LETOPIS ■
MATICE SLOVENSKE
za
leto 1879.
Vredil Dr. Janez Bleiweis.
Založila in na svitlo dala
MATICA SLOVENSKA.
V Ljubljani.
Natisnili J. Blatnikovi nasledniki.
1979.
LETOPIS
MATICE SLOVENSKE
za
leto 1879.
 ----
Vredil Dr. Janez Bleiweis.
Založila in na svitlo dala
MATICA SLOVENSKA.
V Ljubljani.
Natisnili J. Blaznikovi nasledniki. 1879.
sam
OloO 2S&*?2-
Slovenščina v besedi in pismu
po šolah in uradih.
Kulturno - zgodovinska študija; spisal P. pl. Radi e s.
Predgovor.
Nalog in namen tem vrstam jo, da se v sliki, kolikor moči pregledni in natančni, zboro dosle sicer znane, vendar raztresene in zatorej občinstvu sploh toliko kakor neznane listine ter še mnogi drugi slovenski ,,spominki“, katere sem nedavno zasledil pri svojih raznoterih študijah po arhivih in biblijotekah, in ki neovržno svedo-čijo, da je naš staročastiti slovenski materini jezik v občilu povsodi užival svoje prirodne pravice uže takrat, ko se je po Evropi začenjala razširjati prosveta, da se je upotrebljal še pred Trubarjem javno v „pismu“, da je bil uveden po šolah in uradih v dobi, katera je umevala svojo po-membo in stališče svoje, česar, Bogu bodi potoženo! mnogo krat pogrešamo v teku povestnice poznejših lot, navzlic vsi drugi razsvetljenosti.
A tudi iz dni daljnega zgodovinskega razvoja se bodo tu v dostavku k popisu srednievečnih razmer objavili oni spominki iz XVI., XVII. in XVIII. veka, katere sem pri svojih študijah našel umesene med ino kamenje zgodovinsko, in kateri so so meni videli prava narodna draga kovina.
Ni treba posebe opominjati, da so mi osobito pri oddelku: »Slovenščina v pismu“, rabila izvrstna literarno-
Iiotopla 1875).	1
zgodovinska, uže prej znana in z reformacijsko dobo pri-čenjajoča se dela Safafik-Jirečkova, Maks Pleteršnikova, V. F. Klunova i. dr. le toliko, kolikor je največ zahtevala jasnost v skupni zvezi.
Kar se je uže pripovedovalo, cesto pripovedovalo, o tem ne bodem pisal, ampak, moja namera je — o čemer, menim, sem dovolj jasno se izrazil — da do sedaj raztresene beležke o „slovenščini11 v napominjanih ozirih združim v sistematično celoto, katera naj se po daljnih natančnejših preiskavah vedno bolj dopolnuje ter dobiva podobo in življenje.
Ta moja vestna študija bodi ne ravno neznani e n i t donesek za bodočo, na dokumentovani podlagi pisano kulturno zgodovino slovenskega naroda, in naclejoin se, da sem pri poglavji ,,o jezici" do dobra upotrebil gradivo, kolikor mi ga je bilo moči dobiti v roke. —■
Pisatelj.
Slovenščina v besedi.
Da je bila, kakor je sedaj in zaupno ostane tudi še v daljni bodočnosti, v slovenskem narodu uže od nekdaj slovenščina glavni jezik za medsobojno občilo, o tem ni treba dokazov.
Nam je pokazati, kako si je slovenščina složno v raznih zgodovinskih dobah po mestih in med naobraženci pridobivala vedno boljšo veljavo in kako seje domače naše narečje uspešno in trpežno upiralo tujstvu, katero je sililo v deželo, da bi jo do cela dobilo pod svojo oblast.
Uže s početka srednjega veka, tedaj, ko je gnala poezija v Nemcih prvo svoje cvetje, ko so na svetovno pozorišče stopili voj e vod e koroški, narodni knezi koroški deželi in tačas pridruženi jej kranjski, kateri so uradovali tudi zunaj dežele v slovenskem jezici, (o čemer se obširnejše poroča v 4. oddelku), užo v zgodnjem srednjem veku je bila slovenščina po slovenskih deželah jezik, kateri je rabil tudi višji gospodi pri občilu.
O tem svedoči nek nemšk pesnik XIII. veka, znani „pesnik ljubezni" Ureli Liechtensteinski, („IIerr Ulrich vou Liechtenstein".)
Ta romantični vitez, kateri je, preoblečen v „gospd Venero", potoval po planinskih deželah proti Veueciji („bella Veuetia",) ter je povsodi pozival viteze na meč, on nam popisuje v svojem 1. 1255 zloženem pesmotvoru „Frauendienst" sprejem pri voje-vodih koroških.
Slovenski deželni knez je pozdravil nemškega viteza s slovenskim nagovorom: „Buge was primi gralva Venus."
Adjektivna oblika kraljeva (gralva) namesto substantivne kraljico, katera rabiJugoslovcnom, jo uže Kopitarju') vzbudila pozornost, in, kakor vidimo poznejše, se ponavlja ta oblika v nekem slovenskem pisanem spominku XIV. veka.
A nemškemu vitezu Liechtensteinu — kateri v svojem zgoraj navajanein delu imenuje sedanji Semmering: Semeruik, po smreki, (zatorej Smrekovec), in Melk ob Donavi Mcdlik, sorodno naši Metliki na Dolenjskem, ter Modlingu in Meidlingu pri Dunaji — njemu je jako dobro del slovenski nagovor koroškega vojevode,
') Glej: „Ucber Ulrich von Liechtensteins Frauendicnst" delo: Kopitar kleinere Schriften. Herausgegeben von Fr. Miklosich, VVien 1857, I. Band. p. 371 in dalje.
in nazivlje ga v občutku svojo radosti: „hoch gemuot“ in gospodarja, imejočega „friunt, liut unde guot.“
„Z veseljem14 — pravi — „sem potoval proti Koroški in Kranjski in proti Istriji.“
Popisuje nam bojo z vitezi teh dežel, kateri so se z njim bojevali („getjostirt“) v slovenski ženski obleki — ,,ja einer sclion zu Kindberg im Miirzthale."
„Das windisch Wiberkleit“ imenuje Liechtenstein „godeshe“, in o vitezih v ženski obleki pravi, da so imeli ,,dolge nauhvicein dolge po plečih se vijoče kite“, kar vidimo tudi še v sedanjih dneh pri naših kmetiskih dekletcih po mnogih krajih. Krilo je njemu „sukaney‘‘ (suknja).
V slovenski obleki so zatorej ga sprejemali velikaši po deželah, kodar je potoval, in vojevoda koroški, knez slovenskim deželam, je pozdravil ga slovenski v znamenje, da slovenski jezik rabi občilu po slovenskih deželah; slovenščino je govoril tudi koroški narodni dvor.
Kako visoko je slovenski jezik v XIV. veku čislal habs-burgski dvor, o tem svedoči prodgovor nemškemu prevodu Du-randijevega dola: ,,Rationale Divinorum officiorum“, katero se je prevajalo po ukazu vojevode Albrehta s kito ter se je za-vršilo 1. 1384.
V tem kodeksu, katerega sedaj hrani c. kr. dvorna biblijo-teka na Dunaji, se bere v predgovoru naslednji stavek:
„Zu dem drittem Male (zum 1. lateinisch, zum 2. griechisch) die Messo wirt begangen in windischer Sprachc durcli sache d er braittunge (za silnega razširjanja voljo) und geniain-hait (splošnosti) Avann (ker) cliain ainige (nijeden drug) sprath an ir sel bor (sam ob sebi) so weit getailet (tako daleč razširjen) als di (tisti) man Windische nennet.“
Ta stavek, ’) kateri so je dosle vse premalo cenil, in ki se bere v knjigi, pisani po ukazu avstrijskega kneza, meni neovržno dokazuje, da se je po vseh deželah habsburgske oblasti, kjer so žili Vindi (Sloveni), tedaj še (v XIV. veku in sicer na konci njega) sv. maša brala v slovanskem (slovenskem) jezici, kar soglasno po-trjujo tudi cerkveni dokumenti novejšega datuma, iz XV. in XVI. veka, kateri se često nahajejo.
V oddelkih: šola in urad ima prostor dokaz, da slovenščina v XV. veku javno ni vršila malega naloga.
A družbeno stopinjo našega materinega jezika v tisti dobi osvetluje najbolj faktuin, da se je bogato nadarjeni potomec svetle habsburgske rodovino, učeni cesar Maksimilijan I., čegar nao-braževanje in dušni razvoj sta se vršila v drugi polovici XV. veka,
') Pet. Lambeccius Coment. de Aug. Bibliotheca Caesaroa Vindobo-nensi Lib. II. Cap. VIII. p. 781 — ^Slavonica, quae ibi vocatur Windica.,,
poleg češkega („beheimisch“) naučil tudi slovenskega jezika, v katerem mu je bil učenik poznejši škof Berlogar (do sedaj vedno napačno imenovani Preko k ar).
Cesar Maksimilijan je bil v obče poseben prijatelj iu podpornik slovenskemu narodu, in mnogo sinov našega rodu je imel bliže ali dalje okolo sebe. Razven uže imenovanega B er logarja navajam le še dvornega kaplana, poznejšega škofa dunajskega Sla tk o njo, kateri je bil ob jednem tudi vodja dvorni kapeli in sam izboren muzik; škofa Ravbarja; učenjaka in diplomata Sigmunda pl. Herbersteina, kateri je bil s svojim znanjem slovenskega jezika (glej: šola) tako rekoč „odkrite!j Rusije11 učeni Evropi; junaka naši stari narodni pesmi „Lambergar in Pegam11, Krištofa pl. Lamberga; Pavla Obersteinskega, kabinetnega tajnika; modroslovca Matija Qualle (Hvale) in še mnogo drugih. S kratka, mala „naselbina Slovenov11 seje bila udomila na dvoru „p o slednjega viteza11, in njih zaupljivo, da, prisrčno občilo s cesarjem je v marsikaterem obziru koristilo domovini, da omenjam izmed mnogih primer samo pravice, po kateri sme deželno glavno mesto Ljubljana prosto voliti svoje župane.1)
Za cesarja Maksimilijana je bila uže blizo doba narodne povzdige po Reformaciji11, kateri je služil slovenski jezik, se ve, največ v pomočck drugim nakanam, a če presojamo stvar nepristransko, je prav reformacija tudi mnogo pospešila slovenskemu jeziku razvoj.
Takrat, ko se je narodni jezik upotrebljal jednak mogočnemu kažipotu nove meri dušnega in čuvstvenega življenja, tedaj, ko se je ta jezik, če tudi ne pisal, (glej: slovenščina v pismu), a vendar v tiskani knjigi pošiljal med beroči svet iu se ob jednem doma popularizoval, ako smem tako govoriti — tačas, ko je slovenščina v pismu dobila vso svojo pravico in veljavo, kedo bi dvomil, da je bila v tisti dobi tudi gotovo po višjih krogih domačih glavni jezik v občilu, ali vsaj po vseh družbah ljudstva, katero so bile med soboj delujočo na prospeh novemu uku. Za to terditev imamo več nego li jeden dokaz in pazljivi bralec se bode v naslednjih oddelkih o tem brez teže sam prepričal, zaradi česar se mi vidi nepotrebno vsako daljno poudarjanje.
Učeča se mladež je z ljubeznijo gojila narodni jezik ne le doma, ampak tudi po visokih šolah na Dunaji, v Solnem gradu, in po inih deželah: v Tubingi, v Virtenbergu, kjer so posebno na kranjske stipendisto neposredno upllvali slovenski prelagatelji svetega pisma.
Pod lipo na starom trgu ljubljanskem in po krčmah se je razlegalo ubrano slovensko petje, posvetne a tudi duhovne vsebine.
') Diplomatorium Carniolicum. Herausgegeben vom hist. Ver. f. Krain.
Narodni jezik si je po slovenskih deželah pridobil takošno veljavo, da, ako so hoteli tujci občevati s slovenskim ljudstvom, jim ni bilo druge pomoči, nego: uči sc slovenščine!
Letni zapisniki nemškega cistereijcnskega samostana v Reinu pri Gradci imajo beležko, da je 1. 1574 tamošnji opat Jernej brata Jeremija P u e c h 1 e i t e r j a poslal v samostan z a t i š k i na Dolenjskem, naj bi se poleg svojega (nemškega) jezika naučil tudi slovenščine. ‘) Samostan v Reinu je imel namreč (in ima še danes) lepih vinogradov po spodnjem Štajerskem blizo Ptuja, zato je bil reinski opat prisiljen, poslati svojega samostanskega brata na Kranjsko slovenščine so učit, da mu je bilo moči sporazumevati se v drugem delu dežele, kjer je imel samostan svoja posestva.
Kakor „reformatorjem“, tako je tudi načelnikom ,,protircfor-macije“ v dosego njih namer rabil narodni jezik, in tudi v proti-reformacijski dobi se je po največ občevalo slovenski, da-si je v tistem času verske in politično reakcije tujstvo, in siccr nemščina ter italijanščina, poleg narodnega življa v družbenem in javnem občilu vedno tiščalo na prvo mesto, hoteče prevladati s svojo silo.
A kakor sem dejal, za prvih dni protireformacije jc bila šo slovenščina glavni jezik v občilu, in tudi dolgo potem jc ohranil narodni jezik svoje gospodarstvo, do katerega so ga bila privela narodno misleča deželna in mestna zastopništva.
Zatorej ni čudo, da so je 1. 1606 v svojem zapisniku zelo pritoževal nemški mi sl cči tajnik grofov Auerspergov o ljubljanskem mestnem sodniku, kor mu je poslal (nemških) pisem. Mestni sodnik je namreč, prejemši pisma, vprašal: „wems zuegehorten, darauss erscheint“ — pravi naš tajnik — „dass Er (mestni sodnik) ja nit (deutsch) los en klian. Solche Richter" — bolestno nadaljuje — „haben die Herrn von Laybach, einer so furnehmen Stadt“, a druga roka je pozneje pripisala tej lamentaciji opombo: „sein sonsten so witzig.“ '-)
Reformatorji so pridobili slovenščini takošno čast, da so morali protireformatorji v prvi cerkvi ljubljanski, v stolnici, slovenski oznanjati božjo besedo, in to je delal celo škof sam, ako jo hotel omehčavati srca odličnim svojim poslušalcem.a)
Tudi jezuiti, goreči pomočniki protireformaciji, so dajali slovenskih pridigarjev, in sicer no samo po Kranjskem, nego ravno tako po Štajerskem in Koroškem. *)
Letni zapisniki jezuitskega kolegija5) v Celovcu so nam v tem obziru ohranili mnogo zanimivih bciežek.
’) Alanua Annalen des Stiftes Rein, IV. 20IG.
*) Rokopis kneza Auersperga biblijoteke v ljubljanskem knežjem dvoru.
3) A. Dimitz, Geseliicbte Krains, III. p. 368.
4) Glej moj sestavek: Tomaž Chron. Letopis 1878. 3. zv. p. 17. Rokopis c. k. licejalno biblijoteke v Celovcu.
O letu 1620 beremo:
„In templo Hospitalis Concio slavonica primum habita, conveuerunt non tam en Hospitalis incolae, sed cives etiam non-nulli et alij honesti liomines.“ ')
Slovenskega pridigarja imenuje zapisnik p. Jakoba Knapa, rodom Kranjca iz Kranja, f 1. 1G35.
Na drugem mestu o letu 1652 *) se poroča, kakošen je bil vspeh slovenskim pridigam. Beležka slove: „Concio slavonica iam tune ad S. Spiritus aedem trauslata, piae plebeculae a dissitis ple-rumque locis atlluentis frcquentia notabilis suo nec exiguo stetit fructu. Non ignari huius idiomatis Patres saepius in solatium Rusti-corum in dissitos pagos excurrerunt ut avidos verbi divini adul-tiores et parvolos nutrirent.11 ;|) Zatorej, ne le za pridige v mestu je imela slovenščina o. o. jezuitom posebno ceno, nego tudi po Koroškem so opravljali misijone v deželnem jezici, da so jih mogli umevati tolažbe in božje besede potrebni kmetje na svojo dušno korist.
Odlični narodni možje in deželani so v tej dobi splošne reakcijo odkritosrčno spoznavali, da so domorodci in prijatelji slovenskemu narodu. Dokazal sem to užepriChronu in Valvazorju, in Seli oni eb en, po času naš prvi historijo-graf, tudi o n j a v n o spoznava, da je S1 o v e n.
Ker mi je namen, obširno govoriti na podlagi svojih več nego desetletnih preiskav o tem še vse premalo cenjenem možu na tem mestu drug čas, naj se za sedaj navaja le izpoved imenovanega slavnega učenjaka in izvrstnega poznavatelja ljube nam domovine.
Ivan Ludovik Schonleben, čegar oča je prišel, mizarski pomočnik iz Heilbroua na Virtemberškem, v Ljubljano, ter je tukaj vzel v zakon neko Dolnlčarico in se skoraj popel do stopinje ljubljanskega župana, Ivan Ludovik Schonleben, kateri je imel trdega švabskega očeta, a slovensko mater, ta mož piše v predgovoru svojim „Fasten, Freitag und Sonntag-Predigen“, tiskanim v Sol-nogradu 1. 1668: 4) „dass er dieselbeu in Teutscher, o b w o 1 n i c h t angeborner Sprach veroffentlichc“, in s tem, da zaznamuje nemščino jezikom njemu „ne urojenim“,	nam	spričuje	1)	da	se
čuti Slovena, in 2) da se je v njega starišev	hiši	govorilo	slovenski.
Schonlcbnov oča — njega letne knjige mesta ljubljanskega, katere hrani v rokopisu zagrebška nadbiskupska biblijoteka, so temu jasni, neovržni svedoki — ta trdi Nemec jo bil do dobra kos slovenščini v besedi in pismu; Schonlebuova mati Akuševa je bila hči narodno misleče rodovine!
Koliko slovenskih sinov si je od nekedaj do omenjane dobe in še potem po širem sveti s svojim temeljitim znanjem sloven-
*) 1. c. I. p. 59.
a) 1. c. p. 138.
3) 1. c. p. 212.
) V c. k. dvorni biblijoteki na Dunaji 19.	F. 63.
skega jezika utemeljilo svojo srečo in slavo, o tem navlašč pisati je skoraj odveč.
Iz lepega broja naj tu opozarjam le na uže imenovanega Sigmunda pl. II c r b c r s t e i n a, ter na osobnega zdravnika caru Petru Velikemu, dr. Karbona rij a (Ogljarja), kateri se jo rodil v Naklem pri Kranji. Oba sta dosegla srečo in čast na Ruskem. Pervi je našel in izdal lctopiso Nestorjeve, drugi jo bil znamenit po svoji visoki službi pri Petru Velikemu, kateri mu je vse zaupal ter ga poslal v Rim, da je bil voditelj pri razpravah zaradi združenja grške cerkve z rimsko. Ko sc je vračal dr. Karbonarij iz „večnega mesta“, mu je prestrigla Parka življenja nit: umrl je v svojem rojstnem mestu Kranji. ') Cesar Leopold I. je podelil dr. Karbonariju plemstvo sv. rimskega kraljestva s predikatom „pl. Wicseneck“, ker je bil ta odlični Avstrijan in Sloven s svojim slovečim imenom svoji širši in ožji domovini ponos in slava. ‘*)
Koncem XVII. in početkom XVIII. veka sc je po naših slovenskih deželah vedno bolj razširjalo gospodarstvo tujstva, in sicer poleg romanskega življa v obili meri nemški živelj germanizo-vanja, katero seje začelo za vlade Jožeta I. in jo še le za Leopolda so umeknilo novi probudi narodnega duha slovenskega.
