, % -a*.’ Izdaja »Zasavski tednik« v Trbovljah. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva ln uprave: »Zasavski tednik«, Trbovlje I. Trg revolucije 28. — Telefon št. 91. — Račun pri Komunalni banki Trbovlje 609-70-1-146. — List izhaja vsak petek. — Letna naročnina 480 din, polletna '240 din, četrtletna 120 din, mesečna 40 din. Cena Izvoda v kolportaži 10 din. — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slov. poročevalec« v Ljubljani. — Rokopisi, ki morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek, se ne vračajo. ■MM*** TRBOVLJE, 9. januarja 1859 Cena 10 din •- Leto XII h-.«-*« Ob letošnjih novoletnih praznikih je vladala dokaj velika politična živahnost. Ves napredni svet spremlja z zanimanjem pot našega predsednika po azijskih in afriških državah. Prav tenko ves svet sledi vladnim ukrepom v Franciji. Zahodne tri velesile so nadalje izročile v Moskvi svoj odgovor na sovjetski predlog o rešitvi berlinskega vprašanja. Nič manj pomemben ni sestanek namestnika predsednika sovjetske vlade Mikojana z Dullesom. Vso politično živahnost okrog Novega leta in po njem pa je kajpak zasenčila sovjetska izstrelitev rakete na Luno. Čeprav to ni političen dogodek, vendar ne bo ostal brez posledic na politično dogajanje v svetu. RAZVREDNOTENJE FRANCOSKEGA FRANKA Francozi niso bili prav nič navdušeni nad sklepom o razvrednotenju francoskega franka. Ta sklep francoske vlade ni osamljen, saj so po takih ukrepih segli tudi že v drugih državah. V odnosu na ameriški dolar je francoski frank sedaj devalviran za 17% in bo kon-tiral 493,70 za 1 dolar. To je že druga devalvacija franka v Franciji v zadnjih 18 mesecih. Se letošnje leto bo francoska vlada izvršila zamenjavo sedanjih bankovcev v razmerju 1:100. Novi frank bo tedaj vreden 100 prejšnjih frankov. Francoski državniki so mnenja, da bodo s to operacijo izboljšali finančno stanje v svoji državi in njen proračun, ki izkazuje vsako leto velik primanjkljaj. Ti finančni ukrepi so bili potrebni, kajti vojna v Alžiru še vedno traja in požira milijarde in milijarde. Razen denarne reforme, ki ima za posledico podražitev raznih življenjskih potrebščin, so Francozi dobili še reformo vojske, s katero so bili osrečeni vredvsem mladi Francozi. SESTANEK MIKOJAN — DULLES Obisk namestnika predsednika sovjetske vlade Mikojana v ZDA velja sicer kot prijateljski obisk sovjetskemu poslaniku Menševikovu v Washingto-nu, vendar so tudi taki zasebni obiski pot za ureditev vrste problemov med državami. Tako se je tudi Mikojan ob tej priliki sešel v Washingtonu z ameriškim zunanjim ministrom Dullesom, s katerim je razpravljal o Berlinu in še drugih mednarodnih vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Nova sovjetska raketa — NOV PLANET Vse polno je domnev in ugibanj, če Sovjeti niso izstrelili svoje nove vsemlrske rakete nalašč v' času, ko se Mikojan mudi na obisku v ZDA. Naj bo kakor že, vsekakor pa gre za prestiž SZ na področju vsernlr-sklh izstrelkov. Američani so vse poskušali, a niso še uspeli, to se je sedaj posrečilo Sovjetom in k uspehu je čestital sam Eisenhovver. Sovjetska raketa, ki je švignila mimo Lune, je postala nov planet. V svetu so optimisti, ki so prepričani, da ni več dolgo, ko bo človeška noga stopila tudi na druga nebesna telesa, na Venero, Mars im še drugam. Prihodnost nam bo razen druge-Oa pokazala, ali je naš svet že ms tako dgleč, da bo treba — kot pravijo — Luno postaviti Pod nadzorstvo OZN. Novoletni pozdrav predsednika Tita državljanom Jugoslavije TRDNA VERA V SVOJE SILE PREDSEDNIK FLRJ JOSIP BROZ TITO JE POSLAL DRŽAVLJANOM JUGOSLAVIJE NOVOLETNI POZDRAV, V KATEREM JE DEJAL: »TOVARIŠI IN TOVARIŠICE, DRŽAVLJANI IN DRŽAVLJANKE JUGOSLAVIJE! Čeprav sem skupno s tovariši, ki so odšli z menoj na to potovanje, V TEM TRENUTKU DALEČ OD VAS, V PRIJATELJSKI DRŽAVI INDONEZIJI, SMO V MISLIH Z VAMI OB PRIHODU NOVEGA LETA 1959. SKUPAJ Z NAŠIMI PRIJATELJI, OBDANI S SIMPATIJAMI IN GOSTOLJUBNOSTJO, SLAVIMO TUDI MI TUKAJ, NA DRUGI STRANI EKVATORJA, PRIHOD NOVEGA VI VESTE, DA SMO SE ODLOČILI ZA TO DALJNO POT ZARADI TEGA, DA SE BOLJ UČVRSTIMO ZVEZE IN VSESTRANSKO SODELOVANJE Z DRŽAVAMI V TEM DELU SVETA. SKUŠALI BOMO TUDI OB TEJ PRILOŽNOSTI ZVESTO TOLMAČITI TEŽNJE NAŠIH NARODOV IN SIMPATIJE, KI JIH GOJE DO NARODOV V TEM. DELU SVETA. NASA SKUPNA SKRB PA JE MIR IN URESNIČENJE CIMBOLJŠEGA SODELOVANJA MED NARODI. TOVARIŠI IN TOVARIŠICE' ZA SEBOJ ZAPUŠČAMO SE ENO LETO VZTRAJNE BORBE ZA IZGRADNJO NASE SOCIALISTIČNE DRŽAVE, ZA USTVARITEV LEPŠE IN SREČNEJŠE PRIHODNOSTI N ASIH DELOVNIH DRŽAVLJANOV. TUDI PRETEKLO LETO JE BILO POLNO RAZNIH DOGAJANJ TAKO V NAŠEM NOTRANJEM ŽIVLJENJU KAKOR TUDI V MEDNARODNIH MERILIH. VZTRAJNA BORBA ZA NADALJNJI NAPREDEK NASE DRŽAVE NI BILA BREZUSPEŠNA V PRETEKLEM LETU SMO DOSEGLI ZNATNE REZULTATE V IZGRADNJI NAŠE DRŽAVE. MNOGE TOVARNE IN DRUGI OBJEKTI SO ZACELI V TEM LETU OBRATOVATI, NASA MLADINA JE ZGRADILA V NEPOLNIH OSMIH MESECIH 80 KILOMETROV AVTOMOBILSKE CESTE MED LJUBLJANO IN ZAGREBOM. s Čimer je Se enkrat potrdila svoj visoki socialistični patriotizem. DOSEŽENI SO VIDNI REZULTATI V DVIGANJU DELOVNE STORILNOSTI, V BOGATEJŠI IZBIRI IN KAKOVOSTNEJŠIH IZDELKIH. NAŠI DELAVCI. INŽENIRJI IN TEHNIKI SE LAHKO ZARES PONAŠAJO Z DOSEŽENIMI USPEHI veštva in prav zaradi tega moramo skupaj z vsemi miroljubnimi silami sveta zastaviti največje napore, da bi ohranili mir in ustvarili miroljubno koeksistenco in sodelovanje med narodi sveta. Tovariši in tovarišice, državljani in državljanke! Stopamo v leto 1959 z globoko vero v našo lastno moč in ustvarjalne sposobnosti naših delovnih ljudi. Tudi v tem letu imamo pred seboj ne malo nalog, ki so precej težke, ki pa jih bomo lahko obvladali, ako bomo imeli vedno pred očmi našo skupnost kot celoto, ako bomo V kmetijstvu smo lani prvikrat dosegli velike uspehe v visokih pridelkih žita in koruze, ker smo se lotili še bolj smelo uporabljati In izkoriščati agrotehnična sredstva. Tl uspehi, čeprav so bili doseženi na majhnih površinah, so preprečili, da ni sušno leto povzročilo večje škode prehrani našega prebivalstva. Prav po zaslugi sodobnega obdelovanja tudi teh manjših površin smo dosegli v celoti naš povprečni pridelek. V letu 1959 je treba iti še bolj smelo naprej v kmetijstvu. Skupnost daje v tem letu za investicije v kmetijstvu nad 80 milijard dinarjev. In to mora dati pričakovane rezultate. Naši kmetje naj spoznajo, kolikšne koristi bo zanje, ako se vključijo v borbo za večje pridelke s sodobnejšo obdelavo zemlje, s kooperacijo in združevanjem z zadrugami. Na mednarodnem področju je lansko leto poteklo v znamenju neprestane borbe za mir, za pre- poved poizkusnih eksplozij nuklearnih bomb. za razorožitev itd. čeprav niso bili v najvažnejših vprašanjih doseženi odločilni rezultati, je vendarle uspelo doseči vsaj nekaj — preprečena je bili? vojna na Bližnjem vzhodu, začelo se je resnejše razpravljanje o ustavitvi poizkusov atomskih bomb itd. Pri vsem tem so imeli odločilno vlogo Združeni narodi. Daleč smo od tega, da bi mogli biti mirni za prihodnost člo- Zadružni sveti pri zasavskih zadrugah so se sešli Začetni dogovori VREME ZA ČAS OD 8. I. DO 18. I. 1959 Do 10. januarja se bo odločila Usoda zime. če bo do tega roka nastopil jug, bo ve« Januar v »pločnJm topel, s pogostnim d ožjem; v obratnem primeru pa kaže, da se Je pričelo dolgo razdobje mraza, ki se bo s kratkimi prekinitvami zavleklo daleč V pomlad. Sprva v splošnem ne ko preveč hladno, pač pa bo Pogostokrat snežilo In izjemoma tudi deževalo. Postopoma bo za-PMei visok sneg. Nato bo sle-Wo dolgo razdobje hudega mra-*- V.M. Kot nam je znano, so se doslej sešli že vsi novoizvoljeni zadružni sveti pri zasavskih kmetijskih zadrugah. Po uvodnih formalnostih so malone vsepovsod organi samoupravljanja začeli z rednim redom. Nekatere zadruge so za prva zasedanja pripravila analizo dosedanjih naporov za razmah zadružništva v svojih krajih. To predvsem zavoljo tega, da bi bili vsi novoizvoljeni upravljavci v celoti seznanjeni z dosedanjim delom svojih zadružnih organizacij, predvsem pa uspehi in slabostmi ter najvažnejšimi bodočimi nalogami. Največ pa je bilo razgovorov o perspektivnih načrtih zadružnih organizacij. Nekatere zadruge so na podlagi občinskega perspektivnega načrta razvoja kmetijstva že napravila lastne perspektivne programe. Na ta način so se upravljavci okvirno seznanili, kakšno delo jih čaka letos v naslednjem obdobju. Dela bo več kot dovolj, za to so se ponekod zadružni sveti zedinili, da bodo imeli redna zasedanja vsak mesec ali vsaka dva meseca. Razen tega so ponekod vsi upravljavci spre:eli nekatere odgovornosti: vsak član zadružnega sveta je namreč prevzel obvezo za razvijanje zadružništva y kraju, kjer živi, in se obvezal, da bo sproti tolmačil zadružnikom in kmetovalcem vse sklepe in napotila zadruge. Kot je videti, bo letos najpoglavitnejša naloga zadružnih svetov storiti vse za poglobljeno kooperacijo. Dosedanje Izkušnje so pokazale, da so ponekod kmetje in zadružniki v celoti osvojili planirano setev italijanskih vrst pšenice. Zato bodo tiste zadruge, kjer so naravni pogoji za pridelovanje koruze, zdaj storili vse, da bi akcija setve koruze pomladi bila uspešna. To pa so seve le nekatere naloge, vzete Iz celote dela, ki ga bodo morali opraviti novoizvoljeni zadružni sveti. Tako so na primor žeao-zadruinlce, ki so bile izvoljene v zadružne svete, že na prvih zasedanjih opozorile na važnost večjega izobraževanja kmečkih žena in praktične pomoči za razvoj zadružništva. Zene-zadružn ice bodo namreč začele v mnogih zadrugah mnogo odločneje pridelovati na vrtnih in drugih površinah vse tiste pridelke, ki jih potrebujejo industrijski kraji. V zimskih mesecih bodo na izobraževalnih tečajih napravile točne programe svoje- ga dela in jih predložile zadrugam. Prav tako nameravajo tudi aktivi mladih zadružnikov poglobiti svoje delo in preiti od poskušništva k praktičnemu izvajanju svojih odgovornih nalog. Kolikor bodo zadružni sveti znali prisluhniti potrebam svojih zadrug in krajev, bodo kmalu pokazali prve uspehe. Kajpada pa ni moč pričakovati uspehov čez noč. (v) Iz dnevnika večerne politične šole Koristno tudi za ostale KAKOR SMO Z E POROČALI, JE 17. DECEMBRA ZAČELA Z DELOM MLADINSKA POLITIČNA SOLA. PRVO PREDAVANJE O RAZVOJU NOVE JUGOSLAVIJE OD NJENEGA NASTANKA DO DANES JE IMEL UPRAVITELJ VODEN-SKE OSEMLETKE IN PREDSEDNIK CENTRALNE LJUDSKE UNIVERZE ADO NAGI AV, O DRUGI TEMI — DRUZBENO-EKONOMSKA . UREDITEV JUGOSLAVIJE — PA JE PREDAVAL JOŽE STEH, DIREKTOR SREDJE EKONOMSKE SOLE. Zanimanje za program predavanj šole je precej veliko, o čemer priča med drugim tudi dober obisk. Po vsakem predavanju je