ZGODOVINSKI ČASOPIS 47 • 1993 • 1 • 99-106 99 Vlasta Stavbar IZJAVE V PODPORO MAJNIŠKE DEKLARACIJE (3. del) III. GORIŠKA Na Goriškem se je izreklo za majniško deklaracijo 29, občin, veliko pa je izjav z osebnimi podpisi. Izjav društev (razen dveh) ni, nekaj je izjav duhovščine. Za deklaracijske izjave Goriške v fondu ADF v Pokrajinskem arhivu Maribor lahko rečem, da se jih izreka za habsburško monarhijo, nekatere pa jo še posebej poudarjajo. Upoštevati pa je potrebno tudi to, da je Goriška bila dolgo časa vojno ozemlje, tudi še potem, ko so bili konec oktobra 1917 Italijani odbiti na Piavo. Časovno sledimo tem izjavam od oktobra 1917 do marca 1918, nekatere pa še v aprilu. Glavnina podpisovanja je bila od decembra 1917 do februarja 1918. Pregled po sodnih in političnih okrajih Goriške Politični okraj Gorica Sodni okraj KANAL GORICA AJDOVŠČINA Kraj Kal pri Kanalu Gorica Osek Ozeljan Gorenja Tribuša Ajdovščina Gabrje Gojače Kamnje Sv. Križ Lokavec Riheberk = (Branik) Šmarje Kdo pošilja županstvo dež. posi, goriški občinski odbor županstvo županstvo županstvo žene in dekleta podr. Narodne delavske organizacije županstvo občinski odbor občinski odbor žene in dekleta starešinstvo občine prebivalstvo županstvo žene in dekleta rokodel. podporno društvo žene in dekleta občinski zastop Število j ženske 268 588 370 454 517 )odpisov moški 267 208 skupaj 268 267 588 578 454 10 517 Datum* 18. 1. 1918 7. 1. 1918 6. 2. 1918 28. 4. 1918 18. 11. 1917 9. 1. 1918 25. 1. 1918 25. 1. 1918 18. 11. 1917 27. 1. 1918 2. 12. 1917 15. 4. 1918 10. 1. 1918 2. 1. 1918 13. 1. 1918 23. 10. 1917 * (Л na koncu podatkov v tabelah, za datumom, pomeni, da je v izjavi posebej poudarjena pripadnost Avstriji) V goriškem okraju se je 11 občin izreklo za majniško deklaracijo. Osebnih podpisov je bilo zbranih 2672, vsi so iz sodnega okraja Ajdovščina, medtem ko so v sodnih okrajih Kanalu in Gorici podane le izjave občinskih odborov in županstev ter izjava goriških deželnih poslancev. Politični okraj Sežana Sodni okraj KOMEN Kraj Kopriva Slivno, Prečnik Šempolaj Kdo pošilja županstvo žene in dekleta žene in dekleta Število ] ženske 40 228 jodpisov moški skupaj 40 228 Datum 6. 2. 1918 30. 1. 1918 100 V. STAVBAR: IZJAVE V PODPORO MAJNIŠKE DEKLARACIJE Sodni okraj SEŽANA Kraj Štanjel Štjak Dutovlje Lokev Naklo Povir Sežana Skopo Štorje Tomaj Veliki Repen Zgonik Kdo pošilja občinski odbor županstvo županstvo upravni odbor prebivalstvo županstvo žene županstvo moški starešinstvo dekleta in žene dekleta in žene učitelj stvo občinski odbor občinski zastop ženstvo občinski odbor obč. starešinstvo tomaj ska župnija občinski odbor žene in dekleta žene in dekleta Število podpisov ženske 156 406 157 408 8 196 561 292 433 moški 46 95 28 111 skupaj 202 406 95 157 408 36 196 672 292 433 Datum 3. 1. 1918 5. 1. 1918 6. 1. 1918 27. 1. 1918 31. 1. 1918 10. 12. 1917 6. 1. 1918 2. 12. 1917 1. 11. 1917 2. 11. 1917 30. 1. 1918 2. 12. 1917 2. 2. 