A tudi v tem času prevladajočcga nemštva iu birokratske centralizacije — kar pride na vrsto v prihodnjih oddelkih — se je ustrezalo najprimitivnejšim tirjatvam in pravicam naroda slovenskega po šolah, po uradih in v pismu.
Vendar, prava probiida narodnega življenja ima, kakor sem uže dejal, svoj početek v pojožeiinski dobi, za dni, ko je drugič cvetevalo slovensko slovstvo, tedaj, ko je nepozabljivi mecen baron Sigmund Cojz, o katerem poje pesnik dr. Zupan prav narodu iz srca, da
,,Mat’ Krajna imela Sinu ljubšega ni — “
zbiral okolo sebe družbo narodnih mož ter je bil slovenski jezik v njega salonu, in, ker so ga drugi posnemali, skoro tudi po salonih drugih mogotcev v deželi j e z i k za občilo.
Francoska začasna vlada, katera je kranjski deželi prinesla francoščino, priljubljeni konverzacijski jezik tako zvanim naobra-žonim krogom, je s tem, da jo tačas bila zaprečena daljna povzdiga slovenskega jezika, jako ugladila pot germanizovalni nameri za njo zopet prišlo avstrijske vlade cesarja Franca iu njega vsemogočnega ministra kneza Metternicha.
Po ljudski bitvi pri Lipsiji je v slovenskih deželah germanizacija popolnem stopila na noge.
In tako je do 1. 1840 nemški jezik merodajen ostal v občilu ter „kranjski Šprahi11 jc bil napočil zlati čas.
') Linhart, rokopisne beležke v deželnem muzeji. Zapisnik knezoškofijakega arhiva v Ljubljani.
O prevratu, katerega je porodilo v povestnici avstrijski toliko pomembno leto 1848 in desetletja za njim, no pišem jaz, nego prepuščam besedo na mnogo stran za našo kranjsko deželo zaslužnemu V. F. Klunu, kateri je 1. 18(14, ko ga še niso viharji političnega življenja iz prijatelja storili sovražnika našega rodu, pisal v izvrstno urejanih novinah „Oestcrrcichischo Revue“ tako-le: „Do novejših dni sta si bila „naobražcnost in nemštvo1* na Kranjskem skoraj sorodna pojma, ter so na literarnem nebu kranjskem se svetile samb posamezne zvezde, a v poslednjih desetletjih so te razmere se blezo popolnem promenile, osobito od tedaj, od kar jo „narodni princip** in terjatev „ravnopravnosti“ več nego li gola beseda publicistom. Šolske dečake so nas v lotih 1830 —1840 kaznovali, ako smo se drznili, govoriti svoj materini jezik, naši tovariši iz „b olj šili rodbin“(?), kateri so govorili samb nemški, so nas dražili ali se nas ogibali. Uže „studentje“ smo gledali in čuli zasramovanje ,,nemškomi-selci“ in „slovanoljubi“ („Nemci“ in „narodnjaki“), in to je prihajalo vedno ostrejše in določnejše. Ali od 1. 1848 in še bolj, od oktobra 1. 1850 — če hočemo nepristransko in pošteno soditi — se ne more več govoriti o „strankah.“ — „Nemška stranka**, katera ima samb v ljubljanskem glavnem mestu svoj dom in le posameznikov glasove iz deželnih mestec na svoji strani, ta stranka je v primeri z narodno tako majhna in brez vse po-membe, da ne moro rešiti nikakoga važnega vprašanja, niti ne z vspehom postopati. Ne le kmetisko ljudstvo in duhovenstvo, skoraj vsa i ntelig enci j a, dušni in materijalni kapital deželni, goji in zastopa Slovenstvo ter se zbira zavestno in ponosno okolo narodnegabarjaka. Slep bi moral biti ali ne hoteč videti, kedor bi preziral ta faktum. Kranjska je sedaj v istini „sl o venska dežela**, in v vseh krogih ljudstva veje slovanski duhf“ ')
II.
Slovenščina v pismu.
Med slovanskimi jezici ima slovenščina, kar se sploh zna, najstarejše pismene dokumente slovanske. Po Kopitarjevih besedah ni le naj starejši slovanski prevod svetega pisma staroslovensk, nego mi Sloveni imamo tudi še drugih pismenih spominkov iz VIII., IX. in X. veka, o katerih je pisal
') „0eBterreichi8che Revue“. Zweiter Jahrgang 1864. 7. Band. p. 53.
Dobrovski našemu Kopitarju: „gratulor vobis Krajnciis, quia anti-quissimum manuscriptum habetis.“
Najstarejši spominek slovenskega jezika je tistih neprecenljivih 9 strani v četvorki iz severno-korotanskega „vademecuma“ nekega brizinskega misijonarja. Ta „vademecum“ je bil sestavljen najbrž še pred Cirilom in prepisalo ga je kako pero X. veka v kodeks mouakovski. Vsebina so mu trije sestavki, katere sta pisala dva razna misijonarja, vsak v svojem pravopisu. Prvi sestavek je „očitna izpoved*1, namenjena, da jo moli ljudstvo za svečenikom, kar se takoj s početka opominja; obseza 35 vrst v četvorki. Drugi sestavek je „homilija“, roka druzega pisalca, (11.3 vrstna 7 predelili), in se iz tehtnih vzrokov pripisuje Korotancu Abra-b a m u, (katerega „Glagolita Clozianus“ imenuje le jeden krat „Carniolus“, a sicer vedno „Carantanus“.) Kopitar celo meni, da je rokopis prav Abrahama samega. Tretji, še starejši sestavek je pisala tista roka, kakor druzega, in vsebina mu je „vera“, (74 vrst na 5 straneh.)
Tudi poznejša staroslovenska pisma so največ duhovno vsebine, saj je bila staroslovenščina cerkveni jezik Staroslovanom, kar je osobito Miklošič temeljito dokazal.
A velika pomota je, ki seje pisala in prepisa val a, da sc namreč „razven omenjanih naj starejših jezikovih spominkov slovenskih do srede XVI. veka ne n aha j e drugih pismenih spominkov, in da seje zač e la novo-* slovenščina pisati še le v dobi reformacije."
liže dve sto let pred Trubarjem s« slovenski pisali po samostanih na Kranjskem.
Casa nezgoda in mnoga pustošenja teh duhovnih mest po Dolenjskem, v bližini Turčije, kakor tudi mnoga obiskavanja „dediiega sovražnika kristijanstvu“, so res uničili obilico pismenih spominkov, kateri, da jih sedaj še imamo, bi dali slovstvu našega naroda vse drugačno lice, a vendar so je slučajno še ohranil sem ter ti j a kateri kos na tej ali oni platnici k akoš ne knjige, ali v izpisku kakega kodeksa.
Najstarejši dokument novosloveuskega jezika sem jaz nedavno zasledil na neke knjige platnici v domači biblijotelii kneza Auersperga v knežjem dvoru ljubljanskem.
Se ve, to so le odlomki neke pesmi v čast sv. Mariji, a pisani so z latinskimi črkami XIV. veka. ')
Tii objavljam najdeni odlomek, natančno prepisan. Besede, katere se pogrešajo, sem nadomestil s pikami. Naj bi ta ostanek napotil naše jezikoslovce, da ga primerjajo z drugimi starejšimi spominki našega jezika.
’) Codcx chartaceus, stara signatura štev. 19. Pisana je pesem na rel6 poškodovanem belem listu, kateri je prilepljen na notranji strani sprednje platnice.
Odlomek slove:
 oczy twoyee czwtlem
primy
 y moy swat moree
........ serczo gore
 nyenee lizee primty se solz\v
tige lazzve .... rumena preleppe yene Raczycze . . . wridke te vssle wyczy .... to moyee serzze nossy ymi
mee
. . . rassy in slaby ie luba moya czunassa rumena
Kakor svedoči Mu c h ar, je hranil admontski samostan be-nediktinov na zgornjem Štajerskem kodeks, v katerem so bile pisane latinske in nemške besede, kakor tudi Oče naš, Ave Marija in vera v slovenskem jezici (in lingua vernacula.)
V XV. vek stavi Miklošič spominke iz dobe pred Trubarjem, katere je objavil 1. 1858 v II. zvezku „Slavische Bibliothek“ ■) po nekem kodeksu tukajšnje c. k. licejalne biblijoteke.
Ker Miklošičev ponatis objavlja v s 1 o v e n s k e m jezici mlajšo varijanto „očitne izpovedi1* (Generalis confessio), nego li je druga ,,očitna izpoved11 v kodeksu te biblijoteke, tudi v slovenskem jezici, pisana s črkami XIV. veka, in katera ima mnogo starejše oblike jezikove od prve, ker sta dalje pri Miklošiči naslednja dela
II.	in IV. objavljena pod skupnim naslovom „Generalis confessio" tor sc III. del celo natisnil ni, zato podajem jaz te poskušnje po zvestem paleografskem prepisu od besede do besede.
Slovo tako-le:
I.
Hcc est vua generalis confessio in yta„
ya ze ad poucm clmdiczu ynu nega deylam yuu vsy nega hofarti ynu ze yzpoueym ynu dalsam dam nassymi gospudy etc. tigaye meni ya ze dalsam dam kyr sym to prelomil kar sam ob-lubil kadar sam karst priell ky sym ze od buga odbyrnill yno hod nega sapuuedy kyr sam boga zatayll S meymi chudeymi deyli ynw sam ze volno wdall ty oblasti tyga chudicza, vnu nega sweticom Sto sam ye czestu ynw gostu moye tellu ynwo moyo wugo duscho ogardyll Tyga etc. ya se dalsan dam falsch preseganyem falsch priiczy cliwdy obliiby ynvo z chudim yesykom Ty ga i etc.
ya se dalsan dam vsseymi greychy z kemer ta czlovik more greyssity czess vsse ludy zmysalyo z \vesseydo ynno ztwaryo ynvo p r o s s o \voga wsiga mogoziga da my on da eden odlog moyga sywota prosso diuico mario vsse bosye etc. peyma) popraviyl Ty ga
*) P. 170 in dalje.
2)	8vym ? poym ?
ya se dalsam dam kyr sym swete nedele swete sobote vcczery druge swete dny ynvo veczery neyssam Nykuly takii prassnoval ynvo czatill kakorr y voy ye to po praudy morali dyati Ta swety posst Swete quatri driige postne dny moyo pokuro neyssam taku czystu dopernessil kakih- sam ga dalsan Ty ga ye
ya so dalsam dam kyr ye \vogii desetino moyga sy\vota ynw meyga szyania moye Syuaiczo nikuly neysain takw Sweystii dali kakur \vy to popraudy morali dyati Ty ga.
ya se dalsan dam kyr ye moyga otseze moyo mati moyo go-sposezino meyga farmaystra dwebwniga oteza meyga pridigarya ueysm niikiily taldi czastill ynu ynim pokoren will kakiir wy tiga popraudi dalsan will Tyga.
II.
kryst ist herstonden
Nas gospud ye od smerti st\val od nega brittke martre nam ye se veseliti onam chocztscbe trosti biti kyre eleison
III.
Avarus = chlasczeten
Gloria = veselyo
lmmilis = ponisau (potstenyen)
honor = czash
Pharisens = pecl)lewnik
laus = cbauala
lex = zakon
IV.
Mylost yno gaada nasiga gospoda pomocz dewyczo rosse matere marie priebod swetega ducha obchranyonye swetega krysse Ta racz smeno yno swamy byti
Czestyena body kralewa mati to inylosti zywota sladkosti yno nass trost Czestyena sy my ktobe vpyeme tuge sabne otroczy te ewe Mi ktobe zdvcbvezemc, glagogicze yno placzecz te dolyuyo tecli slss
Ob to ty nasse odwetnycze ty knam obrny ty mylostywe oczzy Ino jessysse segnanega sadv twega telessatynam prykassy potom tvysto O czestyta o mylostyva O sladka maty Marya.
Tudi na drugem mestu tega kodeksa 141 v ljubljanski licejalni biblijoteki se nahajejo v razlaganje latinskih besed nad njimi zapisani slovenski prevodi. Tako n. pr. fol. 183 b. liospes = Gospodar, fol. 184 a. discipulus = vczeuyk, fol. 194 b.
blogoice = hi mi lis, (srednje vis. nem. himmliscli), buogoyce = gaystlaicli, (geistlich), pysanace = geschriffleych, (schriftlich), fol. 220 b. morigenatos = czastue.
V nekem rokopisu 1. 146(5, iz Loke na Kranjskem, katerega hrani c. k. dvorna biblij oteka na Dunaji, ') so zabeležena no vo-slovenska imena mesečo m, kar je rabilo Miklošiču pri njegovem delu o slovanskih imenih mesecev (v „I)enk-schriften der kais. Akademie der Wissenschaften in Wien 186,f.) /J'
Za nas je ta rokopis, ker je iz Loke, in gotovo iz kakega samostana, posebno zanimiv v deželno-zgodovinskem obziru, in tu objavljam ta horoskop o bodočnosti človekovi po rojstnih mesecih popolnem, ker mu ni treba mnogo prostora.
Spis slove:
Januarius Prosynicz
Das ist das erst maneyd Gener gehayssen das chind das yn dem moueyd geparen wirtt das stilt gereu vnd pegertt zw allen zeyten gross frewd zw habn (luiben)
Ffebruarius
Das ist der hornung oder Setstzan vts (ut supra)
Mar ti us susccz
Das wirtt sneli vnd reich vnd in allen dingen pehent.
A p ril is maly tra\vcn
Das \virtt mueleich vnd wunderleich vnd schariles mut.es vnd schalkchafft.
Mayu8 weliky trawen
Der erst May das wirt gewaltig vud chvmbt zw grossen Ere n.
J u n i u s bobouczwett
Der ander May das wirtt fradiges muetes vud acht nieht was er tuett.
<	J u 1 i u s maly scrpaa
Der erst Augst das wirtt aus der massen geytig vnd pos.
Augustus weliky serpan
Der ander augst das \virtt chewsch vnd willig vnd fruchtparig.
September Pobernch
Der erst herbst, dass wirtt an allen dingen pehend vnd maasig ,in allen dingen.
*) Štev. 2821 Rec. 450 fol. 157.
October Iistognoy
Dcr antlcr herbst, das wirtt poser natur cs gewinnt ain posy zung vud gillt gutt mit vbell.
November kozowpcrsthk Das wird ain voltig vnd klug vnd getrcw vnd wirtt behent zu
leren.
Dcccmbcr Gruden
Das ist der Crist moneyd	das \virtt gewaltig vnd	rcich vnd
\virtt	genam	vnd in alln (allen)	dingen licb.
V šoli	vipavski, (o čemer	sc poroča v naslednjem	oddelku),
se je	učil 1.	149G mali Sigmund pl. Herberstein „vindiškega
jezika41 (slovenščine) , postranskega predmeta poleg nemščine, iz česar smemo sklepati, da se je slovenščina v tej šoli, (in gotovo ravno tako po drugih šolah, osobito v Ljubljani), 'tudi pisala.
Prvi slovničar, kateri je sestavil slovensko slovnico in majhen slovensk slovar, je bil, kakor se poroča, koncem XV. veka Berlogar, učitelj cesarju Maksimilijanu I.
Prvi tiskani svedok o slovenskih besedah je „pe-sem kranjskih kmetov*1 1. 1516, katero je naš mnogozaslužni slavni voditelj narodni, profesor dr. Jan. Bleiweis fucsimilovano priobčil v lanskem tečaji tega „letopisa“. ')
Sedem let prej, nego je Trubar na svetlo dal svojo prvo slovensko knjigo, se je prevel v slovenski jezik štajerski rudarski red (1. 1543)2)
Ta prevod, so ve, je ostal v rokopisu, ker tedaj v deželi še najbrž ni bilo nobene tiskarne. O tem „rudarskem rčdu“ govorim še v oddelku o „uradu.“
Vsi dosle omenjani spominki novoslovenskega slovstva iz XIV., XV. in XVI. veka in drugo opombe, katere so v zvezi z njimi, pričajo, da je rabila novoslovenščina v pismu šo pred Trubarjem, in sicer mnogostransko.
Iu ako jo Trubar v svoji gorečnosti, hoteč stvariti slovenskemu narodu pisni jezik, zapisal stavek: ,,Uns und miinniglich ist be-wusst, dass vor 34 Jahren kein Brief oder Register nocli \veniger cin Bucli in unserer windischen Sprach zu finden war“, pravi tudi zopet sam na drugem mestu v predgovoru svoji prvi slovenski knjigi: „Und entsetze dich nicht ob dir am ersten ge-diinkt seltsain und sclnver sondern lies und schreib diesc Spracho selbst, wie ich ein Zeitlang gethan.“ 3)
')	1. 1877. p. 200	in dalje.
2)	Rokopis 191	c.	k. lieejalne	biblijotekc	ljubljanske.
3)	,,Catechismu3	in	der Windiachen	Spracli“	....	Dimitz GeBchichte
Krains II. 3.	p.	215.
Po tem stavku bi človek sodil, da jo Trubar sam bral uže pred njim pisana slovenska pisma!
In, je li nemogoče, da bi se bil Trubar, kateri jo študiral na Dunaji, tam seznanil s slovnico in s slovarjem B er logar je v im, ker sto morebiti obe te knjigi, sedaj pozabljeni, za Trubarjevih študij v izvirniku ali prepisu med slovenskimi iiasel-niki na Dunaji potovalo iz roko v roko ?!
S Primožem Trubarjem smo prišli do prve dobe izda-vanja slovenskih knjig po Trubarju, Dalmatinu, Bohoriču, Megiserju i. dr. in ker se je v Matičnih knjigah ') uže mnogokrat temeljito pisalo o tej dobi, kakor tudi o slovstvenem delovanju škofa Tomaža Chrona in njega vrstnikov: Mikca, Čandika, Skalarja,<J) zato lehko ta čas preskočimo.
V krogih, katerim je do tega, so znana dela Kastelčeva (r. 1020), Ker st n ik o v a, J. p. Hipolito v a, S c h oni el) nova, T e m 1 i n o v a, Steržinarjeva, K1 a p š e to v a, B a s a r j e v a in Paglovčeva na konci XVII. in v početku XVIII. veka, a še bolj sad druge cvetne dobe novoslovenskega slovstva, v kateri je pospeševala njemu razvoj poleg visokodušnega mecena C oj z a „slovstveua zadruga1*: Pohlin, Jap el, K umerdej, Linhart, Vodnik, Primec^ Jarnik,3) in tem so se pridružili potem: Rihar, Skrinj ar, Šraj, Traven, Matej Wolf, Danjko i. dr.
Ali iz XVII. veka bi na tem mestu rad omenjal nekega dosle neznanega Sl o v ena in zanimivega dela nekega mnogo imenovanega, slabo poznanega, za slovenizem zelo zaslužnega moža na konci prejšnjega veka.
Prvi je topliški župnik Sigmund Gol (Goli), drugi naš pater Marko Pohlin.
Sigmund Gol, sploh velik prijatelj slovstvu — o tem pričajo mnoge knjige iz njega ostaline, katere jo nakupila Auerspergova biblijoteka v ljubljanskem knežjem dvoru — ta mnogostransko izvčdeni in učeni duhovnik, kateri je živel nekako sredi XVII. veka, nam je zapustil mnogo zapisnih knjižic in drugih zapiskov, 4) v katerih se naliajejo daljše in krajše beležke v slovenskem jezici.
