Pri bolnikih z ne-Hodgkinovimi limfomi (NHL) lahko
infiltracija plevre, preikarda in peritoneja z limfomskimi
celicami povzro~i izliv v telesne votline (plevralni,
preikardialni in abdominalni). Izliv se lahko med boleznijo
pojavi zaradi razsoja limfoma ali zelo redko kot prvi in
edini znak bolezni posebne oblike difuznega
velikoceli~nega B-limfoma, ki primarno nastane v steni
telesnih votlin (1).
Pred za~etkom zdravljenja NHL je treba opredeliti
raz{irjenost bolezni (stadij), kar je pomembno za
na~rtovanje zdravljenja in napoved poteka bolezni.
^e pride do izliva v serozno votlino, moramo s
citopatolo{ko preiskavo sedimenta ugotoviti, ali je izliv
posledica infiltracije serozne membrane z limfomskimi
celicami. V sedimentu izliva so limfomske celice lahko
pome{ane z reaktivnimi limfati~nimi celicami, granulociti,
monociti, makrofagi in reaktivnimi mezotelijskimi
celicami. Izku{nje ka`ejo, da z mikroskopsko, morfolo{ko
analizo razmazov sedimenta izliva odkrijemo limfomske
celice v manj kot 10 % preiskanih izlivov pri bolnikih
z NHL (2). Za zanesljivo diagnozo NHL v izlivih je
zato nujna uporaba dodatnih metod, s katerimi
dolo~imo   imunofenotip reaktivnih in malignih
limfati~nih celic. Najpogosteje uporabljamo
imunocitokemi~ne reakcije in imunofenotipizacijo
s preto~nim citometrom (3–5).
V citopatolo{kem laboratoriju Onkolo{kega in{tituta
v Ljubljani smo kot dodatno metodo za odkrivanje
limfomskih celic v izlivih in dolo~itev imunofenotipa
najprej uporabljali imunocitokemi~ne reakcije. Zaradi
nespecifi~nih reakcij je bila preiskava pogosto
nekonkluzivna. Poleg tega pa ta metoda ni bila
dovolj ob~utljiva pri iskanju minimalnega ostanka
bolezni. Minimalni ostanek bolezeni je po definiciji
bolezen, kjer limfomske celice v vzorcu predstavljajo
manj kot 5 % vseh celic in jih le z mikroskopsko,
morfolo{ko analizo sedimenta izliva ni mogo~e odkriti (6).
Iskanje minimalnega ostanka bolezni je pomembno
za spremljanje uspe{nosti zdravljenja in njegovo
na~rtovanje.
Zaradi nespecifi~nih imunocitokemi~nih reakcij in slabe
ob~utljivosti imunocitokemi~ne metode smo leta 1998
v rutinski diagnostiki NHL iz izlivov za~eli uporabljati
imunofenotipizacijo s preto~nim citometrom (Slika 1).
To je zelo ob~utljiva, kvantitativna in hitra metoda, ki
omogo~a hkratno merjenje {tevilnih biolo{kih lastnosti
sve`ih ali fiksiranih celic. Preto~ni citometri so
zasnovani tako, da z merjenjem sipane in fluorescentne
svetlobe preu~ujemo fizikalne (velikost, granuliranost) in
antigenske lastnosti celic (Slika 2). Antigenske lastnosti
preu~ujemo s kombinacijo razli~nih s fluorokromi
ozna~enih protiteles, ki nam dajo najve~ podatkov o
imunofenotipu limfomskih celic (B-celi~ni panel: CD45,
CD19, CD20, CD10, CD5, CD23, FMC7, lahke verige T-
celi~ni panel: CD45, CD3, CD2, CD7, CD5, CD4, CD8,
CD(56 + 16)).
Pomembna mo`nost preto~nocitometri~ne analize je
zamejevanje celi~nih populacij (»gating«), ki omogo~a
ONKOLOGIJA / novosti v onkologiji
		 




	


	



	


		