1918 27. 1. 1918 12. 1. 1918 15. 1. 1918 12. 2. 1918 27. 1. 1918 28. 1. 1918 15. 2. 1918 A A A A A A A A A V sežanskem okraju se je 13 občin izreklo za deklaracijo, zbrali pa so kar 3165 podpisov. V fondu je tudi izjava sežanskega učiteljstva s 36 podpisi. Tudi od tod so izjave s poudarjeno formulo o Avstriji in izrazom zvestobe habsburški dinastiji ter podporo politiki Jugoslovanskega kluba. Citiram nekatere: županstvo občine Naklo, 2. 12. 1917: »Čestitam Jugoslovanskemu klubu, da se je tako srečno rešil Šušteršiča in Jakliča! - Hočemo kot vedno zvesti Avstrijci in Slovani biti združeni v smislu deklaracije pod mogočnim habsburškim žezlom in biti še nadalje jugoslovanski, nepremagljivi ščit proti vsem zakletim sovražnikom Habs- buržanov in naše svete slovanske zemlje.«144 Občinski zastop Skopo se v svoji izjavi 2. 2. 1918 zavzema: »za lastno državo na demokratičnem temelju pod žezlom slavnih Habsburžanov!« Tudi ženstvo tega kraja je poslalo Jugoslovanskemu klubu polo s 196 podpisi 27. 1. 1918 in z izjavo navdušenja: »Živela svobodna Jugoslavija v okviru slavne Avstrije pod vlado našega ljubljenega vladarja Karla I.«145 Žene in dekleta iz Velikega Repna so 28. 1. 1918 poslale dr. Korošcu polo z 292 podpisi z zahtevo združitve pod Habsburžani. Politični okraj Tolmin Sodni okraj TOLMIN BOVEC KOBARID CERKNO Kraj Grahovo Znojile, Stržišče, Kal Sv. Lucija Nemški Rut, Grant Podbrdo Ponikve Tolmin Bovec Breginj Kobarid Sedlo Bukovo Cerkno Šebrelje Kdo pošilja županstvo žene in dekleta vaščani obč. starešinstvo žene in dekleta žene in dekleta županstvo duhovščina duhovščina županstvo žene in dekleta župan starešinstvo žene in dekleta županstvo obč. starešinstvo Število j ženske 483 155 383 311 200 jodpisov moški 50 skupaj 483 186 155 383 21 4 311 250 Datum* 24. 1. 1918 27. 1. 1918 29. 1. 1918 17. 1. 1918 24. 1. 1918 15. 12. 1917 6. 2. 1918 18. 2. 1918 25. 12. 1917 26. 1. 1918 8. 2. 1918 23. 12. 1917 3. 3. 1918 A A A A A A A 144 PAM, ADF, kart. IV, št. 722. 145 PAM, ADF, kart. IV, št. 733. ZGODOVINSKI ČASOPIS 47 • 1993 • 1 101 V tolminskem okraju je najbolje zastopan sodni okraj Tolmin, kjer so zbrali kar 1228 pod­ pisov od skupno 1793 v celotnem okraju. Za majniško deklaracijo se je izreklo 7 občin. Iz Bovca je izjava dekanijske duhovščine. Ostalo so izjave občinskih odborov in županstev ter izjave s podpisi prebivalstva. Skoraj polovica krajev, ki so dali izjavo za deklaracijo, poudarja Avstrijo in slavi cesarja Karla poleg osnovne izjave za majniško deklaracijo, kjer je habsburška klavzula že upoštevana. Navajam nekatere: žene in dekleta iz Grahovega so poslale na Dunaj polo s 347 podpisi in z željo: »da se združijo vse zemlje monarhije, kjer prebivajo Slovenci, Hrvatje in Srbi v samostojno državo pod žezlom habsburško - lotarniške dinastije, ki bodi prosta vsakega narodnega gospostva tujcev in ki bodi zgrajena na demokratičnem temelju.