Poštnina plačana v genu.....
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
9.
kos.
V LJUBLJANI, dne 21. junija 1930.
Letnik
L
VSEBINA:
28. Uredba o ocenjevanju uslužbencev ministrstva za notranje posle, uslužbencev obče uprave na področju banovin in uprave mesta Beograda in banovinskih uslužbencev.
29. Uredba o prejemkih uradnikov in ostalih uslužbencev državnih in banovinskih bolnic v naravi.
30. Pravilnik o prijavljanju nalezljivih bolezni in o zbiranju podatkov o njih gibanju.
31. Pravilnik o izvedbi del za asanacijo vasi.
32. Pravilnik za opravljanje višjega državnega strokovnega izpita davčnih uradnikov.
33. Razne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
28.
Na podstavi člena 99. zakona o notranji upravi, člena 78 zakona o civilnih uradn.kih in ostalih državnih uslužbencih in § 23. zakona o banski upravi ter v sporazumu z resornimi ministri predpisujem
Uredbo
o ocenjanju uslužbencev ministrstva za notranje posle, uslužbencev obče uprave na področju banovin in uprave mesta Beograda in banovinskih uslužbencev.*
CL 1.
Uslužbenci ministrstva za notranje posle in uslužbenci obče uprave na področju banovin in uprave mesta Beograd, kakor tudi uslužbenci, ki so na računu banovinskih proračunov, se ocenjajo po zadevnih predpisih iz VI. poglavja zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, členu 99. zakona o notranji upravi, §§ 23. in 34. zakona o banski upravi in § 51. uredbe o ustrojstvu in delokrogu uprave mesta Beograda ter po ostalih zakonskih predpisih, kadar se daje ocena o začasnih uslužbencih in kadar se daje letna ocena za ostale uslužbence. Uradniki, višji od 4 a skupine I. katgorije, se ne ocenjajo.
Člen 2.
Ocenjajo pristojne, z zakonom ustanovljene komisije, oziroma resorni ministri.
Banska komisija se sestavi pri vsaki banski upravi za dotično banovino in pri upravi mesta Beograda za njeno upravno področje.
* »Službene novine« kraljevine Jugoslavije z dne 30. maja 1920., št. 120/XLIV.
Centralna komisija se sestavi pri vsakem resornem ministrstvu.
Kadar se daje letna ocena, se mora sklep komisije glasiti za vse uslužbence, da je uslužbenec »odličen«, ali »prav dober«, ali »dober«, ali »slab«.
Za presojanje pritožb zoper ocene banskih komisij, oziroma komisij pri upravi mesta Beograda, je pristojna centralna komisija.
Glede izključevanja in izločanja članov komisije se uporabljajo skladno predpisi zakona o civilnem sodnem postopku.
Sestava komisije se objavi uslužbencem dotične banovine — oziroma področja uprave mesta Beograda — oziroma ministrstva.
Člen 3.
Starešinska poročila se pripravljajo za uslužbence, ki se ocenjajo letno, tako da se zbirajo in beležijo v teku leta o vsakem uslužbencu posebej potrebni podatki ter se na koncu meseca junija in decembra uredijo zbrani podatki; na njihovi osnovi se napravi starešinsko poročilo ter se vpišejo vanj tudi druge opombe o tem, kar je potrebno za ocenjanje.
Za začasne uslužbence se zbirajo in zabeležujejo med letom potrebni podatki, kakor tudi za druge uslužbence, in se vpišejo v starešinsko poročilo šele ob koncu začasne službe.
V starešinsko poročilo se vpišejo tudi podatki o disciplinski odgovornosti uslužbencev.
Člen 4.
Starešinsko poročilo se napravi v dveh izvodih, eden za komisijo, drugi pa za dotično pristojno oblastvo.
Ako je treba, bodisi z ozirom na pripombe uslužbenca, bodisi po lastnem mnenju, sme komisija odrediti tudi potrebno preiskavo.
Člen o.
Zbirajoč podatke za starešinsko poročilo o uradniku, mora starešina pristojnega oblastva posebno paziti na naslednje:
t. gledč strokovne izobrazbe uradnika:
a) ali pozna veljavne predpise svoje službe, in kolika je njegova obča pravna in strokovna izobrazba; al: ima smisel za hitro in pravilno razumevanje in razsojanje v vprašanjih svoje stroke;
b) kako zna uporabljati predpise na konkretne primere; kako so mu dela ocenjena pri razsojanju od pristojnega oblastva;
c) ali ga zanima stroka in služha in ali sledi znanstvu vobče;
č) ali se je izkazal s kakim delom v službi ali zunaj nje, praktičnim ali literarnim, ki bi kazalo na njegovo sposobnost;
2. glede delavnosti in marljivosti uradnika:
a) ali je v delu produktiven; ali izvršuje dela pravočasno;
b) ali je točen in pazljiv v delu; ali so njegova dela čista, skrbno in premišljeno delana, stilistično in jezikovno dobra;
c) kakšen je v prihajanju v službo; kakšen red vzdržuje v svoji pisarni;
č) ali ima potrebno energijo in iniciativo v mejah svoje pristojnosti;
3. glede vestnosti in zanesljivosti uradnika:
a) v koliko kaže poseben nastroj nasproti družbi in državi; ali zastopa državne interese in interese službe resno in odločno; kakšno avtoriteto uživa;
b) ali je v poslovanju objektiven in pravičen nasproti vsem ali stoji pod kakimi vplivi;
4. glede službenega občevanja uradnika in njegovega vedenja v službi in zunaj nje:
a) kakšen ugled ima: kako se vede v službenem občevanju nasproti starešini, nasproti sebi enakim, podrejenim in nasproti narodu; ali ima potreben takt, potrebno ustrežljivost;
b) v kaki družbi ga je videti in v kakih javnih lokalih se giblje; kakšen je pri izpolnjevanju svojih obveznosti in pri njih izvrševanju; in vobče, kakšne posebnosti ga odlikujejo ali ponižujejo.
Clen 6.
Kadar se zbirajo podatki za starešinsko poročilo o uradniku, ki je starešina pristojnega oblastva, mora neposredno višji starešina poleg občih podatkov iz člena 5. paziti tudi na sledeče:
1. V koliki meri se zanima za potrebe naroda in za naloge uprave, ki mu je poverjena; kakšen je gle-dč zavzemanja iniciative; ali čuva javne interese, tudi kadar ne gre za stvari njegovega neposrednega delokroga;
2. v kakšnem stanju so poverjena mu oblastva glede njihove celokupne ureditve, dela in vzdrževanja reda v njih; ali poseča podrejena mu oblastva in organe in vrši, kakor je treba, potrebno nadzorstvo nad njihovim delom;
3. kako vrši starešinsko oblast in kakšno disciplino vzdržuje med podrejenimi mu organi: ali se zanima zadosti za njihovo izobraževanje;
4. ali v mejah svoje pristojnosti ustreza vsem svojim dolžnostim in kako; kakšna je avtoriteta oblastva v narodu.
Clen 7.
Po členu 99. zakona o notranji upravi in § 23. zakona o baneki upravi 9e mora ocena »odličen« predložiti v odobren je pristojnemu ministru, ako je ž njo ocenjen uradnik I. kategorije, ali ako so take ocene pogoj za eventualno dosego kakih pravic. V odobritev jo predloži tista komisija, ki je zadnja odločala o tej oceni.
Člen 8.
Kadar zbira podatke za starešinsko poročilo o zva-ničniku, mora starešina prostojnega oblastva paziti posebno na:
1. potrebno telesno sposobnost in zadostno spretnost za delo, za katero se uporablja;
2. poslovno znanje o organizaciji državne uprave, kakor tudi poznavanje predpisov o službi, ki jo opravlja;
3. vedenje, zanesljivost in marljivost;
4. vrsto poslov, ki jih je opravljal in s kakšnim uspehom.
Člen 9.
