jjJlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllljM
I štev. 45.
mini..................mili........
mjiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^
LJUBLJANA, 11. novembra 1921
WMiNiMiiMiiiiMiiMiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiimHiMiimiiiimiiiiiMiiimimiiMiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiimiiiiiiimT[Til
Leto II. |
.........milil.......
Jugoslovanska reprezentanca v Pragi.
Češkoslovaška zmaga s 6:1 (0:1),
Jugoslavija vodi do 14. minute druge polovice. — Najboljši naši igralci: VR-DJUKA, KULUNDŽIĆ in DUBRAVČIĆ. — 12.000 gledalcev. — Sodnik Boas (Nizozemec).
Postava moštev:
ČEŠKOSLOVAŠKA:
JUGOSLAVIJA:
Chana
Pospišil ,Slaviia) Nytl (Sparta)	(Slavija)
Šifer
(Gradjanski)
Vrdjuka
(Gradjanski)
Kulundžić
(Bačka)
Plodz
(Vikt., Žižkov)
Kada	Seifert
(Sparta)	(Vikt., Žižkov)
Paškvan
(Concordia)
Dubravčić
(Concordia)
Rupec
(Gradjanski)
Sedlaček	Janda	Vanik	Šroubek	Mazal
(Sparta)	(Sparta)	(Slavija) (Sparta)	(Sparta)
Kinert	Zinaja
(Gradj.)	(Hašk)
Ferska	Marcikić	Babič
(Gradj.)	(Bačka)	(Gradj.)
Kolesarska dirka za prvenstvo Zagreba v Zagrebu. — Pavlija vodi.
Po hitrem potovanju preko Linča je dospela naša reprezentanca 27. oktobra dopoldne v »zlato Prago«. Ker pa ni bil prihod naših pravočasno naznanjen, je izostal vsak oticielni sprejem. Vendar pa jih je pozdravila in dočakala na kolodvoru jugoslovanska akademska omladina iz Prage. Po Pragi se je v kratkem raznesel glas, da je »Jugoslovanska reprezentanca« dospela, in začelo se je medsebojno pozdravljanje.
Drugi dan 28, oktobra dopoldne je naše moštvo posetilo igrališče Slavije, kjer je igrala rezerva Slavije proti Racing-Clubu iz Strasbourga.
Vetrovno, oblačno in čemerno vreme vlada, ko dospe popoldne naša reprezentanca kot prva, v modrin dresih z državnimi grbi in belih hlačah na igrišče »Sparte«. Pet minut kesneje nastopi reprezentanca Češkoslovaške v belih dresih in modrih hlačah. Obe moštvi sta burno aklamirani od dvanajsttisočglave množice.
Med gledalci se nahajajo zastopniki Češkoslovaške republike, med njimi praški župan dr. Baxa, minister za zdravje Vrbensky, general Gibiš, kot zastopnik ministrstva narodne obrane, šef praške policije ter zastopniki Č. F. S. in J. N. S. in mnogo druge odlične gospode.
Sledi oficielni pozdrav po predsednikih obeh Sa-vezov in izmenjava praporov. Pozdrav, kakor tudi vsa tekma, se fotografira v filmu.
Žreb določi boljši prostor Čehoslovakom. Začetni udarec ima Jugoslavija, Kot sodnik fungira Holandec Boas, ki je sodil že v tekmi Jugoslavija— Švedska in ki zopet dokaže, da je eden najboljših svetovnih sodnikov.
Potek tekme je naslednji:
Takoj v začetku prevzame žogo Vanik in jo pelje pred naša vrata, kjer se mu postavi v bran Šifer, ki pošlje žogo nazaj na polje. Paškvan jo prevzame in jo odda Zinaji, ta Kinertu, ki takoj centrira, toda sodnik žvižga off-side. Prosti strel tolče Nytl. Dobljeno žogo poda Kada Vaniku, ki jo odda krilcu Sed-lačeku, ki pošlje žogo v out. Kmalu nato zakrivi Šifer koirner, ki ga Čehi ne izrabijo. Igra se vrši na naši polovici. V 4. minuti dobi žogo Zinaja, ki pa strelja mimo. Isto ponavlja Janda. Mazal stoji nato v off-sidu; V 6. minuti zakrivi Paškvan drugi korner, ki mu sledi takoj tretji. V 7. minuti brani Vrdjuka ostri strel Mazala v korner, ki se ne izrabi. V 8. minuti Babič off-side. Nato sledi off-side Marcekiča. Minuto kesneje pošlje isti igralec žogo čez gol. To ponovi Sedlaček. Iz Jandovega ostrega šuta rezultira zopet korner, ki konča v faulu proti Čehom. Vanik in Mazal brilirata s prekrasno igro. Oster šut Šroubeka drži Vrdjuka. Premoč Čehov je jasna, naval sledi navalu, ki se pa ralzbijejo ob Vrdjuki. Centeršut Mazala ubrani Kulundžič. Žogo dobi Kinert, ki strelja prerano. V 21. minuti ubrani Vrdjuka prosti strel Vanika. V 22. minuti opasna situacija pred našim golom, ki jo reši Šifer. V 26. minuti strelja Vanik iz daljave 18 m, Vrdjuka ubrani siguren gol fenomenalno in odda žogo na levo stran igrišča, kjer jo prevzame Babič, ki prehiti halfa in centrira, Zinaja jo prevzame, se placira in jo pošlje z neubranljivim šutom v mrežo. Publika gromovito aplavdira.
Jugoslavija vodi 0:1! Naši so že nekaj minut v ofenzivi. Sledi korner v korist naših. Mazal zapusti v 33. minuti igrišče, ker je ranjen. V 37. min. reši Rupec opasno situacijo. Od te minute je igra povsem otvorjena. Naš forvvard pride z lepo kombi-
nacijo pred gol, ali Marcikič je v off-sidu. Janda pred našim golom, Kulundžič reši. V 40. minuti korner proti nam, Vrdjuka ubrani. V 43. minuti vstopi namesto ranjenega Mazala Jelinek, ki stoji takoj v off-sidu. V zadnji minuti korner proti nam.