« Kar pesem so spesnili vaščani Znojil, Stržišča in Kala: »Zato za uho si zapiši vsak Nemec, Madžar, Italijan, samostojen, svoboden če biti hrabri Jugoslovan, v državi, ki vlada naj jo Habsburžan.«"6 Tudi županstvo Dornberga je 28. 1. 1918 izjavi dodalo pesem: »In koga bomo pač volili Na zlati prestol posadili. Naj bode Karol naš vladar Jugoslovanski pravi car!«147 Tudi žene in dekleta z Nemškega ruta in Granta s 155 podpisi, vendar brez datuma, vzklikajo: »Živela Jugoslavija in njen vladar Karol I!«148 Bukovo iz sodnega okraja Cerkno je sprejelo izjavo z 250 podpisi, ki izraža zaupanje in zve­ stobo cesarju Karlu I in habsburški dinastiji. Izjava ni datirana. Med drugim je rečeno: »Ob našem presvetlem cesarju Karolu smo uverjeni, da bo nam pripomogel do pravic, ki nam gredo po našem krvnem in denarnem davku-.«149 Tudi občinsko starešinstvo Šebrelje v svoji izjavi 3. 3. 1918 govori o svojem ljubljenem cesrjii Karlu I.150 Na Goriškem je bilo zbranih veliko število osebnih podpisov (7630). V fondu za Goriško so v mariborskem arhivu še izjave železničarjev na železniški progi Opčine-Volčja draga-Ajdovščina z 267 podpisi, vendar brez datuma, dve izjavi slovenskih in hrvaških beguncev iz Steinklama v Sp. Avstriji (20. 1. 1918) ter iz Brucka na Litvi (11. 2. 1918) s 46 podpisi. Od tod so izjavo poslale tudi dekleta in žene Marijine družbe s kar 2175 podpisi 11. 2. 1918. V izjavi govore tudi o pobiranju podpisov in življenju beguncev.151 Tri so izjave slo­ venskih vojakov s front, in sicer dve s fronte Piave (polk št. 28 in Voj. pošta št. 192), ena pa izjava »sobojevnikov in prijateljev naše ljube avstrijske domovine iz Boine št. 281 z 18 podpisi, vendar brez datuma.152 IV. KOROŠKA Za Koroško sta v fondu Acta declarationi faventia 30. V. 1917 Pokrajinskega arhiva Maribora le dve poli s podpisi prebivalstva za majniško deklaracijo. Prva pola s 105 podpisi je iz Apač. Druga pola je obsežnejša. Gre za 1106 podpisov, ki so jih zbrali »Slovenci in Slo­ venke« iz štirih krajev Tolsti vrh, Guštanj, Kotlje, Dobrije v sodnem okraju Pliberk. Izjava je bila poslana 10. 3. 1918. Med drugim, rečeno, »naj dobimo vsi Jugoslovani v Avstriji in na ogrskem svojo samostojno Državo Jugoslavijo pod habsburškim žezlom.«153 Skupaj je bilo zbranih 1211 podpisov, ni pa nobene izjave občinskega odbora.154 Politični okraj Velikovec Sodni okraj PLIBERK DOBRLA VAS Kraj Kotlje, Dobrije, Tolsti vrh Apače Kdo pošilja podpisani podpisani Število | ženske 719 73 sodpisov moški 387 32 skupaj 1106 105 Datum 10. 3. 1918 april 1918 A 146 PAM, ADF, kart. IV, št. 713/1. 147 PAM, ADF, kart. IV, št. 707. 148 PAM, ADF, kart. IV, št. 744. 149 PAM, ADF, kart. IV, št. 705. 150 PAM, ADF, kart. IV, št. 736. 151 PAM, ADF, kart. IV, št. 704. 152 PAM, ADF, kart. IV, št. 750. 153 PAM, ADF, kart. IV, št. 700. 154 Ude navaja podatek 19.000 podpisov in 9 občinskih odborov (Ude, str. 103). Glej še op. 171. 