razprava, v kateri udeleženci šole radi sodelujejo. V programu pa je tudi, da bodo posamezne grupe udeležencev šole izdelovale naloge v zvezi s konkretnimi problemi. To bo prispevalo k bolj življenjskemu študiju predvidenih terti, udeleženci večerne šole pa bodo prek nalog lahko pomagali pri reševanju problemov mladih in mladinske organizacije. Bilo bi koristno, če bi take večerne mladinske politične šole organiziral! tudi v Hrastniku in Zagorju, kjer so pogoji za to, ne manjka pa tudi zanimanja za sistematičen študij 1 programa in ostalega gradiva VII. kongresa ZKJ. Razen, šol bodo lahko organizirali tudi seminarje za mladinske aktiviste, ki pa naj bi bili posvečeni predvsem proučevanju organizacijskih in čisto tehničnih vprašanj mladinske organizacije. fr. naša materialna sredstva pravilno in varčno uporabljali. V$e naše naloge so usmerjene k ustvarjanju boljšega življenja naših delovnih ljudi in vsak vo,-ditelj ali kdo drugi, ki bo to pozabil, bi delal tako proti posameznikom kakor tudi proti skupnosti kot celoti. Višji življenjski standard le seveda odvisen predvsem od samih delovnih ljudi in od dviganja delovne produktivnosti, prav tako pa tudi od varčevanja ln nerazsipanja, s čimer nekateri vodilni ljudje, še vedno ne računajo dovolj. Ko govorim o varčevanju, imam pred očmi predvsem varčevanje v proizvodnji, v tovarnah in raznih drugih podjetjih, v ustanovah in na raznih neposrednih proslavah Ko govorim o varčevanju, pri tem prav tako mislim na drago gradnjo raznih objektov, stanovanjskih poslopij in drugega. Ko govorim o varčevanju, mislim, da je treba čimbolj zoževati Investicije, ne pa jih razširjati izven plana, ker je to v skrajni smeri v škodo standarda državljanov. Vsestransko varčevanje in pravilno razdeljevanje sredstev ima eno izmed odločilnih vlog v obvladanju naših materialnih težav. Našim delovnim ljudem, delivcem, kmetom in ljudski inteligenci naši mladi generaciji, našim pripadnikom obrambnih sil, vsem našim državljanom Ln državljankam želim srečno novo leto 19591 y Pravka rispelo ZAGORJE Delavski svet —2 t ega rudnika je na nedavnem zasedanju ra ravljal o proizvodnji za leto 1959, še prej pa je obravnaval poročilo o izpolnjevanja le** nega plana za leto 1958. Med drugim je ugotovil, da se je proizvodnja bistveno spremenila v drugi polovici leta, še posebej pa v zadnjih mesecih leta 1958. Vsekakor je razveseljiva ugotovitev, da se je povečala tudi delovna storilnost v primerjavi s prvim polletjem leta 1958. Odpravljeni so bili nekateri subjektivni vzroki, ki so ovirali normalno izpolnjevanje letnega proizvodnega načrta. Izboljšali so transport premoga in odpravili nekatere težave na separaciji. Letni proizvodni načrt so presegli za približno 2 odstotka. To so dosegli predvsem z boljšo organizacijo dela in prizadevanjem celotnega kolektiva. Kolikor ne bodo naleteli na posebne težave, bodo lahko letos dosegli 600.000-tonsko proizvodnjo, ki jo predvideva okrajni druž beni načrt za letošnje leto. Rudniški letni plan pa je 580.000 ton premoga. LJUBLJANA Trboveljska termoelektrarna, kj ima po postavitvi tretjega agregata zmogljivost 56.000 kW, je zdaj priključena na 110.000-voltno prenosno mrežo samo proti severu na razdelilno postajo Podlog in proti vzhodu na razdelilno postajo Laško, medtem ko ima proti zahodu le 35.000-voltni daljnovod do Zagorja oziroma do Litije. Tako je veliko potrošno središče v Ljubljani povezano s trboveljsko elektrarno samo po ovinku čez Podlog v Savinjski dolini. Da bi prišli do boljše povezave, bo podjetje »Elektroprenos« zgradilo nov 110.000-voltni daljnovod od trboveljske termoelektrarne do transformatorske postaje Kleče. .Za zgraditev tega daljnovoda v dolžini 45 km je podjetje prejelo iz splošnega investicijskega sklad a. posojilo 407,5 milijona dinarjev. Razpisalo je že tudi licitacijo za gradnjo daljnovoda. Stroški za postavitev daljnovoda z jeklenimi jambori bodo znašali po predračunu 125 milijonov z rokom izgradnje do 15. novembra 1959. TRBOVLJE Letošnji študentski festival v Trbovljah se bo predvideno začel 18. januarja in končal 7. februarja. V telefonskem razgovoru s predsednikom Revirskega akademskega kluba J. Piklom, smo zvedeli, da bodo letos v okviru tega festivala gostovali v Trbovljah člani Akademije za igralsko umetnost, Akademski pevski zbor »Tone Tomšič« in bržkone Maroltova plesna skupina. Za zaključek bo 7. februarja v foyeju .Delavskega doma Akademski ples, V okviru študentskega festivala bo akademski slikar Janez Knez pripravil v avli Delavskega doma od 34. do 31. januarja 1959 tijdi razstavo svojih del. SEVNICA V kratkem bodo skončani načrti za novi sevnlški hotel, ki naj bi stal nedaleč od železniške postaje, pri sedanjem kozolcu. Projektant je ing. Mušič. V Sevnici so pred vojno že imeli hotel z zmogljivostjo 30 ležišč in restavracijo, ki je imela 20 ležišč. Sedanja Kolodvorska restavracija ima vsega skupaj osem prenočišč, ki komaj ustrezajo prehodnim gostom. V Sevnici sodijo, da bi z zgraditvijo novega hotela lahko močno poživili turistično dejavnost v tem delu Posavja. Sredstva za izdelavo načrtov je prispeval delovni kolektiv sevniškega gostinskega podjetja, z gradnjo hotela pa bodo začeli, brž ko bodo dobili potrebne kredite. 0 Poseben odbor za pripravo zimskih športnih Iger Elektrogospodarske skupnosti Slovenije, ki bodo od 8. do 9, februarja na Partizanskem vrhu nad' Trbovljami, je doslej prejel 16 priglasitev iz različnih kolektivov, ki sodijo v »ELES«. Pripravljalni odbor bo za to tekmovanje izdal posebno brošuro. 0 Trboveljski šoferji in mehaniki so imeli redni letni občni zbor. Med drugim so sklenili, da bodo tudi letos kar najslovesneje proslavili dan šoferjev — 13. julij. 0 V soboto smo dobili prvi sneg v tej zimi. Medtem ko je sneg v nižinah padal povečini med dežjem in na mokro podlago in se ni obdržal, pa so nam s planinskih postojank sporočili, da so Imeli v nedeljo na obisku že mnogo Vnetih zasavskih in ostalih smučarjev. V okolici Trbovelj je začelo snežiti v soboto, 3. januarja, okoli štirih zjutraj. Na Dobovcu pod Kumom je ta dan zapadlo okoli 20 cm snega. £ Delovni kolektiv hrastniške steklarne je dva dni pred Novim letom izpolnil letni proizvodni plan, ki je znašal 6200 ton stekla. NOVA POSTA V TRBOVLJAH 10. januarja So začela z delom nova trboveljska pošta in nova avtomatska telefonska centrala. Avtomatska centrala ima 300 številk, nekaj nad 190 jih je že priključenih. Montažo je opravil ing. Holmen iz švedske tovarne »Ericsson«, ki je hkrati inštruiral mehanike zagrebške tovarne »Nikola Tesla« in domača poštna mehanika. Zagrebška tovarna »Nikola Tesla« bo v bodoče sama opravljala montažo teh avtomatskih central, med drugim tudi v Radečah in Zagorju. Rekordna proizvodnja rudnika Trbovlje-Hrastnik DECEMBRA 92.000 ton premoga Zvedeli smo v Zagorju Pomočnik direktorja rudnika Trbovlje -Hrastnik tov. Dolanc je v razgovoru z našim sodelavcem povedal: »Med letom smo se na rudni ku Trbovlje-Hrastnik ubadali z nekaterimi težavami, ki so povzročile, da je bila proizvodnja v poletnih mesecih precej slaba. Znatno število izkušenih rudarjev je odšlo v pokoj, v jami a so zaradi vode vladali težji delovni pogoji kot sicer, V začetku decembra smo bili še za 92 tisoč ton premoga pod letnim proizvodnim planom. Rudarji so na občnem zboru sindikalne podružnice in na posameznih I obratih sklenili, da bodo napeli vse sile, da navzlic že neštetim objektivnim težavam, ki so nastale v minulih mesecih, lzpol-, nijo svojo obljubo. Vse nedelje v tem mesecu je rudnik normalno obratoval. Proizvodnja v decembru je bila takšna, kot jo v Trbovljah ln v Hrastniku ne pomnimo že dolgo vrsto let. Rudarji so dali iz sebe vse, kar so mogli. 25. decembra so doživeli velik dogodek.« O proizvodnem načrtu za leto 1959 delavski svet še ni razpravljal, vendar sodijo, da ne bo višji niti nižji od lanskega. —jak Prva spominska slovesnost v počastitev 40-letnice KPJ Kot smo že poročali, ao v Zagorju že pripravili okvirni program za kar najbolj dostojno proslavitev 40-letnice KPJ. Pred dnevi pa sta občinski in rudniški komite ZKJ sklenila prirediti prvo spominsko slovesnost v počastitev 40-letnice KPJ. Rudniški komite ZK Zagorje je na svoji redni seji imenoval poseben devetčlanski pripravljalni odbor za proslavo 40-letnice KPJ pri rudniku, hkrati pa sklenil prirediti prvo slovesnost v okviru 40-letnice KPJ dne 10. januarja. Od 17. decembra 1920 do 11. januarja 1921 je bila v vseh treh revirjih velika stavka, ki jo je organizirala in vodila Partija. V Zagorju je takrat stavkalo nad 1000 rudarjev za svoj eksistenčni obstoj. Rudarji so živeli v obupnih življenjskih razmerah, zato jim ni preostalo nič drugega kot s štrajkom izsiliti vsaj nekoliko boljše življenjske prilike. Na čelu stavke j« bil posebet! stavkovni odbor, celotno stavko pa je vodil poseben delegat -'»rtije. Značilna za to veliko stavko v Zagorju je bila solidarnost in podpora stavkujočim s strani steklarjev. Steklarji so v celoti podprli stavko rudarjev in jim tudi pomagali. Enodušen odpor rudarjev proti takratni TPD in oblastnim mogotcem je rodil velike sadove. Ravnateljstvo TPD je moralo ustreči rudarjem — zvišalo jim je prejemke, uvedlo dragmjski dodatek in dalo še nekatere druge ugodnosti. Da bi kar najdostojneje počastili ta pomemben dogodek, je pripravljalni odbor za proslavo 40-letnice KPJ pri zagorskem rudniku sklenil pripraviti spominsko zasedanje delavskega sveta, na katerega bodo povabljeni nekateri udeleženci takratne stavke, povabiti pa nameravajo tudi preživele steklarje iz Rogaške Slatine in Hrastnika. Razen tega bodo slavnostnemu zasedanju delavskega sveta prisostvovali tudi člani upravnega odbora zagorskega rudnika, peloten odbor sindikalne podružnice rudarjev, predsedniki in tajniki sindikalnih pododborov in sekretarji osnovnih organizacij ZK zagorskega rudnika ter drugi gostje. Na slavnostnem zasedanju delavskega sveta bo prebran referat o takratni stavki in vlogi Partije za pravice delavskega razreda. Prireditev bodo poživile recitacije in drugi nastopi. To bo hkrati prva spominska slovesnost v okviru proslav 40-letnice KPJ v revirjih, in vse kaže, da bodo podobne prireditve organizirali tudi v sosednjih rudnikih, v Trbovljah f» Hrastniku. (vj V letošnjem letu rekonstrukcija trboveljske Cementarne? 