped delj čila vsiga tega nič ko 5 živi 5 porajta za-se, in pokončuje vseta 5 kakor da bi se ze jutri sodnimu dnevu trobilo Mlado dervó se ne zavé potřeb človekovih 5 ko eno lego za drugo okoli svojiga debla, svojiga trupla 5 naklada ampak delati mora, da rase, cvete, pleme ohrani. Ali s tem se svojiga nam delà tako , ker tako sad rodí in svoje drevó ni do ima ersilo. v Kot stvar v versti druzih stva veličanskim gospodarstvu narave še drug namen k ki naso emlj krog in krog do ajdemo reci visokosti i 2 milj nad nami obďaj ki morajo med sabo v pravi r ni zrak v živež ljudém , živalim in rastljinam vgo a ? azm biti 5 ? scer den Te reci so kislic 5 gnjilic , cicttuitt in voda v podobi soparov, v podobi megle in obla , ki kot dež, sneg ali toča na zemljo padaj elektrika kov (Dalje sledi.) po v oil a Jim uhraniti. Strašna škoda, ki so jo reke in hudourniki preteklo leto po mnogih krajih napravili, je znana celimu svetu —piše hvalevredni nemški tednikšta jarske kmetijske družbe (Wochenblatt der stei erm. L.-W.-Gesellschaft — iz kteriga povza- memo ta sostavek, kot „besedo o pravim času", jazno vas prosimo, nas podučiti:" kâj Je s ťákimi Nesreća je, oh! dogotovljena, jok in zdih se mladimi in starimi prešički početi, kterigarje, kozé naših krajih se je ta nadloga » Zip ino z dram ih. Novice" so te dni sledeči dopis prejele: „Pri razlega povsod. milodari se pridno naberajo in se ali osipce dobé? obilo stekajo od vsih straní v tolažbo povodnjen- zlo vgnjezdila in mnogo živincet je že pocepalo cam, mostovi se popravljajo, poderte pohištva se zidajo 5 zavali se razmetujejo ali vsim tem „Novice", se ne bojo prihodnje povodnji ubranile. o tem. kterih namen je vsim potřebám na pomoč priti, kolikor le zamorejo, radepodajo podiik Jri bi jih utegnila silovita vođa prihodnjic spet na Nar ključiti, in ktere bojo gotovo še hujši od posled- (Blattern oder Pocken) njih, popřej opomnimo, da kozé in osipce in pa garje (grinte ki se 5 , m n»V! v WVJV ^vtu i u H UJ w i v« j;voivu~ ^«Jiunvill UUV1 JL Ul/AtllJ 111 J'U ^U 1J 1/ I ako borno z gojzdi (boršti) tako rav- Raude, Krâtze, Grind) so dvojna bolezin nali, kakor smo sedaj ravnati počeli, Ve- mora ločiti. Obedve bolezni ste sicer kožni spu lita povodinj je bila, kakor stojí v starih bukvah šaji (Ausschlag), vunder niste edini. zapisano 9 r ■ M m M \/ * ▼ m V %> \M, JĚL w * v W ^ KJ v v v/ V/ 1 JL v W MMf JHL V/ JL se hujsi od teh pa íanjskiga leta! v letu 15t>7. še veči leta 1813 in 1827 V,»-7' * Koze ali osipce (osepnice) večidel napadajo le mlado živino, so z vro čni co združene ? to je 5 živina je klav kru li nih topa pogostoma hrohotá in prijetnřšiga življenja znajdene, so se bile mende- zakaj, -------^---, - f — , r -------------* *J , KTV »JIl , setine se setinijo, na glavi, po notrajnih steg- vender ob občnim potopu večidel zazabile ; zaiva pod trebuham itd. se prikažejo sperviga majhni ko bi ravno dobro omikan člověk po kakošni ne rudeči uiazuljčiki, ki od dné do dné prihajajo, sreći ? postavimo po hudih viharjih po dan gnojili začnó, tako da so većidel 10. daljno samotno deželo zanesen bii morji v mogel že V. «I4V..U ^ "" I OW-1UUH1V «^/JUIV «MUVOI/U Mil 9 111 U" Ci £jKZ dan bele hraste, ki 