Kadar zbira podatke za starešinsko poročilo o slu-žitelju, mora starešina paziti na:
1. potrebno telesno sposobnost in zadostno spretnost za delo, za koje se uporablja;
2. pismenost in znanje predpisov, ki obstoje za njegovo poslovanje, kakor tudi za poznavanje pristojnih oblastev v kraju službe;
3. vedenje, zanesljivost in marljivost;
4. vrsto poslov, ki jih je opravljal, in s kakšnim uspehom.
Člen 10.
Četrti odstavek člena 2. o stopnjah ocene ne velja, kolikor je drugače določeno z zakonskimi predpisi, izdanimi z zakonom o banski upravi.
Člen 11.
Ta uredba stopi v veljavo, kadar se objavi v »Slu^ benih novinah«.
Priporočam, da se postopa po tej uredbi.
V Beogradu, dne 17. maja 1930.; br. 26881.
Predsednik ministrshega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja divizijski general: Peter Živkovič s. r.
Na podstavi § 24. zakona o bolnicah predpisujem v sporazumu z ministrom za finance
Uredbo
o prejemkih uradnikov in ostalih uslužbencev državnih in banovinskih bolnic v naravi.*
§ 1
Pravico do brezplačnega stanovanja v naravi in do hrane za sebe in za rodbinske člane po režijski ceni imajo (§ 24. zakona o bolnicah):
1. v bolnicah z nad 300 posteljami: upravnik, ekonom, tehnični uradnik in skladiščnik;
2. v bolnicah s 150 do 300 posteljami, ekonom in skladiščnik;	'
3. v bolnicah s 50 do 150 posteljami: ekonom.
§ 2.
V vseh bolnicah brez ozira na število postelj imajo sekundarni zdravniki pravico do brezplačnega stanovanja v naravi, do hrane pa po režijski ceni.
§ 3.
V vseh bolnicah imajo pravico do brezplačnega stanovanja in brezplačne hrane dežurni zdravniki za čas službe, bolničarsko iu strežno osebje pa stalno.
§ 4.
K bolničarskemu osebju spada celokupno pomožno bolnično osebje za negovanje bolnikov: sestre strežnice, sestre bolničarke, bolničarji, ki so dovršili strežniško strokovno šolo ali bolničarski tečaj z opravljenim izpitom, kakor tudi babice in vse pomožno osebje, zaposleno v bolniških sobah, dvoranah za operacije in laboratorijih, rentgeneloških kabinetih, bolničnih ambulato-rijih za pregledovanje in zdravljenje in v ostalih zavodih bolnice. K temu osebju spadajo po svoji vrsti tudi tisti bolnični uslužbenci, ki se v pomanjkanju šolanega strokovnega osebja za negovanje bolnikov ob postavitvi določijo za opravljanje strežne in bolničarske službe v bolniških sobah in prostorih, označenih v tem paragrafu, pa še nimajo dovršene strežne šole in bolničarskega kurza z izpitom.
§ 5.
K služiteljskemu osebju spadajo osebe, postavljene za vzdrževanje snage v bolniških prostorih, med bolniki, v dvoranah za operacije, laboratorijih in ambulato-rijih in zavodih bolnic ter v bolnični kuhinji pri pripravljanju jedil, v pralnicah, kopalnicah in pri centralnih napravah za električno razsvetljavo, kurjavo in de-sinfekcijo v bolnici, katerih služba je neobhodno potrebna za delo v bolnici, kakor tudi obrtniki, ki so zaposleni v bolničnih delavnicah za izdelovanje oblek, perila m obutve bolnikov, kakor tudi strokovni nadzorniki bol-ničnega vrtnarstva.
§ 6.
Izjemoma se smejo v državnih in banovinskih bolnicah, ki so nad 3 kilometre oddaljene od naselbin, dovoliti tudi drugemu osebju prejemki v naravi. (Člen 24.. III. odstavek, zakona o bolnicah.)
* »Službene novine< kraljevine Jugoslavije z dne 30. maja 1930., štev. 120/XLIV.
Za stanovanje po § 1. do 3. te uredbe se razumevajo prostori, ki so določeni za to pri gradnji bolnice, ali ki se pozneje zgrade zaradi tega, pridobijo ali predelajo. Za stanovanja se ne sinejo uporabljati prostori, namenjeni za nameščanje bolnikov ali za druge potrebe bolnice. Za neoženjene se sme dovoliti za stanovanje samo ena soba, za oženjene brez otrok največ dve sobi, za oženjene z otroki 3 do 4 sobe po številu otrok.
§ s
Osebje, ki ima v bolnici pravico do brezplačnega stanovanja in tam stanuje, ima pravico tudi do kurjave in razsvetljave.
, § 9-	-	r.
Osebje, ki dobi stanovanje po tej uredbi, ima pravico uživati ga z najožjo rodbino, samo ako so za stanovanja posebne zgradbe ali v bolniških zgradbah posebni oddelki s posebnimi vhodi.
§ 10	-v	>
Osebje, ki imš po § 24. zakona o bolnicah p ra vicu do stanovanja, mora plačati za njegovo uporabo stanarino po zakonu o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.	,,
§ H-
Osebje, za katero ni prostorov in mesta, da bi se jim dalo na razpolaganje za stanovanje, tudi ako ima po zakonu pravico do tega, ne more dobiti odškodnine v denarju za stanovanje, kurjavo ip razsvetljavo,,niti kurjave in razsvetljave v nars>’ i.
3 12.
Uslužbenec, ki nima pravice do stanovanja po zakonu, pa stanuje po naravi svojega posla v bolnici, mora plačati za uporabo stanovanja tisti znesek, ki se komisijsko ugotovi po vrednosti stanovanja.
§ 13.
Razporejanje in dodeljevanje stanovanj v bolnici, \ oziroma razvrščanje poedincev v posamezne prostore, določene za stanovanje, vrši upravnik bolnice.
§ 14.
V nobenem primeru ne sme uslužbenec, ki ima po zakonu brezplačno stanovanje in hrano, sprejeti koga v svoje stanovanje na bivanje, tudi ne začasno, niti dajati svoje hrane komu drugemu. To se nanaša glede hrane tudi na tisto osebje, ki dobiva hrano po režijski ceni.
-	§	15
Režijska cena za hrano se sme dovoliti ip dajati proti plačilu tudi ostalemu bolniškemu osebju, kakor zdravnikom, stažistom in volonterjem, lekarničarjem in njihovim pomočnikom in pripravnikom, laborantom, tehniškemu in obrtnemu osebju, kakor tudi pisarniškemu osebju. Prav tako se sme režijska cena za hrano dovoliti ženi in otrokom sekundarnega zdravnika.
§16.
Z režijsko ceno se razumeva vsota stvarnih stroškov za vse sestavne dele hrane, ki so predpisani za pripravo jedi po veljavnem bolniškem jedilnem listu, ter po cenah, po katerih jih nabavlja bolnica. Na te cene se i mora dodati 10% za stroške ob pripravljanju hrane, l kolikor se je jemlje iz bolnične kuhinje.
Hrana se ne sme nositi iz bolnice niti v naravi niti pripravljena.
Vratarji bolnice so pooblaščeni, da ustavijo osebe ob odhodu in da v sumljivih primerih zahtevajo pojasnila.
§ 18.
Nikdar se ne more za neizkoriščeno hrano v bolnici (za odsotnosti, vežbanja in slično) dati uslužbencu, ki ima pravico do brezplačne hrane, odškodnina, niti v denarju niti v naravi. Nasprotno uslužbenci, ki plačujejo za hrano režijsko ceno, v takih primerih za dotično dobo ne plačajo ničesar.
§ 19.
Te odredbe veljajo tudi za osebje iz § 15., zadnji odstavek, zakona o ustrojstvu socialne in zdravstvene uprave, ako je bolnica v sestavu higijenskega zavoda.
§ 20.
V državnih bolnicah, kjer so nameščene tudi klinike medicinskih fakultet, sme osebje fakultete iz § 4. dobiti stanovanje, ako je dana možnost iz § 9. To osebje sme dobiti tudi hrano v bolnici, ako fakulteta to zahteva, toda za hrano se plača režijska cena.