Polčas 0:1 za Jugoslavijo! V prvi minuti drugega polčasa pošlje Perška z lepim »forom« Babiča v ogenj, ki pa strelja v out. V 2. minuti vzame Vrdjuka žogo Jandi izpod nog. Duel Kulundžič— Jelinek konča v našo^ korist. Rupec na višini. V 6. in 8. minuti kornera za čehe. V 14. minuti sledi iz kombinacije Janda—Vanik prvi gol proti nam 1:1, ki ga zabije Vanik. Gledalci silno aplavdirajo.
Razvije se oster tempo. S kratkimi pasovi pridejo Čehi pred naša vrata, Rupec odda žogo z glavo nazaj, Janda priskoči in pošlje v 15. minuti žogo v mrežo. 2:1. Naše moštvo postaja nervozno. V 18. minuti zabije Vanik tretji gol. 3 : 1. Pretečejo tri minute. Vanik in Janda lepo kombinirata. Pred golom odda Vanik žogo Jandi, ki tolče v gol 4:1. Vrdjuka drži par ostrih šutov. Kinert prodre, njegov strel pa je preslab. V 28. minuti pride Vanik na daljavo 16 m pred naša vrata in pošlje peto žogo v mrežo. 5 : 1.
Dve minuti nato dobi Vanik žogo, medtem je nastala skoraj tema, in tolče žogo v mrežo 6 : 1. Vrdjuka vsled teme ni videl žogo. Daljnji napadi Čehov jim prineso še tri neizrabljene kornere. Sledi še slab šut Kinerta na češka vrata.
Sodnik odžvižga štiri minute pred koncem vsled popolne teme. Igralcem in sodniku prireja publika navdušene ovacije.
Skupno je bilo off-sidov za J. 16, za Č. 9; faulov za J. 12, za Č. 11; handsa za J. 1, za Č. 4; out so metali J. 33krat, Č. 25krat. Korneri 13 : 1 za Č.
Kritike čeških listov pišejo o nas zelo pohvalno, posebno še o Vrdjuki, Kulundžiču in Dubravčiču.
»Prager Presse« piše: Gosti so nas iznenadili s svojo igro posebno v prvem in v začetku drugega polčasa. Proti koncu pa je opešala požrtvovalna half-linija, tako da Čehoslovaki niso imeli težkega opravila. Najboljši del moštva je bila obramba s sijajnim golmanom Vrdjuko in izvrstnim backom Kulundži-čem. Oba sta pokazala prvorazredno igro. Izmed halfov je najbolj ugajal Dubravčič, od napadalcev pa je bil trio boljši od obeh kril.
Po »Narodnih Listyh« igrajo naši nogometaši moderen nogomet. A vsi drugi listi govore o našem načinu igre kot enostavnim (»jednoduchi«) in netaktičnim.
Sodnik Boas je izjavil, da ga ije igra Jugcslove-nov iznenadila in da so mnogo bolje igrali kot lani na Olimpijadi.
Nemška »Bohemia« se izraža, da jugoslovanska reprezentanca tudi vsled tega težkega poraza spada še vedno v vrsto prvorazrednih moštev po evropskem smislu.
Mi smo pa mnenja, da nosi krivdo poraza le odbor za postavljanje reprezentančnega moštva, ki je zelo nesrečno izvršil svojo nalogo,
Drugo leto na »Vidov dan« se bosta zopet merili obe reprezentanci v Zagrebu, in mi upamo, da bo imel odbor takrat srečnejšo roko.
lili IIIMMIIIIIIIIIIIIIMIMIIIIIMIIlillllllllllllIMMIIIlilMIIIIIIIIIIimillll MIH UMIH
Zagreb —Pardubice.
2:2 (0:2).
Vsled mobilizacije je bila odpovedana tekma Zagreba proti Brnu in Bratislavi. Vsled tega se je na predlog Čehov igralo proti S. K. Pardubice. Zagrebčani so igrali v prvi polovici slabo. Levo krilo Kinerl pod kritiko. Plazzeriano je igral dobro. Heinlein in Perška sta igro samo ovirala. Perška se je povzpel šele v drugi polovici do velike forme, Istotako halfi Šterk-Dubravčić-Paškvan. Backa Šifer in Dasović sta bila le malo zaposlena. Friedrich v golu je zakrivil prvi gol, vendar pa je držal mnogo drugih ostrih strelov.
Pardubice so igrale v hitrem tempu. Pri njih so se posebno odlikovali centerhalf Svoboda, levo krilo Silberstern in dobro nam poznana leva zveza Seger.
Pardubice: Podhorsky, Kohoušek, Skriva-nek, Kacovsky, Svvoboda, Grodl, Četka, Rule, Šetner, Seger, Silberstern.
Zagreb: Kinert, Heinlein, Perška, Plazzeriano, Babič, Šterk, Dubravčić, Paškvan, Dasović, Šifer, Friedrich.
Sodil je g. Nemeček, 2000 gledalcev. Takoj v začetku igre ima Friedrich priliko pokazati, kaj da zna. V 2. minuti Babič lepo centrira, Heinlein udari žogo z glavo proti vratom, toda golman branb V 12. minuti Silbersternov šut na gol. Friedrich zagrabi namesto žoge — zrak, 1 : 0 za Pardubice.
Pardubice napada. Seger zelo opasen. V 20. minuti zadrži Dasović žogo med nogami, vsled česar diktira sodnik »refere«. Strel odbije Šifer, toda Seger priskoči m placira v desni kot, 2:0 za Pardubice. Zagrebčani imajo lepo priliko, a je ne izrabijo. V 30. minuti enajstmetrorka proti Pardubicam Šifer strelja v out. Sledi nekaj kotov proti Zagrebu. Kmalu nato polčas 2 : 0 za Pardubice.