12. dan odpadati začnó. Vča- po sili nekoliko obdivjati. Razkropljeni so prišli v sih osipce nazaj v truplo vdarijo, in huda driska r « i v • v * « . i ■ • « • ♦ i a umori bolno zivince eno in pocepajo večkrat tudi hujsat dst Pervo je, da se zd živina neznane, samotne, večkrat z gosavo zarasene kraje; prišli so mende brez živeža in orodja ..... potrebniga oblačila. Njih per va skerb je mogla znabiti brez u od bolne, ker je ta bolezin zlo berz berz biti hude zverine se ogibati in se ji braniti l ? P° tikali so se in prebivali, kjer je bilo bolj merzlo ? je enkrat v en svinjak prišla, bo berž ko v kakosnih berlogih in podzemeljskih votlinah ? y v ne po nalezbi vse napadla. To storivši, varij bolno gorkejih krajih pa so stanovali pod košatimi dre živinče mraza in prehlajenja, pa tudi prehude vesi ali v posebnih gošavah. Živili so se divjiga ovparice; daj mu vsaki dan suhe večkrat kislo mléko. Je prešiček dob V • v teli P'J jen in se je veliko osipic mu hudo vročnico s tem kih loto v kuli ins k da soli 5 e naj •o re po koži spustilo, tolaži v bokalu vode ka- kjer so stanovali sadja in grojzdja, tičjih jajic, rib in druzihživa! ki so jih z urnostjo vjeli in raztergali. Po.razločku podnebja, krajev in dežel j lot lit raztop • V ali kar je se bolj y in jezika - ziveza, ki so ga spogali so ga govorili, so zrasli sčasa t in inu od te vode tri- ma iz ;pervorazkropIjenih ljudi m nogo vers tni in krat na dan 1 steklo (glaž} piti das; će noće sam, med sabo zlo razločeni narodi, Kolikor bolj na ga posili So se začele kozé gnoj it govati, vzenn p« loto ? stolci v stupo lote in daj b V « gorkim so stanovali, in kolikor bolj sádin ali bolj oma- sladkorin živež so vživali, toliko bolj mehkiga jagod in miliga serca so večidel tudi bili, in toliko berže enkrat ali dvakrat jeoj pic prešica driska napadla, stolci lot te stup vinčetu vsaki dan so iz svoje divjosti zlezli, in na nižji ali višji stop Je pri gno- njo omikanja se povzdignuli ; — nasproti pa tudi jiga koštanja ali se bolj loda v moko 5 in bolj merzli, tàmni in divji ko so bili kraji njih stanovanja, in bolj ko so od meseniga živéli živina y daj mu 2 žlici te moke vsaki dan dvakrat. Je začela bolj krepki, bolj terdiga in neusmiljeniga serca zlo hujšati, skerbi za snažnost svinjaka bolj togotljivi in grozoviti so tudi bili, de so se s in dober zrak; ženi ga, če mores, vsak dan ne- sosedi svojiga in tujiga naroda pogostama za vsako « i.■ tm t I v • f ■ • • «V mm »Vi« » « • • * «• * mm mm koliko na prosti zrak, da ga poži ? daj vsak dan 1 lot stupe brin je vili jagod in stupe hrastove s pomaga, nimamo boljšiga vina se ne kor je skup Po Ak pcah bolna resnično ali zmisljeno razžaljenje spèrli, okresali all celô pomorili, in dostikrat vzajemno eden druziga to ne z živinsko slastjo sneli, in čepinje ubitih za posode mu lot v • Zl m dercu gré. (Ko za povžitek zakljati sledi). ? koni imeli in iz njih pili. Taki pozverinjeni narodi se še v osramotenje človeštva, do današnjiga dné svetu najdejo ; takim je zlo teško zverinsko sleči • « 9 v« v f • 11 V • T\ 1 • 1 # l a na Xf/ortovinshe pisma in kaj človeskiga obléci. De taki narodi r • « v • • • « ki se samí vzajemno vničujejo, se ne morejo