GEOGRAFSKI OBZORNIK skupno osmih knjig Slovenija na vojaškem zemljevi- du 1763-1787, h kateri sodijo tudi faksimile devet- najstih sekcij Jožefinskega vojaškega zemljevida. Prvi niz izdanih listov vključuje območje Bele Kraji- ne, del Notranjske, celotno Kočevsko in del današ- nje Dolenjske. To kartografsko izjemno delo tedanjih avstrijskih dežel je bilo zaradi državne varnosti več desetletij nedosegljivo širšemu krogu uporabnikov in žal ni ime- lo večjega vpliva na tedanji kartografski razvoj. Habs- burški vojaški kartografi so se tako zahtevnega de- la lotili na ukaz cesarice Marije Terezije, ki je na po- budo šefa generalštaba grofa Lacyja leta 1763 zah- tevala vojaško topografsko izmero celotne habsburš- ke monarhije. Za izvedbo tako obsežne izmere so potrebovali veliko usposobljenih kartografov, zato so k sodelovanju pritegnili kar absolvente inženirskih aka- demij. S pomočjo takoimenovanih merskih miz so na terenu izdelali barvne originale listov za vsako sek- cijo vojaškega zemljevida, v pisarnah pa so kasne- je v barvah prerisali originale. Zaradi vojaških zah- tev so posebno pozornost namenili predstavitvi relie- fa, vrsti rabe tal, hidrografskemu omrežju, tlorisom naselij in pomembnejšim zgradbam, imena pa so že- leli zapisati v deželnem jeziku, vendar se na našem območju mnogokrat pojavlja madžarski način zapi- sa. V okviru političnih enot je bilo celotno območje izmere razdeljeno na 4685 sekcij, nad 1 10 sekcij pokriva današnje območje Slovenije, in večina kart je izdelana v merilu 1:28.800, zaradi uporabe se- ženjskega merskega sistema v omenjenem obdobju. V ločene zvezke so za vsako sekcijo vpisali tudi po- datke, ki jih ni bilo mogoče prikazati na kartah, a so bili z vojaškega stališča izredno pomembni. Za imeni krajev tako najpogosteje sledijo podatki o od- daljenosti sosednjih krajev v urah ali korakih, opisi trdnejših zgradb, tekočih in stoječih voda, poti, ki vodi- jo do krajev, okoliških hribov in prehodnost gozdov. Kljub temu, da je izmero ukazala Marija Terezi- ja, so opravljeno kartografsko delo kasneje poime- novali Jožefinski vojaški zemljevid. Njen sin, Jožef II., je namreč po očetovi smrti prevzel vrhovno vod- stvo vojaških zadev in nenehno nadzoroval kartira- nje ter se zavzemal za njegovo napredovanje. Vse do danes je bilo to izjemno kartografsko de- lo skorajda nedosegljivo, saj so originali shranjeni v Vojnem arhivu na Dunaju. Prav zato je treba po- sebej pohvaliti vse, ki so s svojim delom in sodelo- vanjem omogočili izid knjige Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787, pomembne ne le z zgodo- vinskega vidika, temveč uporabne tudi za najrazlič- nejše raziskave o vegetaciji, poselitvi, imenoslovju ipd. Opravljeno je bilo namreč zahtevno transliteri- ranje iz gotice v nemščino, kasneje še prevod v slo- venski jezik z upoštevanjem današnjih zemljepisnih imen. Posebna vrednost opravljenega dela je v dvo- jezičnem indeksu na koncu knjige, ki olajša iskanje imen na kartah ali v besedilu in nudi povezavo nek- danjih toponimov z današnjimi. Ob predstavitvi knjige je bilo tudi povedano, da državne službe, razen nekaterih izjem, niso imele pra- vega posluha, da bi finančno podprle izid tega de- la. Upajmo, da bo ob izdajah naslednjih zvezkov in kartografskih reprodukcij drugače in da bomo pri nadaljnjih znanstvenih raziskavah lahko za celotno območje današnjega slovenskega ozemlja uporab- ljali ta, vsebinsko bogat in tehnično izpopolnjen zem- ljevid s pripadajočim besedilom. ZGOŠČENKA KRAJEVNI LEKSIKON SLOVENIJE Mauro Hrvatin Novo izdajo Krajevnega leksikona Slovenije smo našim bralcem že predstavili. Leksikon je sprva izšel v knjižni obliki, ob koncu leta pa še kot zgoš- čenka (CD). Zgoščenko so pripravili sodelavci Geo- grafskega inštituta ZRC SAZU in Inštituta za geogra- fijo v sodelovanju z računalniškim podjetjem AMEBIS in založbo DZS. Ob nakupu je zgoščenka varno shranjena v lič- no izdelani škatli, ki navzven spominja na knjigo. In- štalacija programa je hitra in preprosta, poleg so- lidnega računalnika pa zahteva še programsko oko- lje MS Windows 3.1. ali 95. Vsebina zgoščenke ni povsem identična z vsebi- no knjige. Uvodna besedila iz knjige so izpuščena, vsebino preglednice, ki zaključuje knjigo, pa nado- meščajo diagrami in sličice (ikone) pri opisih posa- meznih naselij. Tako krožna diagrama kažeta delež zaposlenih po posameznih sektorjih ter okvirno sta- rostno strukturo, s stolpci pa je prikazano spreminja- nje števila prebivalcev ob popisih med leti 1 869 in 1991. Opremljenost kraja je razvidna na osnovi dvaindvajsetih sličic. Jedro zgoščenke tvori tematski digitalni zemlje- vid ter seveda