štev 11- ,,oSi»i,l* p1**"« * Ljubljana, cia« 17. marea 1936. .—;—-------- Leto VJJL® Srni, 6tl3»tc to ebrtulk nI bed« r.iroie »cinik I Izhaja vsako &r«d«\ Naročnin« %a celo leto Din Jf-za pol leti, . 15-za Inozemstvo za celo leto Din 50-— bs«rsfl po tarifn. • Pls menim vprašanjem naj tepriloli z- nrakoza odgovor. — Nefranklrana jlstai se ne sprejemajo. metski Glasilo »Zveze slovenskega kmetskega ljudstva1 Vsakdo uilvaj nt jiioj« s»o|ega dela In marljivosti I Rokopisi »a n« vre-fajo - Plača In toži sc v Ljubljani. - Ured-nlUtvo In uprav« |e v Ljubljani v Kolodvorski ulici We». 7. - Telefon Inter. fl. 50«. — KaSun prt poit. Čekovnem x*> vodu K. 11.34«. Q Belokrajina pozdravlja Madiča. Sprejem. Ko se je zvedelo, da priredi Hrvatska seljačka stranka v Jurjov-skem Brotlu pri Metliki dne 14. marca javen shod, je zavladalo med vsem tamkajšnjim prebivalstvom veliko navdušenje. Posebno je razpoloženje še naraslo, ko se je slišalo, da prideta na shod tudi g. mi- štefan Radič. Iz njegovega govora podajamo radi pomanjkanja prostora samo glavne misli. Rekel je med drugim: Neki general je vprašal staro Li-čanko, kako je kaj.. »Zlo je,« odgovori starka, »krivice so velike!« »Kako to?« Starka je odgovorila: »Car ni slab, ali carici so slabi!« S nister Štefan Radič in tov. poslanec | tem je mislila vse, ki vladajo, pa tu-Pucelj. Ves prejšnji teden so po j di ministre. To vam povem, ne za-Belokrajini povpraševali, ali pač j to, ker sem sam minister, nego za-prideta na shod imenovana vodite- j to, da boste vedeli, da tudi jaz ne lja. Potrdilo o prihodu so naši so-1 morem vsega urediti v enem dne-mišljeniki prejeli še le v soboto 13. vu. še-le štiri mesece sem minister t. m. zvečer. Vest se je nagloma in razun tega sem našel vse v ne-raznesla po okolici Metlike in v ne- redu. deljo zjutraj se je vse pripravljalo V Dalmaciji sem dal napraviti sena svečan sprejem. znam vseh onih učiteljev, ki so G. Radič se je v spremstvu tov- obenem tudi občinski komisarji. Puclja, podpredsednika narodne i Ali eno, ali drugo! Kjer je učitelj skupščine dr. Šibenika in drugih j komisar, ga bom odstranil! Učitelj odpeljal iz Beograda v soboto zve- j je izučen za šolo, on pa se podaja čer in dospel v Zagreb v nedeljo na stranpot in ljudi muči, preganja zjutraj ter takoj nadaljeval potova-; in batina. Tako je tudi z drugimi nje v Kari ovac, kjer ga je na ko- i uradi. Iodvoru pozdravila vectisočglava Le eno trdo mesto v postelji za-mnoztea. Od tu do Metlike ga je na-1 dostuje, da ne moreš spati, ako te rod pozdravljal na vseh postajah, čevelj le po enem koncu žuli, ga ne Prihajali so z godbami in zastava- moreš nositi. Dovolj je ena ničvred-mi. V Metliki je bil sprejem poseb- most za vznemirjanje. Obstoje nično svečan. Na in pred kolodvorom vredni uradniki, ničvredneži pa so je bilo gotovo nad 3000 ljudi. Tu so j tudi med vami, ker ne javite takih bile štiri godbe, trije tambur. zbo- slučajev. ri, 18 zastav in mnogo konjenikov. Radiča je prvi pozdravil brat Hlačar, predsednik krajevnega odbora Hrv. seljačke stranke iz Jurov-skega Broda. Nato ga je pozdravil domačin tov. Bajuk. Sledil je pozdrav tov. Marinkota v imenu predsedstva ZSKL, nato je metliška god- Mnoga preganjanja so sedaj sicer izginila. Ko smo bili v opoziciji, smo se ljuto borili proti nekmetski vladi, toda nikdar proti kralju. Dosegli smo dozdaj to, da vas žandarji ne smejo več preganjati za vsako malenkost, kakor so to delali po-preje. Borimo se tudi proti globam, ba zaigrala »Lepo našo domovino«', ki jih gospoda tako rada nalaga Po Radičevem odzdravnem govoru narodu. Globe iznašajo na leto mno- se je razvrstil sprevod v 20 minut g0 milijonov! Narod' to težko pre- oddaljen Jurovski Brod, ki leži že naša, ker ima itak dosti drugih na hrvatski strani. V sprevodu je bremen. Ali imajo uradniki zato korakala večtisočglava množica visoko šolo, da narod uničujejo in kmetov in kmetic. Beležimo, da smo preganjajo? To bi znali napraviti v sprevodu videli tudi bivša poslan- tudi bedaki brez visoke šole in brez ca SLS gg. Stanovnika in Nemaniča, šole Spi0h! ki sta kot kmeta pri zadnji h volitvah Gospoda še zmeraj noče videti, morala poslanska mesta prepustiti eselesarski gospodi. Zborovanje. Shod se je vršil pod milim nebom. Udeležba se mirno sme ceniti na 7000 poslušalcev. Slika je bila posebno pestra vsled mnogih narodnih noš. Da se je ves politični svet zanimal za to zborovanje, dokazuje veliko število beogradskih, zagrebških in ljubljanskih časopis- da smo deinokratska država. Kaj je to: demokracija? To tudi marsikdo ne ve! Štiri velike stvari so v demokraciji, t. j. v ljudovladi in sicer: Splošna vojna dolžnost, splošna davčna dolžnost, splošna šolska dolžnost in splošna volilna pravica. Vem, da je težko iti k vojakom. Toda vedno sem povdarjal, da vojska mora služiti narodu. Vojska je le oborožen del naroda, nikdar ne sme biti izven naroda. Vedno mo- nih poročevalcev. — Zborovanje jo ramo biti pripravljeni, da nam kdo otvoril tov. Petar Jovica kot pred- ne ugrabi niti koščka našs zemlje, •ednik strankino okr. or§ani«aaij*, Varovati merama tudi morje in Du-n« kar je govoril burno poadravljen nav, naša nar»«lna pljuča. Prej »o ljudje jokali, ako je šel sin k vojakom, smatrali so ga že mrtvim. Danes tega ni. Stremeti moramo za tem, da bodo Slovenci služili v Sloveniji in Hrvati v Hrvatski. Imamo eno, enotno narodno vojsko, ki je srbska, hrvatska in slovenska vojska in ki ni last ene ali druge stranke. V demokratični državi ni nikdar vojska proti narodu. Poprej je za vojsko narod plačeval, ki ni služil v vojski, sedaj plačujejo vsi in celo duhovniki, ki poprej niso nič (plačevali. (Burno odobravanje.) Druga stvar, namreč ona o splošni davčni dolžnosti je istotako težka, toda je povsod enaka. Zakon o izenačenju davkov pride. Poprej so bogataši celo stvar uredili tako, da sami niso nič plačevali, nego je plačevalo le revno ljudstvo. Sedaj morajo plačevati vsi, tudi bogataši. Zahtevamo, da si narod sam izbere davčne poverjenike, a ne da jih postavlja finančni minister. Pri davčnih ocenitvah &o gospodski ba-tinaši često poskušali političnega nasprotnika z velikimi davki go-1 spodarsko uničiti. Tega mi ne bo-I mo več dopustili. Če cel narod plačuje, dobimo milijarde. Zakaj? Da [ se uredijo ceste, železnice, bolnice, ■ šole itd. Do danes se denar ni ta-| ko uporabljal na korist ljudstva, toda tudi to ae bo izboljšalo. Glede aplošne šolske dolžnosti: Hvalimo Boga, da smo že prišli glede šolstva tako daleč, kakor smo. Včasih je kmet verjel le praznover-stvu, danes pa že razpravlja o politiki in gospodarstvu. Vsak kmet in delavec ima pravico iti v šolo. To svoj čas ni bilo. Koristne posledice šolske dolžnosti se opažajo danes že v vsem življenju našega l judstva. | Šola vas ne sme učiti, kako bi bili drugim hlapci, nego vas mora vzgajati v samostojno misleče ljudi in borce za pravico. To je cilj, za katerega je tudi Matija Gubee dal svoje življenje. (Slava!) Samo da mi da Bog zdravje in srečo, bom preuredil šole tako — pa čeprav bo razna gospoda cvilila — da se i bo vsak dijak moral naučiti kake obrti, da se prepreči na ta način izprijenim dijakom potepuštvo in smisel za batinaštvo. Velika pridobitev je tudi splošna volilna pravica. Še včeraj sta imela le dva, trije volilno pravico, danes jo imajo vsi moški in ne bo dolgo, ko jo bodo imele tudi žene. Mož j mora uvesti v svojo družino ustavni duh. Jaz sem v svoji družini nekak zunanji minister, žena pa no-• tranji. Nifkdar ne sme mož udariti | ženo, ki mu je rodila otrok«, i Svoj gevor je zaključil z geslom: Vera v Boga in kmečka sloga!« S tem geslom bomo dosegli lepšo bodočnost Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov! (Burno odobravanje.) Kot drugi je govoril tov Pucelj navdušeno pozdravljen: Kot ni meje med Slovenci in Hrvati radi enakega načina življenja, enake duše, enakih gospodarskih pogojev in enakih kulturnih razmer, tako je ne sme biti tudi v politiki. Hrvatje so si ustvarili lastno, ne importirano politiko. Zakaj je dr. Korošec zapustil Radiča, tega Radič sam ne ve — razen če si misli najhujše. Ko je leta 1924. dobil po Radičevi zaslugi, 4 ministrstva, takrat pa Radič seveda ni bil »iz-dajica«. Po znanem govoru Pavla Radiča, | ki se ga mora veseliti vsak Hrvat in Slovenec, je obrnil Korošec hr-j bet in šel v Hrvatsko Radiča — ob-rekovati. Mi pa smo prišli k Radiču še takrat, ko je bil še jetnik. Le potom koristnega in stvarnega dela kaj dosežemo. Proračun je boljši, kot so bili ; prejšnji, ali še vedno ni dober. Pri j proračunski debati sem povedal par besed na račun onih politikov, ki so proti sporazumu. Ne Trumbič, ne dr. Korošec in ne Spaho nimajo prav, da igrajo vlogo tožitelja in se izgubljajo v brezplodni kritiki. V Beli krajini je najlepši prehod iz Hrvatske v Sloveni jo v političnem smislu. Ko se je poleglo odobravanje zborovalcev, so govorili še gg. dr. Šibenik, dr- Malanič, kmeta Josip rrkalčič in Božičevič ter h koncu še enkrat Radič. V tem govoru je povdarjal, da bo skupščina delovala do 1. avgusta. Če bi se upoštevale gospodske želje, bi morala skupščina že čez par dni za več tednov na počitnice. Toda skupščina mora delati, kakor tudi ljudstvo dela. Izvesti se mora izenačenje davkov, občinski zakon, sodni zakon itd. Sploh mora biti prihodnje poletje kmetsko zakonodajno poletje. Kako dolgo ostane sedanja vlada? Ta-, ko dolgo, da bodo omagali od čakanja vsi oni, ki želijo, da bi vlada skoraj padla. Po shodu je narod zapel »Lepo našo domovino« ob spremljanju godb in tamburaških zborov. Za tem se je vršil skupni