Glasnik SED 5 1|1,2 201 1 95 Pod krovnim naslovom Tondokumente aus dem Phonogrammarchiv der Österreichi- chen Akademie der Wissenschaften, Ge- samtausgabe der Historischen Bestände 1899–1950 že od leta 1999 izhajajo zgodo- vinski terenski zvočni dokumenti, ki so na- stali v okviru različnih snemalnih projektov takratne avstro-ogrske države. Za marsika- teri narod so to primeri najstarejših zvočnih dokumentov ljudske glasbe (tudi govora) oz. imajo zaradi redkosti takrat nega zvoč- nega snemanja izjemno veliko vrednost. V zbirki je do sedaj objavljenih že dvanajst serij, enajsta z naslovom Croatian Re- cordings 1901–1936 objavlja (hrvaško in nehrvaško gradivo), ki je bilo posneto na ozemlju današnje Hrvaške in zunaj njega. Posnetki so vzeti iz manjših zbirk, in sicer od najstarejših iz leta 1901 do tistih, ki so nastali leta 1936. Na štirih zgoščenkah je 134 enot, večina teh pa združuje po dve ali celo tri pesemske enote skupaj. Gradivo je glasbeno (pevsko in inštrumentalno) in govorjeno (pripovedi, molitve, prikaz go- vora po dialektoloških načelih …). Zgo- ščenke spremlja obsežna knjižica, v kateri so zaradi raznorodnosti gradiva objavljeni komentarji raziskovalcev različnih podro- čij, kot so etnomuzikologija, zgodovina, dialektologija, dokumentiranje in arhi- viranje (Naila Ceribašić, Grozdana Ma- rošević, Dario Marušić, Jakša Primorac, Gerda Lech leitner, Walter Breu, Radoslav Katičić, Franz Lechleitner, Mijo Lončarić, Gerhard Newklowsky). Spremni komen- tarji postavljajo posamezne zvočne sklope v kontekst takratnega raziskovanja, glas- * Dr. Urša Šivic, diplomirana muzikologinja, doktorica znanosti, znanstvena sodelavka, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU. 1000 Ljubljana, Novi trg 2, E-naslov: ursa@ zrc-sazu.si Knjižne ocene in poročila Urša Šivic* GERDA LECHLEITNER IN NAILA CERIBAŠIĆ (UR.): Recordings 1901–1936; Österreichische Akademie der Wissenschaften, Dunaj 2009 bene prakse, govora … Posebno vrednost imajo podatki, s katerimi so opremljeni posnetki, in sicer o avtorstvu pesmi, virih, kjer so bile te pesmi oz. njihove različice objavljene. Številnim posnetkom je zaradi slabe tehnične kakovosti težko slediti, zato so priložene transkripcije besedila v veli- ko pomoč, v nekaterih primerih pa so celo nujno vodilo za poslušanje. Prvo zgoščenko uvedeta dve zbirki posnet- kov Milana Rešetarja: v prvi so posnetki iz Hrvaške iz leta 1901, v drugi pa posnetki z Rešetarjevega terenskega raziskovanja med srbsko-hrvaško kolonijo v južnoitalijanski pokrajini Molise leta 1907 in so poseben dokument še ohranjenega moliško-hrva- škega jezika. Tem sledijo posnetek govora Iosifa Popovicija iz leta 1905 kot primer istro-romanščine ter posnetki italijanskih pesmi iz Istre Giuseppa Vidossija iz 1908. Primere, posnete zunaj ozemlja današnje Hrvaške – v hrvaških vaseh na južnem Moravskem – predstavlja zbirka posnetkov Františka Pospíšila, ki so nastali leta 1910, zgoščenko pa zaključuje posnetek Josipa Florschütza iz leta 1912. Po obsegu zavzema osrednje mesto v obja- vi zvočna zbirka slavista Josipa Širokega; prvi posnetki v okviru Zbirke južnoslovan- ske ljudske glasbe, 1913–1920 so nastali med letoma 1913 in 1914, pri čemer je Ši- roki tako izvajalec (pevec, instrumentalist, pripovedovalec) kot tudi snemalec. Zbirka obsega hrvaške, slovenske, srbske, bolgar- ske, črnogorske … pesmi z različnimi te- matikami: ljubezenske, vinske, šaljive, ple- sne, patriotske pesmi. Lahko govorimo o takratnem »aktualnem« (urbanem, zborov- skem, ruralnem) pesemskem repertoarju. Med himnami in patriotskimi pesmimi, kot so Hej, Slovani, Na te mislim kada zo- ra sviće …, je tudi Naprej, zastava Slave Davorina in Simona Jenka (CD 2: 1/2). Za nas so v omenjeni Širokovi zbirki za- nimive pesmi iz razdelka Slovenske pesmi s Kranjske, in sicer Po jezeru, bliz' Trigla- va