§ 21.
Drugi prejemki v naravi, ki niso predvideno s to uredbo, se ne morejo dovoliti.
§ 22.
Vnovčene zneske za režijsko hrano in za stanovanje obdržijQ bolnice za kritje teh izdatkov.
§ 23.
Ta uredba velja od dne objave v »Službenih novi-nah«, ko nehajo veljati odredbe člena 2. oddelka C pravilnika o posebnih dodatkih na plačo, v denarju ali v naravi civilnim državnim uslužbencem, DR br. 87.000, od dne 3. julija 1926.
V Beogradu( dne 9. maja 1930. S br. 10.292.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje: dr. M. Drinkovic s. r.
Strinjam se s to uredbo.
V Beogradu, dne 15. maja 1930. O. br. 23.474.
Minister za finance: dr. S. Šverljuga s. r.
30.
Na podstavi § 59. zakona o zatiranju nalezljivih bolezni predpisujem
Pravilnik
o prijavljanju nalezljivih bolezni in o zbiranju podatkov o njih gibanju.*
I.	del. — Prijava.
§ 1
Obvezno se morajo prijavljati na postavi klinične (Jiagnoze nastopne nalezljive bolezni:
* »Službene novine< z dne 28 marca 1930., štev. 71/XXV.
1. Cholera — kolera.
2. Pestis — kuga.
3. Febris flava — rumena mrzlica.
4. Variola vera — koze (osepnice) v vseh oblikah.
5. Typhus exanthematicus — pegavica.
6. Typhus recurrens — povratni tifus.
7. Febris typhoides — Typhus abdominalis — Pa-ratyphus — skupina tifuznih bolezni (vsak posebej), vročica, rdeči tifus, paratifus.
8. Dysenteria — griža.
9. Scarlatina — škrlatinka.
10. Diphtheria, Croup — davica.
11. Meningitis ceresbrospinalis epidemica — nalezljivo vnetje možganske mrene.
12. Encephalitis lethargica — dremavica.
13. Erysipelas — šen.
14. Malleus — smrkavost.
15. Tetanus — krčevita odrevenelost.
16. Anthrax — vranični prisad.
17. Lepra — gobavost.
18. Febris melitensis — malteška mrzlica in infekcije z Bangovim bacilom.
19. Lyssa ,rabies) — steklina.
20. Morbus Weyli — Weylova bolezen.
21. Poliomyelitis acuta — nalezljivo vnetje hrbteničnega mozga.
22. Febris puerperalis — otročniška mrzlica.
§ 2.
Po predpisih tega pravilnika se morajo prijavljati, čim nastopijo v epidemijski obliki, še:
1. Morbilli — ošpice.
2. Varicellae — ovčje koze ali norice.
3. Rubeola — rdečke.
4. Pertussis — dušljivi kašelj.
6. Febris Papataccii — Papataccijeva mrzlica.
6. Parotitis epidemica — mumps.
7. Grippe — hripa.
8. Dengue —.
§ 3.
Vsak primer bolezni, ki se morajo obvezno prijavljati, morajo takoj naznaniti pristojnemu zdravniku:
a) vsi zdravniki (državni, vojaški, samoupravni in privatni) iz svoje privatne prakse;
b) vse uprave sanitetnih ustanov (državnih, vojaških, samoupravnih in privatnih), ki se bavijo s pregledovanjem in zdravljenjem bolnikov, kakor: higienski zavodi, zdravstveni domovi, dispanzerji, ambulatoriji, bolniške blagajne i. sl. vsak primer, ki se pojavi v njih poslovanju;
c) uprave bolnic (državnih, vojaških, samoupravnih in privatnih) vsak primer z označbo, ali se je bolnik vzprejel v bolnico v negovanje ali ne in ali ga je poslal zdravnik ali je prišel sam.
§ 4.
Poleg tega so zavezane prijaviti vsak jasni ali sum-ni primer pristojnemu zdravniku:
vse strokovne osebe, zaposlene v zdravstveni službi (sestre, strežnice, babice, desinfektorji itd.) primere, za katere zvedo, ko so v službi izven svoje ustanove.
§ 5.
Ce v kraju ni občinskega zdravnika, morajo poslati občine v 24. urah, ko zvedo za nalezljiva ali sumna obolenja, prijave prvostopnemu oblastvu obče uprave.
§ «•
Obvezno prijavo navedenih obolenj odreja po § 2. oblastvo obče uprave druge stopnje na predlog pristojnega higienskega zavoda; zato mora ta stalno paziti po pristojnih zdravnikih na njih gibanje v svojem okolišu. Svoj odlok mora predložiti obče-upravno oblastvo druge stopnje centralnemu higienskemu zavodu in vsem banskim upravam. Ko prestane potreba, ukine prijavo oni, ki jo je odredil.
§ 7.
Higienski zavod, zdravstveni domovi in ostale usta nove javljajo vse primere obolenj, zasledene ob epidemiološkem preiskovanju in poslovanju, ki se morajo obvezno prijavljati, onemu pristojnemu zdravniku, v čigar okolišu se je ugotovilo obolenje.
Prav tako javljajo bolnice primere nalezljivih bolezni, vzprejete v bolnično nego, ki se morajo obvezno prijavljati, pristojnemu zdravniku onega okoliša, kjer je bolnik obole: ali od koder je prišel kot bolan.
§ 8.
Osebe in ustanove, naštete v § 3. pod a), b) in c), morajo odjaviti vsak prijavljeni primer, ki je bil v njih negi. če bolnik umre ali ozdravi.
Za bolnike iz § 4. morajo to izvršiti pristojni zdravniki
§ 9-
Vse prijave se pošiljajo pristojnemu zdravniku onega okoliša, kjer se je bolezen pojavila in od koder je bolnik prišel, po danem obrazcu (obr. št. 1, 2 in 3), najkesneje v 24. urah, ko se zve za bolezen, ob nevarnih boleznih (koleri, kugi, rumeni mrzlici, kozah, pegavici) pa takoj.
Prijave se lahko podajajo ustno, brzojavno ali telefonski; vendar pa se mora izpolniti tudi v tem primeru poleg take prijave predpisani obrazec ter poslati pristojnemu zdravniku.
§ 10.'
Predpisani obrazec izpolnjujejo v celoti zdravniki, Padar prijavljajo sami. Nezdravniki, ki predlože prijavo, izpolnijo vse točke razen onih, ki govore o diagnozi, o higienskih razmerah in sanitetnih ukrepih.
§ 11.
Pristojni zdravnik mora skrbeti, da ima zadosti predpisanih obrazcev, ter jih mora dajati brezplačno vsem. ki so zavezani prijavljati.
§ 12.
Pristojni zdravniki morajo takoj brzojavno naznaniti centralnemu higienskemu zavodu, banski upravi in higienskemu zavodu, v čigar okolišu poslujejo, vsak primer kuge, kolere in rumene mrzlice in vsak prvi primer koz in pegavice, za katerega zvedo ali sami ali iz prijave, kakor tudi vsako ugotovljeno epidemijo.
§ 13.
Pristojni zdravniki morajo voditi točno evidenco vseh prijavljenih primerov v posebej predpisanih knjigah (obrazec št. 4), dokler ne ozdravijo ali ne umro, 8 posebno pripombo, da so bili vzprejeti v bolnično nego.
§ 14.
V srezih, kjer je več sreskih zdravinkov z razdeljenim okolišem, prevzame dolžnosti prijavljenja in voditev
evidence sreski sanitetni referent s sedežem v sreskem kraju za ves srez. Ostali sreski referenti mu morajo pošiljati prijave po predpisih pravilnika, kakor tudi zdravniki in ustanove, ki jih navaja § 3.
§ 15.
Pristojni zdravniki morajo stalno navajati vse zdravnike in ustanove v svojem okolišu na izpolnjevanje odredb tega pravilnika, kontrolirati njih poslovanje v tej smeri, zahtevati in dajati vsa pojasnila ter po potrebi podajati pristojnim oblastvom obrazložene referate. Zlasti morajo paziti na bolnike iz svojega okoliša, ki se zdravijo v drugem sreza
§ 1&
Vsak prijavljeni primer mora imeti svojo prijavno karto. Karte sumnib primerov se vodijo ločeno.