zlo množiti je lahko verjeti. Divjost človeštvo zatira. mm V Vft 1 A ? Pod tem naslovam boj o „Novice" svojim brav— izobraženost ga množí in podpira. cam in bravkam donasale včasih odlome „občne zgodovíne" iz rokopisa rajniga Matija Vr to vca. Zbirali pa bomo iz imenovaniga zgodopisa er ilTapoleanovci Ker je poslednji čas predsednik francoske re niga rokopisa, so vunder tudi sami po sebi celo- publike Lude vi k Napoleon pozornost celiga poti mislimo bravce po širokim svetu sveta na se obernul, bo inenda marsikterega bravea take sostavke kteri i čeravno le odlom iz slav tíná. Po s tem imenitnim delam soznaniti, dokler ne pride mikalo, rodoslovje Vapoleonovcov ? to je ro v posebni knjigi doveršeno na dan. In tako bo dovine rajnega cesarja Napoleona bolj natanjko eden za slovanski narod in za slovenski jezik nar vediti, ki je po vojskah, ktere je v pervih letih bolj zasluženih inož živel med nami, da se bomo tega stoletja po svetu vžgal, vsakimu dobro znan. radovali nad njegovim lepim delam in se krepčali Najstarši zmed štirih bratov cesarja Napo nad njegovo čisto slovensko besedo in nad njego- leona Jožef Bonaparte, je bil od leta 1808 do padu svojega vim bistrim umam pisal, ki y da se ne bliší le od danes do jutri karkoli je pisal, je tako 1814 kralj Spanski, je prejel po 9 ampak brata 5 cesarja, imé grofa Sur v i Hier, pod kte da ostane na veke slavno, učenimu ravno tako ka- rim se je v Ameriko podal, potem na Anglesko kor prostimu bravcu v poduk in veselje. Vertovc povernul, poslednjič pa na Toskánskem živel, kjer je umerl, živí Vertovc! je leta 1844 28. julia umerl. Njegova zena, Ju Po tem razumljenji svojih čast. bravcov začnemo lia Clary, hci nečega kupca iz města Marseille, . pismo is 2. ,§\ \rertovcove občne zgodovine. mu je rodila edino hčerko Zena i do, která se je, Pervi po svetu razkropljeni ljudjé. kakor spodej omenimo, v žlahti omožila. Od življenja in zaderžanja pervih po svetu Drugi brat cesarja, Lu ci an Bonaparte, razkropljenih ljudi se nič praviga in resničniga ne je bii edini med brati, kterimu Napoleon ni krone r *m IW «Vêi v a -mr i a* i i i /N i i v « j « • i v » malo knežijo C ani no v dar, in tako je živel pod ime nom „kněz Can i no" vedno na Taiianskem , kjer je v ve. Mozes sam poskoci berž od Noeta na Abrama, podařil. Ga potolažiti, přejme od papeza ki je veliko kasneje živel. Iz ljudí z ad e rz a nj a d i vj i h ali p o 1 d i v j i h iju«!, ki se še dan današnji, pa v zlo daljnih igiu v m^m » krajih sveta najdejo, bi se dalo kaj nape rve raz- Oženil seje dvakrat. Dve hčeri iz pervega za kropljence soditi. Ako so bile ravno od Adama do kona ste mu umerle; v drugem zakonu pa mu je Noeta marsiktere rokođelstvain umetnije v povzdigo rodila žena (bila je vdova kupca Joubertou) letu 1841 v papezevem mestu Viterbo umerL otroke, ki še dandanašnji živé, in sicer: Latici a Bonaparte, oženjena z lrcanom Vyse; Karel Luci an Bonaparte, knez Can in o, rojen 1803 v Parizu, ki je v letu 1822 zgorej imenovano svojo sestranco Ženaido za ženo vzel; Ludevik Luci an Bonaparte in Peter Bonaparte, pervi rojen leta 1807, drugi 1810. — Pervi teh treh bratov, Lucian knez Canino, si je pridobil zgodovinsko imé kakor učenec