Igra se vrši brez odmora dalje. Zagreb v premoči, toda vsled nesigurnosti streljanja se rezulta1 ne spremeni. V 20. minuti Perškov strel, golman ubrani. Minuto pozneje strelja Šterk proti golu, dobro placirani Plazzeriano pošlje žogo v mrežo 2:1. Zagreb napada. Napadi Pardubic končujejo v off sidu. V 32. minuti izravna Perška 2 : 2. Koti 3 : 3.
©
Inž. G. Zupanič:
Zbraslav —Jflevište 1921.
»To so pa čudni avtomobili!« mi je pravil moj tovariš, srečavši me na ulici, ko sem šel k sprejemanju vozil, namenjenih za V. mednarodno tekmo avtomobilskih vozil za gorsko prvenstvo Zbraslav— Jilovište pri Pragi. »Kako so potuhnjeni in kako ropotajo!« — Res, popolnoma drugačni so nego navadni mestni avtomobili, od katerih se razločujejo že po zunanji obliki; so nižji in posebno zadnji del je nenavadno raztegnjen, ker ima namen zmanjšati zračni odpor pri vožnji. (Kakor je bilo dognano s po skusi, je odvisen odpor zraka ne le od oblike sprednjega dela, ki mora »rezati« zrak, ampak tudi — in to v skoro še večji meri! — od zadnjega dela karoserije. ker za vozom nastanejo pri hitri vožnji močni viri, ki imajo velik vpliv na brzine vozila. Še več-
jega pomena so zračni odpor in omenjeni viri pri letanju, n. pr. z aeroplanom.) Radi odpora zraka, oziroma radi njegovega škodljivega vpliva na brzino, odreče se dirkač tudi marsikateri ugodnosti, kar se tiče prostora: čim manjši prostor zavzame, čim bolj se lahko skrči na svojem sedežu, tem manjši bo odpor zraka in tem hitreje bo vozil. Karakteristično za vozila, ki so namenjena za dirke, je dalje okolnost, da nimajo blatnikov, in to iz istega že omenjenega vzroka. Dalje odhaja zgorela zmes navadno skozi cev naravnost v zrak, kar provzročuje pri delovanju motorja silno ropotanje, ker se slišijo eksplozije v skoro nezmanjšani meri.
Ker sem že pri mehaniki, dovolite mi v sledečem odstavku par besed o centrifugalni sili. Stvar se zdi sicer sama ob sebi razumljiva, vendar sem se z enim svojih tovarišev pogovarjal dolgo časa, preden sem ga prepričal, da je v zmoti. Videli ste že v resnici in opazite lahko tudi na slikah, da se jezdec, oziroma pasažir (sopotovalec) pri vožnji v ovinkih nakloni vedno na notranjo stran ovinka. Moj tovariš je trdil, da to radi tega, ker ga centrifugalna sila odklanja, da ne bi padel; to da je videl pri vožnji ne le na motorki, ampak tudi na navadnem kolesu in celo na kolotoču. Dolgo sem mu moral prigovarjati »z rokami in nogami«, da ni to centrifugalna sila, ki jezdeca odkloni: ravno narobe, ona ga tlači iz ovinka ven in jezdec treba da se sam nakloni proti nji, ako noče, da ga »prekucne«. Železniški voz se nagne pri vožnji v ovinku noter, ker so zunanje tračnice višje položene nego notranje; jezdec se odkloni instinktivno sam. (Ko se uči, treba da jako pazi, da drži ravnotežje s silo materije, dokler njegova sila ni še izurjena v instinkt.) Kam pa se nagne parnik, ko ga obračamo? Po prejšnji razlagi bo rekel menda marsikdo, da se klanja proti sredini; vsak mornar nam bo pa znal povedati, da se nagne ven, kar je najlepše opazil pri vožnji na hitrih torpednih čolnih. In zakaj? No, čisto naravno: centrifugalna sila ga tlači pri obračanju na zunanjo stran; ker pa ne moremo podložiti višjih tračnic, niti ni mogoče udahniti mu instinkt, posluša pač zakon narave. — In končno letalo? Tu okrenemo plošče krmila tako. da pritisne zračni tlak na nje in nakloni letalo proti sredini kroga, s čimer postane let stabilnejši.
Dirkač se torej sam nagne na notranjo stran, da drži na ta način ravnotežje s centrifugalno silo; kolo bi se mu drugače izpodrsnilo, kar ve vsak kolesar, avtomobil pa skuša centrifugalna sila poriniti iz ovinka in ga prevrniti ven. Kdor tega ne verjame, naj poskusi dirkati en kos ceste ravno, potem naj naglo okrene in istočasno zabrzdi; če bo to vse storil zadosti korajžno, vzdignejo se pri naglem obračanju notranja kolesa v zrak. Pasažir, ki sedi zraven dirkača, mora torej v ovinkih vedno na notranjo stran, s čimer premakne težišče sil nekoliko proti sredini ovinka, tako da se vsa štiri kolesa bolje dotikajo zemlje in postane vožnja sigurnejša.
Prijavljenih je bilo 56 vozil; imeli smo zadosti opravila, dokler smo vse prevzeli in pretehtali; kdor je bil prelahek, je dobil balast s seboj. Drugo jutro pa hajdi ven v Zbraslav, kjer se je nabralo po vsej progi — posebno na nevarnejših mestih — veliko radovednega in športnega občinstva, ki je lačno pričakovalo dirk, ki jih je ponavljal Čs. K. A. letos prvič po vojni.