18
Slika 1. Dolo~anje povr{inskih lahkih verig kapa in lambda v izlivu z imunocitokemi~nimi rekcijami in tri-parameterno imunofenotipizacijo
s preto~nim citometrom. Z imunocitokemi~nimi reakcijami klonalnosti B celic nismo uspeli dokazati, saj so bile zaradi
nespecifi~nega barvanja limfomske celice pozitivne na obe lahki verigi. Z imunofenotipizacijo s preto~nim citometrom smo
dokazali, da so B celice monoklonalne, kapa pozitivne.
kapa (+) lambda (+) kapa (+), lambda (-)
monoklonalno celi~no populacijo, ki
predstavlja manj kot 1 % vseh celic v
vzorcu. Ob~utljivost metode lahko
primerjamo z ob~utljivostjo molekularnih
tehnik (PCR ali Southern blot), ki jih
uporabljamo za iskanje monoklonalnosti
B-celic v vzorcih biopsij bezgavk (7).
Od leta 1998 do 2001 smo napravili
imunofenotipizacijo s preto~nim
citometrom v vzorcih 56 izlivov pri 44
bolnikih. Indicirali smo jo, kadar smo z
mikroskopsko, morfolo{ko analizo
razmaza sedimenta izliva na{li {tevilne
limfati~ne celice ali kadar je imel bolnik
`e znano diagnozo NHL. V pilotnem
poskusu smo ugotovili, da je
najob~utljivej{a in najnatan~nej{a
triparametrna imunofenotipizacija, da
najve~ podatkov o imunofenotipu
limfomskih celic dobimo z uporabo
specifi~ne kombinacije protiteles ter z
analizo fizikalnih (velikost, granuliranost) in antigenskih
lastnosti celi~nih populacij. Kon~na citopatolo{ka diagnoza
NHL v izlivih vedno temelji na kombinaciji rezultatov
morfolo{ke, mikroskopske analize celic v preparatih,
barvanih po Giemsi, in imunofenotipskih {tudij.
Kombinacija morfolo{ke analize vzorca in
imunofenotipizacije s preto~nim citometrom je zelo
analizo fizikalnih in antigenskih lastnosti skupine celic v
heterogeni celi~ni suspenziji (Slika 3). Tako lahko selektivno
analiziramo sumljive celi~ne populacije, tudi kadar
predstavljajo le manj{i dele` celic v heterogeni celi~ni
suspenziji. S selektivnim zamejevanjem celi~nih populacij
(»gating«) na podlagi kombinirane antigenske ekspresije in
sipanja svetlobe B-celic lahko na primer v vzorcu odkrijemo
ONKOLOGIJA / novosti v onkologiji
19
Slika 2. Shematski prikaz tri-parametrne analize antigenskih lastnost celic s preto~nim citometrom. Celice v vzorcu ozna~imo s protitelesi,
ki so ozna~ena s fluorokromi (FITC, PE, PerCP). Ko celica potuje skozi laserski `arek, se fluorokromi vzburijo in fluorescirajo.
Z opti~nimi zrcali in filtri se oddana svetloba razdeli na svetlobo razli~nih valovnih dol`in (zelena, rumena, rde~a). To svetlobo
zaznajo detektorji svetlobnih signalov. S procesiranjem signalov in ra~unalni{ko obdelavo podatkov dobimo rezultate meritev, ki so
v na{em primeru prikazani s tremi histogrami. Z eno meritvijo s preto~nim citometrom smo hkrati prikazali prisotnost treh celi~nih
antigenov (CD5, CD7 in CD3) po principu: ena celica-trije antigeni-trije signali.
Slika 3. Zamejevanje celi~nih populacij (»gating«) omogo~a analizo fizikalnih in
antigenskih lastnosti skupine celic v heterogeni celi~ni suspenziji. Levi citogram
prikazuje, kako lahko na osnovi granuliranosti celic in ekspresije CD45 antigena
(skupni levkocitni antigen) v heterogeni celi~ni suspenziji opredelimo ve~
razli~nih celi~nih populacij: limfocite (rde~i), monocite (zeleni) in granulocite
(modri). Z zamejevanjem celi~nih populacij lahko prou~ujemo antigenske
lastnosti samo ene populacije npr. limfocitov. Desni citogram prikazuje, da ima