narave in si je marljivo vdeležil osvobodovanja učenega talianskega društva. V letu 1847, ko se to društvo po dovoljenji austrianske vlade v Benetke preseli, se je on, kakor pred-sednik tega društva z njegovo reèjo marljivo pečal, in tudi v politiške govore vtikoval, zavolj kterih je moral Benetke zapustiti. Ob času talianske vstaje 1848 se je živo trudil v mestuRimu republiko vstanovíti. On ima 4 žive sine, ki so sle-deći: Jožef Lucian B., princ Musignano, rojen 1814; Lucian Ludevik Jožef, rojen 1818; Napoleon Gregor Filip, rojen 1840, in Karel Albert, rojen 1843. Druga dva brata Lucianova, Ludevik in Peter Bonaparte sta bila uda 2. decembra t. 1. raztiranega francoskega narodnega zbora in na strani njunega bratranca. Tretji brat cesarja Napoleona, Ludevik Bonaparte, je postal leta 1806 kralj Hol and ie ; te časti se je pa 1. julija 1810 prostovoljno od-povedal in přejel po padu cesarja Napoleona imé grofa St. Leu, je živel veèidel na Talianskem, kjer je leta 1846 v mestu Livorno umerl. Njegova žena je bila Hortensia Beauharnais, hćiJozefine Beauharnais (izgovori Boarné) perve žene cesarja Napoleona, ktero je kakor vdovo generala grofa Beauharnais za ženo vzel. Iz tega zakona je bil rojen 20. aprila 1808 v Parizu Ludevik Napoleon, sedanji pred-sednik francoske republike. (Konec sledí.) Sloransfci p&potnih. Z novim letom je vzel knjigo pod pasho in přijel „slovanski popotnik" za palico, obisko-vati slovanské brate na Jugu in Severu. Hodil bo po mestih in selih, po dobravah in gorah, ob brego-vih rek in morja; tudi v barko bo stopil in ogle-doval bližnje otoke. S potnim listom oskerbljen, bo prestopii tudi austriansko mejo, ogledal skalovito zemljo Cernogorcev in prebral grobopise na osodo-polnem Kosovem polji. Obcudoval bo sive stolpe stare Moskve in krasotě merzlega Petrograda. Po-iskal bo grobove slavnih mož in se nad njimi zjo-kal. V veselih družbah se bo razveseloval, v žalostnili žaloval. Stopil bo v poslopje velikaša, vhišo umetnika, v kočo rokodelca. Posebno rad pa bo po-terkal na vrata imenitnih pisatel jev, tiskarnic inknjiž-nic, kjer se bo naj vec casa mudil, vse bolj imenitne spise v roko vzel in marljivo prebiral. Vse pa, kar bo ta ali tam imenitnega zapazil, ali kar bo od druzih slovanskih popotnikov slišal, bo skerbno v svojo knjigo zapisal in „Novícam" naznanil. Kakor vsak ob novem letu je tudi on poprn- šal po koledarju, in zvedel je, da so zaletol852 sledeći beli dan zagledali : Jugoslavenski: l.Pratika, izdana od krajn-ske kmetijske družbe; Koledar čik slovenski; 3. Zora; 4. Zagrebački kolendar za godinu 1852 in šoštar kolendar; 5. Godišnjak velki in mali kolendar gosp.Medakovićav Novem Sadu; 6. Serbski kolendar v Zagrebu. Severoslavenski : 1. Budinski narodni kolendar na rok 1852 od neimenovanega izda-telja; 2. Kalendar pro časa věčnost. Šesti tečaj, v Bernu sostavil Fr. Poimon. Cena 12 kr. 3. Koleda. Drugi tečaj, izdalo moravsko narodno društvo v Bernu. Cena 56 kr.; 4. Litoměřicky všeobecný, domaći a hospodářsky kalendar. Tečaj 34. Cena 24 kr., od Medau-a; 5. Moravan; 6. in 7. Mali in velki hospodářsky kalendař, izdan od kmetijske družbe na Českem, v Pragi; 8. Najnovejši moravsko-slezsky Domaći při tel od Mikšička, z mnogiini obrazi, v Bernu Cena 18 kr.; 9. Novy evangelicky kalendar od Jožefa Růžička v Pragi; 10. Novy kalendar katolicky ali Pou tni k iz Prahy odStuIca; 11. Novy Pražsky hospodářsky kalendař. Tečaj pervi od Medáu-a. Cena 12 kr.; 12. Slovensky Pozornik in Vlastensky kalendař od Belopotockega. Cena 36 kr. ; 13. Vlastensky kalendař: Cena8kr.; 14. Vlastensky kalendař od Filipka. Cena 24 kr. in 12 kr. JVovicar iz sioransliih Hrajev. 