60.000 ali 172.000 ton cementa 2e vsa leta po osvoboditvi se je porajalo vprašanje o nujni potrebi rekonstrukcije trboveljske Cementarne. Saj je znano, da je ta trboveljska tovarna že stara preko 80 let in da je v vseh t«h dolgih letih delala tudi 6 stroji od njenega začetka. V razdobju osmih desetletij je odhajal iz Trbovelj vlak za vlakom, kamion za kamionom, napolnjen z odličnim trboveljskim cementom, ki ga poznajo In zahtevajo po vsej naši domovini in tudi izven nje. Ko so v lanskem decembru sklepali pogodbe za dobavo cementa v letošnjem letu, so ugotovili, da bi ga bilo treba še enkrat toliko, če bi hoteli ustreči vsem naročnikom. Toliko ga pa v sedanji Črtu. Z montažo nove žičnice iz kamnoloma v Retju za dovažanje apnenca se je zmogljivost dovoza apnenca povečala za 80 ton na uro. Istočasno 'je pričela obratovati v kamnolomu drobtina naprava z zmogljivostjo 80 ton zdrobljenega apnenca na uro. Obe novi napravi sta se izkazali kot koristni in rentabilni, tako da je podjetje stare naprave opustilo, saj se je pri novih napravah potreba delovnih moči znižala od 60 na 25. Odvečno delovno silo je podjetje zaposlilo pri odkrivanju apnenca in kot četrto Izmeno v tovarni. Prednost nove žičnice je v tem, da je morala stara žičnica obratovati v treh delovnih izmenah, medtem ko nova žič- tovarni ial ni mogoče izdelati, niča dela samo v eni izmeni, saj znaša njen letošnji proizvodni plan 105.000 ton cementa, ki pa bi se moral do obnovitve in preureditve tovarniških naprav do leta 1961 postopoma zniževati. Na zadnjem zasedanju občinskega zbora in zbora proizvajalcev v Trbovljah so tudi o tem nujnem vprašanju razpravljali v obeh zborih. Sklenili so, da upravni organi ObLO Trbovlje takoj pripravijo za Investicijsko banko FLRJ potrebno dokumentacijo in priporočilo, da le-ta odobri potrebne kredite za rekonstrukcijo Cementarne Trbovlje. Proizvodni plan trboveljske Cementarne predvideva v bližnjih letih znatno znižanje nro-dukcije. V tovarni izdelujejo klinker s tremi zastarelimi in izrabljenimi pečmi v starem delu tovarne in v novejši Kruppovi peči v novem delu tovarne. Klinker, ki se proizvaja v starih pečeh, je za 35 odstotkov dražji, kar seveda vpliva na ceno cementa, ki je v ostali cementni industriji Jugoslavije znatno nižja. Zastarele in izrabljene peči je treba Izločiti iz obratovanja, proizvodnih stroškov. kar pomeni znatni prihranek pri delovnih močeh. Tudi nova žičnica je pripomogla, da je cementna tovarna svoj proizvodni plan v letu 1958 dosegla. V letu 1959 bo pa proizvodnja cementa nižja, če tovarna ne bo dobila investicijskih sredstev za rekonstrukcijo. Plan, ki je bil predložen Ju- goslovanski investicijski banici, temelji na obnovi zastarelih strojev in naprav v tovarni in predvideva v tem primeru povečanje proizvodnje cementa na 172.000 ton letno. Z obnavljalnlmi deli bi bilo treba začeti takoj in bi bila tedaj le-ta končana do leta 1961. Rekonstrukcija tovarne predvideva zamenjavo 3 starih ro-timih peči z zmogljivostjo 153 ton z novo rotimo pečjo z zmogljivostjo 300 ton klinker-ja na dan, in zamenjavo 3 starih mlinov zmogljivosti 18 ton z enim samim novim mlinom zmogljivosti 22 ton na uro. DVE VARIANTI plan proizvodnje predvideva v naslednjih letih 2 varianti, in sicer proizvodni plan rekonstrukcije in proizvodni plan z rekonstrukcijo. Prva možnost je ta, da v letošnjem letu 1959 obratujejo vse peči, vendar bi proizvodni plan zaradi potrebnega daljšega popravila Kruppove peči znašal le 105.000 ton cementa. V letu 1960 bi zaradi izrabljenosti odpadla peč št. III ter bi proizvodni plan znašal 90 tisoč ton cementa. Naslednje leto 1961 bt se izločila peč št. II, proizvodni plan pa bi se znižal na 75.000 ton cementa. Končno bi se v letu 1962 izočile vse tri peči ter bi delala samo Kruppova peč s proizvodnim planom 60.000 ton cementa letno. Draga možnost obstaja v tem, da bi se zaradi nujnega popravila Kruppove peči zmanjšala proizvodnja klin-kerja za okrog 6000 ton, kajti Kruppova peč ne bi zaradi remonta obratovala skoro 6 mesecev. Po drugi varianti bi znašal proizvodni plan za leto 1959 le 88.000 ton cementa, v letu 1960 pa 65.000 ton. V letu 1961 bi poleg Kruppove peči, ki bi z dodatki mavca in žlindre proizvedla 65.000 ton cementa. obratovala 150 dni že nova peč z zmogljivostjo 300 ton klinkerja na dan, kar bi dalo z dodatki 48.000 ton cementa. Proizvodni plan bi po drugi varianti leta 1961 znašal že 113.000 ton cementa. V letu 1962 pa bi znašala normalna proizvodnja 72.000 ton cementa. Odvisno je samo od investicijskih možnosti, ali bo Cementarna'Trbovlje v letu 1962 izdelala 60.000 ton cementa ali 172.000 ton, in to visokovred-nega, na trgu močno iskanega trboveljskega Portland cementa. Druga varianta je najboljša — torej investicije in odličnega trboveljskega cementa bo na trgu dovolj. Štev. 2 — 9. Janu* e IM ______________-— ■ Krmeljski rudarji ima k* •**( časnik 4' POMEMBNA POBUDA tehnikov krmetjekegi Del strojnih naprav v Cementarni Prebrano in zapisano S HI. skupščine socialnega zavarovanja v Zagorju POMANJKLJIVOSTI IN USPEHI Pred dnevi se je v Zagorju sešla skupščina podružnice socialnega zavarovanja, 'ki je pregledala izpolnitev in realizacijo Sklepov zadnje skupščine, poslušala poročilo o delu izvršnega odbora in poročila o poteku zborov zavarovancev po volilnih enotah. Razen tega so $e odborniki seznanili s finančnim stanjem podružnice in razpravljali o invalidskem zavarovanju in o nekaterih problemih zdravstvene službe v Zagorju. Sklep podružnice socialnega Kljub vsem težavam zaradi zavarovanja zadnjega zasedanja zastarelosti tovarniških naprav pa se je proizvodnja trboveljske Cementarne v letu 1958 vendar razvijala po na- o pooblastitvi podjetij, ki Imajo nad 50 zavarovancev, za izplačevanje nadomestila plač je bil v celoti izpolnjen. Zdaj je v Za- VSAKO DELO zahteva spretnost gorju že pet podjetij, ki sama izplačujejo nadomestila plač za bolezenske dopuste, kar se je pokazalo za uspešno, kljub temu pa delo tu pa tam nekoliko šepa. Najbolje opravlja to delo rudnik, ki je nastavil zato posebnega uslužbenca. Nedavni zbori zavarovancev so opozorili organe skupščine na nekaj perečih problemov. Tako so med drugim zbori zavarovancev predlagali, naj bi bila novoustanovljena obratna ambulanta v Kisovcu odprtega tipa, kar za zdaj ne bo mogoče, kajti ambulantni zdravnik v tej ambulanti bo moral največ pozornosti posvečati preventivnemu zdravljenju aktivnih zavarovancev. Zavarovanci iz Kisovca so prav tako predlagali ustanovitev zobne ambulante v svojem kraju. Predlog je zelo umesten, žal pa ni moč dobiti zobozdravstvenega kadra. Sploh bo treba vprašanje zobnih terapevtov resneje proučiti In storiti vse, da bi Zagorje dobilo še nekaj zobozdravstvenih moči, saj sedanja dentista še zdaleč ne zmoreta svojega dela. Zavoljo tega tudi nič čudnega, če morajo zavarovanci čakati ure in ure v zobozdravstvenih čakalnicah. Zavarovanci so kritično ocenili tudi odnose zdravstvenega osebja do pacientov. Svet za zdravstvo pri občinskem ljudskem odboru je, ko je govoril o medsebojnih odnosih zdravstvenega osebja in zavarovancev, ugotovil, da je bila kritika delno umestna, na drugi strani Pa dognal, da tudi zavarovanci dostikrat nimajo pravega odnosa do zdravstvenega osebja. Prevedba upokojencev napreduje precej počasi. Zato »o upokojenci upravičeno kritizirali nemogočo prakso, da na primer tisti upokojenci, ki so bili pred kratkim upokojeni po dveh mesecih, niso dobili niti akontacije niti pokojnine. Odborniki skupščine so govorili tudi o delu podružnice socialnega zavarovanja in ugotovili, da bo morala podružnica do- V • biti sposobne uslužbence, kaltl le tako bo zmogla zadovoljivo opraviti vse svoje naloge. Nadalje so se razgovarjall še o pavšalnem plačevanju zdravstvenih storitev, kot je to primer že v malone vseh podružnicah okrajnega zavoda za socialno zavarovanje. Govorili so še o ustanovitvi izpostave ambulantne zdravniške službe na Izlakah in o nekaterih- drugih vprašanjih zdravstvene službe v Zagorju. ZAGORJE Priprave za izreden članski sestanek zagorske »Svobode« — Upravno vodstvo »Svobode« Zagorje je sklenilo izvesti 16. januarja letos posebni članski sestanek, na katerem naj bi Zagorjani povedali, kako sl zamišljajo kulturno-prosvetno dejavnost in izobraževalno delo v novih pogojih, namreč ko bo odprt nov Delavski dom. Vodstvo društva »Svobode« je med drugim odločilo zvišati število članstva od sedanjih nekaj sto na najmanj 1000 ljudi. — Po že doslej zbranih priglasitvah bo tretji mednarodni sejem tehnike v Beogradu obogaten z velikim številom razstavljaicev iz avtomobilske in motorne industrije. Na tem sejmu se bodo srečale vse jugoslovanske tovarne motorjev in avtomobilov in veliko število tujih tvrdk, ki se zavzemajo za plasma na jugoslovanskem tržišču. Zaradi tega lahko pričakujemo izredno bogato izbiro razstavnega blaga, zlasti različnih tipov avtobusov in tovornih avtomobilov. Letošnji beograjski sejem tehnike bo v dneh od 23. avgusta do 2. septembra 1959. leta. (Sajamski kurir.) — Odkar je cestna uprava zgradila iz Tržiča do Ljubelja nov daljnovod visoke napetosti, gradbena dela v ljubeljskem predoru hitreje napredujejo. Strokovni uslužbenci na terenu že trasirajo novo ljubeljsko cesto. (Tržičkl vestnik.) — Organi TNZ so prišli na sled Franju Benuši, honorarnemu uslužbencu trgovskega podjetja »Veletrgovina-« v Slavonski Požegl, In Stanku Dro-puijiču, iectarskemu mojstru iz Slav. Požege, ki sta v razdobju od meseca marca pa do oktobra 1958 ukradla 1800 kg sladkorja. Med njima je obstajal dogovor, po katerem Franjo Benuša ni izdajal upravi trgovine skladiščnih od-premnic za sladkor, ki ga je dvignil Dropuljič. Dropuljič mu je ea to dajal polovico vrednosti sladkorja. Benuš je 130.000 din. ki jih Je tako dobil. zanll, Dropuljič pa je največji del sladkorja uporabil za izdelovanje umetnega vina. — (PožeškI list.) — V 62 dneh, kolikor so trajale zadnje Dubrovniške igre. so izvedli 62 prireditev. Uprizorili so 32 dramskih del, imeli 17 glasbenih in šest folklornih nastopov. Predstavam je prisostvovalo vsega skupaj 58.452 gledalcev. Pri realizaciji celotnega programa je sodelovalo 16 umetniških ansamblov. (Dubrovački vjesnik.) — Konec leta 1958 je naša trgovska mornarica stopila v neposredno zvezo tudi z Južno Ameriko. Progo je na Reki odprla naša velika prekooceanska ladja »Drvar«, ki ji je ob rojstvu botroval predsednik Tito. Mogočni sivi pomorski velikan je znan po prvi parni turbini jugoslovanske proizvodnje. Ladja bo imela postaje v Neaplju, Genovi, Marseillu, Barceloni, Casablanci, Rio de Jainelru, Santosu, Montevideu in Buenos Airesu. (Slovenski Jadran.) — Tudi v kranjskem okraju se že marljivo pripravljajo na proslavo 40-letnice KPJ. Proslavljali jo bodo skozi vse leto 1959, »lavne prireditve pa naj bi se zvrstile v jubilejnih dneh od 18. do 23. aprila, ob 40-let-nici združitve vseh naprednih sil socialnodemokratskih strank Jugoslavije na tako imenovanem »Kongresu uje-dinjenja«. V tem času bodo slavnostne