Proga, ki je postala klasična za češkoslovaški avtomobilski sport, je 5-6 km dolga, nje povprečna
strmina znaša 3-5%, največja 9%, Tekom vojne je bila cesta zanemarjena in cestarski oddelek ministrstva javnih del se je moral jako truditi, ako je hotel sploh omogočiti, da se prireditev vrši. Bila je to težavna naloga, tem bolj, ker je vreme bilo stalno »lepo« in debeli prah — nevaren za dirkače — je oviral delo. Še pri treningu je bilo opažati, da se menja cesta po vsaki posamezni dirki, tako da dirkač, ki je prevozil progo magari že trikrat v istem dnevu, je ni nikdar našel enake, kar je seveda dirkanje jako otežkočalo. Z združenim trudom oblasti,
in reditelji so imeli dovolj opraviti, da drže »slavno občinstvo« od ceste proč. Ko je voz vodstva tekme naznanjal začetek, so bili menda vsi že hripavi.. .
Skupine, v katere so bila razdeljena vozila po dirkalnem redu, so bile sledeče: A. scooiteri (izgov. skuter), B. motorjeva kolesa, C. sidecari (sajdker, t. j. motorka s stranskim vozičkom), D. cyclecari (sajklker; je po definiciji francoske komore izdelo-vateljev cyclecarov avtomobilovo vozilo s tremi ali štirimi kolesi, z enim ali dvema sedežema, ki tehta s prazne karoserijo vred največ 350 kg in čigar motor
Vozovni park v^Zbraslavi pri Pragi pred startom.
občinstva, prirediteljev in dirkačev samih se je končno posrečilo ustvariti dirkališče, ki je kolikor toliko odgovarjalo svrhi; popolnoma v redu pa žalibog ni bilo, in tako si lahko razlagamo, da niso letošnji dirkači dosegli splošno niti izdaleka rekordov pred vojno.
Za red tekom dirk so skrbeli vojaki avtomobil-nega zbora, četniki (žandarji) in gasilci; ne smem pozabiti na čile skaute, ki so na Češkem že jako »razširjeni«! Vse je pričakalo napeto in nestrpno začetka
Zmagovalec Salzer na Mercedesu pred ciljem.
ima valjce z vsebino največ 1100 cm:i), E. voiturette (voatiiret), F. I, serijski avtomobili (katere izdelujejo tovarne v skupinah, takozvanih serijah) in F. II. ne-serijski in dirkalni avtomobili, ki so konstruirani izrečno za dirke. Posamezne skupine so bile razdeljene v kategorije, kakor navadno pri lakih dirkah po velikosti vsebine valjcev in teži vozil. Startala so po redu najprej manjša vozila, na koncu najmočnejši avtomobil, Salzerjev lOOkonjski »Mercedes«. Prihod posameznih vozil na »cilj« se je naznanjal »startu« telefonično. Čas je meril prof. inž. Šimek s posebnim preciznim strojem.
Dirk samih ne bom obširneje popisal — poglejte si, prosim, slike! — ker vas podrobnosti radi nepo-
Chlad-lndian, najhitrejše motorno kolo.
znanja lokalnih razmer ne bi utegnile zanimati. Prepuščam individualnosti posameznih čitateljev, da si jih predstavljajo več ali manj zanimive in nevarne, Ne dajo se sicer primerjati z mednarodnimi dirkami za veliko ceno (»Grand Prix«) avtcmobilnega kluba Francije, bile so pa vsekakor zelo težavne radi estrih ovinkov proge. Že pri treningu se je marsikateri izmed dirkačev zvrnil v cestni jarek; pri dirki sami se je zgodila na žalost tudi nesreča, ki
Skupina ,,lndian“-cev; v sredini inž. Marik, najpopularnejši češki sportsman.
je zahtevala človeško žrtev. Ko je pridirjal nadebudni šofer Prve češkoimoravske tovarne strojev, g. Žak, na »Pragi« v najnevarnejši ovinek, — s polnim plinom in ne da bi najmanje brzdi!! — smuknila so mu zadnja kolesa na rob ceste in eno kolo je zdrsnilo v jarek; nesrečni Žak je naglo okrenil nazaj na cesto, — prenaglo, ker prišel je sicer iz jarka, ampak voz se mu je postavil havprečno na cesto in vztrajnost mase (Tragheitsmcmenit) ga je bliskoma prevrnila. Žak je ostal na mestu mrtev, ž njim vozeči se inženir Tichy pa je bil težko ranjen . . . Pisalo se je v časnikih in govorilo, da je občinstvo krivo na nesreči, ker je sililo z notranje strani ovinka na cesto, da bi bolje videlo pridirkajoča vozila. Da se izogne občinstvu, držal se je Žak na nasprotni strani in prišel tako preveč na kraj ceste. Ako bi se mu ne bila zgodila nesreča, bil bi gotovo drugi, mogoče celo prvi, akoravno je imel Salzer poseben za dirke konstruiran voz, »Praga« pa je bil strogo tovarniški serijski voz. Na »Pragi« so se skrivila kolesa, sprednja os (Achse) se je upognila, desna stran karoserije je bila poškodovana; vendar je ostal stroj sam popolnoma intakten.
Nesreča je motila, se razume, nadaljnji potek tekme. Po končani tekmi se je govorilo o zmagovalcu in o nesrečnem Žaku, za katerega zaostale je nabral Čsl. K. A. primerno vsoto denarja.
IZID TEKME.
Scoteri 1'4 HP: 1. Č. A. S. 8 min. 5F3 sek.; 2. C. A. S. 9 min. 09 7 sek.