II.	del. — Poročila.
§ 17.
Pristojni zdravnik mora pošiljati na podstavki prejetih prijav redno tedenska poročila o gibanju onih nalezljivih bolezni, ki se morajo obvezno prijavljati, po danem obrazcu (obrazec št. 5). Ta poročila se sestavljajo in pošiljajo v 24. urah, zaključujejo pa se vsakega 7., 14.,
21.	in poslednjega dne v mesecu.
Vsakega 6., 13., 20. in predposlednjega dne v mesecu morajo vsi občinski zdravniki, odnosno občine, če ni občinskega zdravnika, predložiti sreskemu načelniku poročilo o gibanju nalezljivih bolezni.
§ 18.
Poročila iz predhodnega paragrafa obsegajo samo zanesljive, dokazane primere. Zanje morajo biti prijavne karte točno izpolnjene v vseh razpredelkih.
§ 19.
Ce je klinična diagnoza jasna in če je bakteriološki izvid negativen, razen pri kugi in koleri, se mora prijaviti obolenje po odredbah pravilnika.
§ 20.
Pristojni zdravnik mora preizkusiti s pomočjo strokovne ustanove svojega okoliša vsak primer, ki ga prijavi nezdravnik
§ 21.
Ce se pojav, več obolenj za isto boleznijo v istem kraju in v kratkem času, je moči opustiti strogi pregled vseh prijavljenih primerov, kolikor je tehnično neizvedljiv, ter v tem primeru prijavljati v poročilih tudi nepregledana obolenja. V takih primerih mora zlasti higienski zavod (zdravstveni dom) oditi na kraj epidemije, da prevzame posle za njeno zatiranje.
§ 22.
Poročila, sestavljena po predhodnih paragrafih in označena v § 17., pošilja sreski sanitetni referent, odnosno mestna načelstva:
1. centralnemu higienskemu zavodu;
2. oddelku za socialno politiko in narodno zdravje banske uprave;
3. zdravstvenemu domu ali higienskemu zavodu, v čigar okolišu posluje;
- lCk -
4.	sosednjim srezom tujih držav, s katerimi je sklenjena sanitarna konvencija, če je srez ali mesto ob meji.
'§ 23.
Če ni nobenega primera nalezljivih bolezni, se pošlje obrazec, predpisan po §§ 17. in 22., s pripombo: »Ni bilo obolenj.«
§ 24.'
Sreski sanitetni referent, odnosno mestna načelstva morajo pošiljati poročila (prijavo in odjavo) ob poedinih pbolenjih z označbo imena in priimka, kraja in občin po danem obrazcu (obrazec št. 1 a) pristojnemu zdravstvenemu domu, odnosno higienskemu zavodu, sosednjim srezom in načelniku sanitetne divizijske oblasti. Po členu 129. službenih pravil II. delu, pošiljajo prijavo in odjavo O primerih nalezlijvih bolezni v hišah vojaških obveznikov na odsotstvu njih komande prve stopnje, in sicer y 24. urah, ko zvedo zanje.
§ 25.
Sreski sanitetni referent, odnosno mestna načelstva morajo pošiljati epidemiološka poročila ob začetku in potem vsakih 15 dni, dokler ne prestane kuga, kolera, rumena mrzlica, koze, pegavica, trebušni tifus, povratni tifus, griža, škrlatinka, difterija, pristojnemu higienskemu zavodu (zdravstvenemu domu).
Ta poročila se pošiljajo po danem obrazcu, ki obsega vse važnejše momente epidemiološkega značaja (obrazec št. 6).
§ 26.
V* v
Epidemiološka poročila se pošiljajo na zahtevo higienskega zavoda tudi za ostale nalezljive bolezni, če se pojavijo v epidemijski obliki.
III.	del. — Obdelava statističnega gradiva.
§ 27.
Higienski zavod, zdravstveni domovi postopajo na podstavi primerov, prijavljenih od sreskih sanitetnih referatov, odnosno mestnih načlstev, v zmislu preizkušanja in zatiranja nalezljivih bolezni po pravilniku, ki je predpisan zanje.
Centralnemu higienskemu zavodu pošiljajo na podstavi prejetih epidemioloških podatkov epidemiološko poročilo vsak mesec o obolenjih z rednim poročilom o svojem poslovanju vred.
§ 28.
Banska uprava ureja prejeto gradivo za vso banovino, odreja potrebne ukrepe, ki so določeni z zakonom, ter pošilja centralnemu higienskemu zavodu po § 17. tedenska poročila na istem obrazcu za vso banovino po srezih.
§ 29.
Centralni higienski zavod vodi celokupno obveščevalno službo po tem pravilniku, in sicer: 1. vodi točno evidenco o pošiljanju poročil; 2. preizkuša.njih točnost;
3.	obdeluje prejeto gradivo; 4. predpisuje obrazce in skrbi za njih zalaganje; 5. daje navodila v nejasnih vprašanjih in 6. daje obvestila o vsem, kar se nanaša na obvezno prijavo odrejenih bolezni in na pošiljanje statističnih podatkov.
Centralni higienski zavod sestavlja v 10. dneh za vso kraljevino tedenska poročila, razvrščena v skupine po banovinah in boleznih.
§ 31.
Redna tedenska poročila, sestavljena za vso kraljevino, se objavljajo v »Službenih novinah«. Pošiljajo se: ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje, vsem higienskim zavodom, zdravstvenim domovom in banskim upravam, sanitetnemu oddelku in sanitetnemu odseku mornariškega oddelka ministrstva za vojsko in mornarico, armijskim in divizijskim komandam, tujim državam, s katerimi je sklenjena sanitarna konvencija, mednarodnemu uradu za javno higieno, Ligi narodov in drugim strokovnim znanstvenim zavodom v državi in v inozemstvu, s katerimi smo v reciprociteti.
32.
Poročila za inozemstvo se pošiljajo v srbsko-hrvat-skem in francoskem jeziku.
§ 33.
Sreski sanitetni referenti, odnosno mestna načelstva morajo pošiljati vsake tri mesece vse individualne listine t. j. prijavljene in točno izpolnjene karte z ugotovljeno diagnozo, oddelku za socialno politiko m narodno zdravje banske uprave. Ta oddelek jih mora čuvati v arhivu, razvrščene po mesecih, boleznih in srezih, ter po njih obdelovati statistično poedina vprašanja in probleme po potrebi in po naredbah.
Centralni higienski zavod lahko zahteva po potrebi vse te listine zaradi statističnega urejanja in strokovne obdelave.
IV.	del. — Obče odredbe.
§ 34.
Kdor preirši odredbe tega pravilnika, se kaznuje po §§ 61. in 63. zakona o zatiranju nalezljivih bolezni, kolikor ne gre za kazniva dejanja po kazenskem zakoniku.
§ 35.
Ta pravilnik stopi v veljavo takoj, ko se razglasi v »Službenih novinah«; z njim se nadomešča pravilnik
H.	br. 16707 z dne 26. maja 1927.
S.	br. 4948.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje: dr. M. Drinkovič s. r.
Strinjam se s tem pravilnikom.
Zak. br. 83.
Predsednik ministrskega sveta minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja divizijski general: Peter Živkovič s, r,
Obrazec št. 1.
v __________
dne ..........
(Na zadnji strani.)
Bolezni, obvezne za prijavo :
Prijava o nalezljivih boleznih
na podstavi § 1. zakona o zatiranju nalezljivih bolezni in 8 3. pravilnika o prijavljanju nalezljivih bolezni in zbiranju podatkov o njih gibanju:
2.	Ugotovljena ali sumna.
1.	Bolezen   ...............
3. Bolezen ugotovljena (klinično, mikroskopski, bakteriološki, seriološki)  .................................
4. Kraj in stanovanje .................................._...........
5. Ime in priimek  	  6.	Poklic..
Spol -------------------  8.	Leta	starosti.......................