obed, kate-. rega so se udeležili govorniki in za-Istopniki raznih krajevnih organizacij. Med ljudstvom je ves dan vladalo navdušeno razpoloženje. Ljud-i stvo si želi še več takih shodov. ""P Kmet, misli z lastno glavo! Govor iov. pos). Pudja vInačelni razpravi o državnem proračunu v narodni skupščini. Radi pomanjkanja prostora moremo žalibog prinesti le nekaj izvlečkov iz zanimivega in učinkovitega govora, ki ga je tov. Pucelj imel v narodni skupščini o priliki načelne razprave o drž. proračunu. Kritika je potrebna. V uvodu navaja, da je kritika proračuna potrebna. Toda kritika koristi samo tedaj, če izhaja iz dobre namere in čistih misli. Ne koristi pa, če izvira iz zajedljivosti in sovraštva. Žalibog kritika opozici-jonalnih govornikov ni prinesla ni-kakšne koristi. Razun tega se je doslej v načelni razpravi slabo gospodarilo s časom. Govoril je navadno le po en govornik na dan. Tako delo ni resno in pomeni za našo državo drago razkošje, posebno še sedaj, ko govorimo o varčevanju. Vse, kar so opozicij onalni • govorniki pripovedovali cele tri tedne, se je moglo povedati v enem samem dnevu. Kaj govori opozicija. Zelo pazljivo sem sledil vsem govornikom, posebno še gg. Trum-bicu, Pribičeviču in Korošcu. Toda povedati moram, da se od vseh teh govornikov nisem naučil nič novega. Dobil sem celo utis, da ti gospodje predloga niti prečitali niso! Eno samo trditev ponavljajo: Proračun je velik. Da, tudi mi trdimo isto. Nadalje so trdili, da je finančno stanje pri nas slabo. Res je, mi trdimo isto. Toda in/bi želeli, da nam gg. govorniki povedo zdravilo za te nedostatke. Ni dovoljnd, samo trditi, da je stvar slaba, nego je treba tudi povedati, kako jo bomo popravili. Tega pa niso storili, nego venomer trde, da je vsega kriva sedanja vlada. To ni točno. Stanje, ki ga je prevzela sedanja vlada, so povzročile prejšnje vlade, v katerih so se nahajali že vsi glavni današnji protigovorniki! Iz vseh govorov opozicije se vidi le, da gospodje sovražijo Pašiča in Radiča. Eni bolj sovražijo Paši-ča, dragi bolj Radiea. To je edina razlika med njimi. Gospodje so se s tem hudo izdali: Pokazali so namreč svojo globoko sovraštvo, ki je nastalo izključno radi tega, ker pri sestavljanju vlade niso prišli v poštev. To je edini razlog za vse njihovo nasprotovanje drž. proračunu in sedanji vladi. Kmet mora vladati. Jaz bom glasoval za proračun, ker imam zaupanje v to vlado in zaupam, da more samo ta vlada težko gospodarsko stanje v državi popraviti. Vlada hoče čuvati predvsem kmeta, podeželsko ljudstvo vobče. Kmet je po celi svoji naravi konservativen in že radi tega bi stalno moral biti na vladi. Kmet hoče obdržati, kar je dobro in staro; novo sprejema le počasi in e veliko opreznostjo. Radi tega bi mo- rala biti kmečka stranka vedno v vladi. Ako gospoda napravi veliko napako, lahko pobaše torbo in gre drugam. Ako kmet napravi napako, tedaj posledice preidejo na njegovo zemljo, katere ne more odnesti in preidejo na njegovo potomstvo. Kmet vsled tega mnogo previdnejše dela in gospodari, ker tudi škodo bolj občuti, kakor nekmet. Zato naj kmet vlada! Gotovi ljudje govore proti vsemu. Zakaj? Ker se boje odgovornosti. Vladna stranka se odgovornosti ne sme bati. Mnogo stvari je, ki niso prijetne. Toda to nas ne sme strašiti. Svojim volilcem rad pripovedujem iz svoje poklicne prakse, ponosen sem, da sem po poklicu kmet in obrtnik — kako je, ko kupujete meso. Ne morete pri mesarju dobiti mesa brez kosti, a mesar istotako od živinorejca ne more kupiti živine brez kosti. Ne more se dobiti samo ono, kar je prijetno v življenju, nego življenje prinaša zraven prijetnega tudi mnogo neprijetnosti. Isto je z vlado! Ne more se imeti samo ono, kar je prijetno, nego s prijetnim se mora vzeti tudi ono, kar je neprijetno za uho, za žep in za oči. Pripovedujem pa tudi tako-le: Dogaja se, da umreta oče in mati in zapustita male otroke. Kmetija ostane brez gospodarja. Postavi se varuh, toda koliko jih je, ki bi na zaupani kmetiji dobro gospodarili? Navadno tako posestvo propada. Hlevi so prazni, njive se ne gnoje, v shrambah ni blaga, hiše razpadajo. Ko otroci dorastejo, često nimajo korajže, da bi tako kmetijo prevzeli. Toda izkušnja nas uči, da se s prihodom pravega gospodarja tudi zanemarjeno posestvo da pri pridnem in razumnem delu zopet spraviti v red. In ta razlog nam je merodajen pri vstvarjanju kmet-ske stranke. Kmetski stan je v naši državi najmočnejši, zato mu pripada vodstvo v državnem gospodarstvu. Vsako delo v državi se mora voditi tako, da bo na korist kmet-skemu stanu. To je bistvo kmetskega programa, a da se more ta program uresničiti, je potrebno, da kmetje potom kmetske stranke sami prevzamejo vodstvo države v svoje roke. Izenačenje davkov. Istotako nasprotniki izkoriščajo okolnost, da davčna bremena niso enako razdeljena. To trdim jaz že več let. Leta 1921. sem vstopil v vlado pod pogojem, da se med drugim takoj začne izdelovati enoten davčni zakon za celo državo. Res se je takrat sestavila komisija, ki je tak zakon pripravila. Sedaj smo stavili isti pogoj. Nadaljnji moj razlog, da glasujem za proračun, je baš v tem, ker sem prepričan, da je sedanja vlada voljna in zmožna dati zakon o izenačenju davkov, med tem ko prvaki sedanje opozicije te volje in sposobnosti niso pokazali, kadar so bili v vladi. Proračun in Slovenija, Istina je, da je siromašna Slovenija — ne glejte na onih 200—250 industrijalcev! — v času od 1919 do 1925 plačala na neposrednih davkih 800 milijonov dinarjev. Toda g. Korošec ni povedal, da je to njegova krivda, ker je leta 1919. skupno z g. Žerjavom kar na slepo nesel v Beograd vse takratne naše davčne zakone in cel naš »dober« davčni aparat (stroj). Pozabil je povedati, da je on kriv, ako Slovenija danes toliko plačuje. Sedaj poglejmo še te-le številke: Slovenija je plačala: leta 1919. 17 milijonov dinarjev, leta 1920. 20 milijonov dinarjev, leta 1921. 77 milijonov dinarjev, leta 1922. 92 milijonov dinarjev, leta 1923. 173 milijonov dinarjev, leta 1924. 190 milijonov dinarjev, v prvih 9 mesecih leta 1925. 217 milijonov dinarjev. Po teh številkah se točno vidi, da je Slovenija najmanje plačevala prva leta, ko Koroščeva politika ni imela večine naroda za seboj; čim pa je g. Korošec pri volitvah leta 1923. in 1925. dobil skoraj vso politično moč Slovenije v svoje roke, so davki v Sloveniji strahovito narasti!. Vkljub vsemu temu g. Korošec še vedno trdi, da je Slovenija bogata in visoko aktivna!! Delo sedanje vlade. Opozicija trdi, da sedanja vladi nič ne dela. In vendar je zgodovin ska resnica, da je sedanja vladi ustavila poviševanje državnih datkov. Kolikorkoli celoletnih i dvanajstinskih proračunov s m imeli dosedaj, vsak novi proraču je bil višji od prejšnjega. Prvo izjemo predstavlja zadnji dvanajstih ski proračun sedanje vlade, a s« danji proračun to delo nadaljuj« Kmetje dobro vemo, da to pomei že velik napredek. Ako so povo< nji, točno pazimo, ali voda še nara šča ali ne več. In čim zapazimo, di voda ne narašča več, takrat že v« mo, da je glavna nevarnost že mi nila. Kakor hitro pa začne voda ma lo padati, se radujemo, ker vem< da bo kmalu zopet dobro. Ravn isto velja tudi za naše državne ii datke, za naše davke. Prve naš dvanajstine so povišanje ustavile drage naše dvanajstine so že prinesle zniževanje davkov. "Tudi za Slovenijo sem dosegel olajšavo. Radujem se, da sem dosegel zmanjšanje hišnega davka za Ljubljano, kajti prerado se govori, da hočemo mi kmetje uničiti mesta. Razun te ga je dosežena olajšava pri osebni dohodnini. Invalidski in komorsld davek odpade pri vseh, ki plačaji zemljiški davek, pridobnino itd Istotako smo dosegli velik uspei glede izvoznih carin. Prejšnje vlj-de so s carinami skoraj popolno« onemogočile izvoz naših kmetijski pridelkov. Sedanja vlada je na zahtevo kmetske stranke to napako popravila. Razun tega se pripravljajo razni zafacmi;'Ičl upoštevali kmetske koristi mnogo bolje, kakor se je to godilo pod prejšnjimi vladami. Posebno važnost polagamo na sklepanje takih trgovinskih pogodb z drugimi državami, da bo izvoz naših kmetijskih pridelkov bolj zasiguran, kakor je bil doslej. Kmetski poslanci so govornik va izvajanja posebno živahno odo bravali. Prevelik proračun. Trdi se, da je proračun prevelik. Točno! Toda kdo najbolj vpije? Oni, ki so govorili ravno nasprotno, kadar so bili na vladi. Tako esel-# esarji, kakor tudi demokratje se niso spodtikali nad previsokim drž. proračunom, kadar so bili na vladi, pač pa imajo sedaj polno besed. Toda vso svojo neiskrenošt dokazujejo s tem, da so v finančnem odboru zahtevali razne redukcije uradništva in znižanje proračuna, v časopisih pa so vpili, kako sedanja vlada uradnike meče na cesto, kako ne* da narodu za bolnice, šole, ceste itd. Taka igra nasprotnikov sedanje vlade je nepoštena! Ali Vam je list »Slovenski gospodar" [nevaren I i Prevzvišeni g. škof ljubljanski je v predzadnjem »Domoljubu« zapisal to-le: »SLS je povdarjala na katoliških shodih, da se mora poročati edino to, kar je res; ako pa se zmoti in nevedoma poroča neresnico, jo mora popraviti.