') Slovanstvo p. 187 in dalje.
!) Glej moj spis: Tomaž Chron.
3) U. Jarnik je bil tudi sodelovec nemškim koroškim novinam, J. Gr. Kumpfovim, v katere je pošiljal slovenske pesmi, n. pr. prevod Schillerjevega ,,grofa habsburgskega“ i. dr. Te novine so 1. 1819 razglasile svoj program, po katerem jim je bil namen: „Beitriige zur C uit ur dcr slovenischcn Spraclie, An-gabe der besten Mittel, ihren gebildetsten Dialect mit den Sehiitzon dcutseher Cultur und Wis3enschaft am schnellsten und zweckmiissig-stcn zu verbreiten.“	Op.	pis.
4) Tudi to se hrani v ljubljanski knežjedvorski biblijoteki.
Za poskušnjo njega pisave naj se tu ponatisne „Molitev matere božje,11 katero je sestavil 1. 1(339.
Ta molitev slove:
„Zezhena si ti ktalena Maria odreshenika nam vshega suetlia rodila, kateriga ie Eva pogubila.
Zezhena si ti maria mati te miliasti perblishaine greshniko saristka odanizka bodi naših sedaj pomozlmizha inu kadar se bo lozilla nasha dushizha nash bo umiralu Lizlie obleduvalu ozhi se bodo vdirale Vuim bode odboial hudizh bode perstopal o ti marska sduisda Lesm pruti nam pogleday o sladkust ust nashih strasnust teh kudizhou o ti kralizha lepa shi koker danizha sueti se tuoie lizh bolei koker nebeške sdueisdizhe skusi tuoie persizhe slcate-riini si ti tuoiga ediniga sinka doila reunu pouilla sc nas Bodesh prosilla na sadno Vro perstopilla Iludizlia odpodilla nam ta vczhni Leben sprosila Amen.“
Patra Pohlina delo, na katero želim tu opozarjati, je sicer le „torso“, a svedok je o nakani pisateljevi, kateri je hotel podati svojemu ljudstvu povestnieo kranjske dežele v slovenskem jezici. Pater Marko Pohlin je umrl dne 5. februarija 1. 1801 v avgustinskem samostanu mariabrunskem pri Dunaji, kjer je bil magister v novicijatu. L. 1827 je kupila c. k. dvorna bibli-joteka dunajska sedaj štev. 7753 imejoči rokopis „Kranjske Kronike11 pri nekem starinarju za 2 gld. 24 kr. st. d.!
Rokopis, na papir pisan, po vsem patra Marka krepka roka, v četvorki in trdo vezan, ima 143 listov. Delo, kakor sem uže dojal, je „torso“, in pričenja se s „stvarjenjem svet;i“ ter završuje z letom 55 po Kristovein rojstvu. A vendar hrani v sebi dovolj važnega in zanimivega, da bi se z njim bistveno pomnožilo slovensko slovstvo.
Rokopis ima dva dela. Prvi del, završen 1. 1770. obseza dobo od stvarjenja sveta do Kristovega rojstva, a drugi, začet 1. 1788, razpravlja daljno povestnieo do 1. 55 po Kristu (dobo cesarja Domicija.)
Ves naslov prvemu delu je takošen:
„Kraynska Kroneka kratkega popisuvanja use shlaht spomina urednQh rezhy katere so se kedej na Slavenski Krajnski seinli inu njeneh pokrajnah ali szer kje dergi h goriemanju inu pridu teh kraynzov od sazhetka tega svejta pergodilo, susebnu krajnskem rojakam sa lubu popisana od Z. P. Marka od S. Antona Paduans-kega is Ordna teh boseh Augushtinarjev per S. Joshefu na velikeh zestah v Lublani nedelskega Pridegarja v lejtu 1770.“
Ker je naš pater zaradi prejšnjih svojih spisov moral prebiti marsikater napad in čuti mnogo zabavljic, zato je napisal temu svojemu delu naslednjo latinske granese v „zagovor“:
„Historiam facile est legerc ac pernoscere lectam Scribere at historiam nonitidem facile Qui milu non credit, faciat licet ipse periclum Mox fuerit studiis aequior ille mois.“
S tem svojim izrekom poudarja pater Marko, da je laže po-•vestnico brati in spoznavati, kar se bere, nego li pisati povestnico. Kedor tega ne vrjarne, naj poskusi sam nevarnost, pisati zgodovino, in uvidel bodo vse težave ter pravičnejše sodil njega študije.
Predgovor je namenjen „vsem poštenim Kranjcem", („Na po-slitene Kraynze“.)
Po obširnejši razpravi patra Marka, kjer pripoveduje, da je sramota, ako v domovini izhajejo knjige, katere niso pisane v slovenskem jezici, in daje njemu skrb, priti v okom temu zlu, vrže svojim rojakom, z ozirom na mnogo osobne nasprotnikov obraz te besede: „Nagledajtc na tu: kodu letu pislie. Nad tem narvezh lesby: kaj inu ka-kuje pisanu. Rez h yshitc ne imena. Dobru pisanje s t u r y d o b r u' i m e.“
Prvi del ,,kronike" je razdeljen v 5 paragrafov.
§. I. Od tehisteh rc/.hy katire so se godile od sazlietka tega svejta noter de je bla Emona ali Lublaua sazlieta. V pervemu lejtu tega svejta Pred Christusovem rojstvam po Salianovem zlii-slanju 4052.
§. II. Od sazlietka Emone ali Lublanskega mejsta noter da prihoda teli Celtov na Kraynslto semlo. V lejtu tega svejta 2821, 1231 pred Xtusovem Roistvam.
Jazon je pokazal kraj, kjer se more Emona zidati, on je, prišedši iz Emonije, dal kraju ime Emona.
„V sedanemu jesiku se ve kaj kraj, krayl od grekushke besede	uset	inu kraylestvu pomene. En druge gruntovc
teh besedy mene: Kraynzi so bli koker ti na konzu svejta ali kraju morja stanujejozlii sarodi od te besede kraj imenuvani bli.“
§. III. Od prihoda teh Celtov na Krajnsku noter da sdru-shenja teh Illyryrjov is Kraynzami G04 pred Xtusovem rojstvam.
C elti. l)
§. IV. Od predrushenja teh Illyrjarjov na Krajnski semli noter do prihoda teh Panonijarjov 381 pred Xtusovem rojstvam.
§. V. Od teh zheterteh prebivavzov Kraynske deshele: teli Panonyarjov notri da gmajn zhasnega zhisluvanja teh Xtijanov po Xtusovem rojstvam.
Drugi dol, kateri ima skoraj čisto jednak naslov, kakor prvi, je začet 1. 1788, česar sem uže omenjal, in obravnava povestnico od 1. leta p. Kr. do 1. 55.
V predgovoru pisatelj z nova opozarja na silno težave, katere je imel pri sestavi prvega dela, kjer ste mu lo svetli podobi Belina in Bero na razširjale luč v okrog in okrog razprostirajoči se nočni temini.
’) S pervega Uonza so bli imenuvani Kaeli inu Gacli potom Kelti inu Galej arji.
Lotopis 1879.	^
„V novejši dobil' — meni pater Marko — „bodo užc svetila jasnejša luč."
A žal, sreče zvezda mu ni dolgo sijala pri tem, delu, katero, kakor se vidi, jo bilo na naglem pretrgano.
Kolikor, kaže osnova, jo imela biti „kronika“ patra Marka zelo obširno delo; so se li zatorej daljni zvezki temu delu kedaj pisali, in ako so so, kam so prišli?
Na vsak način je obžalovanja vredno, da se to širnim na-obraženim narodnim krogom namenjeno delo ni tiskalo, ako tudi mu je v jezikoslovnem obziru cena zelo dvomna. Knjiga bi bila vzbujala rojakov, kakor jib je mož sploh spodbujal, naj ga obsojajo jezikoslovci kakor in kolikor jim drago. Res, pater Marko Pohlin nam je v svoji „Bibliotbeca Carnioliae", (o katere rokopisu se je mislilo, da je izgubljen,) v tem biblijograf-skem sadu svoje neumorno trudoljubivosti, zapustil za poznanje slovenskega slovstva XVIII. veka važno delo, katero d o sl e v našem slovstvu nima primero. Naš nepozabljivi prijatelj dr. E.
H.	Costa si je pridobil o patru Marku in o domači povestnici lepo zaslugo, ker je svoje dni stavil predlog, naj „historično društvo Kranjsko", (katero je obmolknilo 1. 1868), izda delo „Biblio-theca Carnioliae", kar se je tudi zgodilo 1. 1862.
Društvo „Academia Operosorum" v XVIII. veku je zaslugo mnogo obrekovanega patra Marka Pohlina očitno spoznala s tem, da ga je imenovala svojim udom.
Pri priliki bodem poskusil, dostojno osvetliti podobo tega izvrstnega rojaka in prijatelja našemu rodu, in sicer sem namenjen, to storiti „sine ira" jezikoslovca, a „cum studio" njegovih neutaj-ljivih velikih zaslug o domovini in slovenskem narodu.
Napori in uspehi XIX. veka v obziru likanja in izobraževanja slovenskega jezika ne spadajo v okvir te študije, ker niso več disjecta membra, kajti često se je ta predmet uže skupno obdelaval in tudi v posameznih spisih se je mnogo potov izvrstno poročalo o njem.
Kaj je dosegel s svojim delom naš mojster, pesnikom, nesmrtni dr. Fr. Prešerin, kaj je osobito dr. Jan. Blenveis v nekolikih desetletjih s svojimi „Novicami“ storil za jezik in narodnost s pismom in v pismu, kaj je v tej zadevi izvršil naš slovstveni zavod „Matica slovenska", to vse vidimo pred soboj, to vidimo, spoznavamo in cenimo, ako sploh hočemo videti, spoznavati in ceniti!
III.
Slovenščina v šoli.
Biblijoteka staroslavncga benediktinskega samostana ad-montskega na zgornjem Štajerskem hrani nek kodeks iz XIV. veka, v katerem se naliaje „vindiški“ (slovenski) alfabet. ’)
Da je služil ta alfabet poučevanju v kakem samostanu — če tudi ne ravno v Admontu — o tem nam ni dvomiti.
I)a se je po samostanih na Kranjskem tačas v slovenščini pouk razširjal, tudi o tein ni dvoma, kje druge bi sc bili sicer slovenskega jezika naučili učeniki, kateri so poznejše ga predavali po javnih šolah?
Ravno tako je bila „confessio generalis“ iz XV. veka“, (katero smo prej objavili), podlaga poučevanju v »krščanskem nauku.11
Omenjalo se je uže, da je bila v XV. veku po javnih šolah na Kranjskem slovenščina predmet.
O tem nam spričuje avtobiografija Sigmunda barona Herbersteina, kateri, rojen 1. 1486 na gradu svojega očeta v Vipavi, je prejemal svoje prve uke pri šolskih učiteljih tega kraja.
Herberstein piše določno: “)
„Da zw Wippach hab ich Teutscli und „Windisch“ baid Sprachen gelernt. Die Windisch bat mir vili muee in meiner Jugendt gemacht. Vili zuenamen muessen hoeren: ,,Sclaf“, „kha-drotz“ und dergl. Dannoch bat mich niembt von der Sprach ab-treiben muegen, des mich hernach in vili sachen geniitzt hat.“
Osobito je koristil „vindiški jezik11 velikemu državniku pri njega poslanstvih na Rusko, kjer je, vešč v slovenskem jezici, mogel brati rusko povestnico Nestorjevo ter jo potem priobčiti zapadu.
Berlogarjev zasobni pouk cesarja Maksimilijana v slovenščini, o čemer sem uže napominjal, je iz cesarskega dvora najbrž prehajal tudi med učene kroge, najbolj domačinskp, ter potem nahajal odmev v naši domovini.
Reformacija in nje apostoli so uveli narodni živelj v višje učilnice po Kranjskem, katere so ustanovili oni, ali, resničnejše, po njih spodbudi stanovi kranjski.
Zna se, daje v šolskem redu za evangeljsko deželno šolo, (nekak licej), katerega je sestavil slovničar Adam Bohorič, izdatelj izvrstnem delu „Arcticae horulae11, imela poleg nemškega in latinskega jezika tudi slovenščina svoje
') Mucliarjev zapisnik v družbenem arhivu VI. 171.
2)	Fontes rerum austriacarum. Herausgegeben von der k. k. Akad, d.
Wisaenach. iu Wiou. Scriptores I. p. 70.
pošteno mesto, kajti, ako je 11. pr. učenem tretjega razreda (do-natistom), bilo prepovedano, občiti v slovenskem jozici, je bilo nasproti učencem četrtega razreda prepovedano, nemški govoriti. Slovenski in nemški katekizem, slovensko in nemško petje, slovensko in nemško poučevanje, vse se je v jednaki meri vrstilo in latinski pouk je bil ali prvi, ali srednji, ali tudi poslednji. ’)
Ker se je slovenščina v šoli tako sistematično gojila in je tudi praktično v postilah in drugih pobožnih slovenskih knjigah imela svojo veljavo, ni čudo, da se je, čim dlje tem bolj, jačila v Slovenili narodna zavest in da je, o čemer sem govoril uže s po-četka, dobivalo medsobojno občilo vedno bolj narodno lice.
Pri pouku jo rabila šolska knjiga, katero je bil sestavil Bohorič in katera se jo uvela v šole po ukazu deželnih stanov kranjskih. Knjigi je bil naslov: „Elementare labacenso cum 110-menclatura trium linguarum latinae, germanicae et Slavonicao“ (slovenskega).")
Skoraj za Bohoričevimi „Arcticae horulae“ (1. 1584) je izdal na Koroškem povestničar Hijeronim M egi s er (1. 1592) svoj slovar v štirih jezicih (v nemškem, latinskem slavonskem, (slovenskem) in italijanskem), a za tem je (1. 1603) na svetlo dal svoje delo „Thesaurus polyglottus“, v katerem, naravno, se ni pogrešalo slovenščine.
Megiser je bil dalje, kateri je po odstopu Bohoričevem od rektorata deželne šolo kranjske, priporočil stanovom slavnega Niko dem a Frischlinaiz Tubinge, kije tudi na Megiserjcvo priporočilo v istini prišel na to mesto.
Frisclilinu je bilo poučevanje v materinem jezici zelo pri srci, in njega delovanje se je oziralo na to pri vsaki priliki.
Ko je n. pr. pisal ogerskemu magnatu Baltazarju Bathy-aniju za njega sina razpravo ,,de ratione instituendi puerum“, poleg vseh drugih stvari ni prezrl važnosti materinega jezika in drugih jezikov, kateri se govore v kaki deželi. 3)
Po Dolenjskem in v Istri ji, ker je bila dotika s Hrvati in z Dalmatini živahnejša, je bilo ukazano za ,,šolsko službo11 poleg znanja latinice „tudi znanje cirilskih in glagolitskih pismen11, in Linhart navaja v svojih uže omenjanih izpiskih iz aktov kranjskih deželnih stanov nekega pisma grofa Nikolaja F r a n g i p a n i j a,
') Rokopis deželnega muzeja ljubljanskega.
2) Rokopis Linhartov v deželnem muzeju ljubljanskem.
3) Leben und Schriften des Diehters und Philologen Nieodemits Friseh-
lin, von David Strauss, p. 274. Opomba 1. — Tedaj, ko je bil
Frischlin rektor ljubljanskim šolam, je sestavil med drugim tudi
nomenklaturo v šestih jezieih, in med temi je rabila njemu zajeden
oddelek slovenščina.
katero se tiče šolsko službe v Černomlji iti sc jo poslalo „an dio Ersame Landschaft" dne 5. aprila" 1. 1575. *)
A tiste dni, ko sta delovala Bohorič in Frichlin, se je uže Sirilo tudi delo vladarja notranji Avstriji nadvojevode Karola, kateri je liotel protestantizmu nasproti postaviti „ein festes Boll-\verk des Katholicismus“. Ta njegov napor so je obistinil, ker je gimnazijo jezuitsko v Gradci 1. 1586 razširil v univerzo za dežele notranje-avstrijske, „als gerade“ — kakor utemeljuje voje-voda ta svoj čin — „eine solche Einrichtung dio Ver-li ii 11 n i s s e s e i n e r u n t e r g e b e n e n L ii n d e r u n d V 01 k e r von so verschiedener Abstammung von so verschierienen Spra-Chen 2) u n d M u n d a r t e n n o t h \v e n d i g f o r d e r n.“
Posled nekaterih let, ko se je bila utemeljila univerza graška, se je ustanovil v Ljubljani jezuitski kolegij tudi „zur Ausrottung der lutherischen Lehre“, in jezuiti so začenjali boriti se s takošnim orožjem, s kakeršnim so si nasprotniki pridobili svojo oblast: namreč z narodnim življem.
In kakor v dobi reformacije, tako je tudi v dneh protireformacije služilo to narodni stvari mnogo na korist.
Tudi jezuiti so poleg latinščine iu nemščine v šoli gojili slovenščino, tudi pri njih se je krščanski nauk razlagal v materinem jezici, tudi njih učenci so slavili Gospoda nebes iu zemlje s slovenskimi pesmami.
Rokopis: ,,Historia annua Soc. Jesu Labacensis", katerega hrani arhiv Attemsovega gradu v Dolu nad Ljubljano, ima o tem naslednje beležke:
„Anno 1599 Pueri Christum infantulum latinis, Slavo.nicis (s slovenskimi) et germanicis Cantibus et Versibus celebrautes iu iestis natalitiis existimationem nostris scholis longe majorem con-ciliarunt et in dies numerus crescebat.“
In dalje:
„Scholas nostras (eodem anno) pestis dissipavit, in principio Jiinii eas omnino dimisimus. Cathechismus diebus dominicis lingua S1 a v o n i c a haberi solitus et indimissus est.“
Znano je, da so pri vzgojevalni metodi jezuitov pov-sodi imele važen nalog priljubljeue gledališke igre, in očetje družbe Jezusove s o prestavljali v Ljubljani takošne igre tudi na narodno polje, kajti ohranila se nam je beležka, da so učenci poleg drugih igrali ,,paradiž“ v slovenskem jezici.3)
Vedno je bila skrb očetom jezuitom, da so imeli mod svojimi udi nekaj takih, kateri so do dobra umevali slovenščino, in najrajši so jemali v nadomestilo sinove domače deželo.
Skrbljivost škofa Tomaža C lir o na o narodni vzgoji mladine sem ocenil uže na drugem mestu teh tiskovin.
') Rokopis deželnega muzeja ljubljanskega.
9) Steierm. Zeitechrift. Neuo Polge I. 2. p. 43.
a) Glej moj spis: ,,Der verirrte Soldat", dostavek B. p. 113.
Na mostu, držečem v XVIII. vok, srečamo v druščini mnogih za narodno vzgojo kranjske mladine delujočih mož tudi pridnega p. Hip o lyta, kateri je sestavil velik slovar in je na slovenski jezik preložil Arnosa Komenskega „0 r b i s pictus“. Škoda, ker je ostala ta izvrstna narodna knjiga za našo mladino v rokopisu !
Daleč sezajoče reforme pri šolstvu v XVIII. veku so tud1 niso ognile naše domovine, in osobito je šolski red veliko cesarico in kraljice Marije Terezije sredi slovenskega življenja na Kranjskem, uveden po resnično narodnomislečih možeh, po učnem poročevalcu grofu Ignaciju Edlingu in po znanem voditelju ljubljanski normalki Blažu Kumerdeju na narodni podlagi, donašal najboljši sad v narodnem smislu.