1z Celjovca se piše, da se je v So I cb as ko dolino 500 vojakov podalo, po hudodelnikih slediti; v vasi Solcbahu je 230 vojakov in 30 žandarjev ; le 22 sumljivih ondašnjih prebivavcov so zaperli; da bi bili pa tudi g. fajmoštra zaperli, kakor se je v nekih čas-nikih pisalo, je gerda laž; g. fajmošter je bil le pred komisijo poklican , povedati, če kaj vé. Sliši se, da je većina ptujih v znanim hudodelstvu zapopadena. Iz Lutomera na Štajar. Živo nas je ganul dopis g. Kp. iz Yrerhovc pri Lutomeru v lanjskih No-vicah in posebno hvalo moramo naznaniti, da so bile v njem stvari naše tako čvrsto in pravedno na rešeto djane. Na pragcu novoga leta dovolíte mi še enokrat ozir na staro. — Vinska trgatev se je kod nas komaj po vsih svetih čvrsto začela, ker je vinogradarom bolje kazalo s trgatvoj počakovati. Ko smo u našom goriš-kem okrajů vekšidel še le do 8. listopada trgatev dokončali — nam je napadel mahoma oče belec s svojim puhlavnim pajdažom in nam pokril naše polja, na kojih se marsiktera repica ali zelna glavica pod belem zagrinalom čepí in rešitve caka , ako je miška ne po-struži ali zajic ne izgrize. U dobrih trgatvah se je navadno 10—12 brent (put) grojzdja k nalivanju 5 vedronoga polovnjaka ali 200 pintov potřebovalo, — ali zavolj nerednoga in preveč petličastoga grojzdja se je potrošilo letos 18 —19 brent. Vino se je prodajalo o trgatvi po 60 fl., sadaj je cena navlekla do 85 fl. srebra za strtinjak s posodboj, ki meri 400 pintov ali 10 veder austrianskih. (Konec sledí). Iz Zreć na Štajar. A. K—č. Ker od naših krajev malokdaj v Novícah beremo, mi ne zamerite, de vam jez naznanim, kar vém. Lanjske letine ne moremo hvaliti v žitnim pridelku; tudi krompir je bil slab in sedaj v kletih močno gnije; tudi vina smo malo dobili. Verh tega je še zima prerano nastopila in snega je na debelo padlo — vunder je, hvala Bogu, zima odjen-jala , da so kmet je vse s polja spravili, če ne, bi nam bila huda péia. Iz Siska na Horvaškitn se od 28. grudna „ No- vicam" piše : Zavolj božičnih praznikov je bila manji žitna kupčija , za tega voljo je bilo tukaj od 21. do 28. grudna le 4000 vagánov (mecnov) pšenice po 3 fl. 10 krajc. do 3 fl. 30 kr., 1000 vaganov soršice po 2 fl. 21 kr. do 2 fl. 24kr., in 2000 vaganov ovsa po 1 fl. 24 kr. do 1 fl. 27 kr. prodanih. Cena dru- žiga žita ni zadnji čas clo nič nazaj šla, posebno za to, ker se je v Terstu in Reki precej žita po nekoliko višji ceni prodalo — ni tedaj po takim pričako-vati nižji žitne cene. Zima je pri nas prijetna, zato je vožnja ladij po vodi vedno odperta, in bo mende tudi tako ostala.' p [ í ni/ - i 1 ' v C. 1z Goriških hribov. Malo dopisov vam je, ljube Novice, iz naših hribov dosihmal dohajalo, ako-ravno bi želeli tudi večkrat od naših krajev