9.	Dan obolenja........... 10.	Ali	le	cepljen in kdaj  ______
11. Ali je kdo v rodbini cepljen in kdaj  ..............
12. Kakšna je izolacija (doma, v bolnici)....................................
13. Potrebni ukrepi .................................................................
14. Pripomba............................................
izpolni sanitetni referent, ko prejme prijavo.
Ozdravel - umrl  ..............
Kdaj ..........................
Podpis osebe, ki prjjavlja bolezni.
1. Oholem	12. Encephalitis le-
2. Pestis	thargica
3. Febris flava	13. Erysipelas
4. Variola vera	14/ Malleus
5. Typhus exanth.	IB. Tetanus
6. Typhus recurr.	16. Anthrax
7. Typhus abd.	17. Lepra
paratyph.	18. Febris melit
8. Dysenteria	19. Lyssa
9. Scarlatina	20. Morbus Weyli
10. Diphteria	21. Poliomyelitis
11. Meningitis ce-	acuta
rebrosp. epid. 22. Febris puerper.	
Ce se pojavljajo	v večjem obsegu,
se morajo prijavljati:	
1. Morbilli	5. Parotitis epid.
2. Pertussis	6. Febris papat.
3. Varioella	7. Crippe
4. Rubeola	8. Dengue
NB. Izpolniti je vse razpredelbe! Sreski sanitetni referent mora zahtevati od zdravnikov, naj izpolnijo vse rubrike.
X«
u
©
N
2
A
O
►
o
M
+»
a
T3
o
O«
a
*
0 "
N -S
® -H
n
Q ©
,0 J
M
>
JA
►
• S
s ■*
N s
® ¥ !
13
0
O.
O
ti * S ^ 2 *
!-
e 5
T5
2
s s «0
M § 8-
24!
tn2
tfi
fmd M
§ £.2,
.Sc g S
s? s. ■&
J** 'T S
n . (M
W cooC *> °
O
Os
«8
0
!			•0* J
			2
			cS j .2
			o
			'S © J
;			P i S j
			T3
1			'O ° i
i i j			na
j			J4 S
			o >
j			©
j			ti © i
j			'S !
i			lao
j			M
j	© -O © 00 O		> ž i M
|	J£ j§		=5 |
© a M * 0	*© -O O g « .S C ►c u S O * -		bolan vojak tripada 	
a
H3
O
Pu
0
33
Sz;
«8
M
Ul
o
Os ©
C0 o
+2 G	<e >	
O t-	g	
£	De	
<D	G	
U	c«	
C	5	
4-3	OP	
*£	’2 rt	
c3 oo	GG c<5	
% 1 £ 1 te S		
J
>
Z Q
© o *© o <0 o C u
3
3 £
E s © ® J* c
» S
(D & (0
® 2 c K ©
O
Q
0 .5 55 S
1
O
4->
® 2 0 Q-© ^
5 §
- o
to £
HO
O
0>
«•
m
O
§
£
o
a
N
O)
0
03
£
S
N
a
Sl
o
o
-O
■s f
O
-o
-C
*>
N
£
13
c
«3
k
Oh
N
©
"S
c
c
c«
>
0
Im
Cm
03
J*
>
«3
k.
co
>
,2
r.
*G
O
c-
©
C
T3
N
i
+S
X»
J3
*—9 0
O
cd
P0	£
•PN	—
N JL)
3
X*
0 •f—i
>
N
£
3
c
03
>
03
•P"* • »■*
Ph
OJ
>o
eS
S
•p*
03 b bfi g « a, 3
CO
O
-
CD
O)
= S
4)	3
i- CO
O)
>M
a S •-
co
s o>
£S
v
3
a
53
cc
5
- 09 © O
c Si
o A
»n ©
55 ’c
N
J
Hfl
U
d)
N
<8
u
A
0
•pN
0
N
£
"o
-o
JS
• P-< >
N
£
13
c
03
>
c3
•ra
N
0
N
»S
o
pO
N
OP
0
0
0
0
0?
>
0
:c?
Im
Cm
©
0
X5
+3
KO
0
J*
>
0
k.
CU
00
coo
v
0
i
o
CU
0
0
0
0
£
‘S
>
o
g
rt
•o
O
o.
=3
1?
<8
N
O
O
J<S
o>
s
'E
o,
M £
o
©
o
-C
0
J2
1/2
O
04
O
>
0
Ih
T3
N
O
O
©
0 'O
0
©
Z? © >
0
k
a
o
d
c3
C
03
C3
N
60
5-
s
—
■©
.c
v
>
c
©
k
©
a*—
©
k
C
•k
©
• P"U
C
0
02
c«
©
k
0
>
0
k
0
C
-k
©
•k
d
0
JI
0
C
-k
co
©
• aa
O o a £ <D cu
*S O £ .3 E 3
c °-
O 'i
	o3 »n					
	03 *c o. o					
						
	© *fl 03					
	«1 00 #g					
	00 O - °					
	rž* 83 C/2 -m 00					
	M					
Gvj	© s *n Os a © -					
	*—s					
	BupejodB/					
v-l						
Mesto
žiga
Poročilo
št............ o	gibanju	nalezljivih bolezni
od do srez — mesto  banovina
Številka	Obolenje	Ostalo od I prejšnjega poročila |	Novi primeri	Izmed vseh primerov		® C 03 -+-a M . O
				ozdra- velo	umrlo	
i	Pegavica					
2	Trebušni tifus					
3	Para tifus					
4	Dysenteria					
5	Scarlatina					
6	Oiphteria					
7	Erysipelas					
8	Antrax					
9						
10						
11						
12						
13						
V........................
dne ...................19..
Pripomba:
Podpis
(Na zadnji strani!
Bolezni, ki se morajo
1. Cholera	12.
2. Pestis
3. Febris	13.
4. Variola vera 14.
5. Typhus eianth. 15.
6.	„ recurr. 16.
7. Grupa tifa 17.
8. Dysenteria
9. Scarlatina
18.
19.
20. 21.
10. Dyphteria
11. Meningitis ce-rebr. epid. 22
prijaviti po § 1.
Encephalitis
iethargica
Erysipelas
Malleus
Tetanus
Anthrax
Lepra
Febris melit. Lyssa
Morbns Weyli
Poleomyelitis
acnta
Febris puerper.
Ako je urejeno, se prijavlja § 2.
1. Morbilli	5.	Parotitis epidem.
2. Pertussis	6.	Febris papat.
3. Varicella	7.	Grippe
4. Rubeola	8.	Dengue
Vselej pripisati bolezni, obvezne za prijavo, ki niso označene na prejšnji strani.
► * n,
N P © > 03 CO l_
gs
« *
.2 o
ŽS
©
c
©
•a
>N
j3
V2
poštnine prosto.
Obrazec St. o.
Sreski sanitetni referent
Mestna sanitetna uprava v __________________________
Epidemiološko poročilo
o pojavu in gibanju ................   v	         ,	srez...................
po § 1. zakona o zatiranju nalezljivih bolezni in §§ 26. in 27. pravilnika o prijavljanju nalezljivih bolezni in zbiranju podatkov o njih gibanju št .................. z dne   ................
1. Ime zakuženega kraja, naselja	Število hiš v kraju	Število prebi- valcev	Število zakuže-nih hiš	Število oseb. obolelih od začetka bolezni		Priraslo od		Kdaj je začela epidemija	Kdaj je bil razkrit prvi primer	Koliko je bilo primerov, preden seje bolezen	Koliko je bilo smrtnih primerov	
											
				m.	i.				razkrila	m.	i.