Grof E d lin g sam je preložil na slovenski jezik mali katekizem (1. 1777), in Marija Terezija je sprejela „posvečenjo“ te knjižice, katera se je natisnila v Egerjevi tiskarni I. 1779. ')
Cesarica in kraljica Marija Terezija, katera jo bila sploh nagnena kranjski deželi in je svoje nagnenje naši deželi mnogo-stransko skazovala, ta slavna žena tudi ni bila nasprotnica narodni stvari v naši domovini, kolikor so je to strinjalo z nje za-početo centralizacijo političnega življenja.
Ona je celo dovolila, da je po nji na Dunaj pozvani bučelar Anton Janža, avtoriteta v bučelarstvu svojih dni, kateri je imel s prva svojo šolo v „Augartnu“ in poznejše v Belvederskem vrtu, aniumel nemščine, smel predavati na „nemškem Dunaji“ v slovenskem jezici, in da je poseben tolmač njega predavanja slušateljem prevajal v nemščino. 2)
Ob jednem s povzdigo narodnega življenja koncem XVIII. veka je za deli Kum er dej c vimi in Japljevimi na polji narodnega šolstva prišla na dan lepa vrsta šolskih knjig, abecednikov, slovnic, beril, slovarjev, računic i. d., dalje so izhajala dela o vrtarstvu, o sadjereji, o bučelarstvu, dela o porodništvu, o starinoslovji i. m. dr.
V dobi francoske začasno vlado po Iliriji (1. 1809— 1813), se je domačemu našemu jeziku po šolah skazovala pravična pozornost.
Začelo se je po ljudskih šolah.
Abbe Zelli, kateremu je dal Marmont naslov „Inspecteur general des čtudes d’ Illyrio“, in kateri jo, kar omenjam mimo gredoč, imel letne plače 18.000 frankov, je organizoval nor-malko in jo odstranil iz njih nemščino, je uvel za poučni jezik vanje slovenski jezik ter izrečno ukazal slovnico v deželnem jezici. Sestava slovenske slovnico za rabo po začetnih šolali se je naročila našemu Valentinu Vodniku,
') Bibliotheca Carn. p. M. Pohlinova p. 17.
2) Helfert „die ost. Volksschule I. p. 109.
kateri jo bil od 1. 1707 profesor poezije na ljubljanski liceji in od francoske vlade imenovan voditelj gimnaziji, umeteljnostnim, obrtniškim in začetnim šolam, ter učitelj povestuico in italijanskega jezika na ljubljanski liceji. ')
Vodnik je prevel poleg slovnice, katero je završil 1. 1811, v slovenščino francoski katehizem, tudi je sestavil za pouk po začetnih šolah slovensko-francosko slovnico, iz katero so jo učila mladina francoščine.
Nikakor se no sine zamolčati, da so po jako namnoženih učnih zavodih v kranjski deželi — razven gimnazije v Ljubljani so bile še tri take srednje šo!e po deželi, in sicer v Postojni, v Kranji in v Novem mestu (v Rudolfovem) -- bili umeščeni povsod domači učitelji, in ako je dobil ta ali on Francoz kako službo na kateri šoli v naši domovini, takoj se je živahno zanimal zanjo in za ljudstvo ter za njega običaje.
Naj imenujem izmed mnogih le jednega! Charles Nodier, mož, katerega je poznala Evropa, jo bil predstojnik licejalni bib-lijoteki ljubljanski ter ob jednem urednik novmam „TeMgraphe officicl“, katere so nekoliko časa izhajale tudi „v ilirskem pre-vodu.“ V teh oficijelnih novinali je napisal Nodier sam mnogo študij o kranjski deželi in o Kranjcih.
Čvrsto narodno življenje, katero se je razširjalo tedaj po deželnih šolah, je prehajalo tudi v „družbo“, in kronika nam je zabeležila poročilo o slovenskem gledališči tistih dni. Igrala so je namreč Linhartova veselo-igra ,,Matiček so ženi“, in nagneten je bil Talijin tempelj gledalcev, kateri so veseli ploskali.
Igralci so bili „diletantje“ višjih stauov, (kakor n. pr. za kranjsko deželo mnogozaslužni utemeljitelj deželnega muzeja grof Franjo Ilohenvvart i. dr.)
Baron Cojz, visokodušni mecen slovenščini, je zlagal italijanskim opernim povcem slovenske kuplete, in zanimivo je, kar poroča o tem Kopitar: „Ko se časi nihče ni nadejal, da se bode pela slovenska pesmica med laškimi, je začel pevec ali pevka v sredi pevoigre domačo pesmico, od Cojza zloženo, popevati, in v parterji in ložah je donel vesel hrup in plosk, da ni moči popi-sati.“ In dr. Jan. Bloiweis dostavlja v svojem kratkem, a jedro-vitem živo to pišu barona Cojza -) navajani beležki opombo: „Tak<>, vidimo, je domača besoda uže od nekdaj bila najprijetnejši glas v ljubljanskem gledališči."
') Voditelj uormalld Ivan Eggenberger, kakor piše, uverjon, (?) da po predlogu, naj se nemški jezik odstrani iz začetnih šol, ne inore dalje koristiti svoji domoviui, je stopil iz svoje službe in je šel na Avstrijsko, ,,um diesem Staate, dem er seine ganze geistige Bildung zu verdanken hatte, mit seinen geringen Kriiften dienen zu konnen.** — To ti je bil „nemški Kranjec1* anno 9!
Op. pis.
2)	Koledarček za 1. 1855, p. 25.
To gibanje n&rodnega duha v naši domovini, kar se umeje samo ob sebi, je tudi čez nje mejo sezalo v sorodne kraje po Štajerskem in Koroškem.
Osobito v Gradci sejo krepko javila narodno-slo venska zavest med tamošnjimi slovenskimi 11 a s e 1 n i k i.
Tem aspiracijam in obv jednem potrebam v praktičnem življenji južnega slovenskega Štajerja so po izpodbudi Sl o venom prijaznega gubernijalnega svetnika Josipa Alojzija pl. Ju-stelna1) ustregli stanovi štajerski in so 1. 1812 ustanovili stolico slovenskega jezika.
Zanimiva je motivacija štajerskih stanov v dotičnem sklepu. „In der vollkommenen Ueberzeugnng1* —pravi pismo — „dass z ur Erliohung der Cul tur des Landes und Aufkl&rung des gemeinen Mannes die Beforderung der Ausbildung der M u 11 e r s p r a c h e, w o d u r c h aberauch zugleich die allerdings wtinschenswerthe allgemeine Y e r b r e i t u n g der d e u t s c h e n S p r a c h e \v e i t z w e c k m a s-siger wird befordert werden konnen, das einzige be-wahrte und untriigliche Mit tel sei.“'J)
Skriptor tamošuji licejalni biblijoteki Ivan Primec jo dobil v Gradci profesuro o slovenščini, katera je bila po splošnem uverilu nepogojno potrebna graščakom in uradnikom, ter zdravnikom in oficirjem po spodnjem Štajerskem.
Primec seje bil namreč uže nekoliko let prej v graških krogih pokazal S loven a in po njega trudu se je tam 1. 1810 ustanovila „Societas slovenica“, ali kakor sc je nazivala inače „akadem i j a slovenska". Nje udje niso brez zavisti gledali čez kranjsko mejo »Ilirije oživljene11, kajti slovenski bratje po Štajerskem niso uživali ,,ravnopravnosti“, katere so v obili meri se veselili Kranjci za vlade Francozov.
Pisma, katera stasi tačas pisala Primec in Vodnik,3) svedočijo, daje francoska vlada celo nameravala, povzdigniti slovenščino v poučni jezik po šolah.4)
Ker je francosko začasno in po Iliriji nazivano „tuje vladar-stvo“ tako pozorno skrbelo o narodnem duhu po šolah, zatorej ni čudo, da se je tudi po reokupaciji dežele od ,,avstrijske strani1* v tem obziru nekoliko storilo.
Tako n. pr. se je po prizadetji tedanjega voditelja modro-slovnim šolam in poznejšega tržaškega škofa, znanega slovenskega
*) V nekem listu nadvojevodi Ivanu povdarja J us tel, ,,da sc duh Slovanom hitrejše razvija." Primerjaj: Schlosserjevo preza-nimivo knjigo: „Erzherzog Johann von Oestfrreich. Wien 1878. (W. Braumiiller) p. 366.‘‘
2)	Mitth. d. hist. Ver. f. Krain 1861 p. 23.
®) Ta pisma hrani deželni muzej v Ljubljani.
4)	Mitth. d, hist. Ver. f. Krain 1861, p. 23.
pisatelja Matevža Ravnikarja, 1. 1815 na ljubljanski gimnaziji ustanovila stolica slovenskega jezika (in slovenskega jezikoslovja), na kateri sc je učilo oboje do reorganizacije učnih zavodov v letih 1840—1850, in kjer je bil naposled profesor mnogo-zaslužni naš Fr. Metelko.
L. 1848 so se v Ljubljani učili pravdoslovni predmeti v slovenskem jezici. V vrsti doceutov je bil tudi sedanji svetnik višjemu sodišču vitez Lehman (,v Gradci), a skoraj je minil ta pouk.
Ravno tako so v Gradci imeli tedaj na univerzi posamezna slovenska predavanja o nekaterih predmetih iz državoznan-stva; ali skoraj jim je tudi odzvonilo, ker so zaradi nezadostilnega načina, po katerem so je predavalo, vedno bolj izostajali slušatelji.
Silna povzdiga narodnega življenja po slovenskih deželah od 1. 18G0 dalje nikakor ni ostala brez upliva na produkcijo narodnih del sploh in šolskih knjig posebe. Narodni pisatelji in učenjaki: dr. Jan. Bleiweis, dr. vitez Fr. Miklošič, profesorji: Fr. Erjavec, M. Valjavec, Jos. Marn, J. Macuu, M. Pleteršnik, J. Pajek, Fr. Levec, f J. Tušek i. d. so uže izdali slovenskih učnih knjig za višje učne zavode, ali jih imajo završene doma shranjene.
Tudi naša „Matica“ si je pridobila o šolstvu naših dni lepih zaslug, ker je izdala prirodoslovnih učnih knjig, in sploh etnografskih del ter dobro narisanih zemljevidov.
IV.
Slovenščina po uradih.
Najstarejšo mesto po uradih je imela slovenščina v dobi starih sodeb županov. Takrat in še vXVII. veku za Valvazorja ') jo deželni jezik (slovenski) rabil sodnijskim obravnavam.
Daljni sled „o višji instanci*1 — da govorimo v današnjem uradnem jezici — nahajemo na Koroškem.
Koroški voj e v od e, kateri so, kakor znamo, prccej dolgo bili gospodarji tudi kranjski deželi in Gorici, so so postavljali v
'j Glej moj spis: ,,Valvazor z ozirom na Slovanstvo1', (Letopis Matice slovenske 1. 1877, p. 290 in dalje.)
slovenskem jezici in so tudi slovenski p r i s e z a 1 i. Slovenščina je ravno tako služila vsem drugim dotičnim obravnavam. ') Obrede takega dednega poklonstva pri vojevodskem stolu in knežjem kamenu, o katerih se je uže mnogo pisalo, sem tudi jaz obširno obravnaval v svojem spisu o Valvazorju, '2) zato sedaj le opozarjam na ta sestavek.
Ti „vindiški knozi“, ako so tudi bili nemške krvi, so morali, namestniki slovenskega naroda, pred cesarskim sodnim stolom in v državnih zborih govoriti slovenski jezik. a) Vojevoda koroški je bil tudi „Jilgermeistcr des heil. rdmischen Reich es Tcutscher Nation“, in nalog je imel, v lovskih prepirih razsojati, vendar, dolžnost mu jo bila, kakor piše Enej Silvij, da je to vselej storil le v sl o-venskem jezici. 4)
Te koroške vojovode v srednjem veku so zatorej cesarji spoznavali narodne knozo „vindiškim deželam*1.
Njih dvorno osobstvo je bilo narodno, kakor sem naglašal uže v prvem oddelku, in govorila se je na dvoru tudi slovenščina.
Iz prve dobe habsburgskega gospodstva po naših deželah (koncem XIII. in v XIV. veku), sicer dosle še nimamo ni-kakega dokumenta o rabi slovenskega jezika po uradih, ali iz poznejših časov je mariborski prof. Janko Pajek med listinami mestnega arhiva v Kranji našel in potler objavil rokopis, kateremu vsebina so prisege kranjskega magistrata v slovenskem jezici.5)
Rokopis, katerega tudi jaz, strinjajoč se z mislimi našega veleučenega starinoslovca Dav. Trstenjaka, pripisujem 1. 1483 ali 1493, nam podaja štiri prisege v slovenskem jezici. Nadpisi so nemški. Prvi slove: „Eines Biirgors Ayd“, drugi: „Eines Rathherrn Ayd**, tretji: „Eines Richters Ajd'1, in četrti: „Wie cin Richtor oinom oder der mer gesclnvoronen Burger in Zeugensagen den Ayd vorsagen soli11.
Ta prezanimiva listina nam kaže, da so v tistem ozbiljnem času, ko jo Turek vsak dan trkal na duri naše domovine in jo „bramba proti Turku11 imela stalno mesto v proračunu dežele Štajerske, Koroške in Kranjsko, da so uže tedaj vrli meščani v Kranji, starem glavnem deželnem mestu, imeli pravico, pred sodnikom zaslišani biti v narodnem jezici in tudi slovenski prisezati.
Drugi dokaz, da jo slovenščina rabila tudi sodiščem,
’) Kronist opat Ivan v Viktrinji, živel okolo 1. 1280.
-) 1. c. p. 289.
3) Vodnik, Geschichte von Krain, Wien 1820, p, 25 in dalje.
4) Descriptio Asiae et Europae cap. 20.
5) Stari rokopis kranjskega mesta, našel in z opombami izdal Janko
Pajek v Mariboru 1870. 8°, 21 strani.
»sim podaje iz konca XV. veka povestnica nekdanjega samostana cistercijenzov v Z a ti čini na Dolenjskem.
L. 1489 je namreč omenjanemu duhovskemu zavodu preskrbel njega predstojnik Ivan pl. Apfaltrern za administracijo samostana in zastopanje v pravdali posebnega svetnega pravdnika, čegar uradni jezik je bil slovenski. „Qui („Anbaldi“) — se piše v nekrologu zatiškem — „a servitiis in celeberrimo monasterio Sitti-censi leges secularium prophanas Slavonico idiomate explanarunt, criminaliumque seu poenas seu causas deciderunt atquo contro-versias dijudicarunt.“ ')
Vidi se, da je za cesarja Friderika III., kateri jo bil zelo prijazen naši deželi, imel narodni živelj po uradih veliko prostost.
Poleg tega naj se opomni, da se v urbarjih, iz XV. veka nam ohranjenih, kakor n. pr. vurbarju iz Vclesovega 1.1438 ,J), in v onem iz Mokronoga 1. 1498, 3) če tudi niso pisani v slovenščini, vendar nahajejo krajna in svojska imena tako pravilno pisana, da to sme služiti v zrcalo vsem poznejšim birokratskim navadam. Omenjene arhivalične dragotine bodem prilično v tem obziru posebe ocenil.
Kateri je bil uradni jezik deželni gosposki v XV. 0 veku? Kateri še pred to dobo ?	\
Apodiktično na to odgovarjati nam ni moči, ker sedaj pogrc-.".■ šamo dotičnih virov.
/VC, « r* -Gm.
Morebiti je bil slovenski uradni jezik, ravno tako lehko, ka-/Wr>—^w. kor nemški; a dokumente so uničili požari, potresi in druga pu-,/^ X '?/(> stošenja, katera so zadela deželno poslopje koncem XV. in počet- z^#,~ kom XVI. veka.
Linhart piše v svojih uže često omenjanih izpiskih iz deželnega arhiva: „1530 fiengen dic Stande von Krain, der \vindi-schen Mark, Mettling, Isterreich und Karst an, ihre Verhandlungen in Protokolle einzutragen.“ To se pravi, Linhart je imel pred soboj prve zapisnike 1. 1530. Kar se je takošnih pisem iz prejšnjih časov pogubilo, kdo zna, kedo more reči, da jih ni bilo, kedo. tajiti, da so bila pisana v slovenskem jezici?
Stanovi kranjski so imeli svoje deželne zboro dolgo prej, nego je prišla kranjska dežela pod habsburgsko oblast, imeli so deželne svoje zbore, ko so narodni koroški vojevode vladali deželi, in tudi uže pred njimi, ko so narodni mali dinasti gospodovali posameznim delom, iz katerih se je poznejše sestavila Kranjska.
') Puzel Idiograpliia sive rerum memorabilium Monasterii Sitticcnsis Deseriptio 1719, p. 89, v deželnem muzeju ljubljanskem.
2)	V deželnem muzeju ljubljanskem.
3) V domači biblijoteki kneza Auersperga v ljubljanskem knežjem dvoru.
A to je odprto vprašanje, katero so morebiti kedaj reši po srečni najdbi kakega pergamentnega kosa na veži katere knjigo, ali do tedaj nam jo potrpežljivim čakati pojasnila.
Vendar, da so kranjski deželni stanovi v dobi reformacije, ko so izdatno pospeševali narodni živelj s subvencijami za ligvi-stične in didaktične namene, ako tudi jim je takrat rabil nemški jezik za sestavljanje zapisnikov, da so tedaj bili pravedni slovenščini, kolikor sc je dalo, o tein imamo mnogo dokazov.
L. 1543 je prišel na dan rudarski red cesarja Ferdinanda, in takoj so ukazali kranjski stanovi napraviti slovensk prevod, kateri obseza 50 paragrafov. Rokopis sedaj brani c. k. licejalna biblijoteka v Ljubljani. ')
Za posluišnjo o jezici v tem prevodu podajem tu 1. §:
Slove tako-le:
„Nar poprcy se imaio te gorske pravde vmei veliko nozliio ino Vinkosti vsalui letu derskati nateh kraih kokar io od stariga navada Willa (sic!) teiste pravde imata gorski Gospud I suovimi Segorniky derschat, kier bi pak suoili segornikov sadosti naiemcl taku more on is drugih gor segornike naprositi inu ta pravda derschati."
Tudi se jo moralo občiti z rudarji slovenski, kajti imamo poseben rudarsk slovenski jezik in rudarske prislovice.
V poročilu o delovanju kranjskih deželnih stanov 1. 1544 se bore določno:
„Windisch wird gehandelt11, to se pravi: v vindiškem (slovenskem) jezici sc vrše obravnave. 4)
Kako trdno so se v tem zgodovinskem oddelku pred vsem mesta po Dolenjskem držala svojih narodnih uradnih običajev, oziroma narodnega jezika po uradih, o tem svedoči znamenit dogodek iz početka protireformacijske dobe.
Svetniki in vsa občina metliška so odgovorili dne 7. oktobra 1. 1598 na ukaz cesarskega vicedoma v Ljubljani dne 24. septembra
1.	1598 ,,o volitvi katoliškega mestnega sodnika, mestnega pisarja in mestnih odbornikov*1 tako-le:
„V dan sv. Mihela se po stari šegi volita sodnik in sta-rejšina,3) a sedaj smo prejeli ukaz še le jeden dan prej, prepozno, da bi se bili v naglici mogli sporazumeti s kako katoliško osobo. Poleg tega je navada, da no more biti uikdo sodnik, kedor ni bil jedno leto prej starejšina, da umejc šege in zakone, zaradi tega sc tudi ni mogel izvoliti na sodnikovo mesto po vicedomu priporočani Gregor Lah, ampak samo za starejšino,
') Štev. 191.