102 V. STAVBAR: IZJAVE V PODPORO MAJNIŠKE DEKLARACIJE V. ISTRA VIV. kartonu ADF je tudi 27 pol z deklaracijskimi izjavami iz Istre. Je 5 občinskih izjav, ostalo pa so izjave s podpisi prebivalstva, ena izjava beguncev iz Ližnjana, podpisi duhovščine ter nekaterih društev. Deklaracijsko gibanje je bilo tod močno, saj so zbrali 15049 podpisov. Prevladujejo izjave prebivalstva.155 Časovno jim sledimo od decembra 1917 pa vse do maja 1918. Pregled po sodnih in političnih okrajih Istre Politični okraj Koper Sodni okraj KOPER BUZET Kraj Dekani Kozina Marezige Očizla Klanec Nasirec Mihele Gabrovica Draga Buzet Roč Dolenja vas Kdo pošilja podpisani pogreb, pod. dr. Karel Liškovič županstvo sabor Istre županstvo aprovizorič. kom. občinski odbor žene in dekleta žene in dekleta žene in dekleta žene in dekleta občine podpisani žitelji Število i ženske 122 70 74 322 73 197 363 • jodpisov moški 117 159 219 skupaj 239 32 70 74 322 73 356 382 Datum 3. 2. 1918 11. 12. 1917 24. 1. 1918 25. 1. 1918 12. 2. 1918 27. 1. 1918 27. 12. 1917 11.3. 1918 3. 2. 1918 10. 2. 1918 13. 2. 1918 A A V koperskem okraju je bilo zbranih 1675 podpisov za deklaracijo. 3 občinski odbori so se izrekli za združitev v novo državo pod Habsburžani. Svojo podporo je izjavilo tudi pogrebno pod­ porno društvo Dekani z 32 podpisi. Svojo posebno izjavo je dal posestnik in trgovec Kari Liškovič iz Črnega kala 11. 12. 1918. Kozina je sprejela izjavo »od svih u domovini prisutnih zastupnika hr., slov. naroda na raspuštenom saboru Istre«156 25. 1. 1918 s 15 podpisi. Občinski odbor Očizla — Klanec 27. 12. 1917 »zahteva na podlagi narodnega načela in samoodločbe za vse Hrvate, Srbe in Slovence v monarhiji ujedinjenje in državna samostojnost pod habsburškim žezlom.«157 Tudi »podpisani opčinari« iz Roča v sodnem okraju Buzet s 365 podpisi žele, »da se najme svi jugoslovanski narodi obitvani u AO monarhiji, koji govore hrvatski, srpski i slovenski ujedine u jednu slobodnu i nezavisnu jug. državu na temelju narodnog samoodredjenja pod okriljem Habsburške dinastije.«158 Politični okraj Lošinj Sodni okraj CRES LOŠINJ KRK Kraj Cres Lošinj Baška Omišalj Krk Vrbnik Kdo pošilja podpisani svećenstvo podpisani podpisani podpisani podpisani Število ] ženske 33 411 249 84 149 jodpisov moški 45 767 376 31 138 skupaj 78 70 1178 625 115 287 Datum .2. 4. 1918 14. 2. 1918 A A 184). 155 Pleterski navaja, da prebivalstvo ni pokazalo dosti razumevanja in zanimanja za podpisovanje (Prva odločitev . . ., str. 156 PAM, ADF, kart. IV, št. 756. 157 PAM, ADF, kart. IV, št. 767. 158 PAM, ADF, kart. IV, št. 773. ZGODOVINSKI ČASOPIS 47 • 1993 • 1 103 Tudi z otokov so prihajale izjave s podpisi prebivalstva z navdušenjem za deklaracijo in njeno uresničitev. V političnem okraju Lošinj je bilo zbranih 2353 podpisov prebivalstva, od tega 70 pod­ pisov duhovščine iz Lošinja. Podpisani z otoka Cresa so 2. 4. 1918 v svoji izjavi izrazili navdušenje za deklaracijo- »Osvjedočeni, da je budućnost našeg naroda zajamčena jedino u ostvarivanju te deklaracije.