kaj brati Vsak dopis nove misli in nasvete zbuj a, in čeravno ni-mamo dopisovanja vrednih prigodb in zanimivih novic, vendar bi utegnilo popisovanje naših krajev, našima kmetištva in poljodelstva, pretresovanje naših potreb in nád námi koristno in slovenskim bratom vabivno biti. Se nar bližnjim sosedam smo malo spoznani, ker po ster-mih in slabih stezah maiokteri se v naše gore zaleti — ceste pa nirnamo ne jedne, po kteri bi clovek na Krajnsko alj saj do Soče voziti zamogel. Potřebnost dobrih potov in cest je pri nas res silno velika in lahko bi se dale lepe ceste saj v dolinah po Idrici in Baci napraviti. Te bi kmalo zlate žile za naše kraje postale, naše pridelke bi potem brez velikih stroškov, težav in mud na Krajnsko in do Soče proti Gorici in Laškim vozili in s potrebnišimi izmenjali. Đandanašnji vsak potřebnost dobrih potov spozna in gotovo se naši kmetje delà branili ne bodo, — tedaj župani na noge, saj od vaší do vasi dobro pot narediti ukažite, — v malo letih bodemo lepe ceste imeli ! Letina je lani pri nas še precej dobra bila, povo-dnji so pa tudi posebno po dolinah škodo napravile, akoravno niso bile tako strašne kot drugod. Zlo se je teh bati, ker tudi naše gore bodo v kratkim gole in puste. Mnogo gojzdov se vsako leto poseka , in derv na tisuč sežnjev v Gorico po potokih in Soci čez leto plava. Kjer je bilo še pred letam mocno in krasno drevje, je zdaj večidel sterma in skalnata planina ; v prid gojzdov bi tedaj treba bilo, plavanje derv zabraniti. — Zgodnji sneg je po nekterih krajih sirk, repo iu korenje zakopal, in se zdaj ga je dovelj ; proti Gorici ga pa skor ni viditi. (Konec sledí.) Iz Se&anske okolice. 0 Ozadevahposebniga družtva %za obdelovanje Krasa je bilo že v 50. listu lanjskih Novic govorjenje. Dostavim omenjenimu popisu še hvale vredno ponudbo , ki jo je g. dr. Po-renta iz Tersta v tem shodu razodel, rekoč: jez imam na svojim zemljišu tisuč in tisuč 31etnih murv, ktere sim namenil med Kraške prebivavce brez plačila raz-deliti. Da bom pa prepričan , da se bojo te drevesca skerbno posadile, jih vsakimu po 5 krajc. sto ponu-dim. Hvala verlimu gospodu ! — Osnovo postave za pogojzdenje Krasa naša ljubljena in iskrena domorodca g. deržavni pravdnik Dragotin Lavrič in g. okrajni poglavar Domician Valusič skerbno izdelujeta, da se bo prihodnimu zboru v pretres in po tem vladi v po-terjenje predložila. Neutrudljiva gospoda sta na vse atraní očitne hvale vredna. Naj bi bila izgled — mar-sikterim drugim! — Važno vprašanje je došlo naši so-dii od višji deželne sodije iz Tersta: naj bi po župani h zvedila , koliko prebivavcov talijansko in koliko nemsko razume? Ce je res, kar sim slišal, je na » 3» - W — — • -- - -----. ... .—. ^ _ * • ! SLiJiH HBV StHW HkS** * i « it> ^Pl eS^BP i 1 ^ OMBv] j^p^^^B^^^B^Hpj 'r ^f -^^ B1 JK^đ *) Prosimo g. C., da bi Novicam pogostoma dopisovati bla- govolil. Vred. **) Dopis iz Ljubljane v Teržaškim listu je resnićno in pomenljivo besedo izgovoril, ko je rekel. da to ne bo nikakor v prid Krasu, ako bi namesto eniga se već družtev v edini namen e dini g a kraja napravilo. Kras je Kras, in če je kje »združene moči« potreba, je je tukaj treba. Vred. to vprašanje nek župan od 