akademije v vseh industrijskih središčih in drugod. (Glas Gorenjske.) — Sredi minulega meseca je priredil jugoslovanski violinist Igor Ozim v znani dunajski koncertni dvorani — -Konzerthaus« violinski koncert, • katerim je močno navdušil razvajeno dunajsko koncertno publiko. Tudi dunajski listi so koncertu mladega violinskega virtuoza po svetili veliko pozornost in iz rekli dokaj laskravo kritiko. Igor Ozim bo v kratkem odšel na daljšo koncertno turne jo po svetu. (Slovenski vestnik.) Na predlog Društva jev in rudnika je delavski svet tega podjetja sklenil izdajati svoje lastno glasilo, ki bo izhajalo enkrat mesečno. Časnik je dobil Ime »Dolenjski rudar«, .izdajal pa ga bo poseben uredniški odbor. V ^rvl številki glasila je v uvodniku rečeno, da ;bo iasnik obveščal celoten kolektiv 6 nekaterih zunanjepolitičnih in notranjih problemih, celotna vsebina lista pa bo vzgojna in b »kačo« v vrtinec brez dna, a prt tem tudi sem omahne vahj. Avtor Finžgar Je to življenje izvrstno prikazal v »Verigi« in tudi s tem delom pokazal, kako blizu 1e svojemu ljudstvu. Priznati moramo. da je »Veriga« malce staromodna v izrazoslovju, a vendar še aktualna na podeželju, kar potrjuje napeto spremljanje gledalcev in premnogo solzno oko. — Seveda imajo pri tem velik delež Igralci in režiserji. Delo Je režiral Vilko Bajda dobro ln Je do skrajnosti Izrabil vse možnosti, ki mu Jih nudijo majhen in slabo opremljen oder ter zmožnosti mladih Igralcev. Omeniti moramo, da so toknat prvič nastopili nekateri mladi igralci ter lepo ZDOLE Novoletna jelka. — Praznično razpoloženje je vladalo na Zdolah pred dnevi. Lepo okrašen razred, poln pionirjev in cicibanov s starši, je nemirno čakal na prihod Dedka Mraza. Pripeljal se je z avtobusom iz Krškega. S trikratnim pozdravom: »Pozdravljen, Dedek Mraz!« se je pričel novoletni program. Snežinke so zaplesale balet, drugi pa »o uprizorili lepo igro. Tudi zdolski pionirji so naštudirali lep spored. Po tej poti se zdolski plo-*ninji zahvaljujejo podjetju Celuloza, občinskemu odboru, KZ Videm in »Grosistu«, ki so prispevali denarna sredstva za pogostitev naših naijmlajših. Sola pa je kupila kolektivu*) darilo — predvsem orodje za novo delavnico, ki se pripravlja. Delavnica za tehnični pouk. Za delavnico imajo vaščani še kar razumevanje. Kmetje so prostovoljno prispevali tramove za delavnico. Tesar nam je obljubil, da bo tesan je losa opravil zastonj. Prav tako je z zidarjem. Občina Videm-Krško je prispevala že precej denarnih sredstev, tako da upamo, da bomo spomladi že pričeli z delom s pionirji. opravili svojo nalogo. Vse štiri ženske vloge so bile posrečeno izbrane in dobro zaigrane, podajale so ilh pa Anica Knez, Milena Jamšek, Majda Smodiš in Majda Ravnikar. V moških vlogah sta kot oče Primož in njegov sin odlično zaigrala Janez Knez in Kliče TrotovSek. V ostalih moških vlogah so nastopili še Alojz Bajda, Franci Tofolinl, Mirko Trotov-šek, Stanko Strgaršek in Ivan Dolanc. V vlogah dečkov sta lepo zaigrala Zdravko Smodiš In Blnče Strgaršek. — Res le. da ni bilo vse popolno, vendar bi bilo človeku hudo. ako bi te amaterje In idealiste ošinil s preveč kritičnim očesom, posebno če pomislim, v kako težavnih pogojih delajo. Zato jim pač lahko k doseženemu uspehu samo iskreno čestitamo z željo nas 1n vseh Dobovčanov, da bi sc spet kmalu pojavili na odrskih deskah. Pa dodajmo še tri Izjave, Režiser VILKO BAJDA pravi: »Vse bi šlo. toda pred 20 leti sem kot petnajstletni fant prvič nastopil med Istimi odrskimi rekviziti kot so danes. Zato le pač težko.« Igralka MILENA JAMŠEK: »Kljub temu. da imam dela čez giavo doma. v službi, z otroki, z organizacijo, rada Igram in sem vesela, če so ljudje zadovoljni. Igralec, akad. slikar JANEZ KNEZ pa pravi, da rad prlškoči ln pomaga, če mu je le mogoče, pa naj bo to pri Izdelavi scene ali Pa kot Igralec. Ml pa pripomnimo šb to, da bi bilo lepo ln prav. ako bi se na Dobovcu ustanovilo samostojno prosvetno društvo, saj so za to dani vsi pogoji. Ta Igralska družina deluje namreč v okviru gasilske-, ga društva R- Po zaključku redakcije novoletne številke našega tednika smo prejeli od revirskih fantov, ki služijo svoj rok v JLA še sledeče čestitke: Mnogo sreče In veselja žele vsem bralcem Zasavskega tednika: Stane Cene, Adi Ferdih, Emil Skubic, Slavko Blažič ln Ahlin Alojz (vsi v Pulju). Prav tako žele za novo leto mnogo sreče In zadovoljstva vsem delovnim kolektivom, družbenim organizacijam, ustanovam, kul-turnoprosvetnlm organizacijam svojim dragim - domačim, sorodnikom In znancem: Jože Kuhar, Jelo Perme. Ivan Orožen In Maks Zajc, V. P. 7106-5, Priština, Kosmet. Srečno In uspehov polno novo leto 1358 žele vsem delovnim kolektivom, domačim, svojim dekletom In ženam, znancem in vsem mladincem ln mladinkam: Ludovik Spltaler, Stane Skočir, Ivan Mlglič, Miro Plahutnik, Franc Gabrijel, Ivan Klančar ln Milan Podbregar; čestitkam se pridružuje tudi Drago Lorbek iz Vojnika (vsi V. P. 7350-2, Surdull-ca, Srbija), Zasavski fantje, ki sluti i"« vojaški rok v Karlovcu (V. P. 9622-14), pošiljamo lepe pozdrave ln želimo srečno in uspešno novo leto 1936 vsem prebivalcem Zasavja. — Podpisani: Jože 1’ožun iz Sevnice, Milan Velej Iz Hrastnika, Branko Zanič Iz Sevnice, Jože Salamon ln Marijan VIgele Iz Trbovelj ter Stane Sajcvlč In Janez Zorko iz Sevnice. TAKO SE PREVAŽAJO prebivalci Podkraja s »Kranjskega« na »Štajersko« t (Peta stran Med vrstami po svetu - Med vrstami po svetu • »Wlener Kurier« je nedavno objavil lestvico najboljših evropskih boksarskih reprezentanc, v kateri je Jugoslavijo postavil točno v sredo — na 10. mesto. Razen teigia je uvrstil med najboljše v Evropi tudi dva jugoslovanska boksarja, Kelavo in Jakovljeviča. Naj večje presenečenje je uvrstitev Poljske na prvo mesto pred Sovjetsko zvezo, čeprav se ti dve ekipi med seboj nista pomerili. Lahko bi celo rekli, da sta ae neposrednemu dvoboju naravnost Izogibali. Poljake so postavili na 1. mesto zlasti zaradi tega, ker ni izgubila v pretekli sezoni nobenega srečanja in je samo reprezentanci Vzhodne Nemčije uspelo doseči proti njej neodločen rezultat 10:10. Vso svojo moč so Poljaki pokazali v borbi z Nemci in Madžari, katere eo premagali s katastrofalnim porazom 16:2. Po vsej verjetnosti bi Poljaki torej vsaj z minimalno razliko točk premagali tudi Ruse. Po mnenju tega časopisa taslužijo najboljša mesta te-le ekipe: 1. Poljska, 2. ZSSR. 3. Vzhodna Nemčija, 4. Romunija, 5. Italija, I. Zahodna Nemčija. 7. Finska, a. CSR, 9. Bolgarija, to. Jugoslavije, U. Anglija, 12. Francija, 13. Škotska, 14. Madžarska. 16. Švica, 16. Avstrija. 17. Švedska, 18. Belgija, 19. Nizozemska, 20. Posarje. • Navdušeni smučarji poslej ne bodo več odvisni Od zsme, kajti 58-letnl krojač Attila Gubo® lz Toronta v Kehadi je izumil novo vrsto smučk, s katerimi se Je mogoče smučati na betonskih, asfaltnih ali lesenih »tezah, pa tudi na »navadni« zemlji. Iznajditelj je svoje smuči opremil s »krogličnimi ležaji«, s pomočjo njih smučar z lahkoto opravlja zavoje ln skoke. • John McComnel Je ustanovil v New Yorku posebno »Društvo satelitov«, ki družuje vse nasprotnike pošiljanja umetnih satelitov v vesolje. Navzlic temu, da imajo špekulantske družbe, ki se ukvarjajo s prodajanjem vozovnic za Mesec ln ostalo vesolje, vedno več dela, je zbral MeConnel že precejšnje število pristašev. Ustanovitelj si je postavil cilj, da bo s silo svojega društva prisilil znanstvenike k opustitvi njihovih načrtov za polete v vesolje — »kajti člo- vek — z oevojltvtjo vesolja ne bo prav nič srečnejši in rešitve ne moremo doseči tudi z brzino 100 km na sekundo.« Da bi pa svojemu društvu pripomogel do ugleda, namerava MeConnel naslednje leto spustiti v vesolje svoj lasten satelit, ki bo v sebi nosil podpise vseh društvenih članov — protisatelitarjev ... • Dva Grka v mestu Agrinion v osrednji Grčiji sta se dvobojevala z meči in ščiti kot Homerjevi Junaki v Ilijadi. Tako kot pri Homerju, je tudi v tem primeru šlo za žensko. 32-letni Panajotds Folycau je zaprosil za roko sestre 36-letnega Nikolaja Mastro-spyruja, toda temu bodoči svak ni ugajal, zato ga Je poklical na dvoboj po antičnem vzorcu. Dobro uro sta se oba nasprotnika tako zagrizeno borila, da so ščiti kar odmevali od krepkih udarcev z mečem.« Končno pa sta se le oba zgrudila, izčrpana od borbe ln izgube krvi. Škoda Je le, da je konec dvoboja Imel majhno »lepotno napako«: nevestin brat Nikolaj je namreč tedaj potegnil pištolo ln streljal na snubca svoje sestre. Toda kot nekoč Hektor ni zadel Ahila, tako je tudi on zgrešil. Padel Je v nezavest. PRAKTIČNI TEDNIK # PRAKTIČNI TEDNIK Nekaj o očeh — Naše oči često slabijo zaradi napak, ki Jih delamo ob prevelikih naporih ali pa ker ne pripisujemo dovolj pomena različnim motnjam, ki nam pozneje škodijo. Ni treba, da oči umivamo. Ce pravimo, da oči ni treba umivati, ne mislimo na umivanje v ožjem pomenu besede, temveč na umivanje oči samih, se pravi beločnice ln vek. Oči se umivajo in brišejo same. Solzne žleze Izločajo solze, ki se spuščajo po očeh ter prihajajo po solznih kanalih v nos. Očesne veke pa stalno brišejo beločnico in šarenlco ter zadržujejo vsako nečistočo, ki bi utegnila povzročiti kakšno okvaro ali infekcijo. Notranjost oči je treba izprati In umiti le tedaj, če Je prišla v oči kaka nečistoča, n. pr. apno ali kaj podobnega. V takih primerih Je treba umi« oči s čisto, mlačno vodo ter dati na oči obkladke s kamiličnim čajem. Kamilični obkladki so priporočljivi tudi takrat, če smo se dalj časa zadrževali v zakajenem prostoru, ko nas oči pečejo ali bolijo, ali pa ko smo pri drobnem delu preveč napenjali, da so postale utrujene ln vnete. Roke morajo biti vedno čiste. Oči se najbolj pogosto Inficirajo z rokami, saj roke niso nikoli tako čiste, kot so lahko oči. Da Infekcijo preprečimo, ne smemo oči drgniti, če nas zasrbijo. Ce nas oči dalj časa srbijo ln pečejo, sl dajmo na oči obkladke z blago raztopino borove kisline. Razne mušice ln druge majhne predmete, ki so nam prišli v oko, ne smemo nikdar odstranjevati z umazanim robcem ali nečisto krpico. Za odstranjevanje teh tujkov se po-služimo čistega roba robca, najbolje Je pa, če počakamo toliko časa, da bodo solze same tujk izločile z očesne površine. Ce pa kakega večjega tujka ne moremo odstraniti, moramo k zdravniku. Ker pa sl človek po navadi oči instinktivno briše in drgne, Je pač treba, da imamo roke vedno čiste ln snažne. Naočniki morajo biti v redu. Mnogi ljudje, ki so sicer vedno snažni, ne mislijo na to, da se infekcije lahko prenašajo z naočniki. Naočnike puščajo na vseh mogočih in nemogočih krajih, z očal pa nečistoča lahko pride v oči. Ce steklo na očalih ni čisto, povzroča za oči stalen