« Glede »Domoljuba« sem pred tednom na tem mestu ugotovil, kakšne resnice piše in kako jih popravlja. O njegovem štajerskem bratcu, ki sliši na ime »Slovenski Gospodar«, ugotavljam danes sledeče: Pred kratkim je ta list kruto žalil mene in tov. poslanca Puclja kajti javno znano je, da naša na rodna skupščina poslancev ne i| roča sodiščem zaradi tiskovnih d liktov, kar smatram jaz osebno za zelo pogrešno in napačno. »Slo1 Gospodar« se je toraj skril za po slansko imuniteto in ni do danes popravil ničesar. Pred sodišče dokazi pa se ni upal! Isto je napravil lani poslanec SLS Fr. Kremžar ko sem ga zatožil kot tedanjega od govornega urednika »Slovencad Na usta svojega pravnega zastopnika dr. J. Brejca se je sklical na svojo poslansko imuniteto! Sedaj so me opozorili moji pri- Vložila sva po novem tiskovnem jatelji s Štajerskega na 9. letošnjo zakonu tožbo proti odgovornemu uredniku tega lista, duhovniku I. Golecu, ker dotični kruto žaljivi članek ni bil od nikogar podpisan. Toda na sodišče je prišel ta duhovnik z izjavo, da je spisal dotični sestavek poslaijisc SLS, VI. Pušenjak. številko »Slov. Gospodarja«. V tem listu je zapisal poslanec SLS Fr. Žebot sledeče: »Slovenska uslužbenca Radice-ve stranke Pucelj in Kelemina sta sedaj že osmi mesec v vladi, a še n« moreia pokaaati aobcaoga uepe- Tako sva s tov. Pucljem obstala,1 ha, razen da sta svojemu somišlje- Nobena ideja in nobena misel ni zmagala brez žrtev. 3 niku, bivšemu socialistu Albinu Prepeluhu, spravila mesto pri bosanskem lesnem podjetju Stein-beiss, katero mesto mu bo neslo, kakor pravijo, letno 200.000 Din. j Da bo od tega pripadlo nekaj tudi blagajni »Kmetijca«, je verjetno. Tako so sedaj vsi bivši socialistični voditelji dobro preskrbljeni, Etbin Kristan v Ameriki, Anton Kristan v Sloveniji, a Albin Prepeluh v bosanskih šumah.. .« j. Pisca tega članka, poslanca SLS [Franca Žebota, ne morem tožiti, ker vem že vnaprej, da ga narodna »kupščina, ker gre le za tiskovni delikt, ne bo izročila sodišču. V tem primeru mi ostane le, da si poiščem zadoščenja na svoj lastni način. Ker pa je Franc Žebot poslanec SLS, katera je na svpjih katoliških shodih povdarjala,' kar je zapisal Prezvišeni g. škof dr. Jeglič v letošnji 9. številki »Domoljuba«, ga najprej tem potom javno pozivam, da neresnice, ki jih je zapisal v letošnji 9. številki »Slov. Gospodarja« javno prekliče in pove, da je zapisal neresnice o meni! Ako bi kdorkoli rekel, da je ta in ta poslanec, ki je to in to napisal, nesramen lažnik in obrekovalec, pa bi ga potem tisti poslanec tožil, bi oni, ki bi se na ta način branil, pred sodiščem propadel. Zakaj dokazati bi moral, da je tisti poslanec vedoma lagal in obrekoval. To dokazati pa je skoro nemogoče, kajti dotični poslanec bi se v skrajnem slučaju vendarle lahko izgovoril, da ni vedel, ali je to, kar je bil napisal, res ali ne. Naša narodna skupščina se drži stare prakse, da se poslancev v tiskovnih pravdah ne izroča sodiščem; kaj preostane žaljenim? Morda — pasji bič? Ljubljana, 15, marca 1926. Albin Prepeluh. Iz vnanjega sveta. to medsebojno »spoštovanje« trajalo, je druga stvar; zgodovina dokazuje, da so tudi najlepše pogodbe prazne kepe papirja, če se gre enkrat zares. Zato pa tudi nam Slovencem še zdavnaj ni treba obupavati, če bi nam prinesle nove pogodbe kakšno neprijetnost. Vse te pogodbe skle- pajo namreč državniki pri zaprtih vratih brez volje in vednosti narodov. Narodi pa žive navadno svoje življenje in se razvijajo po svoje in se nikdar ne ozirajo na razne ministrske želje in sklepe. Kakor sadje na drevju, mora dozoreti tudi politično sadje. Zato zremo v bodočnost mirno in brez strahu. Po svoji zmagi nad Nemci in Avstrijci so zavezniki sklicali 1. 1918 j v Pariz veliko konferenco, da Evropo na novo urede. Takozvana mirovna konferenca je trajala skoro dve leti, toda namesto »večnega mini«, ki so ga nam obljubovali, smo dobili novo, še hujše oboroževanje i v vseh evropskih državah. Do tega Pije prišlo, ker mirovnih pogojev ' ni narekovala pravičnost, ampak ] maščevalnost in pa strah pred Nemčijo in — Rusijo. Nemški narod je velik in močan narod in visoko kulturen. O tem nihče ne dvomi, kakor tudi ne o tem, da se nemškega naroda trajno ne da ukloniti. S svojo organizacijo so si Nemci tudi po vojni kmaiu opomogli, čeprav morajo plačevati visoke vojne odškodnine. Še mnogo nevarnejše pa dela Nemce njihovo dobro in prijateljsko razmerje z Rusijo. Sovjetska Rusija je danes strah cele Evrope, predvsem pa Anglije, ker ogrožajo sovjeti največje vire angleškega bogastva v Aziji. — Ogromne ruske države pa ni tako lahko vreči na tla, kakor so obkoljeno in izstradano Nemčijo. Vsled svoje prostornosti je Rusija nepremagljiva. Zato pa išče angleška diplomacija proti Rusiji na vseh koncih in krajih zaveznike, tudi med nekdanjimi sovražniki. Z Nemčijo so se pričeli pogajati Angleži lansko leto. Pogajanja so tekla ugodno. Seveda so Nemci za svoje »prijateljstvo« z Anglijo zahtevali bogato plačilo. Glavna pridobitev za Nemce bi bil sprejem Nemčije v Društvo narodov. V velikem mednarodnem zboru bi bila Nemčija imela možnost uveljaviti i razne svoje zahteve: Nemčija bi tam f lahko z mogočno besedo ščitila nemške narodne manjšine v drugih državah, zahtevala bi bila lahko tudi kakšne kolonije nazaj, ki iih je v vojni izgubila, in uveljavila bi bila končno lahko tudi najsrčnejšo željo vseh Nemcev, namreč združitev Nemške Avstrije z Nemčijo. 0 vseh teh stvareh so se pogajali ••lo lansko leto, dokler se niio prl-Zveze kmečkih fantov in deklet« tov. dr. Rosina je v globokozamiš-Ijenem govoru podal poročilo o delovanju »Zveze«, o gibanju kmetske mladine v tu- in inozemstvu ter razmotrival pomen tega gibanja. — Tov. Škrabar je razložil društvena pravila ter razpravljal o sredstvih za izvedbo namena društva. Nato so se izvršile volitve društvenih funkcijonarjev- Izvoljeni odbor s predsednikom Koncem nam je porok za uspešno delovanj« društva. so stvari, katere moramo objaviti j katere je slišal ob priliki skupi pa sestanka odbora zadruge sel larjev ter odbora zadruge tapetni-kov dne 21. februarja 1926 v Ljul liani. Pri taisti priliki ie storil nel do od tapetnikov napako s tem, je očitno v navzočnosti odbora za druge sedlarjev prečital ovad nekaterih sedlarjev tapetniko Zadeva bi se morala smatrati nekaka zaupna ali uradna tajnosf Grdo pa je, da se je dotična nepre vidnost od strani tapetnikov izra bila od odbora zadruge sedlarjev huiskarijo, katera se pošilja vsem sedlarjem po deželi. Povsod izven kranjskega obzidja imajo sedlarji in tapetniki skutm zadruge, ker sicer kot samo sedlai ne bi imel pogojev za obstanek m združitvijo SKS in SRS, vsaj sme vsi enega stanu. In še z brati Hrvati smo prišli s tem do skupnega dela, od česar pričakujemo mnogo uspehov in trdno zaupamo svojim kmet-skim voditeljem v parlamentu. — Nedavno smo imeli v cerkvici sv. Andreja krščanski nauk za velikonočno spoved. G- župnik se je s tako silo vrgel na »Kmetski list« in na naše voditelje, da bi se kmalu še zidana cerkev tresla. Možje so bili tako užaljeni, da bi bili skoraj že v cerkvi poklali svojo jezo nad takim postoparij^rti dušnega pastirja. Vendar je pohlevno ljudstvo v ; deželi, istotako tudi ne kot samo cerkvi potrpelo, toda izven cerkve tapetnik. se je vse agražalb. Res i©, da prid- | V druftm odstavku tega fern no naroeujemo »Kmeteld list«, tod« ina pravi pisec, da pobira neki Pridobivajte naročnikov »KMETSKEMU LISTU«! 5 upnik podpise za akcijo, ki stremi za tem, da se razbije zadruga ter trdi nadalje, da zadruga sedlarjev ob vsaki priliki ščiti koristi svojih članov. Vsi podeželski sedlarji in tapetniki poznamo tiste koristi. Omenim samo en slučaj. Sedlarji iiearji vozov so ličanje voz izumili. Odkar se ličanje voz vrši, so ga izključno oni izvrševali. Pred dvemi leti pa pridejo pleskarji in so rekli: ličanje voz spada v našo stroko. Kako je zadruga sedlarjev itd. ščitila koristi svojih članov v navedenem slučaju, o tem bi še tako mili izraz povzročil žalitev. Podeželski obrtniki so že pred 70 leti začeli ustanavljati takozva-ne kolektivne zadruge s strokovnimi odseki. V vsakem srezu se nahaja po tri, štiri in še več teh zadrug, le Ljubljana ni imela do povojnega časa skoraj nobene zadruge. Stopnja, na kateri stoji danes slovenska obrt, se je dosegla potom naših starih izkušenih zadrug. Po vojni so se šele ljubljanski obrtniki zbudili ter začeli ustanavljati razne strokovne zadruge, h katerim skušajo pritegniti tudi podeželske obrtnike, med tem ko na štajerskem vztrajajo še nadalje pri svojih starih kolektivnih obrtnih zadrugah. I V fermanu sedlarjev stoji med drugim tudi ta-le najvišji ukaz: da mora mojster pri vstopu pomočnika v delo, javiti pomočnika zadrugi ter pomočnikovo delavsko knjižnico poslati v potrdilo, ravno tako tudi pri izstopu pomočnika od dela. Pridejo slučaji, ko mojster pomočnika takoj odpusti in knjižico bi moral zopet zadrugi poslati. Da pa bo knjižico zopet nazaj dobil, da jo bo zamogel odhajajočemu pomočniku izročiti, bo trajalo tri do štiri dni. Po zakonu pa bo mojster dol žan pomočniku za ves čas čakanja plačati. Eto, ljubljanski centralizem! Kdor zasleduje in razume zapovedujoče obnašanje tajnika pri občnih zborih in kdor čita nam sedlarjem poslane pastirske liste in fermane, razume, da hoče on nas podeželske obrtnike popolnoma odvisne napraviti od ljubljanske zadruge. Opozarjamo pa, da on ni član zadruge in je od nas plačan, mi si znamo naš stan in našo stroko bolje ščititi, kakor pa on. Koristi od njegovega obilega pisar jen ja mi podeželski sedlarji najmanje čutimo, mogoče ima papirnica v Vevčah kaj od te njegove pridnosti v pisarni. Podeželski obrtnik. štajersko. Drami je. Tudi pri nas je politika oživela na prižnici. 