M o t o r k e : kategorija B. II. do vsebine valjcev 350 cm: 1. »Douglas« 6 :59'2; 2. »Staas Moser« 8 : 28-1; 3. »Diamant« 8 : 28'3; kat. B. III. do 500 cm:
1.	»Frera« 4 : 54 8; 2. »N. S. U.« 6 : 32-7; 3. »Orion« 7 : 29-8; kat. B. IV. do 600 m: 1. »Indian« 4:55;
2.	»Frera« 5 : 17-2; 3. »Indian« 5:17-7; kat. B. V. do
750 cm.: 1. »James« 4 : 59'1; 2. »Itar« 5 : 38-7; 3. »Wal-ter« 6 : 16-2; kat. B. VI. do 1000 cm: 1. Chlad—»Indian« 3 : 58-2, najhitrejša motorka; 2. »Indian« 4 : 35'7; kat. B. VII. preko 1000 cm: 1. »Sascha« 4 : 39-3; 2. »Henderson« 4 : 45-3.
S i d e c a r i : kat. C. VI. preko 1000 cm. 1. »Frera« 6 : 17 5; 2. »Reading Standard« 6 : 22'7.
Cyclecari: kat. D. I, do 750 cm: 1. »Baja« 7 : 02-5; kat. D. II. do 1100 cm: 1. »Walter« 7 : 14'2
V	oiturette: kat. E. I. do 1100 cm: 1. »Gno-me« 6 : 26-7; 2. »Koce« 6 : 27-9; 3. »Posejpal & Zwet-schke« 6 : 31-5; kat. B. II. do 1400 cm: 1. »Wanderer« 5 : 30-4; 2. »Start« 6 : 37-3; 3. »Wanderer« 6 : 38-3.
Serijski vozovi: kat. F. I. do 1’6 1: 1. »Walter« 5 : 15-5; 2. »Fiat« 5 : 26-2; kat. F. II. do 2 1:
1.	»Walfer« 4 : 35; kat. F. V. do 4 1: 1. »Praga« 4 : 46-3,
2.	»Austro-Daimler« 4 : 46-3; kat. F. VI. do 5 1: 1. »Laurin & Klement« 6 : 03’7; kat. F. VIL do 6 1: »Austro-Daimler« 4 : 09'5; 2. »Austro-Daimler« 4 : 30-1;
3.	»Austro-Daimler« 6 : 02 7; kat. F. VIII. preko 8 1: 1. »Mercedes« 4 : 16-5.
Neserijski vozovi: kat. F. L do 3 1: 1. »Gnome« 5 : 20-8; kat. F. II. do 3 1: 1. »Steyr« 4 : 1L4; kat. F. III. preko 3 1: 1. Salzer »Mercedes« 3 : 39-7, najhitrejši.
V	športnem oziru pomeni letošnji »Zbraslav-Jilo-vište« lep uspeh, akoravno so bili doseženi časi slabši nego odgovarjajoči časi zadnjih dirk pred vojno. Tekma je trajala od 9. do 13. ure, lahke megle prahu so ležale nad cesto in polnile ozračje v širokem pasu, v njih pa dirkajoče temnejše pege, ki so puščale za seboj bile sence gostega prahu . . . Popoldne je »divja vojska« drvela nazaj v Prago .. ,
Viktor Barešič, naš najboljši motorni dirkač.*
Stanje prvenstva za sezono 1921-1922 do 6. nov.
Ljubljana I. razred:
Ime kluba	Ilirija	Sparta	Primorje	73	5	O G >U O		Goli	d)	O
				£c ►—i		£°	•ao N		>U O H	s s
Ilirija	 Sparta .	3 : 5	5 : 3	7 : 1 1 : 1	2	2	1 1	—	12 : 4	4	I.
Primorje	1 : 7	m		Z			1 1	4 : 6	1	II.
								2 : 8	1	III.
Rezerve: Ilirija—Primor	e 2 : 0, Spartć	oproščena.								
Ljubljana II. razred:
Ime kluba	Hermes	Svoboda Ljubljana	Svoboda Moste	L.A.S.K.	Jadran	Igral	Dobil	Ne- odločeno	Izgubil	Goli	Točke	Mesto
Hermes Svoboda, Ljubljana Svoboda, Moste .	. L. A. S. K. . . Jadran	2 : 6 1 : 3 1 : 4 1 : 3	6 : 2 1 : 2 0	: 3 1	: 5	3 : 1 2 : 1 5 : 5 0 : 3	4	. 1 3 : 0 5	: 5 2~3	3 : 1 5 : 1 3 : 0 3 : 2	4 4 4 4 4	4 3 1 1 0	1 1	1 2 2 4	16:5 12:8 10 : 10 9 ; 14 4 : 14	8 6 3 3 0	L II. III. IV. V.
Ljubljana II. razred rezerve:
Ime kluba
#
JS
GO
oJ
o3 5
~a .2.
o
>
GO
ctJ
nj
o
-D
O
>
GO
$)
O
I
c
2
Slavlja..............
Svoboda, Ljubljana Svoboda, Moste Jadran ..............
0 : 2 2 : 6
1 : 1
2 : 0
3™1
2 : 3
6 : 2 3 : 3
o"~i
Hermes in L. A. S. K, oproščena.
1 : 1
3 : 2 1 : 0
2
'04
o
Q
o
G
OJ
>G)
O
ii
2
3
3
3
3
.o
3
•ac
N
Goli
9 : 3 6 : 7 6 : 9 3 : 5
Maribor:
Ptuj je odstopil od nadaljnjega tekmovanja in izgubi vse tekme v razmerju 0 :3
0)
-S
►O
o
H
C/7
S
I.
II.
III.
IV.
Ime kluba	Sh 'S	"2	<	1 2	1	'G'	73	TG JD	O G 0) »0 O	'Jo	Goli	V te	O
	S	te	S	O	> GO	£	So H—<	O O		'04 N		0 H	S s
Maribor ..... Rapid	 M. A. K	 Korotan	 Svoboda 	 Ptuj		3T5 1 : 3 1 ■ 1 0 : 5	5	: 3 6	: 3 1 : 6 2 : 3	3 : 1 3 : 6 5™3 2 : 4	1 : 1 6 : 1 3 : 5 rn	5 : 0 3	: 2 4	: 2 1 : 3	3 : 0 3 : 0 3 : 0 3	: 1 4	: 0	5 5 5 5 5	4 3 3 2 2	1 0 0 1 0	0 2 2 2 3	17	: 5 18	: 14 17 : 13 11:14 11:13	9 6 6 5 4	I. II. III. IV. v.
