107
Etimologične drobtinice.
Nabral Davorin  Terstenjak.
/. Kanderšica.
Ze večkrat sem omenil, da za razlago izvirnega pomena lastnih in osebnih imen nam lepo služi jezik sanskritski; tako pri imenu rečice Kanderšica. Naša dika, slavni Valvasor, piše od te rečice: „Ca n d erschiz
108
(Kanderschiza) wassert sich aus lauter Brunnquellen zwischen hohem Gebirge" itd. („Ehre des Herzogthums Kram" str. 151). In kanderšica zares pomeuuje to kar: studencu ica. V sanskritu najdem Kun^a „Brunnen, studenec04 (glej  L a 88 en  „Indische Alterthumskunde." L,  179).
2. Belkla — Beukla.
Valvasor („Ehre des H. Kr." str. 150) piše: „Es gibt auch eiuen See zu Beukhla, dieser See oderPfuhl im le i m i gen Boden" itd. V sanskritu dosadaj nisem še našel sorodne besede, al v keltščini pomenila je beseda bel, muzo „Morast" (glej Adelung „Aelteste Gcsch. derDeutsch." str. 247). — Zavoljo suffixa primeri ženske imena: Cinkla od možkega Cinke, Moko šla, ime boginje vode, odmo-žkega Mokoš itd.
3. Bled.
V arjanskih jezicih nahajamo mnogokrat, da poznamlo-vanja za barve se rabijo tudi za poznamlovanja za vodo; na primer: latinski albus, starovisokonemski: alba,voda, (Graff „Althochdeutsch. Sprachschatz" L, 243), a Ib iz , elbiz, beli ptič labud. Tako tudi v sanskritu izrazuje palita 55blassgrau" in iz te korenike je palva, jezero, ribnik. (Benfev „Griech. Wurzellex.tt I., 81). In čudovito! v slovenščini nahajamo enake misli bled „blass, grau" in Bled ime jezera.
4. Kanomla, Samovica in Sura.
Na Kranjskem tečejo rečice Kanomla, Samovica in Sura. Za razlago teh imen bi navedel sansk. koreniki: kan 5?ireCi in sam, „agitari". Od Sure — Sore sem že rekel, da v sanskritu sura naravnost pomenuje vodo od korenike su „stillarea. Cerkvcnoslovenščina je še ohranila besedo surov „humidusa.