napor In se oči utrujajo. Svetloba Je očem največjl prijatelj. Močna svetloba očem manj škoduje kot pa slaba. Močno svetlobo lahko namreč omilimo In Jo tako usmerimo, da ne sije naravnost v oči. Delavnice in sobe morajo biti zadostno razsvetljene. Delo ob slabi razsvetljavi je škodljivo. Ko se prične mrak, je treba prižgati luč, kajti vsako napenjanje oči v polmraku utruja In slabi vid. Po stalnem delu ob nezadostni razsvetljavi pride kmalu do očesnega vnetja, a prvi znak utrujenih oči so temni kolobarji pod očmi. Sončna svetloba očem ne škoduje. Dobro ln koristno Je, da se navadiš za nekaj trenutkov skozi zaprte trepalnice gledati v sonce. Na tak način se bodo oči navadile sončne svetlobe ln ml sami bomo naredili očem veliko uslugo, — Pomembnost vitamina A za oči: popolno pomanjkanje vitamina A povzroča tako imenovano kurjo slepoto, nezadostne količine tega vitamina pa slabijo vid. Potrebno Je torej, da telo dobiva vsak dan določeno količino A vitamina. Sledeča hrana vsebuje mnogo vitamina A: jajčni rumenjak, maslo, masten sir ter drobje. Kako počivajo oči? Ce hočemo oči ob napornem delu odpočiti ali če nas pri branju bolijo, pokrijemo odprte oči za nekaj minut z dlanjo. OČI si bomo tako osvežili, bolečine v očeh ln glavi pa se bodo zmanjšale ali popolnoma izginile. Od petka do petka KINEMATOGRAFI KINO »DELAVSKI DOM« V TRBOVLJAH: od 9. do 12. Januarja angleški barvni Ulm »ABDULAH VELIKI«; od 13. do 15. januarja jugoslovanski film »RAFAL V NEBO«. KINO »SVOBODA — TRBOVLJE II«; od 9. do 12. Januarja jugoslovansko-francoski barvni kinoskop »LA TOUR, PAZI SE«. V nedeljo, 11. januarja, ob 10. uri, matineja filma »ZGODBA O GOZDNEM VELIKANU«. KINO »SVOBODA — ZASAVJE« V TRBOVLJAH: 10., 11. in 12. januarja ameriški barvni glasbeni film »KARNEVAL V TEXASU«. Predstave: sobota to nedelja ob 17. to 19.15, v nedeljo ob 15. uri za mladino. V ponedeljek samo ob 18. uri. KINO SEVNICA: 10. to 11. januarja francoski film »LU-KRECIA BORGIA«; 17. to 18. jan. Italijanski film »MOŽ ZA VSE«, OBVESTILO Okrajni ljudski odbor, Okrajna uprava za gozdarstvo, obvešča vse lastnike gozdov, ki nameravajo sekali v sečni sezoni od 1. oktobra 1958 do 31. marca 1960, da je redni rok za vlaganje prošenj za sečno dovoljenje od 1. januarja do 15. marca 1959. Prošnjo je vložiti v obliki izpolnjenega .obrazca na kmetijski zadrugi ,v katerem območju leži gozd. Vsi zahtevani Podatki v obrazcu morajo biti čitljivo to natančno Izpolnjeni (zlasti parcelna številka). Lastnike gozdov, potrošnike lesa za domačo uporabo opozarjamo, da bo potrebno za večje količine tehničnega lesa, odkazanega za domačo uporabo, predložiti gradbeno dovoljenje, da bo les prost gozdne takse. OKRAJNA UPRAVA ZA GOZDARSTVO NOVO MESTO REŠITEV NAGRADNE UGANKE IZ 50. ŠTEVILKE Rešitev nagradne uganke iz 50. številke našega lista se tlasi: ŽEBELJ. Žreb je prisodil nagrado za rešitev uganke Poldi MLAKAR, učenki VI. c razreda šole v Toplicah, pošta Zagorje ob Savi, Knjižno darilo ji bomo poslali po pošti. Vsem ostalim pionirjem, ki Jim žreb žal ni bil naklo-BJtn, za poslano rešitev in pozdrave prisrčna hvala. Rešitev uganke iz 51. številke to ime Izžrebanega bomo Prinesli v prihodnji številki. * UREDNIŠTVO. NOV NAGRADNI MAGIČNI KVADRAT ZA PIONIRJE Šport v Brežicah TELESNOVZGOJNO DRUŠTVO »PARTIZAN V BREŽICAH šteje 368 članov. Pri vadbi se vrste posamezni oddelki v lastni telovadnici, Imajo pa velike težave s pomanjkanjem vodnikov, Z odhodom tovariša Icija Filipiča eo izgubili strokovnjaka, ki ga bodo težko nadomestili. Skladno s sklepi kongresa telesne kulture v Beogradu so začeli z intenzivnim delom, predvsem s pripravami za zvezni zlet telesne vzgoje, ki bo letošnje leto v Beogradu. Razen redne vadbe po oddelkih imajo tudi posebne vaje v rokometu, košarki, odbojki in smučanju. Društvo namerava organizirati v semestralnih počitnicah smučarski tečaj za vse smučarske discipline. V teh mesecih bodo pripadniki pripravili tudi vse potrebno za množično manifestacijo ob dnevu mladosti. in ostalo Športno Življenje? — Nogometni klub po zaključenem jesenskem delu tekmovanja ne počiva. Na treningih se resno pripravlja na spomladanski start. Tudi v najhujši zimi bodo nogometaši trenirali. Imeli bodo suhe treninge v telovadnici In gojili kondicijsko vadbo. Brežičani po vsem tem ne upajo neupravičeno, da bodo v spomladanskem delu tekmovanja dostojno zastopali njihove barve. Tudi kegljači KK Razlag so marljivi. Na obeh brežiških kegljiščih imajo redne treninge, v načrtu pa imajo tudi več meddruštvenih tekmovanj in udeležbo na prvenstvu. Brežiški šahisti delujejo organizirano v »Svobodi bratov Milavcev« in v Domu Jugoslovanske ljudske armade. r- - — [ZAVRZI] PMŠttoimL KM HBMMH KOTEKSU! Obvestilo Na osnovi 1. člena Odredbe o obveznem zaščitnem cepljenju psov proti steklini (Ur. list LRS, štev. 13/47) sporočamo vsem lastnikom psov na območju občine Tittovlje, da bp obvezno cepljenje psov proti steklini v dnevih 12., 13. In 14. januarja ob 9. uri dopoldne v Mestni klavnici v Trbovljah. ObLO Trbovlje NASA NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA V novoletni številki našega tednika je pomotoma izostal rok, do kdaj naj reševalci naše križanke pošljejo svojo rešitev. Rešitev pošljite, prosimo, najkasneje do 15. januarja na uredništvo lista. Rešitev križanke in imena izžrebanih reševalcev bomo objavili v 4. številki »Zasavskega tednika«. UREDNIŠTVO Rojstva Brežice: Danijela Peterkovič. VI-dem-Krško 17, sina; Veronika Novosel, Zg. Ribnica 21. sina; Marija Ogorevc. Sentienart 21. hčerko; Marija Krohne, Florjanska 6, Sevnica, sina; Ana Filipčič, Prudnlce, hčerko; Milica Stevanovič, Brežina 101, hčerko; Zofija Boranič, Mi-halovec 58, sina; Divna Djurič, La-duč. Zaprešič, hčlrko; Viljemina Baškovč. Zupančičeva 9, Brežice, hčerko, Veronika Munič, Obrežje 27. hčerko; Antonija Lapuh, Pesje 3, hčerko; Jelena Soikiič, Videm-Krško, Dalmatinova 6, hčerko; Alojzija Glogovšek. Zg. Obrež 19, Hčerko. Radeče: Angela Starina iz Svib-nega, dečka. Senovo; Milada Skrinjarič: Brestanica 151, hčerko; Vera Budna, Dobrova Sl, hčerko; Jožefa Kozole. Senovo 195, sina; Gabrijela Molan, Mali Kamen 3. sina; Jožefa Hlastan. Brezje 16, dvojčki — Slavico in Blaženko; Jožefa Kozole, Dobrova 50, sina. Sevnica; Jožefa Šmit, Zigarski vrh 12, sina. Trbovlje: Dragica Spajzer, Praprotno 47 — Hrastnik, deklico: Ana Sotenšek lz Zagorja, dečka; Vekoslava Pirc iz Trbovelj, dečka, Frančiška Eberllnc iz Trbovelj, dečka; Kristina Leskovšek iz Zagorja. dečka: Marija Zalar iz Trbovelj, detika; Pavla Plkelj iz Cemšenlka, dečka; Marija Prašnikar. Gabrsko, dečka. Berta Guna, Trbovlje, deklico; Valentina Omahne iz Trbovlje, deklico, Zora Orožen Iz Hrastnika, dečka; Ana Strajhar lz Trbovelj, deklico; Marija Glavač, Zagorje, dečka; Marija Ristič iz Zagorja, dečka; Anica Dušak iz Hrastnika, deklico; Ivana Gslšelt iz Trbovelj, deklico; Frančiška Grabnar iz Zagorja, dečka- Marija Sere Iz Trbovelj, dečka; Ivana Bajda iz Trbovelj, deklico; Mihelina Nučič lz Trbovelj. dečka; Nasa Matko lz Trbovelj, deklico; Ida Kavčič iz Trbovelj. dečka; Stanislava Mikelj Iz Zagorja dečke: Verona Božič lz Trbovelj, deklico; Ivanka Medvešek Iz Trbovelj, deklico: Marija Gostiša iz Zagorja, dečka; Hilda Kuder Iz Zagorja, deklico: Frančiška 7..... lz Trbovelj, deklico; Marija Avrelič iz Trbovelj, detoi-oo. Poroke Brežice: Porok ni bilo. Radeče: Cvetko Selevšek, papir-ničar ln Angela Škorc, natakarica; Martin-Karel Bregar, mizarski pomočnik Je sklenil zakonsko zvezo po svojem zastopniku Dragu Bregarju z Zlato Erjavec, učiteljico iz Podkuma. SENOVO: Anton Jankovič, kmet. delovodja, Anže 19 ln Amalija Vodopivec, natakarica, Brestanica 151; Mihael Urh, strojnik, Senovo. 180 ln Roza Pavlovič, poljedelka, Re-štanj 46; Franc Kastelic, kmetovalec, Zurkov dol 1 In Marija Skoberne, poljedelka, Kališevac 3; Janez Penič, kmetovalec, Poklek 19 In Ana Haler, poljedelka, Veliki dol 17; Tomislav - Rudi Zener, mesar, Vldem-Krško, Starovaška 47 ln Katarina Flelss, krojačica, Reštanj 13: Alojz Drenovec, rudar, Mrčna sela 2 ln Albina Božičnik, gosp. pomočnica. Veliki Kamen 26; Franc Cinžar. posestnik, Sedem 16 ln Antonija Pertnač, liči posestnika, Dobrova 27; Vladimir Razum, kmečki sin, Konjščlca 24 In Terezija seničar, poljedelka, itešlanj 62. SEVNICA: Rajko Pavčnlk lz Orešja pri Sevnici in Ljudmila Rlžner, poljedelka lz Podgorice; Ladislav Bokal, Trbovlje, Partizanski vrh 15, ključavničar in Marija Krajnc, gospodinjska pomočnica lz Orešja 32; Janez Brate, gradbeni delovodja, Birna vas 2 ln Jožefa Llvk, administratorka, Birna vas 6. TRBOVLJE: Mirko Blatnik, indi laborant, Trbovlje in Marija Stam« ljan, avtoličarka iz Save pri Litiji; Milen Trošt Iz Trbovelj in Danica Avsec, delavka iz Trbovelj; Franjo Starček, delavec lz Trbovelj in Marija Levičar roj. Goroblnko, delavka iz Trbovelj; Stanislav Simončič, delavec lz Trbovelj In Štefanija Godec, gosp. pomočnica iz Trbovelj; Stanislav Hauptman, ključavničar iz Trbovelj in Zvonka Kmetič, mehanik iz Trbovelj; Ivan Laipuh, rudar iz Trbovelj In Ivana Cestnik, delavka iz Trbovelj: Hugo Kučera, rudar Iz Trbovelj im Marija Pelko, delavka lz Trbovelj: Franc Rajšer, strugar iz Trbovelj In Erika Kre-dar. kurirka iz Trbovelj. Smrti Brežice: Marija Semenič, roj. Golobič, stara 58 let z Jesenic na Dol.; Franc Zemljak, star 70 let, Brezovska gora; Zdravko Leš, star 3 leta iz Police 26 — Klanjec. Radeče: Smrti ni bilo. Senovo: Marija F»žun, stara 69 let. Presladol 25; Karel Pečnik, star 60 let. Senovo 41: Frančiška Kunej, roj. Puncer, preužitkarica, Stolovnik 1; Jožefa Poterz, roj. Volkersdorfer, stara 92 let. Brestanica 41. Sevnica: Janez Tovornik iz Planine pri Sevnici se je smrtno ponesrečil na cesti Planina—Sevnica; Darinka Cimperšek, gospodinja iz Sevnice, Glavni trg 7. Trbovelj: Janez Pavlin, star 60 let iz Trbovelj; Alojz Guček, star 54 let lz Hrastnika; Lovrenc Vad-nial, star 79 let iz Trbovelj; Marija Dolganič roj. Zmaher, stara 70 let; Frančiška Flere roj. Stražar, stara 69 let iz Trbovelj; Marija Potokar, roj. Holešek. stara 73 let iz Trbovelj; Franc Lukač, star 74 let Iz Trbovelj; Franc Ovnlč, »tar 64 let lz Trbovelj; Mihael Sever, star 71 let lz Trbovelj; Anton Mahnič, star 68 let Iz Trbovelj; Franc Zupančič. star 52 let lz Trbovelj: Marija-Ana Kuhar, Invalid, »tara 15 let iz Trbovelj. MALI OGLASI Prodam dobro ohranjeno kuhinjsko omaro (kredenco) velikosti 194 X 174 — Gornik. Leninov trg 5-1, Trbovlje. Dne 28. 12. 