in Jaz pa pojdem na Gorenjsko (CD 2: 10/1–2), iz razdelka Slovenske ljubezenske pesmi pa: Bom šel na planince, Bom šel na Štajersko, V nedelo rano stala bom in Kaj misliš, kaj rajtaš (CD 2: 11/1–4). Gre sicer samo za drobec slovenskih pesmi, gotovo pa jih je Široki izbral med popularnejšimi, kamor sodijo še danes. Drugi vidik, in si- cer povezanost v obmejnih pokrajinah, ki se odraža v repertoarju in prenosu melo- dij, delov besedil, kitic ..., kažejo pesmi iz razdelkov Hrvaške pesmi in Pesmi iz Hr- vaškega Primorja, Kvarnerskih otokov in Dalmacije. Tu prepoznamo pesmi Kolko kapljic, tolko let (CD 2: 7/1), Nikaj na sveti lepšega ni nego gorica kada rodi iz Zagor- ja (CD 2: 8/2), Pijmo braćo vince iz Podra- vine (CD 2: 8/4), Vozila se po moru galija (CD 2: 15/4), Vrbniče nad morem (CD 2: 16/1), Cv'jeće je polje pokrilo (CD 2: 17) in iz zbirke Plesne melodije, izvedene na braču (Srem, Bačka – Banat, Srbija) pa tudi melodijo Fruške, jabuke, slive (CD 2: 31/2). Med pesmimi so še številni primeri inštrumentalne glasbe (frula, brač), ki jih kot izvajalec predstavlja sam Široki. Na tretji zgoščenki sledijo posnetki Josipa Širokega iz obdobja med letoma 1913 in 1918, najprej pesmi z območja Podravine, od katerih nam delujejo besedilno, melo- dično, ritmično asociativno Ženio se sinčec Miškec (CD 3: 2/1), Šetala se gori, doli (CD 3: 2/1), Šetal sam se gore, dole (CD 3: 3/3), Siva maglo, ti ne padaj na me (CD 3: 18/2). Poseben dokument so tudi posnetki inštrumentov (tudi tu je bil Široki sam izva- jalec), kot so drumlica, pastirska piščal šal- tva, violina in ustne harmonike, kjer prepo- znamo melodijo Igraj v kolo (CD 3: 7/1). Sledi obširen razdelek posnetkov hrvaških patriotskih pesmi, ljubezenskih, lirskih pe- smi in melodij, izvedenih na dvojnice iz leta 1914. Izvajalci na inštrumente, kot so šaltva, lajfa in dude, so ljudski godci, na cimbale pa je igral Široki sam. Čeprav je Široki sam izvajal te pesmi in inštrumen- talne viže, pa kažejo posnetki ne le njegovo dobro poznavanje pesemskega repertoarja geografsko širokega območja, temveč tudi obvladanje izvajalskih tehnik in slogovnih značilnosti. Četrta zgoščenka prinaša govorjeno gradi- vo; Josip Široki je tudi tu sam izvajalec na- rečja, in sicer narečja iz Virja v Podravini, kjer je bil rojen. Posnetki imajo vrednost predvsem za dialektologe/lingviste in opo- Glasnik SED 5 1|1,2 201 1 96 Knjižne ocene in poročila Urša Šivic zarjajo na izjemno mesto, ki ga imajo zara- di posebne akcentuacije kajkavska narečja v hrvaški Podravini v okviru slovanskih je- zikov. Širokovi posnetki so razporejeni po sklopih (imena za živali, števila, oglašanje živali, dneve, glagoli …). Temu sledi zbirka posnetkov slovenskega slavista, literarnega zgodovinarja in etnografa Matije Murka, ki jih je leta 1913 snemal med hercegovskimi Hrvati (CD 4: 18–27). Posnetki Lea Haje- ka predstavljajo del njegovega terenskega dela v vojaških garnizijah Avstro-Ogrske, kjer je leta 1916 med drugim posnel tudi petje hrvaških vojakov. Zgoščenko zaklju- čujejo posnetki Hrvatov z Gradiščanskega (iz vasi Parndorf) iz leta 1936, ki kažejo na primere večglasja, a z razpoznavnimi vpli- vi zborovskega petja. Predstavljene zgoščenke zbirke Croatian Recordings 1901–1936 so pomemben zbir dokumentov hrvaške glasbe in govora. Ne glede na to, da se zdijo posamezne zbirke le drobci v predstavi glasbene dediščine, pa vseeno dajejo grob obris repertoarja, inštrumentov, načina petja/igranja in ne- nazadnje predstavo o takratnih področjih terenskega in raziskovalnega zanimanja. V drugi polovici leta 2008 je svet izvedel novico: »Pričenja se globalna ekonomska kriza«. Reakcije podjetij in prebivalcev so bile zelo različne: od množičnih odpu- ščanj, brezbrižnosti do krize (»nam kriza ne pride do živega«), množičnega iskanja zaposlitve ne glede na stopnjo