'-1) Dimitz, Gcschichtc Krains, III, 3. 297.
3)	Magistratna osoba.
da izpozna mestne navade. Sicer bi bili s katoliškim sodnikom po vsem zadovoljni, ako le mneje, kaj služi v korist občini. Kar se tiče imenovanja sedanjega „š o Imo št ra“ za mestnega pisarja, imamo le ta pomislek, da ni vešč v slovenščini.11 ')
Znanje slovenskega jezika jo bila zatorej očetom mesta metliškega conditio sine qua non !
»Narodna vlada" upornih „v in d iški h km eto v“, 1. 1573 na štajersko-hrvatski meji okolo Brežic postavljena, je upo-trebljaJa prisvojili uradnih opravilih in v občilu se vč, tudi slovenski jezik. V slovenskem jezici so se sprejemali udje med zaveznike, to je, slovenski so morali prisezati in slovenska naročila so se dajala selom. Slovenščina bi bila poznejšo najbrž tudi uradni jezik „oni cesarski oblasti za vindiške dežele*1, katero so nameravali ustanoviti kmetje v Zagrebu, da se jim je posrečilo njih maščevanje. Poberati so hoteli tudi sami vse davke in obresti. a)
A vrnimo se do legalnih državnih oblasti!
Naliajemo se v dobi protireformacije.
Dunajske univerze biblij o tek a hrani med svojimi mnogimi zanimivimi rokopisi za nas važen kodeks (signatura III. 35.)
Ta kodeks je namreč prisežna knjiga mesta ljubljanskega iz
dobe cesarja Ferdinanda II. in ima v sebi 17, reci: sedemnajst prisežnih oblik v slovenskem jezici.
Teh 17 slovenskih prisežnih oblik nam kaže v svoji celoti in v primeri z drugimi nemškimi prisegami knjige prvič, kakošno stopinjo je imela slovenščina po uradih ljubljanskega meščanstva početkom XVII. veka, in drugič, kako se je ravno v najvažnejših slučajih ljudskega življenja o prisegali do-tičnih osob potrebna smatrala slovenščina.
Kakor pripoveduje Valvazor, je bila za njega dni in še nekoliko prej občilni jezik v Ljubljani slovenščina, (katera ima zatorej prvo mesto), in poleg nje nemščina, a pri plemstvu in trgovcih italijanščina. Zategadelj naliajemo v svoji prisežui knjigi z ozirom na italijanske trgovce tudi italijanskih priseg, in sicer v dveh oblikah: jedna je „prisega meščanska11, („der biirger-liclie Ayd“) in druga „prisega stan o vniška“, („Inwohner-Ayd.“)
Slovenske poleg nemških so prisege za meščane, žitoni ercc, (Traidtmosser), solomerce, prekupce, (Ainkfiuffer), vinomerce, vratarje, gozdnarske hlapce, za čolnarje, kateri so s svojimi naloženimi čolnovi ostajali ob bregu Ljubljanice in se jim je rekalo „Zuelender“, dalje za priče — pri
') Mitth. d. hist. V. f. Kram, 1867, p. 97, Nr. 172.
2)	Akti v deželnem arhivu ljubljanskem.
izpraševanji prič — za magistra tu c svetnike, za Stanovnike in za tesarje.
Nemško so prisezaližupan, mestni sodnik, mestni odbornik, mestni pisar, registrator, solicitator, meščan, mitar, davkar, žito-merci in čuvaji, magistratui sluga, viuomčrci, vratarji, priče, takim nasproti, kateri niso meščani, („gegen denen die uit Burger seyn“), puškarji, Stanovniki, „kruliarj i“, orožničarji, nadzorniki bolnice.
Samo slovenske so, kakor kaže primerjanje, prisege za solo m e r c e, za prčkupcc, za g o z d n a r s k e hlapce in za t e-s a r j e.
Kar se tiče jezika teli priseg, uimajo posebne cene, kajti slovenščina v njih je precej spakudriina.
Ali o nečem nam svedoči ta „prisežna knjiga mesta ljubljanskega", o tem namreč, kako je meščanstvo našega mesta v tistih dneh navzlic vsemu nagibanju k tujstvu o najvažnejših opravilih komunskih vedelo ohraniti svoj narodni značaj, ker je moral izključno ali poleg nemškega slovenski priscv.ati vsak žito-merec, solomerec, vinom er ec in gozd n a r s k i hlapec, vsak čoluar in p reku p ec.
P ro tire formac i j ska komisija, delujoča prva desetletja XVII. voka v Ljubljani pod prvosedstvom škofa Tomaža C lir o na ter s pomočjo jezuitov, in katere kompetenca se je razširjala na slovensko delo sosednjo štajerske dežele do Maribora, ') je od tistih osob, ki so se vrnile v naročje materi katoliški cerkvi, zahtevala, da tudi slovenski govore svojo tako zvano „odpovedno prisego." ?)
Slovenske prisego rokopis Tomaža C lir im a samega hrani ljubljanska semeniška biblijoteka, in nekedauji župnik Peter Hicinger jo ta dokument objavil 1. 1858 v „Novicah“.3)
Deželni stanovi kranjski so tedaj tudi še spoznavali ravnopravnost slovenščine v uradnih opravilih in jeden dokaz o tem nam daje,,Juramentenbuch d or Landschaft“, („deželna pravdoznanska knjiga"), kjer je sestavljena prisega za poberalca deželnih davščin, kateri je lehko prisezal v štirih jezicih: v latinskem, nemškem, slovenskem ali italijanskem. 4)
Od srede XVII. do srede XVIII. veka ima naše znanje o rabi slovenščine po uradih vrz61, katera so morebiti zadela po daljnih preiskavah.
Za cesarice Marijo Terezije so se začeli objavljati važni zakoni, ukazi in razpisi v slovenskem jezici, „ravnopravno“
*) Rokopis Linhartov v deželnem muzeju ljubljanskem.
2) Glej moj članek: „Protoeollum Rel. Ref.1* (Vodnik-Album, p. 19!)).
3) Štev. 27.
4) Objavil dr. Jan. Bloiwcis v j,Novicah" 1. 1865.
vštric razglasom v nemškem vladnem jezici, a časi stoji slovo n-ščina tudi prva v „legendi“.
ArhivNj. svetlosti lmeza Auersperga v ljubljanskem knežjem dvoru, združen z bogato domačo biblijoteko, hrani obilo starih publikacij zakonov, in med temi sem jaz našel 14 takošnih slo-vensko-nemških ukazov od 1. 17G8—1790.
Ti ukazi so:
1. 1768. dne 4. decembra, v Ljubljani: „o splošni razdelitvi pašnik o v“ (zaradi kuge).
(1, 1770. dne 10. marcija, na Dunaji: „popis duš“, (da bi se laže in uspešnejše vršila rekrutba.) Ta ukaz je podpisalaMarija Terezija svojeročno.
1. 1770. dne 25. maja, v Ljubljani: »pravila o razbojnicih“,
(v trčh jezicih: v nemškem, italijanskem in slovenskem — 24.
§§. 31 strani).
1. 1770. dne 31, maja, v Ljubljani: ,,plačilo o vožnji vina po Savi“ (od vedra, 40 bokalov, 1 krajcar!)
1. 178G. dne 27. maja, v Gradci: (od notranje-avstrijskegao gubernija), „0 postavnem nakupu posostev v najem danih, po štajerskem in Kranjskem."
1. 1786. dne 14. junija, v Gradci: „o p rop o veda ni h na-berah novcev po občinah za odpoš ilj ava nj e izvoljenih pritožnikov, in kazni le-teh.11
1. 1786. dne 12. julija, v Gradci: „okrajni naborni ko-misarijati imajo v obče sami razglašati c. k. paten-talne in o k rož nične ukaze.11
1. 1786. dne 30. septembra, v Gradci: „šc nekatere določbo k prejšnjemu ukazu.“
1. 1786. dne 15. novembra, v Gradci: „o cenitvah pri in-veutarih podložnikov.1*
1. 1786, dn6 12. decembra, na Dunaji: „p at en t o desetini,“	v
(slovenski spredaj).	/“
1. 1788. dne 24. oktobra, v Gradci: „o nopripuščenem 'V/" odvažanju desetinskega žita brez vedenja gospodarja, kateremu gre desetina."
1. 1789. due 21. novembra, v Gradci: »odpravi naj sc navada, svetiti s treskami po hlevih in po cestah.11
1. 1790. dne 29. marcija, v Ljubljani: »okrožnica vsem okrajnim sodnikom, v kateri se jim naznanja odprav-ljenje dvornih in deželnih komisij za uredbo davkov inpoberalcevdavkov, da tudi v bodoče ne bodo pobarali davkov.11
1. 1790. dne 7. aprila, v Ljubljani: „da spraznena najemna posestva po smrti najemnikovi nepogojno ni-
majo prehajati na dediče, ter da se ne jnore nobena gosposka siliti, naj bi jili njim oddajala v kupno pravi co.“
Kar se tiče rabljenih tehničnih izrazov (termini tehnici) v teh prevodih, in sicer v naslovih posameznih ukazov, je opomniti, da prevedena navadna beseda avertissement, „ukaz“, slove: Spoumlek; Kurreude: Os na ni lo, ali: Okoli os nanilo; Cir-culare: Povelje.
Cesarski ukaz o novem popisu duš jo preložil na slovenski jezik pater Marko Pohlin!
V dokaz, kako je patrimouijalnim pisarnam rabila „ravno-pravnost“, naj se omenja tu nekega nadpisa v gradu Lemberškem na spodnjem Štajerskem blizo Celja, kjer se bero naslednje besede: „Amtskanzley der Herrschaft Lemberg. Petek je toslini dan. Der amtstag ist jedcu Freitag Vormittag.“ To jc res le drobtina, kakeršne v današnjih dneh brezvspešno iščemo!
Vojske proti Napoleonu I. so rodile poleg „Pcsmi za brambovce", katere je zložil V. Vodnik po Kol lino vili „Wehrmanns-lieder“, 1. 1807 tudi prevod vojaških postav, z naslovom: »Vojskim sklepi za zes. kr. Armado."
Za dni francoske vlade po Iliriji jo le-tii na narodno-slovenski živelj po uradih imela ozir, in to je pridobilo dežele sovražniku.
O načelih, katera so pri tem vodila generalnega guvernerja Iliriji, maršala Marmonta, vojevodo iz Dubrovnika, pri nastopu njega službe, nam najbolj poročajo njegovi „spomini“.
Dne IG. novembra 1. 1809 je prišel Marmont v Ljubljano, katero so zaradi tega, ker jc blizo avstrijski meji in je posebno pripravna za opazovalno štacijo, izvolili stolico novemu ilirskemu kraljestvu. *)
Marmont piše: „Takrat sem se posebno zanimal o stvareh, ki se tičejo teh pokrajin. Treba je bilo, ozirati se na posebnosti njih Stanovnikov, kajti pokrajine Iliriji so bile sestavljene iz deželnih delov, različnih si po podnebji, jeziku, in nravi Stanovnikov. Ilavno toliko različnih običajevj, kolikor različnih navad Stanovnikov, (nemških, slovanskih in italijanskih), kateri med soboj niso v nikaki zvezi. Zakoni o organizaciji zategadelj niso mogli biti jedili in tisti, kajti, kar je ugajalo mejnim Hrvatom, ni prijalo trgovcem tržaškim, gospodom na Kranjskem, v Idriji in Pliberku, pomorščakom po Dalmaciji in Albaniji.11
') Generalna vlada ilirska ie bila sestavljena, kakor se zn&, iz šGstih civilnih in jedne vojaške pokrajine. ^Civilne pokrajine'* so bilo Kranjsko, Koroško, Istra, „civilna“ Iirvatska, Dalmacija, pokrajina Dubrovačka. Vojaška pokrajina je bila „vojaška granica“.
Op. pis.
„Telegrapho officiel“ jo donašal najvažnejšo ukaze tudi v slovenskem jezici, osobito ostre ukaze, kakor n. pr. pravico o sekanju lesa po cesarskih gozdih za potrebe Stanovnikom; in sicer v obeli jezici h, kateri ukazi so se razglašali po vseh vasčh v deželi. ‘)
Ta „ravnopravnost“ slovenščine po uradih je celo na posti-lijouska znamenja in na znamenja pismonoš raztezala svojo pozornost o slovenskem jezici. *) V malih stvareh velika skrb! —
Ko jo zopet Avstrija pridobila Ilirijo, so se dalje prevajalo okrožnice gubernija, patenti i. t. d., in sicer je te prevode izvrševal prof. Fr. Metelko precej dolgo.
Kar se je storilo v poslednjih dneh o ravnopravnosti slovenščine po uradih, to so sploh zna, in so je često obravnavalo na ljudskih zborih'in po noviuah.
’) Mitth. d. Iiist. V. f. Krni n, 18C8, p. 35.
2) Ibidem, p. 51. f.
Letopis 1879.	3
Przcvalskcga potovanje k Lob-Noru.
Priobčil prof. J. Stoki asa.
Najznamenitejši potnik in preiskovalec srednjo Azije je ruski polkovnik N. M. P rz c val s ki.
Na prvem svojem potovanji jo obhodil zemljo mongolsko in tangutsko ter izdal o tem potovanji važno delo v dveh zvezkih; ') a v najnovejših dneh na svojem drugem potovanji je Przevalski odkril do sedaj neznano kraje okolo Lob-No ra in Altyntaga. To potovanje se more primerjati najvažnejšim odkritjem Nil o vib izvorov ali obhoji Avstralijo. Mnogo časa so bili ti kraji neznani, sedaj so znanosti odkriti, se vč, po velikih težavah, kakor se sploh godi pri takih potovanjih.
Izhodišče vsoj ekspediciji je bilo mesto Kuldža na Hi ju, ki teče od iztoka ter so izliva vbalkaško jezero. Semkaj jo prišel polkovnik generalnemu štabu N. M. Przevalski koncem meseca julija I. 1870 s svojima dvema izpremljevalcema, zastav-nikom P o val o - Š v e j k o vs k im in dobrovoljcem E ki o no m. Za to svoje potovanje je imel Przovalski dovolj novcev, kajti v Rusiji se za taka geografska preiskavanja mnogo trosi, a) tor si je leliko v Petrogradu in Moskvi nakupil potrebnih stvari, in država mu je dala brezplačno orožja in streliva. Vsa prtljaga je bila težka 130 pudov (a — 40 funtov). V Semipalatinsku sta so pridružila njemu še dva stara tovariša in znanca na njega prvem potovanji po Mongolski, namreč, transbajkalska Ka-zaka Cebajev in Prinčinov, ki sta bila pripravljena, vso težave tega potovanja prenašati. Vrhu temu je vzel polkovnik šo tri drugo Kazake semirečenske posadke, in razven teh je najel v Kuldži krščenega Kirgiza, ki je razumeval sartski jezik.
*) Mongolija i strana Tangutov. I. I. C. 32. T. II. C. 102. St. Peterburg 1875. Izdanija Impcratorskago Kuskago Geografičc-skago Obščestva.
2)	Ruska geografična društva razpolagajo z velikimi sredstvi. PoBebno jih lepo podpira država sama, a tudi privatni ljudjd. Društva imajo sploh obilejši dohodek, nego na Nemškem in celo na Angleškem. Ali tudi njih izvestja so važna in Nemci jih trudoljubivo prevajajo na svoj jezik.
Sk6raj tri mcsece so trajale v K u 1 d ž i priprave za pot to karavane, ki jo imela 24 velblodov in 4 konje jahače. Vsi članovi ekspediciji so bili dobro naoroženi s puškami in revolverji.
Dne 12. avgusta 1. 1876 zjutraj se vzdigne karavana iz Iv ul d že. Šla je ob roki Iliju. Okolo te reke stanujejo Taranči prav na gosto. Lepe, čiste vasi z vrtovi in topolkami se vrstč druga za drugo. Kraj je lepo obdelan, ima dobra polja in lepe travnike, kodar so paso konji in goveda. Zemljo natapljajo po leti z vodo iz prekopov, ki so za to na gosto izkopani. Povsodi se vidi, da so ljudjč imoviti, ker zadnji veliki ustanek mohamedanski ni dosegel teh krajev, nogo je samo iztočni del te pokrajine bil hudo zadet. Tukaj so pokončane vasi in mesta, ki leže zdaj v razvalinah. Pri ustju Kašo vem, 50 vrst (7 vrst na 1 miljo) od Kuldže, prešla je karavana na levi breg Ilijev. Od tukaj daljo je dolina največ pusta stepa z nizko travo in kržljavim grmičjem. 11 i jo širok pri ustju Kašovem 70 sežnjev in brzo teče. Na levem bregu so še od tukaj dalje 12 vrst vasi taranške, ali na desnem ni nikakega stanovništva. Vendar, skoraj je morala karavana čez drugi pritok, čez Tek os-reko. Ta reka silno dere iu je široka 50 sežnjev. Prepeljali so se potniki s prtljago na malih plavili, a konje in velblode so privezali zanje, da so morali za njimi plavati; ali to je bilo velblodom škodljivo, kajti trije so zaradi tega skoraj potem poginuli.
In tako so prispeli potniki v dolino K u n g c s a. Pot je držala vedno proti iztoku iu v dolini Kara šara ni bilo nič več Stanovnikov. Kungesova dolina so razlikuje od prejšnjih predelov. Namesto prejšnjega kržljavega rastlinstva so vidi tukaj po valoviti stepi lepa in dobra trava, a tudi gosta in visoka. Po gorah rasto jelove šume; tukaj imamo lotni dež do 4000' visočine; tukaj se začenja tudi listnata šuma okolo Kungesa. Najna-vadnejše vrsto drevja so visoki črni jagnedi, ki so časi visoki do 80' in debeli od 3—5', in jabolka; redkejše so brčze in marelice; podraščina so navadno glog, kozji parkljeci, ščipek, kozja pogačica in čemž. Otoci reko so obraščeni z visokim trstjem in peščenim trnjem (Hippophae rhamnoides), po katerem se ovija divji hmelj; na peščenih tleh so vidi tudi tamariška. Po senožetih iu lazih bližnjih gor raste povsodi visoka trava, ki je prepletena s slakom in predilnim zeliščem (Filago). Po leti ni moči tako goščave prodreti. „ Ali ko smo mi v te šume Kungesove prišli1', poroča potnik, „je bil uže september in vela trava je bila polegla; tudi grmičje in drevesa, vso je imelo uže jesensko obleko. Tako šumske oaze so nam bile jako ugodne, ker smo se prej po pustih stepah dolgočasili, zato smo sklenili, nekoliko dni v tem srečnem kotu Thian-Šana ostati, posebno še zato, kor se jo bilo nadejati, da se bode dalo tukaj preiskavati mnogo znanosti važnih stvari. Tudi sta dva Kazalca obolela ter so morala v Kuldžo vrniti, a namesto njiju priti dva druga vojnika. Za to se je potrebovalo najmanjo deset dni.“
„Nam za stanovišče v kungeski šumi jo bilo izbrano mesto, kjer jo 1. 1874 nekoliko mesecev stala jedna stotnija Kazakov. Daščare, v katerih so oni stanovali, kakor tudi kuhinja in kopališče, vse je bilo nepoškodovano: tukaj smo se tudi zadnjikrat umili, predno smo prekoračili Thian-Šan.“
Przcvalski spominja izvanrednosti šum kungoških, da so namreč polno lepih plodunosnih dreves, posebno jabolk in marelic, katerih sad zori po navadi meseca julija in avgusta. Na nekih mestih je bila zemlja kar posuta z najlepšimi jabolki, s katerimi se hrane medvedje in divje svinje. Kako rodovit mora biti ta kraj, kjer brez obdelavanja rodč jablane toliko sadu! Visoko sleme, skozi katero vodi 6000' visok prelaz, deli dolino Kungc-sovo od široke doline Caume. Od jedne in druge strani tečete te dve reki in s prelaza se vidi, odnosno nizka, globoko izdolbena Kungesova dolina, z druge strani visoko ležeče korito Caume. Ta dolina je po prilici široka 4 vrste ter zaraščena z gosto in visoko travo. Ob bregovih reko rasto na gornjem teku do 6000' šume, posebno je znamenita tli ia n-Sanska smreka; jabolk in marelic tukaj ni najti; a zato raste oskoruša. Jelove šume so nahajojo tudi po bližnjih gorah, toda samo razstresene, in to do 8000' in morda še višje.