14. m. m. nam je g. župnik Sigi povedal, da kdor je kristjan, ne sme na shodih poslušati Radiča, ker je protiverec in grozni framason. Dne 7. t. m. pa sta nam g. župnik in g. kaplan A. Medved brala iz nekega papirja raz prižnice, da kdor bere »Kmetski list«, mu po nekem paragrafu duhovnik za velikonočno spoved ne sme dati odveze. Ker se nam zdi, da je to pridelek g. kaplana, o katerem za enkrat ne izpregovorimo več, Vas prosimo g. urednik, da lajn Vi t« zadava pojaanite. (Nava- dite nam nekaj prič o tem, da je g. župnik Radiča na prižnici imenoval protiverca in framasona. Bomo moža pri sodniji naučili, kaj sme na prižnici govoriti o poedinih naših državljanih. Kar se tiče ka-planove grožnje, se pritožite škofu. V »Kmetski list« piše danes tudi cela vrsta gg. duhovnikov in je torej čisto jasno, da Vaš kaplan svoje grožnje ni izgovoril iz verskih, nego iz slepih strankarskih razlogov. Strankarstvo pa na prižnico in sploh v cerkev ne spada. Op. ured.) Sv. Andraž v Halozah. Vsled ugodnega vremena je rez trte in kop po Halozah iz večine že končana. Haložain je delaven, kakor mravlja in skrben kot čebelica. Komaj se dvigne solnce nekaj višje, že ima dela čez glavo, kajti »ha-loska ilovica« je priznana kot ena najtežjih prsti. — Več tisoč hektolitrov vina leži še neprodanega v kleteh, a trsek se že giblje ... Daj Bog za naš pridelek kmalu kupca in denar, kajti pri nas v Halozah je pomanjkanje denarja kot nikjer drugod in — velika revščina. Našemu g. fajmoštru leži politika tako pri srcu, da je še na posvečenem prostoru — v cerkvi — ne morejo pozabiti. Zadnjič, v nedeljo so cerkvi hvalisali poslance SLS, čeravno vemo vsi, da so poslanci SLS za nič; grozno hudi so pa bili na Radiča in Puclja. Ta dva sta njim strašno v želodcu in ne vem, če bi dobila odvezo pri njih, ako bi morala v Leskovcu k sv. spovedi. Ro-bantili so tudi nad proračunom in vsem mogočem, samo od sv. vere smo prav malo culi. Je-li g. Radič svetnik ka4i, da imamo v cerkvi pridige od njega? Pregledal sem vse pratike za BO lest nazaj; dr. Korošca sem sicer našel notri ponovno, Radiča pa nikjer. Zato mislim, da Radič ne spada med krščanski nauk! Sploh, kaj imata sv. vera in proračun skupnega! Nam Haloža-nom to ne gre v glavo! Bilo je, kakor na kakem shodu! Ali se to sme goditi v božjem hramu? Kaj pa pravite Vi, gospod urednik? Jej, jej, kaj smo vse stari ljudje dočakali! Kako je današnji svet pokvarjen. — Dne 2. t. m. je umrl v Strmcu vrli tovariš in vzorni mladenič Janez Gabrovec po dolgotrajni za-vratni in mučni bolezni. Veliki sprevod je pričal, kako priljubljen je bil pokojnik. Mirno počivaj, dragi Hanzek, kmalu pridemo drugi republikanci za Teboj v — nebeško republiko! — Nažo Lah. Dragovič. Govori se, da je občinski odbor sklenil delati nov mosit na Brnci in sicer tam kjer je sedaj most (cementne cevi), ki bi pri majhnem popravilu bil dober. Te cevi mislijo odstraniti in jih 200 m niže položiti, tukaj pa most betoni-rati, kar bode stalo mnogo denarja. Pregovor pravi: »Kadar imajo bedaki denarje, se pametni smejejo.« Ali bi se ne zamoglo kaj bolj koristnega storiti? Ako se te cevi pustijo ter niže postavijo nove in pri Petrovičevem travniku še ene, ne bode toliko stalo, kakor novi most. Ostalo še bode, da se cesta po Krupši vzdigne in sodra. Kaj nam koristi lep in drag most, po cesti pa se ne more voziti? Ali je obe. odboru mano, d« voda na spodnji strani mosta izstopi, kjer bi moral biti jezr ter da je veliki župan ugodil prizivu Hvaletincev, ki bodo spustili vodo na naše travnike in njive ter bode cesta pod vodo pri vsakem majhnem dežju, ako se ne vzdigne. Glejte, da dobite tudi odtok vode, ne pa samo dotok. Storite kaj koristnega za davkoplačevalce. Naj vam ne bodo pred očmi samo nekateri obč. funkcijonarji-Potrkajte na okrajni zastop, naj nekoliko prispeva, ter vzame delo v roke. Tukaj plačujemo ravno tako visoke okrajne doklade 450%, kakor drugod, ne stori pa se za Slovenske gorice prav nič. Kakšne so okrajne ceste? Koliko se navozi šodra na tej strani Pesnice? Samo ena občina plača toliko, kolikor se izda za 3 fare (10 občin). Dela se vse le okoli Ptuja in Spuhla, tamkaj so že do vsakega zelnika okrajne ceste in betonirani mostovi. Svoj čas sta bili dve osebi do tri zaposlene na okrajnem zastopu. Koliko pa jih je sedaj? Z ogromnim zaslužkom 96.000 Din brez di-jet. To so kmečki prijatelji, ki olajšajo kmetu breme, da je čisto lahek, pa za popolnoma zanemarjene ceste še pretežak; treba ga še lažjega napraviti. Zaslepljeno ljudstvo pa le vse verjami eselesarskim pijavkam! Zagorci. Zahvala. Podpisani se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri so mojo ženo in našo mater obiskali na domu, kakor tudi tistim, ki so njej izkazali zadnjo pot in molili za njeno blago dušo. Vsem najsrčnejša hvala in Bog Vam plati. — V Za-gorcih, dne 13. marca 1926. Alojzij Holc, mož; Franc, Janez, Alojzij, sinovi; Marija, hči. Sv. Andraž v Halozah. Dne 2. t. m. je iztrgala smrt iz naše sredine tov. in vzor-mladeniča Ivana Gabrovec iz Strmca v cvetu mladeni-ške dobe. Kakor da bi neusmiljenki še ne bilo dovolj žrtev, se je povrnila zopet nazaj ter je dne 11. t. m. nepričakovano in nenadoma upih-nila luč življenja mlademu Francetu šošteršiču iz Št. Vida pri Ptuju, ki se je takrat nahajal pri svojih vinogradih v Strmcu. Vlegel se je zdrav k počitku, a zjutraj je po kratkem in mučnem boju izdihnil svojo blago dušo. Tov. šošterič je bil daleč na okrog spoštovani posestnik in gostilničar, zmiraj vesele narave, priljubljen vsepovsod. Pri Št- Vidu je ustanovil tamburaški zbor ter bil njegova duša. Tudi novo ustanovljenemu prostovoljnemu gasilnemu društvu pri Št. Vidu je bil njega najagilnejši član in podpornik. Radi njegovih vrlin ga je ljubila vsa fara. Zapušča mlado ženo z majhnim otročičem v neizmerni žalosti. Naj mu bo prerana žemljica rahla! Žalujočim iskreno so-žalje! Slov. Gorice. G. urednik! Jaz Vo-glenikoveiga Draša s Pujžovega vrha, kak je v Hvaletince na gostovanje hoda, poznam. Vida sen ga v Senčaki pri eni kletti, pa nesen kcoj vujpa, da sen si jaz tudi neke na tisto misla, kak Draša. Včasik bi tak en falat babe ne bi škodilo. Samo ka mi vala, da ie son soboj nevem koma. Domovinsike pravice neman, pa rajzeposa nepravega. Hlapec sen, pa moga bi biti, pa za delo mi neje. Zdaj sen si misla, ka mo ša v Prefcmurje. Tam je dosti krav pa bilkov. Če pa nemo službe doba, fte pa mo šmuglorom cule nosa. Tak sen se en cajt po vesni-cah poreva prle kak sen se na pot sprava. Misla sen, če bi tu kakšno službo doba, te bi nebi ta prek hoda. Enok bi že skoro bilo. Pr enen sen že bija dva dni te pa so zava-rali, ka so jin jajca na gnezdi sfa-lile, pa viši so mi zavarali te pa sen moga odriniti. Ša sen prek črez Grabšinski breg. Prekleto blato sen si misla. Tu je bržčas tisti Seneko-vič begmohar pa Nemec Aufseher, oba lepa majaka. Samo da je na Ptujskem kraji tudi en drek bojše. Gren dale tan kak nova cesta coj pride. No tak za silo, da bojše nega. Vun z vesi štric prejšjega Čeho-vega hrama je sta pri enen razdrtem mosti en ded. Pitan ga, zakaj so toti most razdrli, pa pravi, da tati virt ne bi rod nič kcaj da, ka bi si ga vsi virti vkup popravili, pa je rajši en falat okraj svoj most z enih par drogov mareda. Nora glava foš-na sen si misla. Te pa grem dale, pa sen že zagledna turen pri sveten Diihi. Najbojše bode, ka jo gor mahnem. Lehko bo ge kakšno ja-bočneo dobiti, pa kakšno župo ali kisilino. V enem ogradi sta dve babi neke grablali pa na glas neke gu-čali. Jaz sen za grm stopa ka bi bole čiija. Sveti Duh pa je zaj te ali le na kunji. Toga pa že dugo nigi neblo, da bi na ene štirirazredni šoli nebi nibenega učitela bilo ta-kak je tu bilo, ka je moga šuldinar deco učiti. Zaj so te nekšne ženske prišle, pa ka bo baba za en red napravila. Te pa je ova druga pravila, da veš vsi rajši grejo v mesto ali trg, tan je bole liištno. Zdaj pa še so pre koplani sobo vkraj vzeli v šoli te pa pre talk dugo meše nede pri Diihi, dokler sobe nazaj ne dajo. Jaz pa sen na tihen odiša ka me nista zavarali pa sen si misla: visi vkup so trde glave. Jabočnce se ne doba, te pa sen jo mahna doj prta Žihlavi. Tan sen si pri vagi stava pa neke tiste napise šteja. Za menoj pa se zdere en ded, bržčas je kmetovec bija: Ka zijaš? Jaz sen se tak straša, ka mi je ciila, ka sen jo pod pazdiho meja doj pala pa so se tiste jajca ka sen je doj z gnezd pobra, spotrle. Že sen misla deda hrekniti po nosi te pa sen zavara, ka je Kmečki list meja v roki pa mi je hitro jeza minila. Sen si misla totega pusti, toti je na pravi poti. Zdoj pa sen ne veda, bi se obrna na levo ali na pravo. Sen si misla, pogledni malo prta Jiirji. Znabiti bi pri Domajnki službo doba. Tam dostikrat kolejo, jetra pra-žena pa so ne žleht. Prta Jiirji mi je vse fele v glavo šlo. Žalosten sen grata, da se moren tak po sveti po-revati. Tu pa so tak lepe hiše pa bogati liidje. Če pa k jin prideš, pa jinje najč po voli ne, če kakšno jajce doj z gnezda vzemeš. — Priša sen do Domankove ostarije pa sen misla iti proset za službo. Te pa se je ti stari neke notri zdira, pa nesen vujpa. Sen misla, ka bi me ge hrekna. Ša sen naprej. (Dalj« sledi.) KK3E£SEeSBBBZSSa& Število novih naročnikov za »Kmetski list« stalno narašča. Somišljeniki, delajte pridno in pridobivajte novih sobojevnikov! I. Po vsej deželi gre samo en glas: »Domovina« demokratski je bič, »Domovina« za kmeta ni in vas! S centralizmom ne bo — nič! S—s. II. »Slov zrno! kakor izgleda v Jugoslaviji! skim oblastem in je odšel v odmet- Zategadelj priporočajte »Kmetski ______ Šmartno v Tuhinjn. Gasilno dru- ništvo že za časa balkanske vojne, list« tudi naprej sosedom in prija ki davki, nikoli pa človek ne' ve za stvo Je imel° minulo nedeljo svoj Po Sandžaku in Južni Srbiji je pre- teljem, da bodo zvedeli resnico gotovo, če je to, kar se zahteva, kaik1 redni XVIII. občni