	0 : 3	0 : 3	0 : 3	1 : 3	0 : 4		5	0	0	5	1 : 16	0	VI.
Maribor II. razred rezerve:
Ime kluba	Maribor	Rapid	M. A. K.	1 Igral	Dobil	Ne- odločeno	Izgubil	Goli	Točke	Mesto	
'Maribor Rapid	 M. A. K. . . .	m 1 : 8	3 : 1 2 : 5	8 : 1 5 : 2	2 2 2	2 1	—	1 2	11:2 6 : 5 3 : 13	4 2 0	L II. III.	
Korotan, Svoboda, Ptuj oproščeni.
Celje:
Ime kluba	Athletik- sportklub	Celje	Svoboda	Igral	Dobil	Ne- odločeno	Izgubil	Goli	Točke	Mesto
Athletiksportklub .	—	1 : 1	7 : 1	2	1	1	_	8 : 2	3	I.
Celje		1 : 1		3 : 0	2	1	1	—	4 : 1	3	II.
Svoboda 		1 : 7	0 : 3	—	2	—	—	2	1 : 10	0	III.
Rezerve niso tekmovale.
Prvenstvena tekma Korotan —M. A. K.
5:3 (3:2).
V	Mariboru se je vršila v nedeljo, 6. novembra, na športnem igrišču S. K. Maribora ob 15. uri prvenstvena tekma med S. K. Korotan in M. A. K., ki je končala z nepričakovanim porazom slednjega. Igra sama je presenetila gledalce. Korotan je imel pač srečen dan in malo nervoznega nasprotnika. Povzpel se je s to tekmo pred Svobodo, na četrto mesto!
V	splošnem so kazali igralci Korotana resno voljo, da dosežejo čim častnejši rezultat. Posebno pa je impo-niral Turino. Priznati moramo, da je bil Korotan ves čas v lahki premoči in da je izkoristil vse mu dane prilike.
Maku pa je postala odsotnost golmana Gajerja usode-polna. Njegovo mesto je izpolnil mož iz polja. Obnesel pa se je slabo in na njegovo mesto je prišel krilec Nemec, ki je bil istotako slab. Kazentega je bil dvajset minut pred koncem izključen še Makov back. Te okoliščine so mnogo pripomogle k porazu.
Sodnik g. Franki je bil precej nesiguren in še ni zrel voditi večjih tekem.
Rapid komb.—Maribor rez, 3:1 (3:1). Igralo se je na igrišču Rapida v nedeljo 6. novembra. Rapid je postavil skoraj kompletno prvo moštvo ter je bil v majhni premoči, ni pa pokazal prvovrstne igre.
Maribor je igral z novimi igralci, ki se pa niso posebno obnesli. Sodil je g. Šepec.
Nogometna tekma Ilirija—Šparta 6:2 (2:1).
Nedeljska tekma med obema rivaloma ni bila posebno obiskana. Tekma se je pričela z običajno zamudo. Ilirija je nastopila vsled mobilizacije brez Pretnarja, Beltrama in Betetta, Šparta takisto z dvema rezervama.
Ilirija: Pelan, Borštner, Pevalek II., Hus, Zupančič II., Zupančič III., Weibl, Pevalek L, Pleš, Vidmajer, Splichal.
Šparta: Kosec, Žargaj L, Učak, Žargaj II., Kotnik, Marussig, Deržaj E., Bregar II., Jeras, Bregar I,, Pintar.
Tekma ni bila zanimiva. Igralo se je ves čas v skrajno ostrem tempu, tako da je prišlo večkrat do neljubih scen, v katerih sta se posebno odlikovala centerhalf Deržaj E. s svojim brezobzirnim igranjem in branilec Bregar I. Sodnik g. Jerala ni imel moči preprečiti surove igre.
Vsled deževnega vremena je bilo igrišče spolzko tako, da vsled slabega terena ni bilo mogoče uveljaviti igre s kratkimi pasovi. Vidmajer je imel svoj dan in je sam petkrat poslal žogo v mrežoi.
Špartin vratar — rezerva — ima na vesti tri gole. Posebno prvi gol bi bil lahko ob večji pazljivosti ubranil.
Za Šparto sta scortala Žargaj I. in Žargaj II. Koti 15 : 3 za Ilirijo.
Koles., motorne in avto-mobilne dirke v Zagrebu.
Zagreb se je počel oživljati tudi v teh športih. V nedeljo, 30. oktobra, je priredil že drugič velike dirke na dirkališču v Černomercu. Odziv je bil številen tako s strani tekmovalcev kot s strani občinstva. Prvič v Jugoslaviji so se vršile avtomobilne dirke, ki pomenjajo sicer skromen začetek, ali začetek vendar. Dirkali so le turni avtomobili, toda bilo je krivo, da se je tako nevarna dirka vozila v že skoraj popolni temi. Interesantne so bile motorne dirke, vendar je bila njih organizacija slaba in niso popolno uspele. Najživahnejše so bile kolesarske dirke, ki so prinesle našemu kolesarstvu ponovnih zmag. V savezni je ostal Šolar zmagovalec, to pot celo s takim elanom in zanosom, da je presenetil vse. Kljub slabemu mestu, na katerem je vozil, se je pred ciljem odtrgal in privozil za skoraj dve kolesni dolžini pred drugim v cilj. Tretje in četrto mesto so zopet zasedli Ilirijani. Pavlija je bil drugi. V handicap-vožnji je pokazal Šolar ponovno vso moč, ni si pa bil siguren števila krogov in je končal en krog prezgodaj z zmago, zadnji krog ga je pa postavil nazaj na četrto mesto. V ostalem so odnesli drugo mesto v dirki juniorjev, tretje in drugo v handicap-dirki Ilirijani. Kolesarska sezona v Jugoslaviji je končala tedaj s trajnimi zmagami Slovencev, odnesli smo gorsko prvenstvo Jugoslavije in prva mesta v obeh dirkališčnih dirkah v Zagrebu. Upajmo, da nam bodo ti uspehi vodniki v bodoči sezoni.