1958 sem našel večjo vsoto denarja. — Naslov v upravi našega lista. PREKLICI Ivan Jerman, rudar iz Knezdola 26, preklicujem kot neresnično tisto, kar sem govoril o Alojzu Za-dobovšku, kmetu lz Knezdola 24. * Preklicujem besede, Izrečene proti Rozi Vidic, gospodinji lz Podvin št. 18. — Marija Herman, gospodinja, Zagorje, Cesta zmage 7 b. * Obžalujem izrečene besede proti tov. Jožefi Pudelj 1n se zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. — Ivan Škrinjar, Zagorje, Ravenska Vas 28, Sklcndrovec. • Preklicujem besede, izrečene dne 8. 9. 1958 proti Viliju Porentu, Trbovlje, Dobrna 22. — Tončku Rabzelj, gospodinja, Trbovlje, Dobrna 23. • Preklicujem besede, izrečene dne 2. 9. 1958 proti Hildi Hočevar, gospodinji, Trbovlje, Dobrna 22. — Tončka Rabzelj. Trbovlje, Dobrna 23. OPOZORILO Opozarjam vsakogar, ki bi širil laži o meni v zvezi s smrtjo Franca Zupančiča, da ga bom tožila. — Glzela Zilnlk — Košir, Trbovlje, Nasipi U. Vsak teden nekaj za kmetovalce 1 2 8 2 3 BESEDE (vodoravno to navpično); 1. gozdna ptica; 2. važen del glave; 3. začimba. ČRKE: KK, L, OOOO, SS. Rešitev nam pošljite do nedelje, 18. Januarja opoldne, pravilno rešitev imamo pripravljeno lepo knjižno nagrado, k* Jo bomo podelili po odločitvi žreba. Ko nam boste pisali, ne pozabite navesti razen svojega *Bl«na ln priimka še razred šole, ki jo obiskujete, nadalje **to in kraj, kjer ste doma. Vsem mladim bralcem lepe pozdrave! UREDNIŠTVO. ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža in očeta MIHAELA UREKARJA upokojenca iz Čateža se iskreno zahvaljujem© vsem, ki so sočustvovali z nami in spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujemo sosedom to Stanovalcem na Savinjski cesti za vence in cvetje ter njihovo iskreno sožalje. Enako se zahvaljujemo govorniku — članu SZDL Trbovlje II — za njegove poslovilne besede ob odprtem grobu. Žalujoča žena, hčerka in sto z družinami in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Vsem. tol ste našega nepozabnega očeta FRANCA OVNICA spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, mu poklonili krasne vence ln cvetje, sc zahvaljujemo. Posebno pa se zahvaljujemo sosedom za hitro pomoč v zadnjih trenutkih. Zahvala tudi godbi, pevcem za ganljive žalo-atlnke in poslovilni govor tov. Štruca ter duhovščini ln za vsi sočustvovanja naša najtoplejša zahval«. Sin Vili z družino. Gnojenje vinograda Zaključni račun »Združenih brivnic« Hrastnlk-Dol Podjetje je bilo ustanovljeno I. L 1867. Leto 1957 Je uspešno zaključilo z realizacijo 4,437.972 din. Zaposlenih Je bilo 3 vk. ine kv. delavcev, ter 5 vajencev. AacTrvA BILANCA NA DAN 31. DECEMBRA 1957 PASIVA Zap. Naziv postavke Znesek Zap Naziv postavke Znesek •t. v ooo din št. v ooo dm A- Osnovna In 1 slečena sredstva L Osnovne sredstva A. Viri osnovnih ln izločenih sredstev 868 l. sklad osnovnih sredstev 406 1 Inveeticije v talcu *i Močena sredstva in druga — 1. Investicijsko posojilo za osnovna sredstva 3 Razni skladi 148 investicijska sredstva 116 t Dolgoročno posojilo z« financiranje Investicij 468 5 Drugi Viri financiranje B, Obratna sredstva investicij B. Viri obratnih sredstev C Skupna obratna sredstva »7 6. Banka - kredit za obratna sredstva 7. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo ta <9 0 i ► m i d obratna sredstva In droga aktiva 9. Pasivne časovne razmejitve IM *- Ktiped In druge terjatve rt C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva fc Hnnee stativa — 10. Dobavitelji ln druge obveznosti 1» U. Druga pasiva 68 Mopedi we ■kupeji 1208 Računovodja: LUac Predsednik UO: Jan## Graje er Upravnik: Dre#o VuAeUi »SADJARSTVO, VINARSTVO IN VRTNARSTVO«, KI GA IZDAJA »KMEČKA KNJIGA« V LJUBLJANI, PRINAŠA V II. IN 12. ŠTEVILKI SESTAVEK TITA DOBRSKA O GNOJENJU VINOGRADOV. ČLANEK ZARADI AKTUALNOSTI ZLASTI ZA NASE BRALCE V POSAVJU OBJAVLJAMO TUDI V »ZASAVSKEM TEDNIKU«. HKRATI SPOROČAMO NAŠIM BRALCEM, DA JIM BOMO POSLEJ VSAK TEDEN NA TEM MESTU POSREDOVALI KRATKE SESTAVKE IZ PODROČJA KMETIJSTVA. LETOŠNJA BOGATA VINSKA LETINA je (z mladikami vred) IS* 11 mnogo hranilnih snovi. Odvzeta hranila moramo zemlji In i tem tudi trti) vrniti, če hočemo ohraniti trto v moči ln stalni rodnosti. Pri tem mislimo na to, da 70 odstotkov razpoložljt-in i«r™ 1° trta č.r|pa. te zemUe, odpade na lletje ln poganjke ln le 3» odstotkov na tropine in mošt. Zato bogati pridelki grozdja nerodne1''8^0 Zeral^e’ ampak le bujno rastoče trte, ki so lahko tudi - .J5*>UK'° hra”UnU‘ »novi moramo dati vsako leto našim goricam, o tem so mnenja raznih vinogradniških strokovnjakov zelo deljena, vsekakor so bile dosedanje norme na splošno prenizke pri vseh kmetijskih rastlinah. Poljedelci so n. pr. v zadnjem času svoje norme za gnojenje heterozne koruze in Italijanske pSenice zelo povečati 1. Isto moramo storiti tudi vinogradniki, če hočemo. da bo vinogradništvo donosno. Naše Vinogradniške zemlje so zelo revme na fosforju In dušiku, vemo pa, da Je trta kalijeva rastlina (tvorba sladkorja), zato potrebujemo večje odmerke kalija. Povprečne norme za večino naših goric bi torej bile približno te-le: 156 kg dušika, 150 kg tosfora ln 300 kg kalija na ha vinograda. Prj tem moramo upoštevati (po Ing. Jekiču.Gerlcke), da rastline izkoristijo 80% dušika, 30'/« fosfora ln 50*/« kalija lil da povprečno 20'/« hranil odnese še voda) v strmih legah tudi 30*/»), v blagih nagibih pa najmanj 10e/e). Ce vse to upo-stevamo, vidimo, da pri navedeni normi (150 kg dušika, 150 kg fosfora In 300 kg kalija) ostane trtam le okoli mo kg dušika, 35 kg fosfora in 120 kg kalija. Ker za hi pridelka mošta porabijo trte približno 1.12 kg gušika, 0.30 kg fosfora in 1.20 kg kalija in ker porabijo 70'/. hranilnih snovi za tvorbo rožja in listja, vidimo, da navedene norme zadoščajo komaj za 30 h! pridelka na hektar. Z dušikom Iz zraka (okrog 20 kg ia ha) ln zalogo fosfora in kalija v zemlji lahko s temi normami dosežemo 50 do so hi pridelka na ha. Kot vidimo, navedene norme nikakor niso previsoke. Norme za gnojenje vinograda sem navedel v kg čistih hranil na en ha Iz teh razlogov: 1. Ker uporabljajo rastline !e čista hranila, ne pa balasta, na katerega so čista hranila vezana. Zato za trto ni važno, koliko kilogramov čistih, uporabnih hranil smo ji dali. 2. Zato, ker se odstotek čistih hranil v raznih naravnih In umetnih gnojilih stalno menjuje. Zaradi tega Je skoraj nemogoče naštevati količine naravnih ln umetnih gnojil, ker nikdar ne vemo, s kakšnimi gnoJ|l| posamezniki razpolagajo. 3. Z odstotki čistih hranil v posameznih naravnih ln umetnih gnojilih Je dane« že skoraj vsakdo seznanjen, posebno pa to ve strokovno osebje na socialističnih obratih In v zadružnih organizacijah. Izračunati, koliko naravnih in umetnih gnojil Je treba dati n* posamezno parcelo po navedenih normah, je pa tako lahko, da na to vsak, ki zna (tiri osnovne računske operacije. Da bo stvar lale razumljiva, bom v Ilustracijo navedel tri primere, ln to 3 ha velik vinograd, katerga bomo gnojili takole: En hektar z umetnimi gnojili: z 20'/. apnenim dušikom (ali apneno amonijevim solitrom), s 17*/. Tomaževo žlindro In s 46'/. kalijevo soljo. Za 150 kg čistega dušika moramo kupiti 750 kg (150 X 100 : 20) apnenega dušika, za 150 kg čistega fosfora 882 kg (150 X 100 : 17), zaclkroženo (ker vreč umetnega gnoja ne bomo delili) »00 kg Tomaževe žlindre ln za 300 kg čistega kalija 750 kg <300 X 100 : 40) kalijeve soli, skupaj 2400 kg umetnih gnojil na hektar vinograda. Ce pa vzamemo nltrofoskal 8:8:8, ga moramo nabaviti 1878 kg (150 X 100 : 8), zaokroženo 1800 kg In še 375 kilogramov kalijeve soli (ker Je v nltrofoskalu premalo kalija), skupaj za isto parcelo 2300 kg umetnega gnoja. V primeru, da Imamo večjo ali manjšo parcelo kot en hektar, delhuo navedene količine s 100, da dobimo količino gnoja za en ar, dobljeno količino gnoja za en ar pa pdtonožimo s številom arov parcele. Drugo parcelo v velikosti enega hektara gnojimo s hlevskim Snojem. Recimo, da ima povprečen hlevski gnoj čistega dušika, 0,3'/. čistega fosfora In o,6'/. čistega kalija. Za 150 kilogramov čistega dušika moramo vzeti 300 stotov <30 vozov) (150 X 100 : 0,5) hlevskega gnoja. S 300 stoti hlevskega gnoja smo razen 150 kg čistega dušika dali vinogradu če 80 kg (300 X 0,3) čistega tosfora in 180 kg (300 X 0,6) čistega kalija. Do dovoljnega gnojenja s fosforoin nam manjka še 60 kg čistega fosfora, do dovoljnega gnojenja s kalijem pa 70 kg čistega kalija. Manjkajoči fosfor bomo dodali s 350 kg (60 X 100 : 17) Tomaževe žlindre, manjkajoči kalij pa s 175 kg (70 X 100 :40), zaokroženo 200 kg kalijeve soli. Vidimo, da moramo pri 300 stotih hlevskega gnoja dodati na hektar še 350 kg Tomaževe žlindre in 200 kg kalijeve »oli (t. j. 550 kg umetnih gnojil). Tretjo parcelo v velikosti enega hektara smo humiflcirali s podorom rdeče detelje. Rdeča detelja nam je razen s humusom pognojila zemljo tudi še s 120 kg čistega dušika, 22 kg čistega fosfora in58 kg čistega kalija. Do dovoljnega gnojenja nam manjka še 30 kg čistega dušika, 128 kg čistega fosfora in 242 kg Čistega kalija. Manj, kajoča hranila bomo dodali s 159 kg (30 X 100 : 20) 20'/. apneno amonijevega solitra, s 750 kg (128 X 100 : 17) Tomaževe žlindre in 600 kg (242 */. 100 : 40) 40*/. kalijeve soli, t, j. razen podora še 1500 kg umetnega gnojila na hektar. S podorom smo sl torej prihranili 900 kg umetnega gnoja na hektar. S temi primeri In podatki o odstotkih čistih hranil v posameznih naravnih ln umetnih gnojilih, ki so navedeni v moji knjigi »Sodobno vinogradništvo« (Založba Kmečka knjiga), si lahko prav vsak za vsak posamezni primer Izračuna potrebno količino naravnega in umetnega gnoja za vsako vinogradniško parcelo. Uporabljali bomo umetna gnojila, ki so najcenejša, pri čemer ni važno, koliko nas stane kilogram umetnega gnojila, am-pak koliko nas stane kilogram čistega dušika, fosfora in kalija, kajti le čista hranila potrebuje trta za hrano. Opozoriti moram tudi na to, da Je treba vinograd redno gnojiti vsako leto, kajti trta troši hranilne snovi prav tako vsOko leto (n. pr, poljedelci koruzi, krompirju in pšenici tudi gnojijo vsako leto). Misel, da če s' letos gnojil, drugo leto ni treba, je zgrešena. Nihče ne da toliko gnoja, da bi ga kaj ostalo v zemlji za prihodnje leto. Vemo pa tudi, da se na primer z dušikom sploh ne da gnojiti na zalogo, ker se v enem letu, če ga rastline ne porabijo, lz zemlje Izpere. Le s fosforom In deloma s kalijem lahko gnojimo na zalogo, toda fosfor nam rad preide v netopno obliko, kalij pa se tudi delno iz-plra. Mnogi grešijo, ko mislijo, da mladih vinogradov do rodnosti ni treba gnojiti. To je velika napaka, ki Ima za posledico, da mlad vinograd životari In nam zato zelo pozno zarodi, mnogo trt tudi propade. Zato moramo mlade vinograde redno gnojiti enako kot stare od 2,'leta po sajenju. Čeprav mlad vinograd še ne rodi, pa ustvarja les, za katerega