zbor, na kate- strezal potnike in jih ubijal in ro-; »Kmetski liste je danes edini slo- zastanek davkov prejšnjega leta, ali rem ie bil ponovno izvoljen njega : pal in napadal, zlasti tudi uradne u—-1"1—" " se nekaj zahteva na račun davkov ustanovitelj tov. Viktor Engelman j osebe. Nekoč je na Metalniei pre- tekočega leta, ali kaj. Zato sem šel načelnikom, Josip Cevec podnačel- stregel državno pošto in oropal 2 kupit davčne knjižice, ki se proda- nikom, Lojze Mali tajnikom in Mar- milijona dinarjev. L. 1924 je izvršil jajo pri davkarijah po dinarju. Na jtin Dolar blagajnikom. napad na tedanjega prijepoljskega vrhu stoji zapisano: Ta knjižica naj To je tisto pravo! Ako čutite tr~ okrožnega načelnika in sedanjega zategadelj je ne vlačijo v lisi se prinese s seboj pri vsakem vpla-1 ganje in ste dobili kronični glavo- nar. poslanca Žiko šišiča, ki se je kakor »Domoljub«, »Slov. Gospo čevanju, A to vplačevanje ima dru- bol po večletnem čitanju »Slov. po srečnem slučaju rešil, a padlo je dar« in »Domovina«. In to dejstv gačen pomen, kakor bi kdo mislil. Gospodarja«, ali ste dobili mogoče tedaj več orožnikov in potnikov. V pove vse------S—s. Na knjižico se prav za prav nič ne nevarno putiko in hud nahod, ker Sandžaku je Mehonič ubil okrožne- To je jabli vplačuje. Vse davke je treba vpla- Vam v hišo zastonj prihaja demo- ga načelnika Boška Boškoviča in nolds v Falmouthu v Cormvaldu i čevati po položnici na pošti. Še-le kratarska »Domovina«, ali ako ne nato pobegnil v Albanijo. Na tem Angleškem ima na svmpm vrhi i potem, ko je dospel denar od če- vidite več bistro, ker Vas je opas- begu je bil izgubil svoje dokumen-kovnega urada na davkarijo, se mo-i no okužil in omamil »Lažiljulb« — te, med katerimi se je nahajala fo-reš prikazati tudi ti z davčno knji-; je najboljše protisredstvo in po- tografija Kemal paše z njegovim žico tja, da ti davčni uradnik pre- j ceni zdravilo »Kmetski list«, ki ga lastnoročnim podpisom. Potem je piše s čeka v knjižico, koliko je z dopisnico lahko naročite za sebej živel Mehonič s svojo ženo v Ska- plačanega. Prinesti pa moraš vsa- j in za svoje sotrpine ne v Stubici dru, odkoder je pisal naši vladi, da je takrat vrgla 16.000 jabolk, ko leto in za vsako knjižico kolke j Donjoj, temveč v Ljubljani, Kolo- j mu plača za njegova posestva v Ju- Po 12-letih prejet morilec. V M; po 2 Din. Tedaj vplačaš za vpis!dvorska ulica 7. Stane samo 16 di- goslaviji 50.000 Din. Na njegovo davka spet nove davke v kolkih, narjev za pol leta. Poskusite tudi glavo je naša vlada razpisala 100 Da bi kdo ne mislil, da se tako pla- Vi in se prepričajte sami; je že ti- tisoč dinarjev. Zanimivo je, da je čujejo davki na Kitajskem, je na sočerim korenito pomagalo! S—s. Mehonič tudi pesnikoval. Izdal je naši davčni knjižici zapisano na Usodepolna stava. V Trbovljah zbirko pesmi v šestnajsterki, v ka- Poizvedovanja policije so ostala ta-vriiu »Slovenija«. je bila pri čevljarskem mojstru A v- j teri opeva svoja razbojniška dela- krat brezuspešna. Kundergraber sJ Ustanovni občni zbor »Mlekar- guštinu Kukenbergu zbrana vesela Po ceni vžitek je čitanje »Kmet- je kasneje sicer večkrat pojavil na venski kmetsko-delavski list, ki piše pošteno in res krščansko. Naj si ga naroči vsaka poštena in krščanska hiša. Dopisnikom »Kmetskega lista« je predvsem vera sve- To je jablana! Kmet Edwin Rey olds v Falmouthu v Cornvvaldu Angleškem ima na svojem vrtu blano, ki mu je dala letos 14.1 jabolk, ki so tehtala skoraj 1300 kg. Jablana je stara 70 let in je skori 10 metrov visoka. Pred štirimi le je bil lastnik še bolj vesel, ker seillu so prijeli avstrijskega držav ljana Feliksa Kundegraberja, ki je K leta 1913 na Dunaju umoril neko[ žensko, jo oropal in nato pobegnil skega društva za Slovenijo« bo na praznik 25. marca 1.1. od pol 10. uri dopoldne v dvorani »Kmetijske družbe za Slovenijo« v Ljubljani, Turjaški trg 3. Naj pridejo zastopniki iz vseh okrajnih glavarstev. Spored: 1. Poročila. 2. Odobritev pravil. 3. Volitve funkcijonarjev. Za pripravljalni odbor »Mlekarskega društva za Slovenijo«: I. Flor-jančič 1. r., predsednik, dipl. agr. A. Jamnik 1. r., tajnik. družba čevljarjev, med temi tudi skega lista« za vsake«? i kmeta, de- Dunaju, a je živel pod tujim ime-mutasti pomočnik Jože Žlak. Pogo- lavca in obrtnika! »Kmetski list« nom. V Marseillu je bil zaposlen vor je nanesel na vsakovrstne pred- j piše jedrnato, nepristransko in po- kot knjigovodja in se je izdajal za mete, in nazadnje pa so se pričeli šteno. »Kmetski list« ni gospodski Feliksa Gerbaulda. Morilec se je'v mladeniči šopiriti, kdo največ poje. od bank podpirani časopis, ker pi- Franciji poročil. Žlak je skušal ostalim dokazati z šejo v njega pošteni in krščanski Uboj iz maščevanja. — Na naj-znaki, da si upa največ pojesti in je možje, kmetje, delavci in obrtniki j obljudenejšem kraju Rima se je šel stavit, da poje 20 jajec, spije tri sami, ki ne poznajo zavijanja, laži dogodila strašna žaloigra, ki je za-litre vina in še povrhu pol litra ru- in hinavščine pokvarjene gospode, htevala človeško žrtev. V ulici Lunina. Žlak je res tekom pol ure po- Najbolj zagrizeni nasprotniki ga go Tevere Sanzio je stanovala lepa, jedel 20 trdokuhanih jajc ter spil danes na skrivnem žita jo, kajti razmeroma mlada vdova Viktorija I vino z rumom, postalo pa mu je »la- njihovi lastni listi tako mojstrsko Ramacci, stara 26 let. Imela je celo Razširjatmo misel sedinjenja slovanska^*, fcurvažkega in srbskega kmeta! ■«■111 !■■■!■ lili—...................III--------------------------------------n »mMMm^m—. Drzen ylom t tehr.ifno fakulteto v Zagrebu. Sluga tehnične fakultete Franc Šetinc je prišel preteklo soboto zjutraj v malo dvorano zagrebške tehnične fakultete. Ko je vstopil v ravnateljevo sobo. je opazil, da so vrata blagajniške sobe priprta. Zagledal je poleg blagajne skrajen nered, Uvidel je takoj, da ie bilo semkaj vlomljeno. Vlomilci so prevrtali blagajno ter pobrali iz nje obveznice vojne odškodnine v vrednosti 370.000 dinarjev. S tesni obveznicami »o sobo kar posejali. Zdi se. kakor da bi roparji ne bili poznali visoke vrednosti teh papir-iev. Na kraj vloma so takoj prispeli detektivi, ki so' natančno ugotovili dejanski položaj. Preden so vdrli njegovi duši je besnel težak boj: na v tehnično poslopie. so porezali vse eni strani ljubezen in strast, na dru- j telefonske žice hišnega telefona. kopico prijateljev, ki so ji dvorili ter bili pripravljeni držati besedo in jo osrečiti drugič pred oltarjem. Med temi prijatelji se je nahajal tudi neki Amadeo Proietti, mož 45 llef, ki je lahkomiselno vdovo ljubil nf blaznosti. Zasledoval jo je noč lin dan, bil ji je vedno za petami. Neprestano je modeloval za njeno ljubezen in ji dokazoval vroča lju-bavna čustva. Neusmiljena vdova »a je vztrajno odklanjala njegove udbe. Darove, ki jih je blazni ljubljenec vdovi pošiljal na dom, metala stran. To je Amadea sil-o žalostilo, istočasno pa tudi podalo njegovo strast. Globoko zaljubljena čustva so se kmalu izpre-• menila v smrten bes proti vdovi. V sal v trajen spomin, na to se nlkdo hudičevega olja namesto »rakije«. spomnil ni. Mlad in priprost naš j Zdaj jo je strašno skrbelo, kaj bo, rojak iz ameriškega Clevelanda je j če ho tisti Hrvat zaradi tega umrl, moral pokloniti našemu knjižnemu j pa če ga bodo »gori devali«. Tisto trgu zbirko svojih doživljajev iz j noč od same skrbi celo noč ni nič svetovne vojne. Zbral jih je v de- j spala. Ker pa ni bilo drugi dan in gi strani zaničevanje, sovraštvo in želja po maščevanju radi zavrnjene ljubezni. Zmagala sta sovraštvo in maščevalnost. Amadeo si je kupil revolver in ž njim počakal vdovo, ki se je vračala v spremstvu dveh prijateljev z neke zabave. Za roko je vodila svojega petletnega dečka. Amadeo je sprožil na vdovo pet strelov in jo smrtno ranil. Par ur pozneje je izdihnila v bolnici. Amadeo pa se je dal mirno aretirati. Najbolj tragično je, da ima Amadeo rodbino, ženo in šest otrok. Kdor ne more držati vode. Skuhaj prosa in ječmena skupaj na vodi in pij tisto vodo. To je tudi do-\>ta sredstvo za otroke, ki močijo f postelio. Dobra je tudi divja kumi-na vodi skuhana, če jo piješ. Kako pozdraviš vnetje v vratu? Izvrstno sredstvo, ki se uporablja pri vnetju v vratu, je čaj žajblja. Kuha se iz žajbljevih listov, kate-.........."To Ko so še odredili druge varnostne korake, so navrtali veliki tresor, kjer so izvlekli skozi špranjo vse vrednostne papirje ter 25.000 Din. V mnenju, da so dobili ves plen, so poskakali kar skozi okno na ulico. Ker so vlomilci očividno delali zelo hitro, so prezrli v blagajni mali tresor, v katerem se je nahajalo v gotovini še 230.000 Din, ki so tako srečno rešeni pred grabežljivimi roparskimi prsti. Odpornost nekaterih živali proti strupom. Znano je, da nekaterim živalim, zlasti ježu, štorklji in kokošim. živalski strupi prav nič ne škodujejo. Jež se celo hrani samo s takimi živalmi, katerim služi strup kot edino obrambno sredstvo. Dolgo časa niso vedeli, ati so te živali proti vsem strupom odporne ali samo proti živalskim. Radi tega so delali mnogoštevilne eksperimente na ježu v inštitutu prof. Harnacka Halle. Polagoma so doznali, da je rim prideneš jesiha in medu. [ergljaš večkrat na dan. Caj za grg- odporen samo proti onim strUpom, Ijanje mora biti mlačen. t ki ga vsebujejo one živali, ki mu Vsaka žena imej tri može. Popol-1 služijo v hrano. Eden najstrašnej-noma svojevrsten kongres se je vr- j ših strupov so cv ari o ve spojine, ki šil v nekem ukrajinskem mestu- j?a imajo "tudi strupene kače v svo-Zbralo so se rudniške