V sledečem prinašamo rezultate:
I. Kolesarska dirka juniorjev na 1800 m: 1. Cesarec (Sokol. Zagreb) 3:23, 2. Šotlar (Ilirija, Ljubljana) 3:24. 3. Wanek (Gradjanski, Zagreb) 3 : 24-6. — II. Kolesarska dirka za prvenstvo »Zagreba« na 4-5 km, otvorjena za dirkače zagrebških klubov: 1. Pavlija (Sokol, Zagreb) 9 : 45, 2. Šoštarko (Gradjan • ski, Zagreb) 9 : 45-8, 3. Žnidarič (Sokol, Zagreb) 9 : 46. — III. Motociklistiška dirka na 10 km z motorji do 4 HP: 1. Štrban 12 : 28, 2. Svečanec 13 : 34. — IV. Kolesarska dirka »Jugoslovanskega Koturaškoga Saveza« na 4-5 km za častni lovorov venec. Startalo je 15 dirkačev: 1. Šolar (Ilirija, Ljubljana) 8 : 53-6, 2. Pavlija (Sokol, Zagreb) 8 : 54, 3. Nardin (Ilirija, Ljubljana) 8 : 54-2, 4. Kosmatin (Ilirija, Ljubljana) 8 : 54-4. — V. Motociklistiška dirka na 4-5 km z motorji do 7 HP: 1. Prekratič 5 : 6, 2. Kohanskv 5 : 27. — VI. Kolesarska »Handicap«-dirka na 2700 m: 1. Žnidarič (Sokol, Zagreb) 4:37, 2. Umek (Ilirija, Ljubljana) 4 : 38, 3. Kosmatin (Ilirija, Ljubljana) 4 : 39. — VIL Motociklistiška dirka na 10 km z motorji do 9 HP: 1. Barešič (Wan-derer) 9 : 25 (Ilirija, Ljubljana), 2. Strban (Stuchi) 9 : 26 (Klub Autošofera), 3. Sotlar (Triumf) 9 : 31 (Klub Autošofera). — VIII. Kolesarska dirka z motornim vodstvom na 10 km: 1. Pavlija 17:3, 2. Šoštarko 18 min. — IX. Revanche-tekma kolesarskega prvaka s konjem »Leo« na' 2700 m: 1. »Leo« 4:33, Pavlija 4 : 41. — X. Avtomobilna dirka na 10 km: Kategorija do 24 HP: 1. Kardoš (Fiat 24 HP) 9 : 49, 2. Barešič (Ford 20 HP) 9:51. Kategorija čez 24 HP: 1. Novak (Daimler 60 HP) 9:58, 2. Grivičič (Lancia 35 HP) 10:1.
Maribor, 4. novembra 1921.
Preteklo nedeljo so se odigrale zadnje prvenstvene tekme, s čimer je izpopolnjena tabela razpisanih tekem. Doseženi rezultati nam kažejo enakovrednost vseh moštev z izjemo S. K. Ptuj. Omembe vredni soi predvsem mlajši klubi, ki so se prvič borili s svojimi že prvorazrednimi pobratimi. Kljub težkemu materielnemu položaju in le pičlemu sodelovanju starejših športnikov je bilo njihovo delovanje smotreno in vztrajno, za kar so jim doseženi rezultati zasluženo plačilo in izpodbuda za nadaljnje delovanje.
V jesenskem delu sezone 1921/22 si je priboril prvenstvo S. K, Maribor. Izpodrinil je svojega večletenga rivala in kompetenta za to mesto, »Rapida«, ki se moira zado-vbliti v tabeli s tretjim mestom. Drugo mesto zavzema M. A. K. Moštvo se vedno bolj izpopolnjuje in postaja resen terjatelj naziva »prvak«. Izmed mlajših prednjači S. K. »Korotan«. Mlade njegove moči se polagoma bližajo »starešinam«. Manjka pa mu ambicijoznosti in resne volje do napredka. Njemu enakovreden je S. K. Svoboda, ki beleži v zadnjem času prav lepe rezultate. Dobre vol-e tudi ne manjka S. K. »Ptuj«, Vendar materielne zapreke mu onemogočajo ves napredek; temu je tudi pripisovati izostajanje od odigranja tekem.
Zagreb 1. nov,: Ilirija — Concordia 1 ; 0, Concordia brez Paškvana, Dubravčiča in Sekuliča, zato pa z igralci splitskega Hajduka Machiedom, Hockmannom in Šustom. Edini gol rezultira iz enajstke. V drugem polčasu je sodnik izključil Cesarca, golmana Concordije, radi nepristojnega ponašanja; v golu je igral nato Šole. -— Viktorija—Slaven 3:1, Derby—Poštarji 4:1, Penkala—Amaterji 2:1.
Zagreb. PRVENSTVENE: Croatia—Sparta 1 : 0 (1 : 0). Veliko iznenađenje, Croatia je nastopila z novimi silami.
PRIJATELJSKE: Ilirija—Concordia 1:0 (1:0). Ilirija, ki je igrala tudi v Ljubljani in je podlegla naši Iliriji 2 : 3, si je zasigurala vodstvo vsled enajstmetrovke. Odli -kovala se je posebno izvrstna Ilirijina obramba. Concordia je nastopila brez Dubravčiča, Sekuliča in Paškvana; igrala sta pa prejšnja igralca splitskega Hajduka Hockmann in Šuste.