											
2. Oboleli v času od
  do..................
po letih starosti:
~ ^okilc obolelih ali njih roditeljev:
t
4. V kateri hiši se je naiprej pojavila bolezen?	
	
	
5. Izvor tega prvega primera? Ali ie ta bolezen endemična v kraju?	
	
	
6. Kako se ie bolezen širila, z dotiko, z živili, z vodo?	
	
	
	
7. Kaj je vplivalo, da se ie širila bolezen dalle? (Običaji, poseli, pogreb. sedmina ild.)	
	
	
	
	
8. Ali so se izvršile bakteriološke In seriološke preiskave ? Uspeh?	
	
	
9. Higienske razmere v obolelih hišah in krajih z ozirom na epidemije do-tične bolezni.	
	
	
10. Ali zahajajo v zakužene hiše sosedje in priiatelji ali tulci?	
	
	"T1 H ■ ■ «<*— •«—p .I,, 		 ,,, , ...
11. Ali so zvezani z dolično boleznlio kakšni običaji (skrivanje, vedeževanje itd.)?	
	
	
izpod 1	1—5	6—10	11—15	16—20	21—30	31—40	41—50	51—60	preko 60
									
(Na zadnji strani)
Kakšni ukrepi so se odrediii:
12. Izolacija (način in kraj) .............■................
13. Dnevna desinfekcija (kdo jo je vršil in kako) ...........
14. Končna desinfekcija ..................------------------
15. Preiskovanje izvora infekcij...........................—
16. Preiskovanje v drugih hišah in sosednih krajih
17.	Nadzorstvo nad sumnimi osebami ...
18. Preiskovanje bacilonoscev ■------------------------
19. Stanje v šolah      ..............- ..............
20. Stanje javnih obratovalnic in prodajalnic živil
21 Vakcinacija:	V koliko hišah	Koliko je prebivalcev	Koliko jih ie bilo vakciniranih	Koliko jih je bilo nevakciniranih
Delna:				
Vsega naselja!				
22. Kaj se je storilo zoper one, ki se namenoma umičejo odrejenim ukrepom.
81.
Na podstavi § 5. o pomoči za asanacijo vasi predpisujem v sporazumu z ministrom za gradbe
Pravilnik
o izvedbi del za asanacijo vasi.*
§ 1.
Po določilu § 3. zakona o pomoči za asanacijo vasi daje minister za socialno politiko in narodno zdravje kraljevskim banskim upravam potrebna sredstva.
§ 2.
Brezobrestna posojila se dajejo za asanacijo vasi, ki imajo manj ko 2000 prebivalcev.
Za vasi, ki ne tvorijo ene upravne občine, kakor tudi za zadruge in poedince, se dovoljujejo brezobrestna posojila upravni občini, na koje področju je vas. — Upravna občina mora prevzeti v tem primeru obveze, predvidene v § 4. zakona o pomoči za asanacijo vasi. Upravna občina skrbi sama za prenos teh obvez na vas, oziroma na zadruge ali poedinca.
* »Službene novinec kraljevine Jugoslavije z dne 30. maja 1930., štev, 120/XUV,
§ 3.
Upravne občine pošiljajo prošnje za dovolitev brezobrestnih posojil kraljevski banski upravi po pristojnem higienskem zavodu. Higienski zavod predloži prošnje s svojim mnenjem kraljevski banski upravi.
§4.
Upravna občina mora prošnji za dovolitev brezobrestnega posojila priložiti:
1. vse potrebne načrte, priprave in proračune s tehniškimi pogoji za nameravana asanacijska dela;
2. prepis sklepa občinskega odbora, s katerim se zavezuje:
a) da prispeva najmanj 50% vseh predvidenih izdatkov za nameravana dela za asanacijo, bodisi v denarju, bodisi v delovni sili; pri obvezi o dajanju delovne sile se mora priložiti tudi dovoljenje pristojnega upravnega oblastva;
b) da povrne brezobrestno posojilo, ko bo dovoljeno, v desetih letih z amortizacijo, ki jo odobri po načrtu občine banska upTava;
c) da pristaja na vsa določila pravilnika o izvedbi del za asanacijo vasi;
č) da prevzame vse izvršene javne asanacijske naprave za svojo lastnino in da jih bo vzdrževala po navodilih higienskega zavoda;
d)	da bo na svoje stroške izvršila popravila, ki se bodo na asanacijskem predmetu sčasoma pokazala za potrebna.
§ 5.
Prošnje, ki po § 4. tega pravilnika niso pravilno sestavljene, vrne higienski zavod neposredno upravni občini s pripombami in navodili, kako jih naj pravilno sestavi.
Higienski zavod lahko odbije prošnje, ako je kredit izčrpan ali ako se prošnje dopošljejo vnovič brez potrebnih prilog.
§ 6.
Ko se dovoli brezobrestno posojilo in preden se začno dela za asanacijo, mora upravna občina zahtevati od pristojnega upravnega oblastva gradbeno dovoljenje, kadar pa gre za vodovod, tedaj tudi vodopravno dovoljenje. Ta dovoljenja se morajo izdati najdalj v roku 30 dni.
Eventualni stroški za izdajo dovoljenja gredo na breme kredita upravnih oblastev.
§ 7.
Upravna občina določi za izvedbo del za asanacijo odbor 3 do 5 oseb, ki je odgovoren za pravilno izvedbo teh del, in ki vrši izplačila in predloži od občine odobrene obračune higienskemu zavodu.
Sestavo krajevnega odbo£yjavi upravna občina higienskemu zavodu, ki je dolžim po sanitetsko-tehničnem oddelku oznameniti dela na terenu, nadzirati pravilno izvedbo del po odobrenih načrtih, kakor tudi pravilno porabo in uporabo od občine dane delovne sile.
Stroški za nadzorovanje gredo na breme kredita higienskega zavoda.
§ 8.
Dovoljena brezobrestna posojila nakazuje kraljevska banska uprava občini, ki je odgovorna za pravilno obračunavanje izdatkov.
Po dovršitvi asanacijskih del predloži občina končni obračun higienskemu zavodu, ki ga pošlje kraljevski banski upravi.
§ 9.
Dela za asanacijo sme vršiti občina v čisti ali mešani režiji, ali s pomočjo licitacij; po katerem izmed teh načinov se bodo vršila dela, odloči za vsak primer kraljevska banska uprava po predlogu higienskega zavoda.
§ 10.
Ako se dela za asanacijo vrše v režiji, sklepa na-bavke in akordne pogodbe občina z odobrenjem higienskega zavoda.
§ 11.
Ako se pri delih pokažejo nerednosti in zlorabe v izpolnjevanju od občine prevzetih obvez, sme kraljavska banska uprava na predlog higienskega zavoda ustaviti dajanje brezobrestnega posojila. V tem primeru mora občina v zakonitem roku vrniti že izplačane in potrošene obroke posojila.
§ 12.
Po dovršenih delih mora upravna občina v roku 14 dni zahtevali kolavdacijo od upravnega oblastva, ki je izdalo gradbeno dovoljenje. Spisi o kolavdaciji se priložijo končnemu obračunu.
Stroški kolavdacije gredd na breme kredita upravnih oblastev za njihove organe, na breme kredita higienskega zavoda pa za njegove organe.
§ 13.
Desetletni rok za vračanje brezobrestnih posojil te* če od prvega dne tistega meseca, ki sledi izplačilu zadnjega obroka posojila.
Obroke za odplačilo posojila nakazuje občina kraljevski banski upravi, ki jih izroča pristojni podružnici državne hipotekarne banke za sanitetski fond na korist računa »fond za asanacijo vasi«.
§ 14.
Higienski zavodi morajo stalno nadzorovati že izvršena dela za asanacijo vasi, jih imeti v razvidu in star viti kraljevskim banskim upravam predloge o vzdrževanju izdelanih objektov, kakor tudi predlagati poročila o stanju, v katerem so izvršena dela. Ta poročila predloži kraljevski banski upravi higienski zavod 1. januar* ja in 1. julija vsakega leta.
Prav tako morajo higienski zavodi dajati standardne načrte za izvedbo poedinih del za asanacijo vasi.
§ 15.
Ta pravilnik velja od dne, ko se objavi v »Službe-nih novinah«.
V Beogradu, dne 12. maja 1930. S. št.2856/30.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje: dr. M. Drinkovic s. r.
Strinjam se s tem pravilnikom.