delavke v iih žlezah. Ko so dali mački samo svrho obravnavanja o vprašanju, če eno stotinko grama ciankaliia, ie v ima ženska pravico, da ima istočasno več me>ž. Kongres je trajal šest ur. Poročene žene so zahtevale, da naj bo en mož izključna last samo ene žene. Neporočene pa so stale na stališču, da imej ena žena na razpolago tri može. Končno so se ženske zedinile ter sklenile resolucijo, glasom katere mora imeti vsaka žena oficijelno tri može. — Na tej konferenci so obravnavale rudniške delavke tudi druga socialna vprašanja. Tako je bil predlagan triletni zakon na poskušnjo, kot že obstoja v nekaterih pokrajinah sovjetske Rusije. Odložila je dete, ki je zmrznilo. V noči 28. decembra lanskega leta ;e 23 letna M. Popelnik, rodom iz Podbrežja pri Mariboru, ki je' služila v Zagrebu, odložila svoje 14 dni . staro dete na Miramarski cesti. Otrok je ponoči v hudem mrazu mrznil. Pri obravnavi, ki se je vršila prošlo soboto pri sodnem stolu v Zagrebu, je obtoženka jokaje izjavila, da je dete pustila na cesti v 'Vnipu, ker io je zapustil oče neza-kodfcM otroka in ker je nikdo ni hotel sprejeti v službo z otrokom in ker ni imela sredstev, da bi ela-la c>troka v rejo. Obtoženka je bila obsojena na dve leti ječe, 4 minutah poginila, dočim je ježa petkratna doza tega strupa spravi' la šele toliko iz ravnotežja, da so se začeli pojavljati znaki zastruo-lienja. Ko so pa dali ježu strp strihnin. tedaj je zadostovala enaka doza in enak čas, da ie poginil, ka kor pri vseh drugih živalih. Iz tega ie torej razvidno, da se je jež na živalske strupe tekom razvojne de>-be tako privadil, kakor se na primer privadi človek polagoma na in dobrega užili v teh letih groae in smrti. Da bi pa vse to kdo napi- belo knjigo, ki nam v njej mično in z besedo, ki nam sega do srca, opisuje vso dolgo, bolj trnjevo ko solnčno pot štirih let ruskega ujetništva in neutešljivega koprnienia po mili domovini. Ne zdi se ti, da samo oitaš, občutek imaš, ko da doživljaš sam, kar je doživel naš pri-jatelj-pisatelj. Vojaku bodo tu oživeli njegovi lastni ujetniški spornim, drug čitatelj pa morda nenadoma zagleda svojega prijatelja, sreča moža, brata, sina ali uare svojega znanca. " za smeh. Jaka prosi zdravnika za preiskovanje, ker se ne počuti dobro. »Dobro«, pravi zdravnik, »treba najpreje odložiti klobuk!« »Ni treba, gospod zdravnik«, se odreže Jaka, »saj mi na glavi nič ne manjka!« * * * Prvi lažnjivec: »Prijatelj, tam-le vrh zvonika vidim muho.« Drugi lažnjivec: Res, tudi jaz jo vidim. Ravno zija in ima votel zob v ustih.« * * * Janez: »Praviš, da se kot železničar že 30 let voziš po železnici. Potem si gotovo doživel na vožnji tudi že kakšno nesrečo?« Tone: »Prmejduš pa še kašno?v Janez: »Kaj pa je bilo?« Tone: »Na vožnji med Ljubljano in Domžalami sem nekoč spoznal svojo ženo!« * * * Zdravnik: »Toda Piškur, zadnjič sem vam rekel, da vam naj žena napravi vode iz kamilic in v njej kopliite roko. Ali ste napravili to?« Piškur: »Ne, gospod zdravnik, i® Zdravnik: »Potem sem vam re-b-štnega fanta imeti, moraš kupiti kel, da vam mora žena zaviti roko bledeče reči: tri funte žabje volne: d^set Vil oslovske pameti: en žakeli |pšeničnih otrobov; tri žlice tičjega mleka. Dobiti moraš tudi tri kamne iz dna morja in kupi si obleko ;z rakove koče in čižmo s Iromar-ieve. Škripanie pojdi iskat h kakšni Obuti mački, ti ga bo prav poceni prodala. Potem moraš še kupiti deset funtov led" ki se- ie o =vetem Jakobu naredil: štiri kile kebrovih kosti: en klobuk ticrovih nohtov; ep zdihliai mrzle kune ve-^e; eno klaftro vročiti0; en žakelj teme; eno škatlo belega dneva: tri-''^ist metrov °pania- od mladih fantov tri mernikf spoštovanja: en ce-ber petja mladih faptov in deklet: tri leta fantovskega nrilizovania; dvanajst lepih zgledov mladega komarja; eno šeflio polževe krvi. — To moraš zdaj vse skupaj zmešati, oa v žakelj zavezati, pa na ramo vreči. N^to moraš iti na vrh strehe in dol skočiti, pa usta in ušesa si natisniti, da boš imela dosti sape in da boš vse slišala Tn pozimi hodi boea, da te p« bodo kače pikale m muhe iedle Potem bo pa samo en fan+ rad imeT. in ti ga ne boš samo pn čas ljubila, amnak večno boš lahko na njega mislila. Da mi kaj ne v*S! T»oj Jane« Kranjski. potem nič slišati o kaki smrti, se je ta dogodek kmalu pozabil. -Čez tri leta je pa prišel tisti Hrvat spet k tej krčmarici in ji ie rekel: »Ali imate še kai take rakije ko takrat? Tri dni me je grela! « KRANJEC KRANJCA NI RAZUMEL. Nek dolenjski- kmet je dal svojega sina. ko je bil še otrok na Gorenjsko. tako, da se je ta samo v Gorenjskem narečju naučil slovensko govoriti. Ko je odrasel, je prišel spet domu na Dolenjsko. Ker ie bil niegov oče že precej v letih, ie mislil zdaj temu sinu posestvo črez datk-Pa mu je rekel, da se naj gre zdaj ženit, in sicer k neki taki hiši, kjer se njemu (očetu) zdi, da bi ne bilo napak vprašati. Sin se zdaj gre k tisti hiši ženi/t, dekle ga pa ni maralo. Ko pride sin domu, ga oče vpraša: »No, al' te bo vzela al' ne?« Sin pa pravi v gorenjskem narečju: Voče, al' ni votvak Oče je bil trd Dolenjec, pa ie sinov odgovor silno neumno razumel (da nevesta ni votla) in je «ina potem veliko bolj oštel, kakor ie zaslužil. Seveda, ker ni vedel, da se ta sinov odgovor v dolenjskem narečju |"lasi: »Ače, al' me noj tla!« Kje se je potem ta sin oženil, ne vem, ali na Dolenjskem ali na Gorenjskem.•Zanimivo je pa le bilo. ker Kranjec Kranjca ni razumel! ŠALJIVO FANTOVSKO PISMO DEKLETU. Nespoštovana! Jaz sem mislil, da si ti več vredna, pa nisi nič, zato ne, ker se nad vsakim spotikaš, če ima prav že svojo ženo. Zdaj pa če ti hoč^š v volno. Ali se je to zgodilo? »Ne, gospod zdravnik. Zdravnik: -Zakaj pa ne«? Piškur: »Gospod zdravnik, nam žene.« ni- Mala Pepca je bila tepena. Jezna -,i oblači suknjo in hoče iti iz hiše. Mati: »Kam pa greš?« Pepca: »V vodo bom skočila.« Mati: »Boš utonila.« Peoca; »Ne, štorklja me bo po- čebelne pike. Strup ostane namreč tegnila iz vode in me bo nesla k na pičenem mestu nerazkrojen in boljši materi.« ne tvori nikakih novih spojin, ki bi' uničile organizem. Josip Grdina, štiri leta v ruskem ujetništvu. V dodatku: Kratek pregled zgodovine ruskega naroda. — Ljubljana 1925. V komisijski zalogi Jugoslovanske knjigarne v L jubilant. Strani R11. Cena broš. izvoda 80 Din. — Svetovna vojna je nešteto naših mož in fantov razkropila križam sveta. Mnogo jih ie našlo junaško smrt, dosti se jih ie kljub bojnim grozotam, mukam in Narodno blago. (Zapisal France Kramar.) HRVAT IN KRCMARICA. V neko krčmo je prišel nekoč Hrvat in ie rekel: »Dajte mi brž mali glažek »rakije«, se mi silno mudi!« Krčmarica je bila ravno nekoliko razmišljena, se ie pa tako zmotila, da mu je natočila hudiče- vega olia, namesta »rakije« v gla-trpljenju ujetniškega življenia vr-jžek. Hrvat je samo enkrat to »pi-nilo čez leta zopet v domače kraje, i jačo«: požrl, ker se mu ie zelo mu-7fro.vorni so ti opisovali, ako si pri- Idilo, pa je šel in ni nič vedel, da šel ž njimi v dotiko. kaj so hudega je bilo to hudičevo olje. Ta krčma- risa je potsm kmalu po njegovem aapaafla, da nni je dala odhodu snevnww»3»i i^lMBt odiii »Slovensko mlekarsko društvo«. Mlekarstvo je važen činitelj kmetijskega napredka in v intenzivnem mlekarstvu leži velik del bodočnosti in blagostanja našega kmeta. Po vzorcu drugih narodov se je sklenila na mlekarskem zborovanju 10. ianuaria t. 1. v Ljubljani ustanovitev »Slov. mlek. društva« in se je na seji pripravljalnega odbora 17. februarja 1.1. določilo besedilo pravil. Osnovna smernica slednjih je, da smo vsi ljudje enaki, da ne-le kmet, marveč tudi obrtnik (mlekarski tehnik) in trgovec želijo cstati samisvoji gospodarji in da je naloga modernega gospodarstva spraviti v sklad interese vseh teh faktorjev, ne da bi se eden ali drugi čutil zapostavljenega ali izkoriščenega. Zadružništvo predstavlja silobran malih proti izkoriščanju od velikih, ki v rokah demagogov cesto prehaja iz obrambe v nasilje in ki službeno od njega odvisne ljudi često prav tako izkorišča, kakor je to delal nesolidni kapital, proti kateremu je bilo ustvarjeno. Ne hlapce, marveč svobodne ljudi je treba ustvarjati ter z zakoni in dogovori urejevati sodelovanje vseh in vsakogar po njegovem poklicu v j dobrobit človeške flružbe. Slov. mlek. društvo »eitoji iz 3 skupin in sicer: 1. Sknolna A, t. 1. kmetovalci, ki dobavljajo mleko. Kmetija zahteva zase celega človeka; če se bo cepil gospodar v razne poklice, se bo cepila tudi njegova kmetija. V mlekarstvu mu pristoja naloga, da proizvaja na čim cenejši način več hi-piiensko in kemijsko prvovrstnega mleka. Naloga ni lahka; zahteva talent umetnika, ves razum in mnogo pridnosti. Da bi mogel zraven tega to mleko sam predelovati v prvovrstne izdelke in sam spravljati na trg, ni misliti, ker bi tedaj mogel le majhen del svojih moči posvetiti produkciji mleka in bi temu primerno dosegel tudi le majhne uspehe aLi na nič. 3. Skupina R. t j. mlekarji, tehniki, ki predelavajo mleko v izdelke in mlekarski znanstveniki. Švicar pravi: »sirarstvo je umetnost« in umetnika se ceni in spoštuje in ne zamenjava z navadnim ročnim delavcem. Umetništvo je svoboden poklic. Kmetje v Švici postavijo in uredijo svojo zadružno sirarno in jo dajo sirarju-umetniku v naiem; umetnik navadno nima kapitala, marveč le svoj talent; kmet mu da na razpolago kapital in mu pusti dogovorjeno svobodno ustvarjati — od prvovrstnih sirar-skih umetnin imej ti polni hasek. iaz kmet gotovo tudi tedaj ne bom imel izgube. Ni mogoče v praktičnem mlekarstvu vedno upoštevati, tega švicarskega načela v vsej popolnosti: toda upoštevati se mora in zavedati se, da je ugodno procvi-tanle mlekarstva odvisna v prav toHM merf dobrjfo mlelean*\ mojstrov kakor od umnega kmeta. 