opisi vseh 5982 naselij, kolikor jih je trenutno v Sloveniji. Pri večjih in pomembnejših na- seljih je priložena tudi barvna fotografija. Ob opi- 26 GEOGRAFSKI OBZORNIK su posameznega kraja se vedno pojavi tudi manjši zemljevid Slovenije iz katerega je razvidna lega iz- branega kraja. Največja prednost računalniške izdaje Krajevne- ga leksikona Slovenije je nedvomno možnost iska- nja željenih podatkov po najrazličnejših ključih, ki jih lahko med seboj tudi poljubno kombiniramo. V hi- pu lahko izvemo, kateri kraji izbrane občine imajo tako ali drugačno šolo, trgovino, gostišče itd. Nič tež- je ni iskanje posameznih besed, ki se pojavljajo med besedilom. Ce se nam zdi opis posameznega kra- ja pomanjkljiv, ga dopolnimo in vsebino dodatka shra- nimo na naš trdi disk. Ob ponovnem pregledu opi- sa se bo na ekranu izpisal tudi naš dodatek. Sezname in opise krajev ter fotografije je mogo- če natisniti. Prav tako lahko poljubne dele besedila prenesemo v kak drug program, na primer v ureje- valnik besedil. Delo z zgoščenko je enostavno in ne zahteva več kot osnovno obvladovanje računalnika. Hitrost bra- nja in iskanja željenih podatkov je vsaj ob boljšem računalniku več kot zadovoljiva, saj nobena opera- cija ne traja dlje kot nekaj sekund. Zaradi bogate vse- bine in preproste uporabe pričakujemo, da bodo po zgoščenki z veseljem posegali vsi radovedni ljubite- lji geografije in računalništva. DARKO OGRIN: PODNEBJE SLOVENSKE ISTRE Mauro Hrvatin V prvih dneh tega leta je Zgodovinsko društvo za južno Primorsko v okviru Knjižnice Annales izdalo knji- go Darka Ogrina o podnebju Slovenske Istre. Osno- va za knjigo je bila avtorjeva doktorska disertacija »Mezoklimatogeografija Koprskega primorja in nje- ne spremembe v zadnjih stoletjih«. Skoraj 400 strani obsegajoča razprava je raz- deljena na enajst poglavij. Fizičnogeografskemu orisu pokrajine sledita najprej pregleda dosedanje- ga proučevanja podnebja in zgodovinskega razvo- ja mreže meteoroloških postaj v Slovenski Istri. Osrednji del knjige je namenjen temeljiti analizi sonč- nega obsevanja, temperaturnih razmer, padavin in vetrovnosti. V nadaljevanju avtor predstavi nekate- re fitogeografske in fenološke značilnosti Slovenske Istre, primerja njeno podnebje s sredozemskim in ce- linskim ter opravi podnebno členitev te vsestransko raznolike pokrajine na manjše klimatske enote. Ob- sežnejše je spet zadnje poglavje, v katerem avtor ugo- tavlja spremenljivost podnebja ob Tržaškem zalivu od davnega 7. stoletja pa vse do sedanjosti. Pri tem si pomaga s poročili o izrednih vremenskih dogod- kih, z zgodovinskimi kronikami ter s podatki o pro- izvodnji soli v Piranskih solinah. Najstarejši meteo- rološki podatki sežejo v leto 1 841 in sicer za vremen- sko postajo v Trstu. Delo je nastalo na temelju podatkov iz različnih literature in virov, ki jih je avtor v precejšnji meri do- polnil in preveril z lastnim vremenskim in fenološkim merjenjem oziroma opazovanjem. Knjiga je opremljena s številnimi preglednicami, diagrami, skicami, barvnimi in črnobelimi digitalni- mi zemljevidi ter barvnimi fotografijami. Barvne zemljevide je izdelala Jerneja Fridl z Geografskega inštituta ZRC SAZU, črnobele pa Veronika Leskovšek z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete. Ob tem kaže omeniti, da predvsem barvne karte in fotografije nekoliko trpijo zaradi ne najboljše kakovosti papirja. Ogrinov pregled podnebja pokrajine med pogor- jem Slavnika in slovensko obalo Tržaškega zaliva je nedvomno doslej najpopolnejši pregled submedite- ranskega podnebja pri nas. Lahko le upamo, da bo- mo čez čas deležni podobnih razprav, ki bodo obrav- navale preostale pokrajine ozroma podnebne tipe Slovenije. GEOGRAPHICA SLOVENICA 26/2 Igor Sebenik V drugem zvezku 26. številke Geographice Slo- venice so objavljeni rezultati raziskave Irene Rejec Brancelj: Agrarnogeografska problematika Kopr- skega primorja z vidika varstva okolja. Gre za eno prvih geografskih raziskav, ki poskuša vrednotiti kme- tijstvo z vidika varstva okolja, ob sistematičnem pre- tresu značilnosti kmetovanja v izbrani regiji. Osred- nji del raziskave je bil namenjen analizi rabe tal in kmetijske intenzivnosti, obravnavani pa so bili tudi vplivi kmetijstva na posamezne pokrajinske elemen- te. Objavljeni del raziskave obsega 113 strani, 27 kart, 23 tabel in 10 slik. Prispevku je dodan ob- sežen seznam literature in virov ter daljši povzetek v angleščini. Za obravnavano regijo je značilna pestra raba tal, velika je raznolikost, ki skupaj s specifičnimi zna- čilnostmi kulturnih teras izravnava obremenitve po- krajine. Kljub višji intenzivnosti kmetijske preobraz- 2 7