Beograd. Beogradski S. K.- Novi Sad 8:0 (4:0).
Sarajevo, Sarajevski amet. S. K. Slavija 2:0 (0:0). Sašk—Sarajev. S. K. 8 : 1 (2 : 0).
Subotica. Sport - Angleški mornarji 6 : 0.
Novi Sad: Makabi—Vojvodina 4 : 0; Bačka (Subotica) -—Nak 1:1; Vojvodina—Vardar 1 : 0.
Prvenstvena tekma Sparta—Slavija 2:1 (1:0), korneri 5 : 1.
Z napetostjo pričakovana tekma za prvenstvo Češke je končala z zmagoi Sparte. 23.000 gledalcev je z zanimanjem sledilo poteku igre. Zadnja tekma med obema je končala s porazom Sparte 0 : 1.
Slavija: Chana, Raca, Nytl, Loos, Fichta, Čipera, Lu-tovsky, Novak, Vanik, Soltis, Škvor.
Sparta:	Mazal, Šroubek, Pilot, Sedlaček, Červeny,
Perner, Kada, Kolenaty, Hoyer, Pospišil, Peyer.
Spartina obramba je rabila večkrat nedovoljena sredstva v obrambo svojih vrat. Med halfi je bil najboljši Kolenaty, Perner pa majslabši. Kada je igral dobro, vendar ne tako, kakor običajno, čeprav je imel lahek posel z Vanikom, ki se mu je še poznala bolezen. Spartin trio je igral brez glave visoko igro, čeravno se je Pilot trudil, da prisili svoja soseda k nizki igri po zemlji. Oba krila sta bila prepočasna, posebno Červeny.
Pri Slaviji se je odlikoval posebno golman Chana, ki je igral v 1. b moštvu pri nas proti Iliriji. Od backov je bil najboljši Raca in obenem tudi najboljši igralec v polju. Fichta je jako dobro držal Červenyja. Desno krilo Škvor je ugajal vsled svoje fair igre. Leva stran napadalne vrste je bila fizično prešibka nasproti obrani Sparte. Za Slavijo scorta Škvor, za Sparto pa Sedlaček in Mazal.
F. C. Floridsdorl—Gradjanski—Concordija komb.
6 : 2 (1 : 1),
Na povratku s Češke je odigral kombinirani team Gradjanskega in Concordije na Dunaju proti Floridsdorfu prijateljsko tekmo in je podlegel s score 6:2 (1:1).
Utrudljiva naporna vožnja je vplivala na zagrebško moštvo tako, da je v drugem polčasu popolnoma odnehalo'.
Floridsdorl, v stalni premoči, je dosegel rezultat brez napora.
Praga. Union Žižkov—D. F. C. 3:1; Sparta : Charny (Lvov) 5 :0; Racing Club (Strasbourg) — Nuselsky 2:1; Slavija—Kladno 2:1; Vršovice—Slavija Old Boys 1 : 0; Viktoria Žižkov—Kolin 9:1 (6:0).
Pardubice 30. okt.: Reprezentanca Zagreba—Reprezentanca Pardubic 2 : 2.
Jugoslovanski Olimpijski odbor v Zagrebu se je na svoji glavni skupščini reorganiziral in sestavil kot sledi: Dr. Bučar, podpolk. Djukič, dr. Jakovac, dr. Spevec, Ugrinič, dr. Panda-kovič in dr. Žižek. Obširno poročilo o skupščini objavimo v prihodnji številki.
»Sport« bo izhajal od sedaj štirinajstdnevno. Vsled odpoklica naših sodelavcev na orožne vaje prosimo oproščenja, ako bo list nepopoln.	Uprava.
Pozor! Dne 10. oktobra t. 1. je prejelo uredništvo lista »Sport« znesek 168 K za tričetrtletno naročnino brez odpošilja-teljevega imena iz Zagreba,
Ravnotako je prišla iz Zagreba tudi brez imena odpošilja-teljevega vsota 450 K na Olimpijski pododbor, Ljubljana, dne 15. oktobra t. 1.
Prosimo, da sporoče dotični odpošiljatelji z dopisnico na »Športno zvezo«, Ljubljana, svoje ime in svrho, za katero so nakazali.	Tajnik.
Vsled vojaških vpoklicev je odsotnih več odbornikov pod-saveza in nogometnih klubov, zato se za nedeljo dne 20. t, m. sklicani izvanredni občni zbor L. N. P. preloži na poznejši, za enkrat še nedoločen čas.	Tajnik.
S. K. Slovan naproša, da naj se dopisi zanj naslavljajo na naslov: Kos Rajko, Ljubljana, Dunajska cesta 9/II, levo. Na pisma, ki bi se oddala v druge roke, ne odgovarjamo.
Iz Jugoslov. plivačkega saveza. Dne 2. oktobra je bil osnovan v Zagrebu »Jugoslovanski plivački savez« s sedežem v Zagrebu, kot vrhovni forum plavalnega sporta v Jugoslaviji.
Jugoslov. plivački savez pozivlje tem potom vse klube in vsa društva iz vse naše domovine, ki se bavijo s kako panogo plavalnega sporta (plavanje, umetno skakanje, Water-polo-igra), da pristopijo kot redni člani, in to čimprej, da moremo na temelju prijavljenih klubov osnovati podsaveze v Beogradu, Ljubljani, Splitu in Somboru.
SPORT izhaja vsak petek. ESEUiaj Naročnina četrtletno (14 številk) 56 K; posamezne številke 5 K. Inserati po tarifu. EJE) Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Narodni dom. igJjišgJ Izdaja Športna zveza Ljubljana. ej@j Urejuje Stanko Virant.	Klišeji in tisk: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.