izobrazbe, strahu pred negotovo prihodnostjo do iska- nja novih idej, rešitev in izzivov. A kriza, ki traja še danes in katere posledice bodo vidne še nekaj let, ni ne prva ne zadnja v zgodovini vzponov in padcev svetovnega gospodarstva. Avtor knjige o kriznem menedžmentu v turizmu, Rok V . Klančnik, 1 prične uvodno 1 Rok V . Klančnik se s turizmom ukvarja dve de- ROK V. KLANČNIK: Krizni menedžment, upravljanje nevarnosti in krizno komuniciranje v turizmu; Gormice d. o. o., Ljubljana 2009, 143 str. poglavje z znanimi citati o krizi, med dru- gim: »Prihodnji teden ne more biti nobene krize. Moj program je že poln« (Henry A. Kissinger), »Kar vemo o globalni finančni krizi je, da ne vemo kaj dosti« (Paul A. Sa- uelson), »Vsaka kriza ti da posebne moči« (William Moulton Marston) in mnogimi drugimi. Sledi poglavje o posledicah 11. septembra 2001, ki jih sodobni sociologi imenujejo tudi »nova normalnost«, in o posledicah cunamijev, 2 ki so dan po božiču 2004 na območjih jugovzhodne Azije, Šrilanke, Indije, Maldivov in vzhodne obale Afrike zahtevali najmanj 230 tisoč žrtev. Seveda v Sloveniji največkrat pomislimo, da se nam kaj podobnega ne more zgoditi – res ne v tako velikem obsegu, a to nikakor ne po- meni, da je krizni management v Sloveniji nepotreben. Znana sta primera potresov na območju Posočja leta 2004 in gozdnih po- žarov na kraškem območju leta 2006. V nadaljevanju so predstavljeni vplivi ne- gativnih dogodkov in kriz na rast medna- setletji, svojo kariero je začel v Slovenski turi- stični organizaciji, med letoma 2002 in 2006 je bil direktor komuniciranja v Svetovni turistični organizaciji. Poleg naštetega je deloval tudi kot vodja kriznega komuniciranja, o kriznem vodenju je predaval po celem svetu, kot vodja organizacijskega odbora je na vsaki konferenci (Madrid, Bali, Aman, Riga, Bamako, Rosario) posvetil en delovni dan samo kriznemu vode- nju in kriznemu komuniciranju. Od 1. 1. 2007 vodi Slovenski turistični urad za Beneluks v Bruslju. 2 Cunami: Serija velikanskih valov, v mednarod- nem okviru se najpogosteje uporablja beseda tsunami. rodnega in svetovnega BDP. 3 Zanimivo pri turizmu je, da se v primeru znižanja BDP ta v turizmu zniža še bolj, vendar se tudi v primeru zvišanja realnega BDP ta v tu- rizmu zviša še mnogo bolj. Za zaposlene v turističnem sektorju je zelo dobrodošel naslednji podatek: »Mednarodni turizem se iz vsake krize izkoplje z nadpovprečno rastjo.« In v Sloveniji kriza v turizmu ni novost, saj je število turistov v Sloveniji (in državah nekdanje Jugoslavije) dramatično upadlo že leta 1991 ob razglasitvi neodvi- snosti slovenske države. In prišli smo do leta 2008, ko se je pričela svetovna gospodarska kriza. Pa je slednja dolgoročno res najhujša nevarnost turiz- mu? Bo ob koncu krize spet vse v naj- lepšem redu? Žal ne, saj so velika večja grožnja za turizem kot finančna kriza, ki se prej ali slej umiri, naravne katastrofe in klimatske spremembe. Kako kriza v resnici sploh poteka? Podrob- nejša členitev navadno pokaže pet stopenj: odkrivanje, preprečevanje/priprava, obvla- dovanje, okrevanje in učenje. Pri reševanju poti iz krize je nujno skupinsko (timsko) delo, podpora in sodelovanje različnih in- stitucij, nosilci načrtovanja pa so tako pod- jetja, lokalna, regionalna kot tudi državna raven. Z drugimi besedami: samotni jezde- ci v krizi težko preživijo! Sedaj pa nas počasi že zanima: Kako uprav- ljati z nevarnostmi kot delom kriznega me- nedžmenta? Najprej je treba vzpostaviti okvir oziroma kontekst, v katerem deluje turistično podjetje. Sledita določitev nevar- 3 BDP: bruto družbeni proizvod. Knjižne ocene in poročila Andrej Šumer* * Andrej Šumer, univ. dipl. etnol. in kult. antrop., svetovalec za razvoj turizma, Regionalni center za razvoj d. o. o. 14 10 Zagorje ob Savi, Podvine 36, E-naslov: andrej.sumer@si.cx