del limfocitov na celi~ni membrini prisoten CD19 antigen (B limfociti) del pa CD3
antigen (T limfociti). 
ob~utljiva in natan~na. Pri triparametrni imunofenotipizaciji
sta bili ob~utljivost in natan~nost metode 1,0. To pomeni,
da je bila diagnoza v vseh primerih pravilno negativna ali
pozitivna. Ta metoda je najob~utljivej{a tudi pri iskanju
minimalnega ostanka bolezni.
Tako z morfolo{ko analizo vzorca kot tudi z
imunofenotipizacijo s preto~nim citometrom je v~asih zelo
te`ko najti redke limfomske celice in jih lo~iti od drugih
celic v vzorcu (Slika 4). Z na{o retrogradno analizo smo
Uporabljati moramo tri- ali {tiriparametrno
imunofenotipizacijo z analizo celi~nih populacij na podlagi
fizikalnih lastnosti celic in prisotnosti antigena CD 19. Tako
prepre~imo la`no negativne diagnoze, kadar so limfomske
celice pome{ane s {tevilnimi reaktivnimi limfati~nimi in
drugimi celicami.
Pri bolniku z NHL in izlivom je treba za bolj{e spremljanje
uspehov zdravljenja narediti imunofenotipizacijo s
preto~nim citometrom pred za~etkom in po kon~anem
zdravljenju, ~e je izliv {e prisoten.
Literatura
1. Jaffe ES, Harris NL, Stein H, Vardiman JW.
World Health Organisation classification of
tumours: Pathology and Genetics of tumours
of haemtopoietic and lymphoid tissue. Lyon:
IARC Press, 2001.
2. Storey DD, Dines DE, Coles DT. Pleural
effusions: A diagnostic dilemma. Jama 1976;
236: 2183–6.
3. Katz RL, Raval P, Manning JT, McLaughin P,
Barlogie B. A morphologic, immunologic and
cytometric approach to the classification of
non-Hodgkin's lymphoma in effusions. Diagn
Cytopathol 1987; 3: 91–101.
4. Moriarty AT, Wiersema L, Synder W, Kolyto
PK, McCloskey DW. Immunophenotyping of
cytologic specimens by flow cytomery. Diagn
Cytopathol 1993; 9: 252–8.
5. Dunphy CH. Combined cytomorphologic and
immunophenotypic approach to evaluation of effusions for
lymphomatous involement. Diagn Cytopathol 1996; 15: 427–30.
6. Ormerod MG. Flow cytometry. Oxford: BIOS Scientific
Publishers, 1999.
7. Lechman CM, Sarago C, Nasim S, et al. Comparison of PCR with
Southern hybridisation for the routine detection of
immunoglobulin heavy chain gene rearrangements. Am J Clin
Pathol 1995; 103: 171–6.
■
ONKOLOGIJA / novosti v onkologiji
20
Slika 4. Razmaz sedimenta izliva (Giemsa, 40X) in rezultati imunofenotipizacije s
preto~nim citometrom pri bolniku, ki se je zdravil zaradi NHL. Z mikroskopsko ,
morfolo{ko analizo vzorca sedimenta izliva nismo na{li jasnih limfomskih celic,
pa~ pa {tevilne reaktivne mezotelne celice, nevtrofilne granulocite in zrelim
limfocitom podobne limfati~ne celice. Z imunofenotipizacijo s preto~nim
citometrom smo ugotovili, da je 36% limfati~nih celic malignih (imunofenotip
tumorskih celic: CD19+, CD10+, FMC7+, lambda+).
ugotovili, da je med limfomskimi celicami v sedimentu
izlivov, ki nastanejo zaradi B-celi~nih limfomov v povpre~ju
le 44 % celic malignih (razpon: 1–94 %), drugo pa so
reaktivni T-limfociti. V {tirih primerih pa je bilo v izlivu manj
kot 5 % celic NHL. Zato je za iskanje minimalnega ostanka
bolezni, ki pomembno vpliva na nadaljnje na~rtovanje
zdravljenja, nujno uporabljati ~im ob~utljivej{o metodo.
Zaklju~ek
Imunofenotipizacija s preto~nim citometrom je v diagnostiki
NHL izlivov indicirana vedno, kadar imamo podatek, da se
je bolnik zdravil ali se {e zdravi zaradi NHL, ali kadar smo
z morfolo{ko analizo v sedimentu izliva odkrili {tevilne ali
atipi~ne limfati~ne celice.