«1 Pola s kar 1178 podpisi iz Baške (14. 2. 1918) vsebuje naslednjo izjavo: »Mi podpisani odo­ bravamo rad naših Jug. zastopnika na državnem zboru u Beču ... u jednu samoupravnu državu pod habsburškim žezlom.«160 Politični okraj Pazin Sodni okraj PAZIN Kraj Pazin Kdo pošilja žene in dekleta učitelji Tiskovno društvo Število podpisov ženske 827 moški skupaj 827 Datum 24. 1. 1918 22. 1. 1918 16. 1. 1918 A A Iz okraja Pazin je v fondu le ena pola s 3 izjavami. Svojo izjavo je dalo Tiskovno društvo v Pazinu 16. 1. 1918, kjer pozdravlja mirovno prizadevanje in izraža vdanost cesarju Karlu in habsburški dinastiji.161 Politični okraj Poreč Sodni okraj MOTOVUN BUJE POREČ Kraj Višnjan Vižinada Vovacin Karojba Krašica Poreč Kdo pošilja podpisani podpisani podpisani v Firencah podpisani podpisani podpisani podpisani Število j ženske 132 146 45 34 152 2 jodpisov moški 206 74 26 71 289 21 skupaj 338 220 71 105 441 23 472 Datum 4. 1. 1918 15. 2. 1918 23. 3. 1918 2. 2. 1918 2. 3. 1918 13. 5. 1918 20. 5. 1918 A Poreški okraj je zbral 1670 podpisov. So samo izjave z osebnimi podpisi, drugih ni. Prvi so šele iz januarja 1918, dve pa sta tudi še iz maja 1918. Podpisani so Hrvati, pogosto se imenujejo kar Jugoslovani. Tudi oni si novo državo predstavljajo pod vladarjem Karlom. Občina Višnjan v motovunskem sodnem okraju je sprejela polo z 338 podpisi in z željo podpisanih Hrvatov (4. 1. 1918), »da budemo jednakopravni sa svim narodima pod slavnim žezlom našeg presvitlog cara Nj. v. Karla I.«162 Politični okraj Pula Sodni okraj VODNJAN PULA ROVINJ Kraj Vodnjan Ližnjan Kanfonah Kdo pošilja podpisani begunci občani Število podpisov ženske 244 moški 459 skupaj 703 16 1595 Datum 22. 1. 1918 17. 3. 1918 Puljski okraj je zbral 2314 podpisov, med njimi 16 podpisov beguncev iz Ližnjana, živečih v Steinklamu. Kar 1595 podpisov so zbrali v Kanfanarju (17. 3. 1918). V svoji izjavi poleg pozdravljanja mirovne akcije zahtevajo ujedinjenje našeg troimenog naroda od Mure do obale bučnog Jadrana u samostalnoj Jugoslovenskoj državi organiziranoj na širokoj demokratski podlozi.«163 155 PAM, ADF, kart. IV, št. 753. 160 PAM, ADF, kart. IV, št. 751. 161 PAM, ADF, kart. IV, št. 770. 162 PAM, ADF, kart. IV, št. 774. 165 PAM, ADF, kart. IV, št. 757. 104 V. STAVBAR: IZJAVE V PODPORO MAJNlSKE DEKLARACIJE Politični okraj Volosko Sodni okraj PODGRAD VOLOSKO Kraj Podgrad Materija Kastav Lovran Opatija, Volosko Kdo pošilja podpisani županstvo duhovniki podpisani podpisani podpisani Število ] ženske 1318 615 jodpisov moški 834 413 skupaj 2215 2313 20 654 1028 Datum 12. 1. 1918 13. 12. 1917 januar 1918 7. 2. 1918 15. 2. 1918 25. 1. 1918 A A A A A Iz okraja Volosko je 5 pol izjav. Med njimi je izjava županstva Materija ter kastavske duhov­ ščine, ostalo so izjave prebivalstva in podpisi za deklaracijo. Zbranih je bilo veliko število podpisov, in sicer kar 6210. Zlasti veliko so jih zbrali v Podgradu - 2215. V izjavi 12. 1. 