Jesen je bila nastopila, in v teh gorah so bila jutra prav mrzla. Malo prej so potniki v dolini reko 11 i j a od vročine mnogo trpeli, in tukaj jih je uže zima nadlegovala. Po visokih gorah je bil vse sneg pobelil; z dreves in grmovja se je listje osipalo. Drugače je bilo vreme lepo in vedro, po dnevu časih celo vroče.
Karavana se je s početka pomikala dalje ob Kungesu, a potem ob Ca umi do podnožja Narat-gore. Ta gora ne do-seza moje večnemu snegu, vendar jo divjo in po vsem alpinsko pogorje. Vrhunci pojedinih gor in strmine štrle povsodi, posebno v bližini gorskih grebenov, kakor gole pečine, ki zatvarajo ozke in strašne pokline. Malo niže se razprostirajo planinsko senožeti, in še niže se nahajejo na severnem obronku raztresono jelovo šume; južni obronek jo gol.
Pr z e val s ki je prekoračil s svojimi izpremljcvalci gorovje ob iztočni strani na visočino juldnsko, kjer imajo kočovniki izvrstnih pašnikov. Obkrožen od visokih gor dela Jnldus široko kotlino, ki so širi do 100 vrst od iztoka proti zapadu. Juldus znači v jeziku tamošnjim Stanovnikom „zvezda“, ker tako visoko med gorovjem leži, ali ker daje kočevnikom lepo paše za njih živino. Semkaj žalujejo Torgouti s svojimi čredami na pašo. Tukaj je moralo biti pred davnim časom kako planinsko jezero, kar so da dokazati iz naplavljenih glinastih tal.
Juldus ima dva dela: veliki Juldus, ki zaprčma večji zapadui del to kotline, in mali Juldus, ki leži v manjšem iztočnem delu. Oba sta jeden drugemu podobna, samo po veličini se razlikujeta. Mali Juldus jo prava stopna ravnina, dolga 135
vrst, a v sredini široka 20 vrst. Bliže okrajnim goram jo ta rat-nina valovita ter pokrita z najboljšo travo; šum tukaj ni. Absolutna višina malemu J ul d us u jo 7—8000'. Okrožno gorje jo na severju in jugu divje, grebenasto ter jako visoko. Južno gorje, ki deli mali J u 1 d u s od v e 1 i k e g a, vzdiguje so po nekaterih mestih nad snežno črto. Ravno po sredini malega J u 1 d u s a in vsej dolžini teče rečica Baga-Juldus-gol. Na noki pregazi so se potniki spustili čez reko, kar bi bilo sicer v spomladi ali po leti nemogoče. V reki mrgoli precej rib in po sredini dolino pokrivajo mnogo prostora močvare, kjer žive prav radi divji prasci. Po J u 1-dusu ni zdaj nikakik Stanovnikov. Prod nekoliko leti so tukaj stanovali Tor go uti, in siccr v kakih 10.000 kibitkah (šatorih). Ali Dungani so jih napali in oplenili, zatorej so se ti kočevniki izselili po nekoliko v Šili o, po nekoliko na C h ajdu -gol blizo K ar a šara; drugi so pobegnili na rusko zemljišče k 11 i j u , kjer še sedaj žive. Tukaj v Jul d u s u je obolel zastavnik P o v a 1 o-Švejkovski ter se je moral vrniti v svojo posadko, zato je bil prostovoljec Eklon odvažnejši pomagač pri vseh podjetjih. Potniki so tukaj tri tedne ostali ter lovili divje zverine. Posebno so stikali za maral-jeleni. Ta žival se prav močno lovi, kajti nje rogovi se posebno v Kini prav drago prodajo za zdravila. V Kuldži stoje veliki rogovi 50—70 rubljev, majhni po 15—30 rubljev. Od J u 1 d u s a se vzdignejo potnikijčez južni obronek T hian-Šana v dolino C h ajdu- gol ovo po ozki soteski, obdani od obeh strani s štrlečimi pečinami. „V dolini (3400'), v katero smo prišli po težavni poti iz visočine (9300'), je bilo vreme toplo, dočim je bilo na Juldusu zjutraj na toplomeru — 13.7° C.“ Tukaj v dolini Chajdu-golovi se je karavana ustavila, insicer pri Charamotu, kjer so jih prvi torgoutski Stanovniki prijazno sprejemali. Ali skoraj se je raznesel glas po vsej okolici, da so Rusi prišli. Mohamedani so se prestrašili ter pripovedovali, da se približuje vojska in da je jeden oddelek uže v Chajdu-golu. Mohamedani, ki so stanovali okolo Charamota, so se strela iz pušek, ker so potniki na lovu streljali, tako prestrašili, da so skoraj vsi pobegnili v mesto Karaš ar, kjer so javili prihod tujcev v te kraje. Od tukaj so poslali nazajvKuldžo z mnogimi zbirkami vodjo Johta-ahuna, mohamedana iz Korle, od ltodar je bil pred nekimi leti pobegnil.11 Zaradi nevarnosti, ki mu je pretila po mohamedanih, odpravil ga .je Przevalski na tihem nazaj v K u 1 d ž o.
„Tretji dan po našem prihodu v Charamotu", piše Przevalski, ,.jo prišlo k nam šest moliamcdanov, katerih je bil poslal zapovednik mostu Korli, Tokso-baj, da bi izvedel namen našemu prihodu. Jaz sem jim rekel, da potujem k Lob-Noru, in da Jakub-bek dobro ve o našem potovanji. S tem glasom so se vrnili poslaniki nazaj v Kori o, ali na drugem bregu Chaj-du-golovem je bila postavljeua mala straža, ki je imela na nas paziti. Drug dan so prišli zopet tisti poslaniki ter so izjavili, da je poslal Toksobaj glasnika k Jakub-beku, in da minesmemo
dalje, dokler on ne prejme odgovora. Meni ravno tak odlok ni bil preneugoden, kajti v šumovitem predelu Chajdu-golovem je bilo dosta ptic, posebno fasanov.11
Keka Chajdu-gol je blizo Charamotu BO—40 sežnjev široka in prav deroča; po leti se no moro niti pregaziti, ter se izliva v jezero Bagaraš, ki leži iztočno od Karašara. Kalmyki pravijo, da so potrebuje 8 do 9 dni hoda okolo njega. Prze-valski ga ni mogel preiskavati niti zdaj, niti kasnejše, ko se jo vračal.
V sedmih dnčh je prišlo dovolilo, da smejo potniki v mesto Korlo, mimo katerega vodi pot k Lob-Noru. Ravno tisti ljudje, ki so s prva prišli, izpremljali so tudi sedaj karavano daljo, in na vsaki postaji so bili vsi gosteni z bravetino in s sadjem. Pred Korlo se mora iti čez Thian-Šan skozi deset vrst dolgo globel, po kateri bobni reka Konče-darja, ki izvira na Bagarašu in se izliva v Ta rim. Pred uhodom stoji mala trdnjavica in v njej stanujejo nekateri stražarji.
„Prišli smo v Korlo“, nadaljuje Przovalski, „ter se nastanili v hiši, ki je bila nam pripravljena zunaj mesta, kar nas je obdala zopet straža, baje za našo hrambo, ali v istini se je to zgodilo zato, da ni mogel priti k nam nobeden mestnih Stanovnikov, ki so bili z vlado J akub-beko v o prav nezadovoljni. Tudi v mesto nas niso pustili, rekoč: „Vi ste naši dragi gosti, vam ni treba o ničem skrbeti; vsega, česar potrebujete, bodete dobili". A tako prijazno ponašanje je bilo le navidezno. Dajali so nam sicer vsak dan po jednega koštruna, kruha in sadja; vendar, to je bila tudi vsa gostoljubivost. Vse, kar bi nas bilo zanimalo, in kar bi bilo pravi predmet našemu preiskavanju, vse to je bilo nam zakrito. Kar je bilo zunaj našega stanovanja, nismo ničesar videli, če smo povpraševali kaj o mestu Korli, o Stanovnikih, o trgovini, o legi okolice, niso nam hoteli odgovarjati — ali so nam legali. In tako jo bilo šest mesecev, odkar smo živeli v državi Jakub-bekovi, ali „Badualetovi“, t. j. „srečnega“, kakor ga nazi-vajo njega podložniki. Še le kasnejše na Jarimu in Lob-Noru se nam je posrečilo, da smo kaj tajno izvedeli od tamošnjih zemljanov, ki so nam bili v obče udani, ali se niso smoli proti nam tako ponašati. Od Tarimcev smo še le izvedeli, da broji Kori a z bližnjimi vasmi do G000 Stanovnikov obojega spola. Mesto se deli na dva dela, ki sta obdana z nasipi; v starem mestu sta-nujojo trgovci, a v novem v trdnjavi sami vojaci. Ko smo mi blizo mesta stanovali, bilo je prav malo vojakov v njem, ker so skoraj vsi odšli v Toksum, kjer jo Jakub-bek pod svojim nadzorom učvrščeval trdnjavo proti Kinezom."
„Četrti dan po našem prihodu v Korlo je nas obiskal neki mož najbližega izpremstva „Badualetovega“, Zaman-beg, prej ruski podanik iz mesta Nalie v Transkavkaziji, kakor mislim, rodom Jermen. Bil je prej v ruski službi, govoril je izvrstno
ruski ter nam precej povedal, da ga jo poslal Badualet, in da želi nas izpremljati na potu k Lob-No ru. To mi je bilo neugodno, kajti opazil sem precej, da je bil poslan nam za vohuna, in taka osoba je mogla nam pri naših preiskavanjih vedno več škoditi, nego koristiti. A sploh je bil ta Zaman-beg prav prijazen ter nam je tudi v mnogih stvareh pomagal, za kar imam zahvalen biti častitemu begu. Da jo šel on z nami k Lob-Noru, jo bilo za nas mnogo boljše, nego da je Jakub-bek poslal katerega drugega dvornika, ki bi bil morda nas celo prečil pri našem poslu.“ Dne 4. novembra so vzdigne karavana iz K orle proti Lob-Noru z izpremljevalcem Zaman-begom, njegovimi slugami in jednim hadžijem. „Ali uže tukaj so se pokazali naši novi gosti jako neuljuduimi, kajti11, tako pripoveduje daljo Przevalski, „oni so nas vodili po stranskih potih med poljem daleč od mesta, samo, da mi mesta ne vidimo, ter se niso celo sramovali trditi, da ni boljšega pota od tega. A ni bilo drugače, nego vso pretrpeti, kakor tudi še kasnejše v mnogih slučajih. Vendar je bilo časih težko prenašati tako samovoljo, posebno pri kakem važnem znanstvenem preiskavanju. O najjednostavnejših stvareh ni bilo moči pravo istine izvedeti, če nismo sami na svoje oči vsega videli. Varali so nas na razne načine. Stanovnikom je bilo za-branjeno z nami govoriti, ali sploh z nami kaj opraviti imeti. Pokazalo se jo jasno, da smo pod nadzorom; naši izpremljevalci so bili vohuni in nič drugega. Zaman-bogu je bilo to ponašanje proti nam težko, ali, on si ni mogel pomagati. Na Lob-Noru se je bilo počasi na bolje obrnilo, kajti izpoznali so nas, toda s početka jo bil nadzor vsakako strog. Vsak teden je prišel za nami celo glasnik, da poizve kaj o našem zdravju, kakor nas je Zaman-beg najivno uver;!val.“
„Iz vsega se je videlo, kako neljubo jo bilo emiru naše potovanje, ali dovolila o tem vendar ni mogel odbiti generalu Kaufmanu. kajti Ilusom se takrat Jakub-bek ni smel zamerjati zaradi bližnje vojske s Kinezi. Ali, da nas prisilijo to potovanje opustiti, vodili so nas po najtežavnejših potih k Tari mu. Tako smo morali preplavati dve precej veliki reki: Konče-darjo in Inčike-darjo. Treba je samo na zemljovid pogledati in precej se more vsak osvedočiti, da nam ni bilo treba čez to dve reki plavati, da pridemo na desni breg Ta rim o v. Toda oni so nas hoteli na vsak način preplašiti, kajti zime je bilo zjutraj — 16.7° C, in oni so mislili, da mi morda ne bodemo mogli čez reki.“
,,A mi smo prošli srečno čez Konče- dar j o in Inčike-darjo, da-si je našim velblodom hladna voda škodila. Ko so naši izpremljevalci videli, da se ne damo preplašiti, poskrbelo so je za splave in mostiče pri vseh rekah.*1
„Da pridemo k Lob-Noru, morali smo spočetkaskoraj naravnost proti jugu kreniti v dolino tarimsko, oddaljeno od Korle 8G vrst. Okolica je s početka valovita, pokrita s kremenom in
prodom ter sk6raj brez rastlinstva. Ta kraj, širok 20—25 vrst, leži ob podnožju visokega brezvodnatega in nerodovitega pogotja Kuruk-taga, ki je zadnji odraslek, razprostirajoč se odThian-Šana v lob-norsko pustaro. Ta Kuruk-tag so vzdiguje, kakor se je nam reklo, na južnem kraju jezera Bagaraša, in se razprostira skoraj 200 vrst iztočno od K o r 1 e ter gubi v glinasto puščavo ali v peščene holme.“
Za kamenitim predelom, ki je najbliži gorovju, ter se jako od njega loči, in jo bil breg nekdanjemu morju, razprostranjuje so nepregledna ravan pustare tarimske in lob-norske. Svet je tukaj rahla, solna ilovica, ali legak pesek; organsko življenje je jako siromašno. Sploh je lob-norska pustara najbolj divja in najnerodovitnejša vseh, kar sem jih videl dosle v Aziji, žalost-nejša je, nego li pustara alašenska.“
K Tarimu je dospela karavana na mestu, kjer sc izliva vanj 8—10 sežnjev široka reka Ugen-darja. Tukaj je uže precej velika reka 50—60 sežnjev široka in ne manje od 20 sežnjev globoka. Njega voda je čista ali jako dere; teče samo v jednem koritu in tukaj najbolj proti severju. Potem se obrača proti jugo-iztoku, dalje čisto proti jugu, ter se izliva v jezero Kara-buran. Domači Stanovniki ga malokedaj Tari m nazivljejo, nego po največjem pritoku njegovem Ja»kendu, Jarkend-tarim ali Jar-kond-darja. Ime Tarim se izvaja iz besede tara = polje, ker njega voda rabi v gornjem teku namakanju polja.
Petdeset vrst izpod ustja Ugen-darjevega oddeluje se od Ta rim a na levem bregu 20-25 sežnjev široka struga Kuk-ala-darjina, ki teče 130 vrst za-se, a potem se zopet z glavno reko zjedinja. Vanjo se izliva od severja Konče-darja. Kazven tega so Tarim v doljnem teku deli na neznatne struge, vendar teče največ po svojem koritu. Na obeh strančh leže močvare in jezera, katere domači Stanovniki napravljajo, da mogo loviti rib, ter jih tudi za pašnike upotrebljati, kajti trstika jo v tej zemlji jedina klaja. Tarim sam mnogo k temu pomaga: v spomladi nakupičijo po njega bregeh, obraščenih z drevesi, grmovjem in trstiko, jaki vetrovi obilo prahu in peska tako, da se bregovi počasi vzdigujejo nad ostalo zemljo, s katero odnaša veter rahlo ilovico. Zaradi toga se vzdiguje gladina reke vedno višje, ker se zasiplje s peskom in prahom. V tem slučaju jo treba samo breg prekopati, da se voda čez vlije, ter večji ali manjši del zemljo poplavi. Z vodo tudi ribe odplavajo in skoraj naraste tam trstje. Potem sc prekop zamaši, ribe so v jezeru z lahka polove, a na posušeno zemljišče se gonijo ovce na pašo. Kedar trst pojedo, potem so ponovi zopet od kraja stara navada.
Ljudje stanujejo pri Tarimu, počenši od ustja Ugen-dar-jevega, ter se dele v administrativnem obziru v dva dela: Ta-rimce ali Karakulce (od jezera Karakul), kjer stanuje tudi njih ahun (poglavar), ki vlada Stanovnikom doljnega Tar im a,
in v Lob - n or c e ali Karakurčince (pravilnejše Karakošunco, od besede kara = črn in košun = del.) Tukaj hočemo govoriti samo o prvih.
Kakor se pripoveduje, so živeli sedanji Stanovniki okolo Ta-rima s početka okolo Lob-Nora, in so še le pred jednim vekom so razkropili po dolini tarimski zaradi gostih ubojstov Kal-mykov in ker so začele pohajati ribe v jezeru. Da-li so prej ljudje naTarimu stanovali, ni se moglo natanko izvedeti. Verjetno je samo, da se Stanovniki tarimski množe po prognanih begunih iz različnih predelov iztočnega Turkestana. Tako so nastali današnji Tarimci, ki spadajo karijskemu plemenu ter se posebno po različni fizijognomiji jako razlikujejo. Nahajejo so tukaj obrazi sartski, kirgizki, tangutski; tudi čisto evropskih obrazov je tukaj, a mongolski so prav redki. Sploh so Stanovniki bledi, ozkih prs in slabega telesa. Možje so srednje, če tudi visoke rasti; žene, katere se mogo redko kedaj videti, so majhne, če se posreči časih priti v stanovanje jednega teh Stanovnikov, pobegnejo devojke in žene po mišje skozi rogozna vrata. Jezik tem Stanovnikom je sličen] tarantskemu in sartskemu, a vera je mohamedanska, pomešana s poganskimi obredi. Tako pokopavajo oni mrtvece vselej v čolnu ter vržejo vanj tudi nekoliko mrež pokojnikom na grob, ali s temi mrežami grob obkolijo. Stanovališča si grade iz trstike, katere je povsodi dosta v močvarah in jezerih okolo Ta rima. Narede tako hišo čisto preprosto. Najprej zabijo kolce za vogle, potem pokrije štiri stene s trstiko in tudi streho, v sredini pustivši dušok dimu. V sredini take hiše se postavi ognjišče; okolo sten leže potem udje obitelji na klobučini ali na trstiki. Ob stenah imajo police za razno posodje in druge stvari. Poleg hiš se naredi tudi od trstike hlev živini. Deset takih hiš, a tudi manje ali več, to je vas! Toda, tako naselenje jo nestalno, kajti narod stanuje po zimi tam, kjer ima dosta goriva in hrane živini; a po leti odhajejo k jezerom na ribji lov.