vemo, da gre 701/« hranilnih snovi. Količine dušičnatlh umetnih gnojil je bolje trositi v dveh do treh obrokih v časovnem presledku dveh mesecev. Na ta način se umetno gnojilo bolje Izkorišča In bolje učinkuje. Tudi fosforna in kalijeva umetna gnojila priporočajo zaradi boljšega izkoriščanja trositi v dveh obrokih, kar povečuje uspeh gnojenja. Ca« gnojenja je od jeseni, ko listje odpade, pa do meseca Julija. Naravna In težko topljiva umetna gnojila spravimo v zemljo v jeseni, pozimi ali zgodaj spomladi (pred vegetacijo), lahko topljiva umetna gnojila (na primer apneno amonijev soliter ali čilski soliter) pa v začetku vegetacije. Vse vrste gnojil raztrosimo enakomerno po vsem vinogradu, ker se sesalne korenine trte razprostirajo daleč od debla trte. Prav tako moramo vse vrste gnojil v zemljo zakopati, zato Jih trosimo pred zimsko ali pomladansko obdelavo. Le lahko topljiva umetna gnojila (apneno amonijev soliter, čilski soliter), ki jih trosimo navadno med vegetacijo, smemo izjemoma trositi po površini (ki pa ne sme biti zapleveljetna), ne da bi jih podkopall. Ponekod se sicer na drugače zdravem ln zadostno gnojenem trsju pokažejo na listju med vegetacijo razne pege. Vse take primere je treba dati v preiskavo Kmetijskemu inštitutu v Ljubljani, kajti pojav takih peg lahko povzroči pomanjkanje tako imenovanih blogenth elementov, kot so magnezij, železo, žveplo, silicij, klor itd. Glede teh elementov namreč ni mogoče dati vnaprej kakih pavšalnih norm, ker Jih Je v zemlji navadno dovolj in zato ne pridejo v poštev pri rednem obroku gnojenja. Treba Je zato za vsak posamezni primer posebej ukrepati, in to je mogoče le s pomočjo analize, ki jo Izvrši Kmetijski inštitut v Ljubljani. Poudarjam pa da so tl znalci sumljivi le v normalno gnojenem vinogradu, kajti tudi pomanjkanje dušika povzroča bledo Ustje, pofhanikanje fosfora rdečilo na žilah, pomanjkanje kalija pa rdečilo na robovih listov. Zeltm našim vinogradnikom, da bi z rednim gnojenjem vsako leto dosegli takšen pridelek kot letos ln upam, da jim bodo navodila (»4 ta* v veliko pomoč. TIT | ZGODBA OD ROBU | Ilija Sergejevič Peplov in njego a žena Kleopatra sta stala ea vrati in napeto prisluškovala. Iz male sobe na drngi strani fta slišala ljubezensko izjavo med njuno hčerko in učiteljem okrajne šole Sčupkinom. •Kdaj bo,« je šepnil Peplov; tresel se je od nestrpnosti in Si mel roke. »pazi Vetrovna, brž ko začneta govoriti o čustvih, snemi takoj z zida podobo in pojdiva blagoslavljat... Ujameva ja... Blagoslov je svet in nepreklicen .,, Tedaj se ne izmaže, pa čeprav vloži tožbo.« Izza vrat se je slišal tale pogovor: »Pustite to navado,« je govoril ščupkin, prižigajoč sl cigareto. »Jaz vam sploh nisem pisal pisem!« »No, seveda! Kakor da ne bi poznala vaše pisave!« se je Smejala deklica s prisiljenim glasom in se neprestano pogledovala v ogledalo. »Takoj sem vedela, kako ste čudni. Pisanje učite, sami pa pišete kakor kokoš! Kako učite pisati, ko sami Slabo pišete?« »Hm, to nič ne pomeni. Pri pisanju ni glavno pisava, glavno Je, da se učenci ne izpozabijo. Tega udariš z ravnilom po glavi, onega daš klečat. Pusto opravilo! Nekrasov je bil pisatelj, a če prav ^ogledam, kako je pisal. V zbranih spisih je pokazal to njeg' rokopis.« »1» je bil Nekrasov, a to ste vi (vzdihne). Pisatelja bi z veseljem vzela. Ta bi mi neprestano na pamet pisal stihe!« »Stihe vam tudi jaz lahko napišem, če želite.« »O čem lahko vi pišete?« SMOLA »O ljubezni... o čustvih ... o vaših očeh... Prečitate, pa boste omamljeni. Solze se vam ulijejo! A če vam napišem poetične verze, ali mi daste poljubiti ročico?« »Prava reč!... Takoj jo lahko poljubite.« Sčupkln je skočil pokonci, izbuljil oči in se sklonil nad roko, dišečo po jajčnem milu. »Snemi podobo,« je velel Peplov, dregnivši z laktom svojo ženo. »Pojdiva! Hitro!« Niti sekundo se obotavljajoč, je Peplov odprl vrata. »Otroka,« je spregovoril, dvigajoč roke in mežikajoč s solznimi očmi. »Gospod vaju blagoslavlja, otroka moja... Živita, plodita se, množita se ...« »Tudi jaz ... tudi jaz vaju blagoslavljam ...« je izgovorila mati, jokajoč od veselja. »Bodita srečna, draga moja! O, edino nad o mi jemljete,« se je obrnila k Sčupkinu. »Ljubite mojo hčerko, pazite nanjo!« ščupkin je odprl usta od presenečenja. Napad staršev je bil tako nenaden in drzen, da ni mogel lzpregovoriti niti besedice. »Ujeli so me!« je pomislil, mroč iz strahu. »Ostane ti zdaj samo še rakev, dragec! Ne uideš ji!« In pokorno je sklonil glavo, kakor bi hotel reči: Vzemite, premagan sem. »Bla-blagoslavijam...« je nadaljeval oče, in tudi zajokal. »Natašenka, hčerka moja ... stopi poleg mene ... Petrovna, daj DVOJE POSNETKOV Z ANTARKTIKE — Eden izmed ameriških pomorskih inženirjev zapušča šotor v poljskem taboru in odhaja na delo (slika zgoraj). In še pogled na enega izmed velikih zalivov na vzhodni obali Antarktike, ki pomeni velik uspeh za ameriško ekspedicijo podobo... Tedaj pa je oče nenadoma nehal jokati in obraz se mu je od jeze skremžil. »Neroda,« je srdito rekel ženi. »Tvoja glava je neumna! Mar je to sveta podoba?« »Oh, vsi svetniki!« Kaj se je zgodilo? Učitelj pisanja je boječe dvignil oči in videl, da je rešen: mati je bila v naglici snela s stene namesto svete podobe portret pisatelja Lažnečnikova. Očka Peplov in njegova žena Kleopatra Petrovna sta s portretom v rokah stala tu v veliki zadregi, ne vedoč, kaj naj storita, kaj naj govorita. Učitelj pisanja se je okoristil s to zmedo in pobegnil.« A. P. CEHOV Pol ure obupa • Pol ure obupa • Pol ure obupa • Pol ure obupa BEIM Ponoči, 21 maja, je živo srebro v toplomeru naglo padlo. Bilo je temno kot v rogu. Navzlic temu sem se odločil, da se splazim na vrh svoje kolibe, ki je bila zgrajena iz debelih desk in postavljena v globoko izkopani luknji v snegu, tako da je bila vzporedna s tlom. Ven sem prišel skozi izhod, ki je bil zaprt s premičnimi vrati, ki so bila podobna vratom, ki navadno drže v kleti: odpirala so se navzgor. V zraku je bilo čutiti, da se bliža nevihta. Veter je bi! čedalje hujši. Slišal sem zamolkli zvok radijske antene in žic, ki so povezovale vetromer. Pogledal sem na papir, na katerega je priprava zapisovala smer vetra. Na njem nisem opazil ničesar drugega kot veliko piko. Nevihta je povzročila kratek stik v vetro-meru, ki je bil spojen z grafikonom. Treba je bilo popraviti kontakte. Komaj sem dvignil vrata. Z nogo sem udaril vanje, da so padla spet na svoje mesto.. , Znašel sem se na prostem. Veter je pihal, kakor da bi hotel s svojo močjo uničiti vse živo na površini. Zaščiteno mesto z inštrumenti sem našel šele, ko sem z glavo udaril obenj. — Deset milijonov »vragov« me je bodlo s svojimi ostrimi vilami! Sele zdaj sem se zavedel, da je bila velika neumnost sploh misliti, da bi lahko v takšnem vremenu karkoli popravil. Obrnil sem se. se prepričal, da stojim nasproti temni gomili, ki je označevala streho moje kolibice, in stopil proti njej. Dokopal sem se do vrat. Z okovanimi čevlji sem poskušal odstraniti z njih led, da bi se laže odprla. Toda to ni pomagalo. Prijel sem za ročico, najprej z eno roko, nato z obema. Vrata niso popustila. Priznam, da se me je lotila panika Razuma je zmanjkalo. Na ta kvadratni meter sem se vrgel kot norec. Z rokami sem udarjal Po njih, jih grebel, da bi z njih odstranil zmrznjen sneg, ko pa mi je zmanjkalo moči, sem na trebuh padel nanje in spet grebel, grebel, dokler mi prsti niso zmrznili. Tedaj sem dejal sam sebi: »Prekleto budalo, prekleti norec! Tedne si se bal, da boš zatrpan v kolibici! Sedaj.., sedaj si zaprt izven nje!« Na nesrečo nisem bil niti dobro oblečen. — Bil sem brez dvojnega volnenega oblačila. Samo pol metra pod menoj pa je bil raj: toplota, hrana, orodje in vse tisto, kar je ustvarjalo kom-fort v tem snežnem peklu. Vse to je bilo oddaljeno za dolžino ene same roke, deset centi- V___________________________________________________ metrov debel les pa se je zaklel proti meni in me tako odrezal od raja! Na pol zmrznjen sem začel gomazeti okoli strehe, ki je bila komaj nekoliko više od tal. Nenadoma sem občutil nekaj okroglega in hladnega. Oprijel sem z obema rokama. Ventilator! Odprtina ventilatorja! Sam ne vem, zakaj sem pokleknil in prislonil obraz na to odprtino. Povsem nagonsko. To me je spravilo k zavesti. V sobi se ni ničesar videlo, samo motna svetloba je razsvetljevala pod, toplina pa je božala moj obraz. Se vedno klečeč sem obrnil hrbet proti nevihti in z naporom začel razmišljati, kaj naj storim. Ko bi vsaj imel nekaj, s ičinier bi lahko vsaj nekoliko kopal. Tako hi laže premagal vra- •« ta. Pipa v žepu je bila prva Ideja Pozabil sem na čas in kopal kakor neumen . s pipo! Ali si lahko zamislite še bolj tragičew< prizor? Sam človek v ledeni pustinji, ko s pipo koplje debelo oledenel in zasnežen pokrov. Lopata! V edinem svetlem trenutku, ko so možgani normalno delali, sem se spomnil, da sem nekega dne pozabil ob kolibi lopato. Samo ta bi bila lahko rešitev. Toda, kako naj jo najdem v tej beli grozi? Ulegel Sem se na trebuh in se vlekel okoli kolibe. Noge so se dotikale roba strehe. Z njimi sem udarjal po ledenem snegu, ki je obkrožal rob strehe in je bil malo izbočen. Upal sem, da bom z nogo udaril ob lopato... Ne vem, kolikokrat sem obšel kolibo. Vem samo to, da sem bil že povsem brez upanja, ko me je v členku desne noge nekaj zabolelo. Udaril sem ob nekaj trdega. Ko sem opazil držaj lopate, ki je nekoliko gledal iz snega, sem se raznežil. Objel sem to drago, zavrženo lopato in jo privlekel do vrat. Držaj je bil — na sreče — dovolj ozek, da je šel pod ročko na vratih. Potegnil sem z vso močjo. Zaman. Še enkrat. Nisem imel dovolj moči. Tedaj sem po vseh štirih zlezel ped držaj lopate in se s hrbtom uprl vanj kot konj. ko se dviga iz blata. Vrata so najprej zlomila zmrznjen sneg, nato pa se odprla. Skotalil sem se v hodnik in nato v sobo Slaba svetloba in toplota sta mj vrni’ * moč. Začel sem razmišljevati. Kako lepo, prekrasno je bilo v tej mali sobi! E. BYRD ____________________________________________________V r DROBNOGLED 30.0(111 KM DALEČ. — S pomočjo največjega teleskopa na svetu, ki ga Imajo v Kaliforniji, bi lahko videli plamen navadne sveče v oddaljenosti 30.000 kilometrov, SMRT ZARADI KAC. — S pomočjo posebnih anket M) izračunali, da umre vsako loto na svetu zaradi kačjih ugrizov približno 40.000 ljudi. Največjo številko doseže Indija s 25.000 mrtvimi. DOLŽINA DNEVA. Poznamo letne čase in različno dolžino dne v njih. Kako pa je bilo na Zemlji pred dvema milijardama let? Takrat je dan na njej trajal samo štiri ure. HOLANDIJA IN REKORDI. — Holandija je nosilka dveh razveseljivih rekordov. Ima najnižji