1918 je rečeno: »da se Slovenci, Hrvati in Srbi združimo v samostojno državno telo pod habsburškim orlom, pomneč in imajoč pred očmi, da s tem nabolje služi domo­ vini, splošni blaginji in prejasni vladarski habsburški hiši.«164 Prav tako duhovščina kastavskega dekanata v svoji izjavi 7. 2. 1918 poudarja potrebo po združitvi pod Habsburžani. VI. OSTALO V V. kartonu fonda ADF so izjave iz Hrvatske in Slovenije, Bosne in Hercegovine ter Dalmacije. V fondu je 46 izjav iz Hrvatske. Gre za izjave občin, v večji meri pa so to pole s podpisi prebivalstva, zlasti hrvatskih žena, in sicer je iz teh pol razvidno 7495 podpisov za deklaracijo. Časovno zajamejo odbobje od januarja 1918 dalje, iz leta 1917 je le izjava občine Trsat (11. 11.). Izjavo iz Bršadina (Vukovar) so podpisali ljudje različnih narodnosti, ki so se zdra­ vili v kužni bolnici. Med podpisi so Srbi - 415, Hrvati, Rusi, Poljaki, dva Turka, Čehi, Mus­ limani, ki se izjavljajo »za jugoslovansko deklaracijo.«165 Za deklaracijo se je izjavila tudi »Jugoslovanska akademska mladina« v Gradcu, gimna­ zije iz Požege, dijaki varaždinske gimnazije s 103 podpisi. V Pragi se jugoslovanska akademska mladina izreka za deklaracijo. Podpisanih je 50, med njimi Petar Kajganović, zdravnik; Nikola Bodrožić, akademski kipar; Marko Margetič, profesor; Srb Milan Nedeljković, akademski slikar; Branko Čop.166 V mapi z izjavami iz Bosne in Hercegovine sta dve izjavi, izjava iz Konjica poznega datuma (23. 7. 1918) ter izjava Hrvatov iz Sarajeva, naslovljena na Uredništvo »Hrvatskega dnevnika« v Sarajevu. Kraj Diemlach pri Brucku na Muri Fohnsdorf Graz Galicija Dunaj Glaubeck Riedau na Gor. Avstrijskem Steinklamm Kdo pošilja Slovenci slovenski in hrvatski rudarji slovenske služkinje v Gradcu Slovenci slovenski fantje naboj, polju 10. stot. Slovenke slovensko društvo sv. Barbara Josepina Watzak (soproga žel. urad.) slovenski in hrvatski begunci iz Primorja Število i ženske 75 13 jodpisov moški 170 6 skupaj 32 170 75 11 6 13 300 Datum 19. 3. 1918 5. 2. 1918 15. 1. 1918 13. 1. 1918 21. 1. 1918 20. 1. 1918 A A 164 PAM, ADF, kart. IV, št. 772. 165 PAM, ADF, kart. V, št. 814. 166 PAM, ADF, kart. V, št. 834. ZGODOVINSKI ČASOPIS 47 • 1993 • 1 105 Kraj Fronta na Piavi Boina, št. 281 Bruck ob Litvi Kdo pošilja slov. fant. topnič. pol. št. 28 vojniki želez, varst. voj.p.,št. 192 slovenski častniki na fronti p. 279 vojaki 35. maršalbataljona sobojevniki, prijatelji ljube avstr. domovine begunci dekleta in žene Marijine družbe Število podpisov ženske 1577 moški 21 43 18 598 skupaj 21 43 18 46 2175 Datum 3. 1. 1918 1. 2. 1918 11. 2. 1918 11. 2. 1918 A' A Obsežen je snopič izjav iz Dalmacije. To so izjave občin, številne pa so izjave prebi­ valstva s podpisi. V 30 polah je zbranih 16.566 podpisov za deklaracijo. Številne so izjave duhovščine, tu je tudi izjava Hrvatske čitaonice Knin, 6. 3. 