2500 dus odgovoril, da jih 900 laško in 50 nemško govori. Ta župan mora presneto čudne misli od tega imeti, kaj se pravi kak jezik znati, in je vse tište med La he stel, ki znajo „si, si" in pa „no, noa „maledetto" ! Ako je v letí župami 20, ki nekoliko laško, in ravno toliko tudi, ki nemško znajo, je to že veliko. To je vunder čudno, da sta laški in nemški jezik pri nas tako lahka, da se po poti pobirata in v kerčmah naučita! Komu nek je hotel župan s tem vstreči? — svojima slovenskimu narodu gotovo ne* Iz Ljubljane. Ze milodare, ki so jih césar ne-srečnikam Krajnske dežele milostno podělili, se zahva-lit bo te dni deputacija na Dunaj šla. -— V Terstu se še vedno množi nabira milodarov za nesrečnike na Krajnskim; do 31. grudna je bilo že 5564fl. 44 kr. nabranih.. — Za gotovo se govori, da pridejo milo-stinke (barmherzige Schwestern) tudi vLjubljano-nadgospá Gradških milostink je bila sama v Ljubljani, podružnico milostnih sester tukaj napraviti. Opravilo tega ženskiga milostniga reda obstojí posebno v strežbi revnih bolnikov, h kterim se na dom podajo, jim streči v vsira, in še clo ložji opravila ranocelnikov opravljati, kakor: rane zavezovati, pušati itd. — Gosp. dr. J arc, bivsi vodja Ljublj. gimnazia in prihodnji nadzornik H o rva šk ih in Slavonskih gimnazij , žejem-lje slovo v gimnaz. klasih ; njegov začasni následník je g. profesor L u ž a r. — Novićar iz mnogih hrajev. Pervi list letošnjiga Dunajskiga vradniga časnika je prinesel važno naznanilo nove osnove za krono-víne austrianskiga césarstva, ktero so presvitli césar po višjim sklepu od 31. decembra 1. 1. v 2 pa-tentih naukazali. V teh patentih pravi Njih veličanstvo césar, da je po skerbnim prevdarku za Svojo vladno dolž-nost spoznal, vstavo od 4. marca ovreči ? ker ni bila ne razmeram austrianskiga cesarstva primerna in tudi ne izpeljavna. Enake pravice vsih deržavijanov pred postavo, odvezo gruntniga podložtva, kakor tudi ve-ljavnost vsake v cesarstvu postavno spoznane cerkve in vérskiga drúžtva poterdijo césar v teh patentih, kterim je pridjana v 36 razdelkih osnova novih naprav po deželah austrianskiga cesarstva, za ktere je sedaj vzdignjena vstava od 4. marca 1849 veljala. Ker pa ta osnova zapopade le nar poglav-niši in nar p o tr e bn i š i p r en a re d b e, .bojo poredoma sledile vse druge postave, ktere še v novi osnovi niso zapopadene; dotistihmal pa imajo vse sedanje postave veljavne ostati, ki niso v ti novi osnovi še določene. £Drugo pot bomo naznanili novo osnovo austrianskiga cesarstva v 36 pravílih.) — Število re kruto v za leto 1852 je že določeno; kakor se sliši, bo malo novincov potreba. — Bankovci po lin2fl. stare sorte ne ve-* íjajo o tem letu nič več; do konca marca jih menja le še sama banka na Dunaji. — Po telegrafiških na-znanilih je na novega leta dan imelo biti slovesno cer« kveno obhájilo z zahvalno pesmijo za izvolite v Napoleona; nova vstava za Francosko bo kmalo raz-glašena ; elisi se, da se 1. §. takole glasi: „Glavar Francuske republike ima imé cesarja". lilodavi. Ban del Anton iz Komna (za nesrečnike na Krajnskim). . . . • . » i «• — kr. Prosimo prav lepo še za milosin vec. Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.