K. broj 34.052/30.
Minister za gradnje:
Fil. J. Trifunovič s. r.
32.
Na podstavi § 37., odstavka II. zakona o organizaciji finančne uprave ter v zvezi s pravilnikom o opravljanju državnih strokovnih izpitov v resorju ministrstva za finance predpisujem za opravljanje višjega državnega strokovnega izpita uradnikov naslednji
Pravilnik
za opravljanje višjega državnega strokovnega izpita davčnih uradnikov.*
Člen 1.
Pravica do opravljanja višjega državnega strokovnega izpita se doseže po dovršitvi 10 let državne službe.
Člen 2.
Višji državni strokovni izpit je obvezen za vse davčne uradnike za prestop v glavne delovne skupine.
»Službene novinec kraljevine Jugoslavije z 30. maja 1930., štev. 120/XLIV,
Člen 3.
Izpit se opravlja dvakrat na leto, in sicer meseca junija in decembra. Kandidatje, ki želijo delati izpit, morajo vložiti svoje prijave po službeni poti izpraše-valni komisiji najdalj do 15. maja, oziroma do 15. novembra.
Izpit se sme ponoviti samo enkrat; v tem primeru sme predsednik komisije izpremeniti gornje rokove.
Dovoljenje za opravljanje izpita daje predsednik komisije, ki določi hkratu tudi dan izpita.
Člen 4.
Kandidatje nimajo pravice do potnih stroškov in dnevnic za Čas, ko opravljajo izpit.
Člen 5.
Višji državni strokovni izpit za davčne uradnike se opravlja v davčnem oddelku.
Člen 6.
Izpraševalno komisijo sestavljajo predsednik in 4 Člani. Predsedniku in vsakemu članu komisije se postavi tudi po en namestnik.
Vsaka komisija ima tudi zapisnikarja, ki ga imenuje predsednik komisije.
Predsednika, člane komisije in njih namestnike Imenuje minister za finance ob začetku vsakega leta.
Za člane izpraševalnih komisij se postavljajo uradniki glavnih skupin I. kategorije.
Člen 7.
Izpiti so pismeni in ustni.
Člen 8.
Na pismenem izpitu morajo kandidatje izdelati tri naloge: eno iz zakona o neposrednih davkih, drugo iz zakona o taksah in tretjo iz blagajniške službe.
Naloge določa predsednik komisije v sporazumu s Člani komisije.
Pismeni izpit traja 6 ur brez prekinitve. Kandidatje se smejo posluževati vseh potrebnih zakonov. Pismene izpite nadzoruje član komisije.
Člen 9.
Predmeti ustnega višjega strokovnega izpita davčnih uradnikov so:
1. Zakon o neposrednih davkih z vsemi izpremem-bami in dopolnitvami, kakor tudi postopki in pravilniki, izdanimi na njegovi podstavi;
2. zakon o davku na poslovni promet s pravilnikom 0 njegovem izvrševanju;
3. uredba o zavarovanju, prisilnem izterjanju in neizterljivosti davkov;
4. uredba o postopku po davčnih prestopkih;
5. uredba o odpisu davka v primeru elementarne škode;
6. zakon o taksah, pristojbinah z vsemi izpremem-bami in dopolnitvami, kakor tudi postopki in pravilniki, izdanimi na njegovi podstavi;
7. zakon o državni trošarini z vsemi izprememba-jni in dopolnitvami, kakor tudi postopki in pravilniki, izdanimi na njegovi podstavi;
8. zakon o finančni kontroli z vsemi lzpremem-bami;
9. zakon o državnem računovodstvu;
10. pravilnik za poslovanje oddelka računovodstva finančnih direkcij in za računovodstveno blagajniško poslovanje davčnih uprav;
11. zakon o glavni kontroli;
12. zakon o državnih monopolih;
13. zakon o uredbi vrhovne državne uprave;
14. zakon o kraljevski oblasti in vrhovni državni upravi;
15. zakon o nazivu in razdelitvi kraljivine na upravna področja;
16. zakon o organizaciji finančne uprave;
17. zakon o pobijanju zlorab v službeni dolžnosti;
18. zakon o državnem svetu in o upravnih sodiščih hkratu z uredbo o poslovnem redu v državnem svetu in v upravnih sodiščih z vsemi izpremembami;
19. zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
Člen 10.
Na ustnem izpitu mora dobiti kandidat vprašanja iz vseh predmetov.
Člen 11.
Pismene naloge in ustni odgovori se ocenjajo z »odlično«, »prav dobro«, »dobro«, »slabo«. Na podstavi pismenih nalog in ustnih odgovorov sklepa izpraševalna komisija o izpitu. Sklep se mora glasiti, da je kandidat opravil izpit »z odličnim«, »s prav dobrim« ali »dobrim uspehom« ali da ni opravil izpita.
O ocenah pismenih nalog in ustnih odgovorov, kakor tudi o izpitu se sklepa z večino glasov.
Člen 12.
Rezultat izpita se priobči kandidatu takoj, Ako je opravil izpit, se mu izda o tem izpričevalo, ki ga podpiše predsednik komisije in zapisnikar.
Rezultat izpita se dostavi tudi starešini dotičnega uslužbenca.
Opravljeni izpit se vpiše v uslužbenski list.
Člen 13.
Ako se izpit ponavlja, se mora opraviti v celoti.
Člen 14.
Na ustnem izpitu se piše’ zapisnik, v katerega se vpisuje: kraj in dan izpita, imena, priimki, in zvanje članov komisije, zapisnikarja in kandidata ter rezultat izpita.
Zapisnik podpišejo vsi člani komisije m zapisnikar.
Zapisnik se shrani skupaj s pismenimi nalogami v arhivu pristojnega oblastva, Mer se opravlja izpit.
Člen 15.
Kandidatje, ki opravljajo izpit, nosijo tudi stroške za člane in zapisnikarja izpraševalnih odborov. Honorar se položi zapisnikarju pred začetkom pismenih izpitov.
Višina honorarja se določi za vsakega člana od vsakega kandidata, in sicer:
za vsakega člana od kandidata po 100 Din.
Delovodju izpraševalne komisije pripada honorar od vsakega kandidata po 20% manje od honorarja, določenega za člane komisije.
Ta pravilnik stopi v veljavo, ko se objavi v »Službenih novinah«.
Štev. 36536/111., dne 17. maja 1930.
Minister za finance: dr. S. šverljuga s. r.
33.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 107 z dne 13. maja 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 8. aprila 1930.: Postavljen je na sedanjem službenem mestu za pomočnika knjižničarja, s pravicami uradnika 6. skupine I. kategorije dr. Rus Jože, pomočnik knjižničarja, uradnik 7. skupine I. kategorije pri državni knjižnici v Ljubljani.
Številka 108 z dne 14. maja 1930.:
Odlok ministrstva pravde z dne 1. maja 1930., štev. 3960: Potrjen je za stalnega z dnem 21. februarja 1930. sodniški pripravnik pri okrožnem sodišču v Celju, Kraut Vladimir, in z dnem 1. maja 1930. pomaknjen v
8.	skupino I. kategorije.
Odlok ministrstva pravde z dne 1. maja 1930., štev. 39608: Potrjen je za stalnega z dnem 30. decembra 1928. sodniški pripravnik pri okrajnem sodišču v Brežicah, Rož Bogomir, in pomaknjen z dnem 1. maja 1930. v
8. skupino I. kategorije.
Odlok ministrstva pravde z dne 1. maja 1930., štev. 39608: Potrjen je za stalnega z dnem 28. februarja 1930. sodniški pripravnik pri okrožnem sodišču v Celju, Stan-te Jernej, in z dnem 1. maja 1930. pomaknjen v 8. skupino I. kategorije.
Številka 109 z dne 15. maja 1930.:
Odlok ministrstva za notranje posle z dne 18. aprila
1930.,	III. br. 21275: Preideščen je po službeni potrebi v dosedanji kategoriji, skupini in stopnji osnovne plače k upravi policije v Ljubljani: GoršičJanko, nadzornik policijskih agentov, uradnik 4. skupine II. kategorije z
9. stopnjo osnovne plače pri predstojništvu mestne policije v Mariboru.