3. Skupina C. t. j. trgovci mlekarski podjetniki in mlekarske zadruge kot pravne osebe. Kmet nima haska od prvovrstnega mleka in mlekarne ne od prvovrstnih izdelkov, če trgovec ne spravi blaga v promet, na svetovni trg. Trgovina je torej riskantna, zahteva mnogo vsestranske preudarnosti, predvsem pa sreče odnosno ugodnih naključij; ves uspeh smemo pri njej pričakovati, če se razvija kot# svoboden poklic, v mlekarstvu opi-* ra na dobrega tehnika in na organiziranega razumnega kmeta. Zadružništvo je hotelo svobodnega trgovca ponižati na navadnega ročnega delavca v službi zadrug; kljub tuintam uspelim vzgledom je teza napačna in protivna idealu za-družništva — ne hlapčevstvo, marveč svobodo brani človeštvo. Tudi tukaj nam nudi Švica v svoji ^Sohvveiz. Kaseunion«, z 10 milijoni frankov delujoče udruženje kmetov in trgovcev lep vzgled, da ni trgovca in podjetnika smatrati za sovražika producentcv ali konsu-mentov, marveč je potom dogovorov prav lahko mogoče sporazumno delo v korist dogovornikov in ne, da bi se komurkoli preoreče-valo svobodno udejstvovanie z vsem svojim talentom v dobrobit celokupnosti. Članarina Slov. mlek. društva znaša 50 par od vsake krave organiziranega kmetovalca: 25 Din za mlekarje - mojstre ali vodje in le polovica za mlekarske pomočnike ter učence; 50 Din za trgovce, mlekarske podjetnike in mlekarske zadruge. Vpošlje naj se na naslov društvenega tajnika dipl. agr. A. Jamnika, Ljubljana. Šflenburgova ulica 7/1., kjer je dobiti tudi vse druge informacije. Konštatiralo se bo z vsemi svojimi odbori na ustanovnem občnem zboru dne 5. marca 1.1. v Ljubljani, dvorana Kmetijske družbe na Turjaškem trgu. Interesente iz vseh treh skupin vabim k obilni udeležbi, da ustvarimo trden temelj bodočemu razvoju jugoslovanskega mlekarstva. Anton Pevc. m tisti™, M hočejo hmellarl! postati Ugotovljeno ie. da naš golding ni več isto kot je bil pred dvanajstimi in več leti, ugotovlieno je. da hira, da se ga ie poprijel a neka utrujenost — naš golding degenerira. Žalostna resnica je tudi. da se je našega poznega hmelja lotila perono-soora in nam ga žuga uničiti. Rar-jrled r bodočnost naSeea hmeljarstva torei ni ura v sijajen. Vsled nekoliko ugodnejših hmelj-skih cen v minulih letih se je površina s hmeliem zasajenega zemljišča Prav izdatno povečala — to d« ne 1» pri nas. nago tudi drugod. Vse drvi m hmeVfetn » ve« na* vida zanj. Ne upoštevajo pa dejstva, da pridejo po dobrih letih vedno tudi slaba in prav slaba leta. Degeneracijo goldinga so pa hmeljarji deloma sami zakrivili, ker niso upoštevali in še ne upoštevajo vedno in povsod navodila umnega hmeljarstva. Koliko je Hmeljarsko društvo že pisalo in tudi ustmeno razpravljalo o selekci-joniranju hmeljske rastline — pa skoro vse zamanj! Obilokrat smo že povdarjali. da si bodemo hmeljarstvo kot vir bla Kostanja ohranili le tedaj, če si bo Poročilo o licencovanju plemenskih bikov v okra ju Maribor, levi breg, 21 Isto 1926. V smislu odloka velikega župana mi riborske oblasti z dne 16. januarja 192 E. br. 88/2 se je vršilo dne 4. in 5. mani t. 1. licencovanje plemenskih bikov z okraj Maribor, levi breg. V licencovata komisiji so bili gg.: zastopnik velike? župana, svetnik I. Zidanšek. oblastni S vinorejski referent Martin Zupane, inže njer B. Wenko, srezki veterinar Fr. Bal srezki ekonom Anton Šega, distriktni na čelnik Srečko Robi? in živinorejski župa vse stroške razven za odposlance velikei žuoana mariborske oblasti, je zastoj: višji oficijal g. A. Hirschmugel. Licenc vanje je bilo porazdeljeno tabo, da se vršilo 4. marca v Št. Iljru, Pesnici in Zgo nji Sv. Kungoti, 5. marca pa v Mariboi in Selnici ob Dravi. Dogon bikov je bil, razven v Selnici o Dravi, popolen do zadnjega bika in sic< skupaj 78, od prignanih biikov je bilo p strogi cenitvi le 32 za licencovanje nesp sobnih. Kakovost prignanih plemenjak« je bila dobra, deloma nrav dobra, r< skoraj prav dobre. Opazilo se je, da s< že sprijaznili živinorejci obče z m-ari^. dvorsko pasmo in da proti tej pasmi bilo uarovorov, razven nekaj neupraj" nih v Pesnici. Pač pa se je ugotovi/a potreba omogočiti živinoreicem na. -določe TTffi Vratih v nmrajtl TfffkltpM se čistil demo vsi prizadevali pridelovati le "acelmk A'0!21! Zupanič, Matija Peklai bmeli nrvovrstnp kakovosti Tn .p Thaler Franjo, Gamser Franio, Dobaj Ai msjeij prvovrstne kaKOVOStl. 10 se ton< Hauptman Stanko, Janžekovič Iva bo pa zgodilo, ako bodemo strogo Knehtl Karol in Vollmaier Hinko. Marl Pazili na pravilno selekcioniranje borski okrajni zastop, ki je imel vse pre< hmeljske rastline, kaiti le tem po- priprave za licencovanje in ki nosi tu , « . , * v , raa ofTnolra T-O7tran v« n/tliU« tom pridobimo sadeže, kateri so sposobni za vzorne in dobičkanosne nasade, za pridelovanje res prvovrstnega blaga. Rez hmeljske korenike se je letos že pričela. Povpraševanje po sadežih je ogromno. Vsled tega so razni ljudje — dninarji in posli — dan in noč na nogah in nabirajo sadeže na okoliških njivah za nove hmeljarje, ne da bi strogo pazili na razne vrste hmelja in na kakovost sadežev. Mislijo si namreč: sadež je sadež in vse gre v en koš. Nasadi, napravljeni iz nesortira-nih in morda okuženih sadežev, niso le v veliko škodo dotičnim odjemalcem, nego so tudi v škodo hmeljarstva vobče, ker iz slabih sadežev dorase le slabotna rastlina, ki daje le manj vreden plod. Hmelj slabe kakovosti pa ovira kupčijo, tlači ceno ter povzročuje, da hmeljarstvo polagoma usahnuje kot vir blagostanja. Kdor hoče torej postati hmeliar in kupuje sadeže, mora skrajno previden hiti. Boljše ie namreč za sortiran in zdrav sadež nlačevati po 1 Din, kakor po 10 do 20 oar za nesortiran, morda okužen sadež. Razmere hmeljarstva v Sloveniji so deloma podobne razmeram na Češkem. Savez hmeljarskih društev v Žatcu Č. S. R. je objavil te dni sledečo okrožnico: 1. Hmeljarski sadeži so last do-tičnega hmeliaria in ne njegovih ali drugih uslužbencev ali dninarjev. Le lastnik sadežev lahko razpolaga z njimi. Vsakdo se naj ovadi zaradi tatvine orožništvu, kdor neopravičeno pobira in prodaja sadeže. Kolikor ima hmeliar sadežev odveč, nai jih uniči. Uničijo se naj tudi vsi okuženi in slabotni sadeži. 2. Sadeži se naj ne prodajajo orekupcem in ne v okolici, kjer se i Se ne pečajo s hmeljarstvom. 3. Vsi hmeljarji na vestno upoštevalo nasvete svoje organizacije m naj postopaio složno. Hmeljarji - Savinjčani, upoštevaj te tudi vi navodila Saveza in svoje | domače organizacije in postopajte složno v ohranitev in povzdigovanj« hmaljarstaa. I i 2a!*c, 7, mann marijodvorcev v m.m/Sem številu. Splošni sodba pa je bila, da je imelo lansko del« mariborskega okrajnega zastopa lep« uspehe. Okrajni zastop v Mariboru je nakupil ob licencovanju 4 bike, ki jih ra& nostavi v Ciglence, Jarenino, Rošpoh in Selnico ob Muri. Skupaj je v okraju Maribor, levi breg, vseh licenciranih bikov 61 za krog 6000 krav. Za naprej ie treba živinorejo zboljšati z nakupom plemeniti in plemenjakov iz drugih boljših okolišei marijadvorske pasme. Podelitev častne diplome po veliken županu mariborske oblasti je predlagal licencovalna komisija za lastnika dveh bi kov g. Weinberger Hugona v Brester niči. I. državni nagradi v znesku po 500 Dii sta bili priznani Golobu Francu v Spod njem Dunleku in Majerju Henriku v I IIju v Slov. gor. II. državno nagrado znesku po 400 Din so dobili Danko Mihae v Vukovskem dolu. Čep Franc v Vosek Gornik Terezija v Selnici ob Muri in S| menč Anton v Rošpohu. Nagrade okrajnega zastopa v Maribor pa so bile priznane in podeljene kaka sledi: Po 250 Din: Bratje Katalinič v Štrihov-cu, Jančič Franc v Gačniku, Galunder Film pri Sv. Križu. Lorenčič Ana v SnoA njem Dupleku, Tertinek Ferdo v Vur- rnatu. Po 100 Din: Polanee Alojzij v Jarenin skem dolu. Zupančič Alojzij v Vaignu, V* lentan Jakob v Dragučoni, Vlasek Materf v Gačniku, Bezjak Janez v Spodnjem D pleku. Po 75 Din: Upraviteljstvo samostana Sv. Pavel v Pesničkem dvoru, Dopler Jurij v Grušenih. Huhner Henrik v Dobrenju, Belja Vinko v Rošpohu. upraviteljstvo kn. škof. posestva v I.ajteršpergu. Hercog Josip v Selnici ob Muri. Po 50 Din: Šarman Avgust v Cirknici, Knežer Marija v Zg. Jakobskem dolu, Gamser Ivan v Plaču, Halič Franc, v Sve-čini, upraviteljstvo Racerdvor v Krčevini, Hemah Martin v Selnici ob Dravi, upraviteljstvo Racerdvor v Krčevini Po 30 Din: Bratj« Katalinii ▼ fttrlhovcu, Ma?