odstotek umrljivosti na svetu In niti enega nepismenega iznad šest let starosti. PREIZKUSNE MIŠI. — V ZDA preizkusijo na 1 milijonu miši nad 40.000 raznih zdravil v okviru Iskanja učinkovitega sredstva proti raku. Doslej so preizkusili 70.000 kemičnih sestavin, od katerih se Jih je 400 do 600 Izkazalo, da so vredne nadaljnjih raziskovanj in poizkusov. ŠTIRILETNI VELIKAN. — V Kazakstanu v ZSSR živi neki štiriletni deček, ki ima 50 kg, ali 1,80 kg več teže kot njegova 24-let-na mati. Ob rojstvu Je deček tehtal okrog sedem kilogramov. Je izredno Inteligenten In tudi močan Brez vidnega naipora lahko dvigne 16 kg težko breme. V . J AKTIVNO OGLJE ENA IZMED SENZACIJ NA LANSKI RAZSTAVI KEMIJE V NEW VORKU JE BIL PRO ŠTOR IZ PLASTIČNE MASE, V KATEREM SO RAZSTAV LJAVCI NAMESTILI NEKAJ ŽIVALI, Ki SO ZNANE PO NEPRIJETNEM SMRADU. OBISKOVALCI RAZSTAVE SO LAHKO VDIHAVALI ZRAK IZ TEGA PROSTORA. NATO SO JIM PONUDILI FILTER, V KATEREM SO BILA MAJHNA Črna zrna. s tem filtrom niso veC Čutili nobenega SMRADU, AMPAK SO VDIHAVALI POVSEM SVEŽ ZRAK. S to atrakcijo so hoteli obiskovalcem prikazati, kako deluje »aktivno oglje«, ki ima med drugim tudi to lastnost, da iz zraka odstranjuje duhove. Aktivno oglje ali kakor ga popularno Imenujejo »molekulama goba«, je ena od pomembnih iznajdb kemije. Do prve svetovne vojne je bil to le proizvod, ki je presenetil strokovnjake. Dobili smo ga z izgorevanjem Lupine kokosovega oreha in drugih plodov s podobnimi lupinami. Pri temperaturi 900 stopinj Celzija in z večkratno porabo vodne pare so se leseni deli lupine spremenili v dragoceno »aktivno oglje«. Prvič so to aktivno oglje uporabili za Izdelavo prve plinske maske. Do uporabe aktivnega oglja za široko potrošnjo pa je prišlo šele tedaj, ko je bila neka velika tovarna usnja prisiljena prenehati z delom. Neprijetni smradovi, ki nastajajo pri predelovanju kože, so cku-ževali zrak celo v precejšnji oddaljenosti od tovarne. Razen tega pa je bilo tudi v notranjosti zgradbe nevzdržno, ker je bil smrad tako močan, da je bilo nemogoče dihati, Delavc: so dobili razne bolezni in so se končno odločili poiskati zaposlitev drugje. Tu pa so priskočili na pomoč proizvajalci aktivnega oglja, ki so izdelali naprave, s katerimi so povsem odstranili tudi najmanjšo sled smradu. Po tem uspehu se uporaba aktivnega oglja naglo razširja. Take sisteme ventilacije so uvedli v vse večje tovarne. Pa tudi v prostore Združenih narodov, v gledališke ln koncertne dvorane v Ameriki. Glasba H. C. Robbins Landon, 32-letni učenjak, ki zbira material *a novo Haydnovo biografijo. Je v arhivih Madžarske nacionalne biblioteke v Budimpešti nepričakovano našel večje število doslej neznanih Haydnovlh kompozicij. Gre za arije, ki jih Je Joseph Hayden »komponiral kot dvorski muzik vojvode Ester-hazyja. Z njimi je »osveževal« opere drugih skladateljev. Landon je nadalje »poročil, da imajo v Madžarski nacionalni biblioteki še več desetin originalnih rokopisov Haydnovih oper. TIHOTAPEC V MINISTRSTVU Predsednik italijanske vlade in minister zunanjih poslov Fanfanl je napravil v palači Chiggi velike spremembe: na odgovorna mesta je postavil nove ljudi. Nezadovoljneži pa se — kakor piše neki opozicijski list — iztaknili, da je med novimi ljudmi v vladni palači na položaju namestnika generalnega direktorja personalne službe neki Conti, ki je pred tremi leti povzročil v carinarniški službi grdo afero zaradi — tihotapstva! Bil je diplomatski kurir, ki je izkoristil svojo imuniteto s tem, da je v svoji prtljagi prenašal preko meje prepovedane reči. Bil je aretiran, a za njega javnost ni vedela, dokler se ni znašel na visokem položaju ... NA VRSTI £0 FILMSKI IGRALCI Po čistki, ki so Jo v ZSSR napravili v športnih organizacijah zaradi pojavov nemorale, pijančevanja in še drugih pregreh, je sedaj na vrsti filmski svet. Tantkaj so. kakor poroča organ ministrstva prosvete »Sovjetskaja Rosija«, izključili nekaj umetnikov iz strokovnega združenja zaradi »vedenja, ki je nespodobno za sovjetsko moralo«. Dve igralki, OkunjevskaJa in Jamatova, je milica zaprla zaradi izzivanja škandalov. Omenjajo se še drugi filmski umetniki. Ne poročajo pa še, kdo je kriv za tako situacijo... VESELI GODEC Gabriela je bila zmedena. Agenti praviloma ne smejo poznati pravih imen svojih sotovarišev. — Od kod veste, da sem menjala izraz obraza? Čemu me kličete s tujinj imenom? Knjigarnar vzame iz svoje denarnice dve fotografiji. Na eni je bila Gabriela, na drugi Louise Plotzek. Da bi bila ironija večja, je Gabriela brala na drugi fotografiji: Louise Plotzek, tajnica, rojena na Dunaju 20. 12. 1915. Zvedela je, da je knjigarnar dobil fotografiji od Pierra. — Kakšna neumnost!... Takoj zbrišite to beležko! — je vsa srdita ukazala -Gabriela. — Ne skrbite... saj jih bom uničil. Zmeraj sem se podrejal »Zelenemu plašču«. Pa tudi v bodoče bom venomer rad delal z »Zelenim plaščem«. Po tem nič kaj zaželenem presenečenju je Gabriela Imenovala knjigarnarja »Neumnež«. Tako je bilo ime nekega angleškega šlagerja. Petnajst dni kasneje je »neumnež« kupil voziček in nanj strpal knjige. Tako je s svojo potujočo knjižnico odšel na trg Tirpitz, kjer je bil nemški generalštab. Sem so prihajali agenti in z nedolžnim obrazom kupcev starih knjig neopazno dajali v tri specialne knjige svoja poročila. Te knjige so imele samo platnice. Ko je zvečer knjigarnar končal »delo«, je vso došlo pošto odnesel v Gabrielino stanovanje. Mreža je odlično delala — vse do tragičnega dne 25. julija 1942. leta. DRAMA 25. JULIJA Agenti, ki Eh zbirali podatke, niso nikdar smeli v Rankestrasse, kjer je bil Gabrielin urad. Mnogi sploh niso vedeli, da je v tej ulici kak urad za izseljence. Dru- PUST0L0VSCINE FRANCOSKE VOHUNKE GABRIELE DE X 0 Zeleni plaši gi člani mreže pa sploh niso smeli podtikati svojih poročil v »neumneževe« stare knjige, marveč so jih morali prinesti Gabrieli. Samo Barbara je vedela za biro in za knjigarnarja. Toda 25. julija je imela Barbara težak dan. S svojim najnovejšim ljubčkom — letalskim poročnikom, se je sporekla. — Barbara je napravila veliko napako, ker se je zaljubila in tajfo težko obvladala svoje obnašanje. Tega dne, vsa nesreča zaradi prepira, je povsem pozabila, da mora odnesti v Rankerstrasse neka zelo važna sporočila, ki so prikazovala namestitev nemških čet v okupacijskih deželah. Posebno važno je bilo sporočilo, došlo iz jugovzhodne Evrope. Ko se je spomnila svoje' naloge, je takoj odšla v Rankerstrasse. Vedela je, da jo bodo ošteli zaradi zamude. Samo tega se je še manjkalo!... Toda glej, na trgu še vedno »dela« knjigarnar. Mnogo bolje bo, če da pošto njemu. Vedela je, da bo Gabriela še tisti večer uredila poročila in Jih poslala v Pariz, kjer jih že težko pričakujejo. Sicer pa ni tako nobene nevarnosti, ker t>o »neumnež« čez nekaj minut zaprl svojo knjižnico. Prišla je k vozičku. Neki človek je listal po knjigi. Skrivaj je vrgla svoje po- ročilo v liste ene izmed knjig, za katero je mislila, da je ena izmed tistih, kamor vlagajo svoje podatke ostali agenti. »Neumnež« Je bil zavzet z drugim delom in ni opazil, kaj počne Barbara. Ko je vtaknila poročilo v knjigo, je rekla »neumnežu«: — Skoda, toda ničesar nisem našla zame. Knjigarnar je bil lznenaden, kajti pravkar je slišal domenjeno geslo od agenta, ki doslej ni delal z njim. Toda to se venomer dogaja, da pride kak nov agent. »Neumnež«, sl je del sam pri sebi, da bo vprašal o tem Gabrielo. Misleč, da je Gabriela vtaknila svojo pošto v eno izmed treh knjig brez vsebine, se Je pripravil, da bi zaprl knjižnico. Medtem pa se je vozičku približal neki vojak in začel gledati posamezne knjige. Slednjič je vzel Dickensov »Piknikov klub«. »Neumnež« je bil nervozen. — Kaj počne ta kurir, ki je pravkar prišel iz poslopja generalnega štaba? ... Vojak je nekaj časa listal, nato plačal in odšel. S tem se je zapela nesreča. Vojak je takoj, ko je prišel'v poslopje generalnega štaba, začel brati knjigo. Kmalu je našel dva lističa, gosto izpisana z nerazumljivimi številkami. Takoj je posumil in obvestil o tem svoje predstojnike. « Nekoliko hipov kasneje so generalni štab, Gestapo in, kontraobveščevalna služba dali znamenje za alarm. Niti pol ure ni poteklo, odkar je »neumnež« zapustil svoje delovno mesto, ko so mu prišli na sled. V trenutku ko Je šel preko trga Denhof, mu je neki vojaški tovornjak preprečil pot. Drug mu je prišel za hrbet. »Neumnež« je spoznal, da ni rešitve. Segel je v desni žep, toda prepozno. Neki vojak je skočil nanj in ga s, silnim udarcem zbil na tla. Pripetljaj pa so medtem videli francoski agenti. Zahvaljujoč se Gabrielini previdnosti, sta »neumneža« vedno spremljalo dva agenta. Eden ga je spremljal ravno preko trga Denhof. Ko je vjdel, kaj se dogaja, je brž stekel do naj bližjega telefona in o vsem obvestil Gabrielo in »carja«. — Moje fotografije!... »Neumnež« ima moje fotografije! Takoj Jih moramo najti. Agent ni vedel, za kaj gre, vendar je rekel: — Treba bo torej preiskati »neumneže-vo« stanovanje. Takoj grem tja, vi pa pridite z avtom, da boste videli, če je kdo pred hišo. »Neumnež« je bil toliko previden, da ni imel v stanovanju nobenega »gradiva«. Toda Gabriela je vedela, da morajo biti nekje njene fotografije. Co bodo prišle v roke Gestapa, je njena kariera končana. Silno naglo je listala po knjigah In po pisalni mizi. Vsak hip bo Gestapo obkolil hišo! Minute so tekle. Nič... Toda, glej: Iz neke knjige je padla na tla fotografija Gabriele de X. Druge fotografije ni našla. In ravno na tisti je bilo na hrbtni strani zapisano tisto, po čemer bi jo Ge- > stapo takoj spoznal... Kaj storiti? Iz premišljevanja jo predrami zvonec telefona. Gabriela in agent se spogledata. To je star trik Gestapa — pokličejo po telefonu, da bi videli, če je kdo v stanovanju, toda ali se je »neumnež« tako hitro predal? Ne, to ni mogoče. Gabriela vzame slušalko. Z druge strani žice se- sliši neki glas: — Spomni sel Ali je to past? NI. Glas govori: — Ali vam je morda potrebna naša odlična hrana za pse — »Pearl Ackar«? Bil je torej neki prijatelj ... Končno je spoznala »carjev« glas. Mirno, kot da se ni ničesar pripetilo, je poveljeval: — Takoj v skrivališče (carjev urad na Lichtenfeldstrasse). Vzemite taksi in govorite z berlinskim naglasom. Lase stisnite pod klobuk in se delajte, kot da vas boli zob. Ruto ali šal preko obraza, fiz taksija izstopite pred Številko osemdeset. Vaš kolega že ve, kam naj se skrije. »Neumnež« Je bil zares toliko nepreviden, da je imel pri sebi fotografijo Louise Plotzek. Pri prvem zasliševanju jo je poskušal uničiti, toda s tem je opozoril nase. Fotografijo so mu vzeli, na katero je »neumnež« pripisal: »Miker, Rankerstrasse. Nad. sledi