1918. Izjave vsebujejo tudi obsežne tekste, ki dajejo podporo politiki Jugoslovanskega kluba, se navdušujejo nad združitvijo v samostojno državo pod Habsburžani in na osnovi hrvaškega državnega prava. »Svećenici konavolskog dekanata«, 23. 1. 1918: »Izričemo članovima ovog kluba, a na čelu braći Slovencima - svoje pouzdanje, odobravanje i hvala za njihov rad, za gospodarsku i političku slobodu našeg naroda.«167 »Hrvatice, pristašice katoličkog ženskog pokreta« iz Zadarskega okraja zahtevajo v izjavi s 436 podpisi »narodno ujedinjenje Slov., Hrvata i Srba u jedno tijelo - Jugoslaviju - pod starodrevnim habsburškim žezlom.«168 Zani­ miva je izjava splitskega meščanstva, naslovljena dr. Korošcu 26. 2. 1918 s 7259 podpisi: »Ovom prigodom istaknut ćemmo Vam želju izraženu nam sa toliko strana, da bi k nama došli po mogućnosti dva člana Vašeg kluba, od kojih jedan Slovenac, te u Splitu održali javnu skupščinu.«169 Že poleti 1917 je grozila nevarnost, da bo ostalo deklaracijsko gibanje omejeno in zaprto v okviru slovenskega prostora in da bo brez podpore ostalih Jugoslovanov doživelo neuspeh. Zato so slovenski politiki, zlasti Krek in Korošec, odšli na vrsto agitacijskih potovanj po Hrvaški, Dalmaciji in BIH.170 Kot je razvidno iz izjav v Pokrajinskem arhivu Maribor, je nji­ hova dejavnost spodbudila jugoslovansko razpoloženje v političnih krogih Zagreba, Sarajeva in Splita in jih navdušila za manjšinsko deklaracijo. Sumarna tabela Kraj Štajerska Kranjska Goriška Koroška Istra Hrvatska in Slavonija Bosna in Hercegovina Dalmacija Skupaj Število krajev 524 254 43 4 29 45 3 29 931 Število podpisov ženske 63615 23704 6800 792 10714 moški 11698 6725 830 419 4335 skupaj 75313 30429 7630 1211 15046 7495 16566 152984 Ta pregled deklaracijskih izjav iz fonda Acta declarationi faventia v Pokrajinskem arhivu Maribor oziroma nasploh deklaracijsko gibanje na Slovenskem, s poudarkom na Štajerski, daje neko sliko in utrip množic v zadnjem obdobju vojne. Izjave nam kažejo občutke in razpoloženje najširših slojev v želji po rušenju dualizma in ustvarjanju nove državne tvorbe. 167 PAM, ADF, kart. V, št. 787. 168 PAM, ADF, kart. V, št. 792. 165 PAM, ADF, kart. V, št. 799/1. 170 Momčilo Zečević, Slovenci in ustvarjanje države SHS, Glasnik Slovenske matice, XIII, 1989, 1, str. 36-37. 106 V- STAVBAR: IZJAVE V PODPORO MAJNIŠKE DEKLARACIJE Velik del izjav, na Štajerskem pa več kot 90%, vsebuje osnovno idejo o ohranitvi monarhije. Združitev z brati Hrvati in Srbi so si mnogi Slovenci predstavljali le v okvira habsburške monarhije. Pri zbiranju podpisov za deklaracijo je potrebno poudariti dvoje, in sicer, da so akcijo pobiranja v glavnem organizirale ženske. Pri tem ne smemo pozabiti njihove želje po miru in vrnitvi mož, katera jih je verjetno pri akciji pospeševala. Zbiranje podpisov pa je organizirala, čeprav v manjši meri, tudi duhovščina oziroma župniki po župnijah. Pri zbiranju podpisov so jih državne oblasti pogosto ovirale. V fondu Acta declarationi faventia v mariborskem arhivu je zbranih kar precej