« H»nrili v ftt I1.1u v Slov. go: latalfei? v *trflwv<*i, Gm Jaa« vi * .1 Stllju v Slov. gor., ArnuS Josip v Gru-I ovi, Polanec Alojzij v Grušovi, Mule« ? van v Ložanah, Purgaj Terezija v Spod. i'jakobskem dolu, Fras Martin v Spod. Jakobskem dolu, Brus Matevž v Plintovcu, 1 'asko!o Julijana v Slatinskem dolu, Fras ai v Spod. Dupleku, Lipovš Franc v ihu, Žaucar Marija v Slemenu, Pa-Julijana v Slatinskem dolu. Za prigon bikov so se dovolila sredstva mariborske okrajne blagajne skuuno 32. _ose« trnkom bikov. * * * Kmetijski gospodinjski tečaj t ftuju priredita skupno okrajni za-op ptujski in Podružnica Kola sester v Mladiki, kjer je mestna čina dala prostore brezplačno na >olago. Tečaj traja 10 tednov in prične 26. aprila ter konča 4. ju-1926.Sprejme se največ 24 go-ak. Prijave sprejema okrajni za-cp. Udeleženke morajo biti stare let. Prijaviti se je takoj, ker se poznejše prijave ne bo oziralo. Tečaj nudi vsaki udeleženki splošno izobrazbo v gospodinstvu, zlasti v kuhanju in šivanju. Vsa nadaljna pojasnila daje okrajni zastop. Pozor! Pri Šmarjeti ob Pesnici se vrši dne 20. marca t. 1. veliki živinski in kramarski sejem. Opozarjamo interesente, da če hočejo kaj prodati ali kupiti, naj ga sigurno obiščejo. Bil je ta sejem kot dober, daleč na okrog znan. — Obč. urad. Tečaj za gospodarske vajence. Gospodarske vajence sprejme državna kmetijska šola na Grmu za dobo od 7. aprila do 31. oktobra 1.1. Sprejemni pogoji so: starost najmanj 16 let, telesna sposobnost, ne-oporekljivost ter dovršena ljudska šola. Prednost imajo kmečki sinovi, predvsem oni, ki ostanejo na do-!mačem gospodarstvu. Gospodarski j vajenci se uporabljajo za delo v vseh panogah šolskega gospodar- stva, zlasti v sadjarstvu in vinarstvu uživajo tudi teoretičen pouk pri delu, kjer so zaposleni. Gospodarska praksa je izvrstna predpri- i prava za vstop v šolo s 1. novembrom 1925. Pri sprejemu v šolo ihiajo vajenci prednost pred drugimi prosilci, in sicer, ako izpolnijo ostale pogoje, na prosta mesta. Lastnoročno na vso polo pisane s 25 Din kolekovane prošnje s priloženim krstnim listom, domovnico, zadnjim šolskim izpričevalom ter izpričevalom o nravnosti, je poslati do 25. marca 1926 Ravnateljstvu državne kmetijske šole na G rmu v I Novem mestu. Dvodnevni sadjarski tečaj. Na drž. posestvu Mala Loka (p. Velka Loka) priredi drž. ekomom iz Novega mesta dvodnevni sadjarski tečaj in sicer 28. in 29. marca t. 1. Ker je v ta namen določena primer- na drž. podpora, se bo po zakjučku tečaja nagradilo najvrednejše tečajnike. Za revnejše udeležnike bo poskrbljeno tudi za prehrano in prenočišče. Vabijo se vsi zavedni in napredka - željni gospodarji, zlasti pa mladeniči in člani sosednjih »sadjarskih podružnic«, da se udeleže tečaja v obilnem številu! Priglasiti se je na tečaj do 26. marca t. 1. na srezko poglavarstvo Novo mesto (sreaki ekonom). Vrednost denarja. Dobi se: Za 1 dolar 56.75 za 100 lir 228— za 1 šiling (avstr.) 8.— za 100 čeških kron 168.50 za 1 funt šterling 276.50 za 100 franc. frankov 208.— za 100 švic. frankov 1095,— za 1 zlato marko 13.50 Din. Din, Din, Din, Din, Din, Din, Din. Mino najboljši šlnaSiii stroji In koSesa so se Josip Petellnc-a Ljubljana (blizu PreSernovega spomenik« oi> vodi) « znamke Gritziier, Phonix in fldler ia rodbinsko, obrtno ln Industrijsko rabo. Pouk v vezenju ln krpanju brezplačen VeCIetna garancija - » Delavnica na razpolaoo Sirarska zadruga v Hrašah pri Lescah ima stalno v zalogi dobro uležfini polno-mastni sir, ki ga oddaja interesentom v vsaki množini na drobno in debelo po najnižjih dnevnih cenah. V obratu je skoa vse leto. itirikolno, na peresih, skoro popolnoma ovo, tovarne „Smekal", oda Prosto«, gasil, društvo i Zgornji taki pri Ljubljani. Prvovrstne cepljene trte Komad ... Din 1"50 samorodnice „ —"50 prodaja Vinko Vnuk, posestnik ▼ Senčaku p. Juršinci pri Ptujui Živinorejci pozor! Na poseslvu Matije Dolničar-Jn v Šmtrlnem ob Savi pri Ljubljani je naprodaj i lepih nizi trar in l teli poldrugo leto stara. TISKARNA >MERKUR< TRGOV. • INDUSTRIJSKA D. 9, LJUBLJANA Simon Gregorčičeva 13 TELEFON ŠTEV. 3J2 lii!!!IHiniKtUilHnillllilH!IIIHllll!UliSi:! TISKA ČASOPISK, KNJIGI, POSETMieB, BROŠURE, LETAKU, CENIKE, TRO. TISKOVINE I. T. D. !^SIIIIIII!llllllllllllliniillllimi!!tIllll!ill Lastna knjigoveznica. Kmetje! Da Vam prihranim "zamudno in drago potovanje v oddaljene kraje, sem s tem letom povečal svojo zalogo posebno v žtleznini, tako, da lahko dobile pri meni vse vrste itltsja, ki ga rabilt sa okovanje vozov, plugov, bran i. t. d. V" zalogi imam najboljše anamke podkov in podkovskih žebljev. Stalno držim v zalogi sveži Portland-eemtnt, umtino gnojil• >Superfosfat< in sol. Ctne zgoraj omenjenim predmetom stm pa tudi iako znižal, da se boste sami čudili. Travtrze za enkrat it nt držim, pač pa Vam jih preskrbim na žtljo v najkrajšem času in ceneje kukor bi si jih sami. Na novo sem vpeljal jeklene sekire, kramp«, etpine, gnojne vil*, kopače za vinograde, motike in eokljt za kolesa. I' Poitma postrežba in vaga zajamčena! St priporoča IVAM A. GROSEK trgovina z mešanim blagom TREBNJE, Slovenija. Priznano najsolldnejša damača tvrdkn JOS. ROJIMA Ljubljana Aleksandrova cesta čtev. 3. Velika zaloga vsakovratnega češkega In angleškega blaga in sukna. — Bogata Izbira vseh vrit izgolov-ljenih oblek, raglanov, površnikov, dežnih piaščev itd. po izredno ni kih cenah. Lastni krojaški a!«ljel Točna postrežba! Nizke cene 1 Prati gotovemu Jamstvu daje tudi na ugodna mesečna odplač/la. Krojači, Slviija in nešlvilje! S 1. apriiom priEetek krojnih tečajev Razpošiljanje in izdelovanje krojev po merah. Krojni pouk s pošto polom učnih risb. Dipl. krojna šola, Stari trg št. 19/1., Ljubljana. KMETOVALCI! Kupujte svoje potrebščine samo pri onih trgovcih, ki nudijo svoje blago v „Kmetskem Ifstll" I Kdor nas podpira, podpirajmo mi njega 1 Svoji k svojimi Svoji k svojim! Ljubljanska kreditna banka DeUtife&ci* glavnica : Din 50,000.000-— Rezervni zakladi ea. Din 10,000.000- Ccnlralai LJUBLJANA, Dunajska cesta »•»silmiti Brežice Celj Cm« omel) Borlca Kranj Maribor Meikovie Novi Sad Ptuj Split Trst A e B K • n A: Kogrntec ttrzotavni nalovi BANKA. LJUBLJANA Telefon št. 261, 413, 302, 503 in S04 SE PRIPOROČA ZA VSE V BANČNO STROKO SPADA)OCE POSLE TISKOVNE ^ ra«??strovaaa Eadrega z neomejeno zavezo VLOGE NA KNJIŽICE IN TEKOČI RAČUN po najugodnejšem obrestovanju. — KREDITI v tekočem računu. - ESKONT MENIC. - INKASO. Ra£m *«!&• braoilclct št 14257. — Gnojenim „KMET$i®0ir. POSOJILA NA VKNJIŽBO, prod poroštvu, zastavi premičnin in vrednostnih papirjev. — ČEKOVNI PROMET. — NAKAZILA. MaOlffiE URE: od 8.-12'/, dopaklM h od 3.-4•/, ^poldni. Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji ||0T Džsmonja in drugovi, Siti dr. z o. zav., Maribor Največji izbor raznovrstnih plemenitih sadnih dreves (čepov) v najplememtejših vrstah in vseh oblikah. Plemenite vinske trte na ame-rikanskih podlogah, kakor tudi cepe in podloge istih. Seme zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in razno okrasno grmovje ln drevje imamo celo leto. Zahtevajte cenike. Ne pomaga nič! Prepričajte se! Kar je res, je psa le res I Da se kupi najboljče, trpežno blago za moške in ženske obleke le pri domači znani trgovini pri 2» damshe obleke, Kostume in plašče v vseh krasnih, modernih barvah in vzorcih po silna znižanih cenah, n. pr. ševijot 110 cm ni Din 36.—, Cisto volneni poplin 60.—, modni karo 140 cm Din 56.—, fini kamgarn 118.—, moderni covercoat 130.— razpošilja veletrgovina R. STERMECKI, CELJE št. 63. Vzorci se pošljejo v pogled, ilustrirani cenik z čez 1000 slikami čez razne domače potrebščine pa zastonj. Kdor pride z vlakom, risbi nakupu primerno povrnitev volnje. Trgovci L. cngro cene. A LJUBLJANA - LIN G AR J EVA ULICA ===== Največja izbera svilnatih rut in šerpl == m®ram imeti I Kje naj ga kupim? Najceneje ga kupiš v dobro-znani trgovini klobukov IO S. POK nasl. A. JAMNIK v Ljubljani, Stari trg štev. 14. Velika zaloga najnovejših novosti klobukov in čepic. z lepim vrtom, žago, mlinom na štiri kamne In stopami. Hiša z vsem navedenim leži v lepi legi pod Krimom. Cena po dogovoru. Več pove Ustnik MIHU VRENiK. župan, lika vas, pošla Ig pri LjublJ.nl. Vsled opustitve razpošiljainice razprod«J»m raznovrstno češko in angleško suknb, kamgarn®. K"' W jote itd., dokler traja xakotta. »o toyar«'SKin c~eha"h. onozarjam cemj. občinstvo, rfa to ugodno prilifco v tei denarni kriz/ izrabi ter si tako nabavi ff za velikonočne praznike za nizko ceno prvovrstno, fcrpei.To in solidno blago za moške obleke, ^^ kakor tudi za damske kostume. POSETITE MOJO TRGOVINO IN PREPRIČAJTE SE! JOSIP IVANČIČ - Ljubljana Miklošičeva cesta št. 4 Nasproti Frančiškanske cerkve. Veža desno. se aljudno priporoča novoolvojena trgovina z urami in zlatnino Najboljša in zato najcenejše kupite edino le pri in moderne opremljena popravljalnica ur aa Koroški c. S v Ma-Iboru. Za proraptno ia. solidno , postrežbo..Jamčim..MIHOSL AV KLEMEN pletenine, majce, voino, žepne robce, kravate, jPalita, nahrbtnike, spodnje hlače, otroško trikot oerilO, kompletna potrebščine za čevljarje, krojače, sedlarje In šivilje v Ljubljani ob vodi, blizu Prešernovega spomenika. Na velik« In malo! Ljubljana Miklošičeva cesta 13 ^Gospodinje, šivilje, obrtniki Do seda) neprekosljivi Šivalni itn z lO-letnlm Jamstvom se dobe v najmodernejših opremah raj bine, šivilje, krojače in čevljarje pri tJ IV- AIIERHAMMEE Ljubljana. Koiodvorsk« Prodaja se tudi na obroke. ,r /A- tovarne na Viču in Brdu f/U f / /S/ ff I/ nudijo v poljubni množini — InkoJ gt$ /g Jj/j / g I / dobovno -- Kajboljše preizkusen« /y / g / ff/ j 8 / / module* alrešalkov t eno ali dvema tj/j J j j kjj / g / j Mrežama kakor tudi bobrovcet (bi- £W / J / B/ / £ // ber) in zidno opeko. — Na Iclfo tr~>V^Jiil /g /ff// fl / le Pož'J® '»kcj popis In ponudba! Stekle!)! Strešnik vejne v isilagl. ___'_______ _____ Ktn il 1 ž il f S t iiHtlf i mTl t š e it n Lr-iTm ^'iTf i H fs i gtiTtTi £ 11'ai min Ut t u vi m IIJ 11 j ts^^l U £ iTUlHU nudimo po sledeči** cenah: rudninski superfosiaf i O o/©......Din 9«-| kajnlt.....-........... „ IOO-- kalijevo sol 420/0 ........... w 150- Jhomasovo žlindro IS ° o........ ,, 140-- apnenl du$ik 16 do 170/0....... „ 3lO-- Cene »a lOO kg franko Ljubljana. Pri vagon* skem odjemu posebno cene. Lep semenski oves nudimo po Din 3 50 franko Ljubljana. H »srednja gospodarska zadruga v Ljubljani r. z. z •. z. K Kolodvorska Mlica št. 7 #4|«Yf*t urtflflf: m» miTOČ. - >Zi bitimi] >*«UT»k*»» lisT»<: ITA?J FtTCtfLJ, ur.Jii p.sl«we. - Za firtsnu. >M«ttair<: Atf»lffl3 SI?tBR.