Glavni povod, da Tarimci zapuščajo svoja prvobitna selišča, je bolezen. Posebno se boje osepnic, za katerimi skoraj vsak umre, kedor oboli. Takega bolnika namreč vso zapusti; postavijo prej malo hrano predenj, ter se precej odselijo, in sicer vsa vas, na drugo mesto, a bolnika daljo niti nimajo v mislih. Ako ozdravi, kar se redko zgodi, napoti se za svojci; ako umre, no pokoplje ga nobeden. Vseli teh Stanovnikov je do 1200 duš v 9 vaseh. Nosijo dolgo obleko, spodaj srajco in hlače, po zimi tudi ovčji kožuh. Bogatejši ljudje imajo tudi hal at (suknje) in turban. Crevljo imajo samo trdnejši Stanovniki. Siromaki nosijo po zimi klobučinasto opanke, in po leti hodijo bosi. Glavo si pokrivajo po zimi z ovčjo kučmo, po leti s klobukom. Ženska obleka so ne loči mnogo od možke; na glavi nosijo tudi kučme, in pod kučmo dolgo pečo. Lase spuščajo spletene v dve kiti po hrbtu, a spredaj vise po lici. Devojke nosijo samo jodno kito.
Obleko in drugo orodje za vsakdanjo potrebo dobivajo Ta-riraci od potujočih trgovcev iz Korle; po nekaj si ga tudi sami izdelujejo. Tkanine pripravljajo iz volčje volne ali iz ličja hcndir-rastline, ki raste v tarimski dolini. V jeseni in po zimi pobirajo to vsčhlo rastlino, jo z rokami ali s pralci zdrobč ter namakajo v vodi; zatem jo očistijo pezdirja, namočijo zopet v vodi in jo naposled omikajo. To predivo žene spredo in potko precej lično robo iz njega. Razven tkanja in strojenja ovčjih kož ne razumo Tarimci nikake druge obrti; redki so med njimi črevljarji in kovači. Njih glavno delo je ribštvo, a tudi skoraj jedina hrana. Za lov si sami spleto mrež. In ker največ svojega življenja na vodi prežijo, zatorej znajo žene in možki dobro veslati. Njih čolni so izdolbena debla jagnedova. Vsaka hiša ima gotovo svoj čoln. Ilazven rib si pripravljajo za hrano tudi kruha iz kendirovih korenin, kajti poljedelstvo jim je neznano, še le v naj novejši dobi so se začeli baviti z njim. Zemljo močijo z vodo in potem sejejo malo pšenice in ječmena. A pridelek jo sploh slab, ker je zemlja slanata.
Bolj kakor s poljedelstvom se bavijo z ovčarstvom. Ovce njih imajo izvrstno volno ter so največ majhne. Razven tega imajo izvrstna goveda, malo konj in oslov; psi so redki; tudi velblodov nimajo, ker ni kraj zanje. Vsa živina so hrani s trstiko. Tarimci so sploh, kakor drugi Azijati, leni, potuhneni insumnjivi. Družbinsko življenje je kakor v drugih Turkestancih. Žena jo gospodarica hiši, ali robkinja moževa. Mož sme ženo po svoji volji spoditi in drugo vzeti, ter jih tudi po več imeti. More se oženiti za kratek čas, celo samo za nekoliko dni. Navada je v tem narodu, da hitro in glasno govore. Ko se dva Tari m ca razgovarjata, mislil bi človek, da se prepirata, kajti silno mlaskata in kričita: ,joba, joba“. Odvisni so Tarimci in Lob-norci od poglavarja kor-lanskega, kateremu tudi davek plačujejo. A povrnimo se zopet k potovanju.
Od ustja Ugen-darjevega v Tarim jo prišla karavana za jeden dan v vas Ahtarmo, največjo naselbino na vsem doljnem Tarim u in Lob-Nor u, kjer stanuje tarimski upravitelj, neki Aeljam-ahun. Ta mož ima znameniti naslov „najučenejši“, vendar je popolnem nenaobražon. Tukaj je ostal Przovalski osem dni, ker je v tej šumoviti okolici mnogo ptičev, a v bičji tigrov; vendar so jim ni posrečilo niti jednega uloviti, nego so morali kupiti od Stanovnikov tri tigrove kože. Tukaj v A h tar mi se je tudi izvelo astronomiško opazovanje o dalji in širini geografski tor so zmerila absolutna večina barometriški. Poslednja iznosi 2500! Lob-Nor zatorej leži visoko 2200' nad morskim površjem, kajti Tarim ima v svojem doljnem teku odnosno prav neznaten pad, vendar je tok precej deroč, v jedni minuti pri srednji vodi 180'.
Od Ahtarme dalje drži pot ob Tarimu, zdaj bliže, zdaj dalje od njega, ki nima v doljnem toku prave struge. Površje tal je jednako do struge ob desnem in levem bregu. Povsodi je ilov-
nata zemlja, legak pesek sto korakov od vode, kakor v sovisli pustari. Samo ozek rob z drevjem, po nekih mestih gosto bičje, močvare in jezera se vrste ob strugi na obeh straneh. Jahati na velblodih je tukaj prav težko, ker se mora plaziti zdaj skozi trnje, zdaj skozi visoko bičje, ki rani do krvi parklje velblodom, kakor železne bodlike.
„Ko smo so na plavih prepeljali čez K iik-ala-darj o“, poroča naprej Przevalski, „šli smo počasi dalje, ustavivši se pri vsaki vasi. Zaman-beg je hodil s početka vedno z nami. Ko se je osvedočil, da ničesar hudega ne mislimo, odhajal je često do bližnjih prenočišč. Stanovnikom, ki so ob našem potu stanovali, jo bilo brez dvojbe uže naprej zapovedano, da nas v vsem, česar nismo mogli sami videti, po moči zaslepe. Vrhu tega so Ta-rimci, ki niso videli še nikakili Rusov, ali o njih čuli samo lež-njive vesti, s početka pred njimi begali, kakor pred kugo. A ko so ti ljudje videli, da so nas, „drage goste“, vohunom jednako po stranskih potih s stražo vodili, morali so nas smatrati slabe ljudi, tem bolj, ker niso imeli niti pojma o našem potovanju. Kakor prej v Mongolski in Gansu (na prvem potovanji), tako je bilo tudi tukaj ua Tari mu. Na pol divji Stanovniki niso mogli umevati , da so težavo takega potovanja prebijajo, novci trosijo, in velblodi gube, samo, da se nova zemlja vidi, rastline, kože divjih zveri in druge tako reči zbirajo, kar nima po njih mnenju nikako vrednosti. Zaradi tega so legali, kolikor se je dalo, tako, da je bilo uže kar bedasto. Jedini človek, od katerega se je moglo kaj izvediti, je bil Zaman-beg. A z njim si nismo mnogo pomogli, ker ni razumeval dobro jezika tamošnjih ljudi in tudi zato ne, ker njemu niso zaupali, misleči, da je Rusom prijatelj. Za hrano so nam dajali Stanovniki ovnov, ne hoteči od nas nikakili novcev. Zatorej sem jaz poklonil 100 rubljev največjim siromakom okolo L ob-Nora. Ali na Tarimu je bilo ljudem strogo zabranjeno, novcev prejemati, in tamošnji aliun je nam poročil, da nima tukaj nobenega siromaka. Vreme je bilo ves čas našega potovanja ob Tarimu, t. j. novembra in prvo polovico decembra, izvrstno jasno in toplo. So ve, po noči je bilo zime do — 22.2 0 C., a kedar se je soluce pokazalo, rastla je toplina tako hitro, da je še lo dne 19. decembra okolo poludne prvikrat obstalo živo srebro pod ničlo. V tem času mora zmrzuiti tudi Tari m, če tudi ne popolnem. Vetrovi so bili redki in slabi; zrak je bil izvanredno suh, prenapolneu s prahom, kakor z meglo. Padavin ni bilo ni-kakih. Po pripovedavanju Stanovnikov, zapada sicer sneg okolo T a r i m a in L o b - N o ra , ali lo redko kedaj, jeden krat ali dva krat v treh, štirih zimah ; največ loži samo nekoliko dni, časih še manje. Ravno tako tudi po leti redko kedaj pride deževje11. Namesto, da so se izpremljevalci Przevalskega obrnili po najbližjem potu ob Tari m u proti Lob-Noru, krenili so proti jugozapadu od jezera in trdili, da je moči tukaj v vasi Čarhalyk laglje prezimovati. Przevalski se je moral udati, če tudi je vedel, da ga varajo.
Vas čarhalyk je nastala pred 30mi leti; tukaj so so namreč naselili prognanci iz Chotana. V 21 hišah stanuje 114 duš, ki se bavijo s poljedelstvom, in 300 vrst (jednajst dni potovanja) ju-gozapadno od Čarlialyka, leži na reci Čerčen-darja malo mestece Čerčen (Marco Polo je zove Ciarcian). Deset dni od Čerčena proti jugozapadu leži velika oaza Naj, od kodar se lehko v treh dneh dospe v mesto Kerijo, ki ima okolo 3000 Stanovnikov. Od Kerije vodi pot čez Čir o na Chotan, kije, kakor Kerija in čerčen, podložen Jakub-beku kašgarskemu {boljše: je bil). V tej okolici se nahaje precej zlata; dobiva se ga do (.50 pudov vsako leto, ali vse so mora Jakub-beku izročati. V tem predelu leže tudi razvaline treh mest Otogus-šari, (t. j., mesto Otoguševo, nekdanjega kana), potem Gas-šari, (morda od jezera Gasnor, južno od Lob-Nora), in Konje-šari, t. j., staro mesto. O vseh teh starinah sc ni moglo ničesar natančnega izvedeti.
V tem kotu Azije okolo Lob-Nora so stanovali tudi ruski staroverci. O njih se je precej izvedeti moglo. Tukaj so mislili ti ljudje najti obljubljeno deželo svojo, Bjelovodj e. Prvi oddelek, deset mož, je prišel semkaj 1. 1801. Ko so ta kraj ogledali, vrnila sta se dva njih ter pripeljala v jednem letu obilejše društvo, 160 ljudi, med njimi tudi žene in otroke. Možje so bili naoroženi s puškami na kremen; a bili so med njimi tesarji in mizarji. Med potom so lovili Rusi rib in divjih svinj ter se njimi hranili, in svojih posod in jedil niso dali nobenemu dotakniti se. Sploh so bili srčni in pridni. Nekateri izmed njih so so naselili na doljnem Tarimu pri sedanji trdnjavici, postavili si kolibic trstikovih ter tako čez zimo preživeli; drugi so ostali v Čarhalyku, kjer so si iztesali leseno hiše in cerkev, katero je nedavno neka povodenj čerčen-darja odnesla. V tem je po zimi zaradi velikih naporov mnogo ruskih konj poginilo, ker niso imeli dobre krmo. Ta nova zemlja ljudem ni bila po volji, ter so sklenili, da se bodo v domovino vrnili, kadar bode toplejše. Kinezki upravitelj turfanski, kateremu je bil takrat Lob-Nor podložen, jo zapovedal, naj se da tujcem potrebnih konj in hrane, in jeden naših drugov iz K orle, Rahmet-bej, jo izpremljal Ruse na Ušaktal (po potu med Ka-rašauom na Turfan). Potem so se vzdignili čez T u r f a n na Urumči. Kam so od tukaj odšli, ni znano, ker soje takrat unela „buna“ dunganska ter zaradi tega prestala vsaka zveza z zemljami one strani T h i a n - Š a n a.
Po šestdnevnem potovanji so vzdigne Przevalski s tremi Kazaki in pomočnikom E ki o no m prvi dan po božiči proti Altyn-tagu na lov divjih velblodov.
To pogorje Altyntag se vidi užc pri prelazu čez Airylgan, kakih 150 vrst daleč, ozka proga na obzorju. „Po utrudni jednoličnosti tarimske doline in bližnje pustare motri popotnik z veseljem pogorje, ki se vsak dan bolj pred očmi vzdiguje. Uže se
kažo pojedini vrhunci in tudi glavno doline tega pogorja. Vajeno oko vidi uže od daleč, da mora biti to ogromno gorje. Ko smo prišli v vas Čarhalyk, ležal je prod nami Altyntag, ogromen zid, kije proti jugoiztoku še višji ter se vzdiguje do meje večnega snega. Posrečilo se nam je, da smo preiskali to gorje, t. j., prav za prav njega severni rob v dalji 300 vrst od Čarha-lyka iztočno. Na vsem tem prostoru vidi sc Altyntag rob viso-čine proti strani nizke pustare Lob-Norove.
„Visočina na južni strani pogorja je najbrž najsevernejši del tibetanski gorati deželi. In to se more tudi nekako gotovo trditi, kajti domačini so nas uveravali, da se jugozapadni nastavci Al-ty n ta g o vi nepretrgoma (brez dvojbe vedno kakor rob nizke pustare) razprostirajo do Kerije in Ckotana. Proti iztoku se širi po besedah tistih ljudi prav daleč, toda Lob-norci vendar ne znajo, kje se končuje."
Ker je bilo sredi zime in premalo časa, ni bilo moči po-peti se na Altyntag ter izmeriti absolutno višino površja na južni strani pogorja, vendar misli Przevalski, da se tamkaj razprostira visočina najmanje 12.000' — 13.000' nad morjem. Vsaj sc to more razvidati iz neizmerno absolutne višine dolin na ograncih Altyntagovih. „Naši voditelji1', pravi potnik, „ki so nekoliko krat na oni strani Altyntagovi bili na lovu, so nam poročali, da je precej za Altyntagom visoka ravnica 50 vrst široka, če sc gre v Tibet po starem potu, po katerem so prej (pred dun-gansko buno) Kalmuki hodili. Za njo se vzdiguje zopet poprečno sleme, ki nima svojega posebnega imena, in na drugi strani tega pogorja vzdiguje se zopet ravnica, široka do 40 vrst, ki obiluje na močvarah. Južno od nje se vzdiguje jako visoko z večnim snegom pokrito gorje Čamontag. Obe omenjeni dolini se gubite proti iztoku za obzorjem; tistim merom se razprostranjujeti tudi oni dve paralelni pogorji. Na zapadni strani se vzdigujejo vsa tri pogorja: Altyntag, brezimeno pogorje in Čam entag, ne daleč mestu Čerčenu, v jedno z večnim snegom pokrito pogorje Tugus-daban zvano, ki so širi do Kerije in Chotana.
Gorje je sploh prav nerodovito, in tudi vode je malo tukaj; večina virov ima grenkoslano vodo. Samo v visokih dolinah in soteskah je nekaj rastlinstva najti, največ so rastline kržljave. Ravno tako neznatno je tudi životinstvo v teh predelih, malo znamenitejše jo na visoki ravnici južne strani. A podnebje na Al-tyntagu je posebno na severni strani prav hladno, čeravno malo snega pada. Po leti pogostoma dež gre, kakor lovci pripovedujejo; a tudi hudi vetrovi razsajajo.
Razven lovskih stezic sta še dva pota v teh gorah: jeden vodi od Lob-Nora v Tibet, drugi v mesto Ša-Čeu; oba sta sedaj zapuščena. Kalmuki namreč no potujojo pošlo dunganskoga ustanka nič več v Lhasso (Tibet); po potu v Ša-čeu so jo potegnili tudi neki Dungani iz Kine. Po toj poti je šel Prze-
val s ki do studenca čaglyka, dalje voditelji niso znali za pot. Ob teh potili so postavljena znamenja, (navadno kupi kamenov), po soteskah ali tudi pov drugih mestih. Najbrž vodi ta pot od Lob-Nora proti Ša-Čeuv dalje skozi Altyntag, ker drugej v bližnji pustari ni vode. „Štirideset dni (od 2G. decembra do 5. februarija), smo potovali11, pravi Przevalski, ,.ob podnožju AI-tyntagovem in po samem gorju, dobrih 500 vrst daleč, a ves ta čas smo zapazili samo jednega divjega velbloda, in še tega nismo ubili. Ali ujeli smo jednega divjega osla (kulan) in jednega jaka, (neko pleme divjega ovna). Sploh se nam ta izlet ni posrečil ter smo ta čas doživeli dosta neugodnosti. V tej veliki višini, sredi zime, ter v jako neplodni okolici, trpeli smo žejo in zimo, ki je bila često — 27 0 C. Drv je bilo prav malo, in ker tudi lov ni bil izdaten, morali smo se hraniti največ z jajci. Kjer smo stali, zdrobila so se rahla ilovnato-slana tla precej v prah, ki jo pokril na debelo vso stvari v kibitki. Mi sami sc nismo mogli po ves teden umiti ter smo bili strašno zamazani; naša obleka je bila polna prahu in perilo jo zaradi to nečistoto postalo sivorjavo.
Ko smo pri studencu č a g 1 y k u ves teden počivali tor geografsko širino in daljo opredelili, smo sklenili, da se vrnemo k Lob-Noru, ker smo želeli tam opazovati prihodnji prelet ptic. Dva naših lovcev sta sc imela vrniti v gorje, pazit na divje velblode, Katerih kože sem moral imeti o vsaki«ceni. Da ja posebno obodrim, obljubil sem njima za dvo koži 100 rubljev, kar jo, se ve da, proti navadni coni za polovico predrago. To žival jo zdaj težko dobiti; a pred 50 leti jih jo bilo v	Altyntagu	še mnogo. Ali	iztrebili
so jih lovci. Lob-uorci love	velblodov	po	leti in v jeseni.	Oni se
sicer ne podajejo navlašč na	lov, nego	jih	streljajo, kedar	jih opazijo. Sploh je ta lov prav	težaven.	Najlaglje se ustreli	velblod,
ako ga čakaš pri studencu, kamor hodi pit. Przevalski jo po izposlanih lovcih dobil nekaj kož in misli, da ti divji velblodi niso zarodniki uteklih domačih velblodov, nego, da je to zarod pravih divjih velblodov.
Prve dni meseca februarija se jo vrnil Przevalski nazaj k Lob-Noru. Tar im se izliva najprej v plitko jezero Kara-buran, ki v spomladi zaradi iztočnih in severno-iztočnih vetrov na jugo-zapadu ležeče slano močvare poplavi; a površje temu jezeru je vendar odvisno od višino vode Ta rim ovc. Pri iztoku iz K a-ra-burana je Ta rim redna reka, ali njegova voda se hitro pogubi. Vzrok temu so mnogi prekopi, po katerih Stanovniki vodo zaradi ribštva kam drugam napeljujejo. A nekoliko suši reko bližnja pustara, ki vedno bolj namakani predel stiska; dalje tudi silna vročina, ki vsako kapljico vlage posuši ter končno Tar im v svojem daljnom teku proti iztoku ovira. Borba je svršena: pustara je reko premagala, smrt življenje nadvladala. Ali šo pred svojim koncem dela liže onemogli Tar im s svojo zadnjo vodo široko in z gostim bičjem pokrito močvaro, ki je od davnih časov znana po imenu jezora lob-norskega.