Številka 110 z dne 16. maja 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. marca 1930.: Napredovali so: V 4. a skupino I. kategorije: dr. Čemer Josip, sodnik okrajnega sodišča pri Sv. Lenartu v Slov. gor. v 4. skupini I. kategorije; Božič Jakob, sodnik okrožnega sodišča v Celju v 5. skupini I. kategorije, in Tominc Milan, sodnik okrajnega sodišča v Slovenjgradcu v 5. skupini I. kategorije; v 5. skupino I. kategorije: Muller Janko, sodnik okrajnega sodišča v Konjicah v 6. skupini I. kategorije, Stefanciosa Franjo, sodnik okrajnega sodišča v Ptuju v 6. skupini
I.	kategorije, in dr. Mohar Franjo, sodnik okrajnega sodišča v Ložu v 6. skupini I. kategorije.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 30- aprila 1930.: Napredoval je na sedanjem službenem mestu za arhivskega uradnika 1. skupine III. kategorije:	Blanc
Franc, uradnik 2. skupine III. kategorije univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani.
Odlok ministrstva za finance z dne 17. marca 1930.: Postavljen je pri monopolskem skladišču v Ljubljani za pomočnika skladiščnika v 2. skupini III. kategorije Z e -lenkoFranc, arhivski uradnik 3. skupine III. kategorije tega skladišča in pri tobačni tvornici v Ljubljani za pomočnika skladiščnika v 3. skupini III. kategorije Val-p o t i č J o s i p , uradniški pripravnik 4. skupine III. kategorije te tvornioe.
S svojim odlokom od 11. aprila 1930., br. 25325, je manister za finance na osnovi čl. 5., točka 5., zakona o taksah osvobodil Prostovoljno gasilno društvo v Ptuju plačevanja taks po tar. br. 1. taksne tarife za vse vloge in prošnje, naslovljene na državna oblastva, izvzemši one v civilnopravnem postopku.
Številka 111 z dne 17. maja 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. aprila 1930.: Premeščen je k primorski direkciji pošte in telegrafa v Splitu: administrativni uradnik 2. skupine II. kategorije Katič Miloš, administrativni uradnik iste skupine in kategorije pri dravski direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani.
Z odlokom ministrstva za zgradbe z dne 10. maja
1930.,	br. 33697, je inž. Um eku Antonu iz Ljubljane odobrena javna praksa na vsem ozemlju kraljevine, specialno v stavbni stroki.
Številka 112 z dne 19. maja 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. aprila 1930.: Postavljen je pri kraljevski banski upravi v Ljubljani za šolskega nadzornika s pravicami uradnika 5. skupine I. kategorije Smičiklas Peter, oblastni šolski nadzornik v Beogradu, uradnik iste skupine in kategorije.
Odlok ministrstva za trgovino in industrijo z dne 2. maja 1930., I. br. 13349/0: Postavljen je na sedanjem službenem mestu za stalnega kontrolorja mer v 4. skupini II. kategorije z osnovno plačo 2. stopnje Fojkar Josip, pripravnik - kontrolor mer v 5. skupini II. kategorije pri kontroli mer in dragocenih kovin v Mariboru.
Številka 113 z dne 20. maja 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 8. aprila 1930.: Odlikovan je z redom Belega orla pete stopnje dr. Bohm Ludovik, upokojeni direktor državne trgovske aka1 demije v Ljubljani.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 4. aprila 1930.: Postavljen je pri kraljevski banski upravi Dravske banovine za načelnika oddelka za trgovino, obrt in industrijo v 3. a skupini I. kategorije dr. Marn Rudolf« načelnik 3. skupine I. kategorije tega oddelka.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 1. aprila 1930.: Postavljen je pri glavni podružnici Državne hipotekarne banke v Ljubljani za uradnika 6. skupine I. kategorije s 1. stopnjo osnovne plače in za vršilca dolžnosti upravnika BulajičNikola, diplomirani pravnik univerze v Grenoblu in uradnik Državne hipotekarne banUb v ostavki,
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 14. aprila 1930.: Postavljen je za direktorja v 4. a skupini I. ktegori-je državne trgovske akademije v Ljubljani dr. Pirjevec Karel, profesor iste skupine in kategorije te akademije.
Številka 116 z dne 23. maja 1930..
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 20. maja 1930.: Postavljen je za kraljevskega ministra brez port-felja dr. Shvegel Ivan, posestnik.
Številka 118 z dne 27. maja 1930.,:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. aprila 1930.: Postavljena sta pri kraljevski banski upravi v Ljubljani: za banskega inšpektorja s pravicami uradnika 4. a skupine I. kategorije dr. Kotnik Franc, prosvetni inšpektor bivše mariborske oblasti, uradnik iste skupine in kategorije, in za banskega šolskega nadzornika s pravicami uradnika 1. skupine II. kategorije Lužar Fortu-n a t, oblastni šolski nadzornik bivše ljubljanske oblasti, uradnik iste skupine in kategorije.
Odlok ministrstva za zgradbe z dne 29. aprila 1930.: Premeščeni so: k primorski direkciji pošte in telegrafa v Splitu: Stanojevič Dragoslav, pristav 8. sku-
pine I. kategorije z osnovno plačo 3. stopnje dravske direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani; k poštnemu in telegrafskem uradu v Ljubljani 2: Fajdiga Ljubica, pripravnica 5. skupine II. kategorije z osnovoo plačo 2. stopnje poštnega in telegrafskega urada v Ljubljani 1 (po službeni potrebi); k poštnemu in telegrafskemu uradu v Ljutomeru: Savnik Angela, p. t. manipuiantinja 3. skupine III. kategorije z 2. stopnjo osnovne plače poštnega in telegrafskega urada v Mariboru (na prošnjo); k poštnemu in telegrafskemu uradu v Mariboru: Kurinčič Pavla, p. t manipuiantinja 3. skupine III. kategorije z 2. stopnjo osnovne plače poštnega in telegrafskega urada v Ljutomeru (na prošnjo); k 35. terenski telegraf-sko-telefonski sekciji v Celju: Rogi Josipina, arhivska uradnica 2. skupine III. kategorije 10. terenske tele-grafsko-telefonske sekcije v Mariboru (po službeni potrebi).
Številka 121 z dne 31. maja 1930.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 17. maja 1930: Postavljen je za sreskega načelnika sreza Cabar v
6.	skupini I. kategorije z osnovno plačo 5. stopnje Ruš« n j a k Ivo, višji pristav tega sreskega načelstva v 7. skupini I. kategorije z osnovno plačo 5. stopnje.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in odgovorni urednik Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna »Merkur« s Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Michšlek v Ljubljani.
» •
!>	VB/IJ
..	.	J	v	•
■ i ■	-	o	/	'	••	i?	•	■	■
,	;..i	m:	.1	ul	"".i!	ol-i	\
. -i A
/.	f.i:	•	‘
• .r *nt- \	-v.r-
*
;! ■ j ■ \ vji!- 'I ‘K Of fM
. •: i	i . ■	■ d <	<1	'11
a -• i
i	j:	'•*•} i ■:	'tt ■>' /.	1
•	•	'i :	'H	j
-j * i 'i . >q 11- /FIlfM! KS :io«il |
' ! :> i n	•	• .»a I fMtifja'4«
■'•-.-■II
•>< i c •	«s	..	i,' f -i;«	• •»!}. ! »ii ■?,
,	....	!	I. .»J
>;il	•	>4	.iUH	■;
‘f: .	‘j.T.i.	i -Irt. ilillhcill
•	i <,
•'	■	i.:	-	'i	:•! • ' 'i-	'I
<• i. . s v l-> f: 1. f	»
I
3 l
!i ; t /
1	.	....	1..j.. ..it j.,.	,i	t
. ... j . ,	.	1	,	J	.	.	»	j.	.7	,	ii-4j-.iT	T	til	li.nl	1