primerov, kjer so zbiralce in podpisane preganjali. Toda kljub temu je bilo na Slovenskem v deklaracijskem gibanju, po podatkih iz fonda ADF v Pokrajinskem arhivu Maribor, zbranih 129.629 podpisov.171 171 Upoštevane niso izjave, ki se nahajajo v arhivu Inštituta za narodnostna vprašanja in Arhivu Republike Slovenije. Zusammenfassung ERKLÄRUNGEN ZUR UNTERSTÜTZUNG DER MAI-DEKLARATION (3. Teil) Vlasta Stavbar r i" deiLFortsetzung der Erörterung wurden die Deklarationserklärungen der Länder Görz- Gradisca, Kärnten und Istnen sowie die Deklarationserklärungen aus Kroatien und Slawonien Bosnien und Herzegowina und Dalmatien behandelt und analysiert. Die Orte Akteure und Organisationen wurden nach Gerichtsbezirken aufgegliedert. Für Görz-Gradisca wurde eine große Zahl individueller Unterschriften gesammelt, etwas weniger stark waren Erklärungen von Vereinen und organistionen vertreten. Eine Besonderheit stellten in Gorz und Gradisca die Erklärungen von Flüchtlingen und Soldaten dar, was bei der Nahe der Front nicht verwunderlich ist. Weniger stark vertreten war Kärnten, wie aus den Daten des Fonds des Regionalarchivs Maribor zu schließen ist. Für Istrien war eine größere Zahl von Deklarationserklärungen, mesit individuelle Unter­ schriften, gesammelt worden. a ^u"? de!" Erkl?run8en läßt sich eine starke Unterstützung der Deklarationsbewegung auch außerhalb des slowenischen Raums, besonders in Dalmatien und der Inselwelt feststellen Mit diesem Teil des Analyse ist die Untersuchung der Deklarationserklärungen aus dem Fonds Acta declarationi faventia im Regionalarchiv Maribor abgeschlossen. Die Gesamtanalyse vermit- Inn l°mw S S dfn breitesten Bevölkerungsschichten im letzten Kriegsjahr, getragen von dem Wunsch, den Dualismus zu Fall zu bringen und ein neuses Staatswesen zu erschaffen Zbornik za zgodovino šolstva ŠOLSKA KRONIKA ' Slovenski šolski muzej v Ljubljani izdaja svoje glasilo, ki izhaja kot vsakoletni zbornik s tradicijo leta 1964 nastalega zbornika šolsko-pedagoških muzejev v Ljubljani Zagrebu m Beogradu. Kot specializirana slovenska revija za zgodovino šolstva in peda­ gogike predstavlja včerajšnji utrip naših šol in je s svojim sporočilom obrnjena h kore­ ninam, iz katerih raste tudi današnji šolski dan. Revija je odprta za zgodovinarje, pedagoge, slaviste in vse šolnike, pa tudi za zgodo­ vinske krožke, ki s svojimi prispevki predstavljajo raziskovalne rezultate s področja zgodovine šolstva od študij, objav virov, spominskih zapisov in poročil o publikacijah Objavlja pa tudi bibliografijo za slovensko zgodovino šolstva. Zbornik za zgodovino šolstva: Šolska kronika je na voljo naročnikom in drugim na sedežu uredništva v Slovenskem šolskem muzeju, Plečnikov trg 1 v Ljubljani. Zadnja številka revije (25/1992) prinaša poleg različnih prispevkov o preteklosti šolstva tudi prispevke o vprašanjih šolskih arhivov, o jubilejih naših šol in o tem, kako napi­ šemo zgodovino svoje šole.