„Ime Lob-N or domačinom ni znano; oni s tem priimkom označujejo ves doljnitekTarimov, a jčzero na ustju te reke imenujejo s sploh Čok-kul (t. j., veliko jezero) ali še rajše Kara-kurčin, in s tem poslednjim imenom označujejo celo dotično okrožje. — Oblika tega jezera, ali bolje močvare", popisuje Przevalski, „ima obliko nepravilne bočnice, ki je jako po-tegnena od jugo-zapada proti severo-iztoku. Največja dalja v tej meri iznaša 90 ali 100 vrst, in širino jo do 20 vrst. Tako so trdili vsaj tamošnji Stanovniki. Jaz sam sem mogel preiskati le južni in zapadni breg. Vozil sem se v čolnu do polovico vse dolžine, dalje ni bilo moči prodreti, ker je bila voda plitva in trstika pregosta. Ta rastlina raste po vsem Lob-Noru ter ostavlja samo na južni obali 1—3 vrste širok pas proste vode. Razven tega so tudi v trstju mala, prosta mesta, kakor zvezde razsejana.14
„Po besedah Stanovnikov lob-norskih je bilo jezero pred 30 leti globoče in čistejše. A kar ima Tar im manjc vode, jo jezero vedno bolj plitvo ter so jo tudi trstje pomnožilo. Tako jo trajalo 20 let, in sedaj voda v Tarimu zopet raste, ali ker za to vodo ni dostaton s trstjem obraščen prostor jezera, teče čez bregove.11
„Na ta način so jo v kratkem pokazalo mnogo vode ob južnem bregu Lob-Nor o vem. Tukaj se mogo opazovati korenine in debla tamarisk, ki so rastlo nckedaj na suhih tleh. Voda je povsodi čista in sladka. Slana jo samo tik bregov, okolo katerih leže slane močvare; tukaj ne raste nič in nje površje je podobno valovito vzburkanemu morju. Te slanače obdajejo ves Lob-Nor. Na južnem bregu so široke 8—10 vrst, ali na iztočni strani se razprostirajo po izvedbi Stanovnikov precej daleč, dokler so ne izgube v pustare. Onstran teh slanač se razprostira (vsaj sem to opazil na južnem bregu) poleg jezera ozek kos zemlje, zaraščen s tamariskami; a dalje od nje se širi s šoto pokrita ravnica, vzdi-gajoča se do podnožja Alty ntagovega. Ta ravnfcaje bila najbrž v davnih časih rob jezeru lob-norskemu, ki je takrat pokrivalo s svojo vodo vse sedanje slanače. Bilo je tedaj jezero tudi blezo bolj globoko in čisto. Iz katerih vzrokov se je začelo jezero plitviti, in če sc to perijodično ponavlja, ne morem gotovo trditi. Sploh so to osuševanje opazuje pri vseh srednje-azijskih jezorih.“
Lob-Nor začenja navadno zmrzavati meseca novembra ter se otaja zopet meseca marcija. V tej okolici stanujejo tigri, volkovi in lisice, ali tudi teh je uže malo. V spomladi tukaj vse mrgoli povodnih ptic, katere na svojem potovanji od juga na sever počivajo. Broj Stanovnikov Karakurčinov no iznaša več nego 300 duš. Bavijo sc z ovčarstvom, a drugi so začeli tudi uže žito sejati. O njih velja vso ono, kar smo prej o Tari inčih spominjali. Pr-z oval s ki piše o njih na dalje še naslednje: „Ako se potnik vozi po ozkem, prav vijugastem in ob bregovih z gostim bičjem obraščenem Tarimu, opazi lehko nekoliko čolnov pri bregu, a za njimi majhen prostor, na katerem stoji nekoliko štirivoglatiU
zabojev trstnatih. To je vas. Ali, ko Stanovniki tujca opazijo, skrijo se hitro ter preže na skrivajo skozi trstnate stene svojih stanovanj. Če opazijo, da so veslarji domači ljudje, ali, da je njih poglavar poleg, potem pridejo na breg ter pomagajo pri izbarkanju. Potnik stopi na breg ter se ozira. Povsodi močvara, trstje — drugega nič! Divje raco in gosi čopljajo tik bajtic, in v jedni teh vasi sem opazil divjo svinjo, kako so je valjala pod steno neko bajtice. Tako malo je podoben tamošnji človek človeku, da se ga celo oprezna divja žival ne boji!“
Do konca meseca marcija 1. 1877 je ostal Przevalski na Lob-Noru, potem se je vrnil ob Tarimu v Korlo, kjer se je vse zopet ponavljalo, kar se tiče nadzora. Daljno potovanje je bilo prav težavno, ker je nekaj velblodov poginulo; od Jul-dusa se je moralo užo poslati po pomoč v K ul d ž o. Semkaj je prišel slavni potnik početkom meseca julija, sicer utrujen, vendar v zavesti, da je dovršil sicer težavno ali znamenito potovanje.
„In če se nazaj ozrem“, završujo Przevalski svojoizvestje o tem potovanju, „moram priznavati, da mi je bila sreča zopet oso-bito mila, kajti, moro se trditi, da bi sc ne bilo dalo preiskati jezero lob-norsko niti jedno leto prej, niti kasnejše. Prej so Jaku lihe k ni bal Kinezov ter ne bi bil Rusom tako prijazen in bi nas morda tudi preko T hian-Šan a ne bil pustil. A sedaj se ne da na tako potovanje niti pomisliti, ker je vos Turkostan zaradi Jakub-beka (f dnč 19. maja 1. 1877 v Korli) vzbunjen.“
Przevalski jo prinesel s svojega potovanja v Petrograd zbirko <500 rastlin v 3000 eksemplarih; 85 kož scsalcev; 160 ptičjih vrst v 500 eksomplarih; 50 rib; 150 dvoživk in nad 2000 kukcev.
Na svojem tretjem potovanji v Tibet je obolel v Gučenu ter se je moral vrniti v Rusijo. Ko ozdravi, poda se zopet v srednjo Azijo.
Izvori: 1. Izvestrja Impcratorskago Goografiueskago ObSčcstva. Tom. 13.
2. Globus. Zeitschrift, fiir Lunder- und Volkcrkundc B. XXXIII. 1878.
3. Gaea. Vicrzohntcr Jahrgang 12. Ileft 1878. 4. Ausland. 1878. Nr. 20. 21. 6. Petermann’8 geograpliische Mittlieilnngen 23. B. 1877. Nr. 1, 4, 8; B. 24. 1878. Nr. 1, 12.
o slarožitnostih slovanskih.
Spisuje Fr. Hubad.
/.
Gostoljubnost v Slovanih.
Br/.o li me, brate zaboravi,
I leb i so pod noge pogazi!
Vuk, „srb. nar. pj.“ II. str: 608.
Med navadami, katere krasijo narod slovanski, stoji na prvem mestu gostoljubnost, s katero sprejemajo Slovani vsakega tujca, bodi si tega ali drugega rodu. Mnogi učenjaki so uže modrovali, od kodi izvira to svojstvo, katero nahajemo v raznih narodih po vsej zemlji v večji ali manjši meri. A vsi povdarjajo, da je nahajemo najbolje razvito v rodovih, kateri še niso stopili visoko v omiki in oliki. Poglejmo stvar nekoliko bliže. Na prvi pogled mogli bi misliti, da je res taka, ali promotrav&je bolje natanko, vidimo, da je vendar le silna razlika. Mnogi narodi, kateri so napredovali v omiki, izgubili so gostoljubnost, drugi so si jo ohranili tudi tedaj. Poslednjim smemo in moramo prištevati Slovane. Se ve, da so ne kaže gostoljubnost v omikanem narodu več takim načinom, kakor v neomikanem. Na nizki stopinji olike nahajemo razne rodove gostoljubne, akoravno kažo druge navade in običaje, temu ravno nasprotne. Raznim narodom na otocih avstralskih je vsak tujec sovražnik, vsak ga sm6 zatorej ubiti, da, njega morilec stori posebno hvale vredno delo, ker mislijo, da donašajo tujci bolezni, kakor menijo nekateri rodovi iztočne Afrike, da so tujci čarovniki. ') Nekateri divjad tujcu sicer ne strežejo po životu, a jemljo mu vse blago, katero ima pri sebi. To jo po volji bogovom ali poglavarjem, kateri si ga razdele. Tu nahajemo tudi verslc upliv, ker zahtevajo bogovi, da se opleui prišli človtk. Da je res tako, kažo Stanovniki otoka To tune. Mornarju, katerega za-neso vihar na obalo, vzemo vso, tudi tako stvari, katere divjakom
'j K. Andree, ,,Forscliung8rei8en in Arabicn und Ostafrika. Loipzig 1877." zv. II. str. 307.
Letopis 1879.
samim no mogo rabiti. A čo se odpravlja tujec zopet na odhod, darujejo mu čoln, jedi in drugih stvari, 'j
Na otocih Fidši darujejo tujca bogovom, aligasnedo, kakor na novih Hebridah. Celo svojemu rojaku, kateremu je razbila nevihta čoln in ga je vrgla na suho, ne prizanašajo. Kedor bi se usmilil takega nesrečnika, bi se pregrešil proti bogovom; ti bi ga kaznovali s smrtjo v valovih. Ravno tako je prepovedovala prazna vera na Nemškem nekedaj rešitev človeka, kateri je bil v nevarnosti, da se utopi. 2) Mislili so, da je njega nesreča kazen božja, da pošiljajo bogovi njega in blago njegovo pomorjanom v dar. Zato se je tako dolgo ohranil na Nemškem „Strandrecht“. Bila je ta pravica zelo kruta. Vsakega tujca, kateremu je razbila nevihta ladijo, smeli so zarobiti na suhem, ali vsaj ugrabiti vse, kar je bilo blaga na ladiji, ali, kar ga je vrglo morje na suho. To barbarstvo se jo dolgo ohranilo. Cerkveni in cesarski zakoni odpravili so ga počasi, ali vendar je ostalo še dolgo nekaterim deželam in njih gospodarjem kakor poseben „privilegij“. 3j
A vendar nahajemo v vseh tčh rodovih veliko gostoljubnost, čo je .prišel tujec pod streho, v šator ali v kočo. To čudno prikazen si moremo tolmačiti le s tem, da so vojevali in še vojujejo ti narodi skoraj vedno med soboj. Zato je trebalo prositi dovoljenja vsakemu, kedor je hotel potovati po deželi. Na Molukih v Alf ur ih jo moral trobiti potnik na rog, kedar je prihajal v deželo in kedar je odhajal. S tem je kazal, da pride prijatelj. Ravno tako je moral v A n gl o sak so n ih trobiti ali vsaj vpiti potnik, kateri ni šel po potu skozi gozd. Tako je zahteval zakon Withreadov. 4) A gosta, kateri je prišel pod streho, gostili so nekateri narodi na državne troške. V nekaterih nahajemo po solili posebno hišo za goste, kakor na avstralskih otocih. Na Kroti so imeli v starodavnih časih pri skupnih obedih posebna mesta, namenjena tujcem. 5) Ravno tako imajo še dandanes bogataši po nekaterih iztočnih krajih posebna poslopja za goste. ®)
A vse to velja posebno o narodih, kateri mnogo krat še niso zasedli gotovih selišč, ali vojujejo vedno med soboj, ali z drugimi. V Slovanih je stvar druga. Bili so uže od nekdaj kmetovalci, imeli so svoje polje, svoja poslopja, bojovali so so le, kedar jih
') Mariu er, ,,Touga-Archipel,“ str. 276.
'4) F. Nork, ,,Die Sitton und Gcbriiuche der Dcutsehen und ihrer Nuch-barvolker. Stuttgart 1849,“ str. 364. — Fr. Pan z or, „Beitrag zur deutsclien Mythologie. Munchen 1848 und 1855. Bd. II.“ str. 232.
3) S eh ul te, „Deutschc Reiclis- und Rechtsgeschiclite,l< str. 434.
4) W. Wachsmuth. „Europaisehe Sittengeschichte. Leipzig 1831. II,'1 str. 209.
5) S c h o e m a n n, „Griochisehe Altertiimer. Berlin 1871—1873, I.“ 327. Klaprotb, ,,Rciae in den KaukaBUs und uach Georgien, Halle und Berlin 1812 — 1814. 11.“ str. CIO,
je napadal sovražnik, da si branijo svoje imetje. Zato nahajemo v ljubezni do miru še poseben vzrok, kateri stavi njih gostoljubnost nad gostoljubnost drugih narodov. A sicer je uplivalo na razvitje tega lepega svojstva se ve, tudi pomanjkanje vsake naprave za tujce. Kedor je potoval, bodi si trgovec ali drug človek, ni našel na potu krčme, kjer bi bil počival za plačilo.
Da je gostoljubnost slovanska res dika narodova, pričajo nam uže najstarejši pisatelji. Bizantinski carMavrikij pravi: „Tuj-cem so gostoljubni. Prijazno jih vodijo iz kraja do kraja, kamor jim je treba iti. če se pripeti komu kaka nesreča po nemarnosti onega, kateri ga je sprejel, začne boj proti njemu oni, kateri mu je privedel gosta, ker misli, da je pobožna dolžnost osveta za tujca.“
Ravno tako pripoveduje Helmold:2) „Po končani službi božji nas je prosil Pfibislav, naj počastimo s svojim prihodom njega hišo, nekoliko oddaljeno. Sprejel nas je z velikim veseljem, napravil nam sijajen obed. Nad dvajset jedi so nam donesli na mizo. Tli sem spoznal po svoji skušnji, o čemer sem čul prej le praviti, da ni gostoljubuejšega naroda od Slovanov. Pri nabiranji gostov so vsi jednako marljivi in prijazni, tako, da ni treba nobenemu iskati gostoprimstva. Kar si pridobe s kmetovanjem, z ribarstvom, z lovom, vse porabijo za gostoljubnost. Kolikor več potrosi kedo o tem, toliko boljo ga čislajo. Da, marsikaterega izmed njih nažene to do tatvine in do plena. Taka zločinstva niso velika, vsak jih izgovarja z gostoljubnostjo. Po slovanski navadi razdelujejo gostom po dnevi, kar nakradejo po noči. A če zasačijo koga, da je spodil tujega gosta, menijo, da mu smejo požgati hišo in imetje. Vsi mislijo, da je neslaven, da je vreden zaničevanja, kedor ne sprejme gosta po svoji moči.“
Tako so kovali v zvezde uže stari pisatelji slovansko gostoljubnost. Helmold pravi menda preveč, ker ni poznal zadružnega življenja slovanskega. On je mislil na tatvino, kjer je po slovanski upravi ni bilo.3) V zadrugi je stvar inača, kakor tamo, kjer ima vsak svoje gotovo posestvo. Ali še dandanašnji ne najdemo potopisca ali sicer drugega opisovatelja kakega plemena slovanskega, kateri bi sc ne čudil gostoljubnosti slovanski. Da to svojstvo nima vzroka le v potrebi potnikovi, da ni urojeno le narodom na nizki stopinji omike, da ne izvira iz radovednosti, ker vedo pri-
•) „2tQarsyix6v1“ 11. 5.
2) ,,Chroniea Slavorum," I. 82. Primeri II. 12. Prim. AdamaB romskega (Adam von Bremen), ,,histor. ecclcsiac“ II. 12.
■') Zato čitamo tudi v „Vita S. Ottonia“ II. 20 : „Taota vero fides et so-cietas est inter eos, ut furtorum et fraudium penitus inexperti (sint).*1 Životopisee sv. Otona jc spoznal Slovane bolje, on pravi, da niso poznali tatvine; zato še dandanes nekateri rodovi slovanski ne poznajo kljue&nie, vse imajo odprto, ker so ui bati tatov.
povedovati tujci mnogo novic, kako sc godi po sveti i. t. d., kaže nam ves značaj slovanski. Bili so n. pr. tudi zelo ljubcznjivi in prijazni z zarobljenci. Ljubezen do bližnjega in usmiljenje do reveža, kateri tava po sveti, bil je menda in je še glavni vzrok gostoljubnosti. Zadružna uprava slovanska, po kateri ima vsak ud rodovino tisto pravico, provzrokovala je, da med njimi ni bilo beračev, revežev. Vsakdo je bil posestnik v z&drugi. Gotovo sc je smilil zatorej Slovanu vsak človek, kateri jc potoval po sveti, ter ni imel kraja, kamor bi položil glavo. Dobro in milo srce ganilo je zategadelj vsakega, da postreže tujcu, kateri pride k njemu v hišo.
Ta navada se je ohranila do današnjega dne v vseh rodovih slovanskih. Primor navesti bi mogli na tisuče, ali zadostujejo naj nekateri.1) Medakovič pravi: „Još jc uzvišeniji i plemonitiji karakter Črnogorca, kad prima n nevolji čovjeka pod svoj krov. Svakojem nevoljniku otvorena su vrata u svakojem domu svakojeg Črnogorca. Nije ta duševna vrlina i ljudska milost samo za brata Črnogorca, več za svakojeg brata riščanina pa i za samog turčina. Negledase, kojejevjere i narodnosti, več se gleda kakva je ljudska nevolja. Dogadjalo se, da su Črnogorci kakvog krivca gonili, da ga ubiju, a ovaj se dočepa da u čiju kuču umakne, onda je krivac u sigurnosti i više ga niko tači nesmije. Ovo je ne samo za ur-nogorca več isto tako i za Turčina, pa ako je Turčin krvnik črnogorski i čeraju ga Črnogorci pa pobježe u dom Črnogorca, 011 je tad spasio svoj život. Dok je ovaj nevoljnik utekao pod krov Črnogorca, domačin odina pod orožjem izlazi pred kuču i motri na one Črnogorce, koji bježečega gone, pak če jim, pošto se pri-maknu reči: „On jo pod moijem krovom, i dok jo u mojemu domu, preko meno živa, nemože mu niko ništa učinit; ako ga mislite ubit, prije mene pak njega.11 Nema te vlasti niti sile, koja če primorati Črnogorca, da izda čovjeka izpod svojega krova; nema ni blaga, koje bi ga zaslijepilo ili prevlastilo, da pogazi ovaj amanet, ovu naslijedjenu vrlinu svojih pradjedova. 2) Jeli čovjek jednom ijo so i hljeb sa Črnogorcem, onda su oni brača i blizki drugovi. Kao što svakoga nesrečnika, tako prima Crnogorac pod svoj krov sva-koga uskoka, te ga čuva kao svoga rodjenog u svojemu domu: a kad se uskoku ukaže zgoda i dobije volja da ide, Crnogorac če
') Gl. Dr. V. Bogi š i <5, ,, Pravni običaji kod Slovena. V književniku, časopisu zn jezik i povjest hrvatsku i srbsku. U Zagrebu 18GG. (Godina treča),“ Btr. 437 iu duljo.
2) Gost v hiši svojega prijatelja je bil tudi varen prod preganjanjem zaradi zločina. Hudodelci so se skrivali pri svojih sosedih, pod streho njih bo bili varni. Tem neprilikam niso mogli priti v okom. Vladika Peter II. 'je dal zatorej zažgati hišo, v kateri se je skrival kak hudodelec, da je ustavil na ta način zlorabo gostoljubnosti Gl. G. Frilloy in Jovan V 1 ah o v i č, ,,le Montenčgro contrmpornin, Pariš 1876“, str. 225,
gca pratiti i čuvati od svake napasti. Stojno uskok koliko mu drago u domu Črnogorca, nigda mu ovaj neče reči da odlazi, uiti tražiti kakve naknade, što jo užio kod njega."
V vseh Slovanih nahajemo isto razmero. Ivedar pride gost, pozdravljajo ga veseli, poslužijo mu z vsem, kar imajo. Po nekaterih krajih, u. pr. v Hercegovini, domači 110 pijo vina in rakije, samo, da mogo gostiti došlecev. „Što bog i kuča da i što se na-mjeri“, vse jo le za gosta. Domačin in domačica se izpričavata gostu, če mu ponujata tudi najboljših in najobilnejših jedil: ,,Oprostite mi, nije kako so hoče, nego kako se može.“ Ali gost je tudi velika čast vsej hiši. Ako se ljudje rugajo komu, govore: „Nikad ti u godini dana ne bude jednom musafer u kuči.“ A čo hočejo hvaliti dom, pravijo: „Ne diraj u tu kuču, ona jo vazda musa-ferska kuča bil'a.“
Največja sramota bi bila vsej hiši. ako bi pustili oditi gosta negostovanega. Po nekaterih krajih sprejemajo gosta kaj slovesno. Napijajo mu iz čaše, pripravljene za tako slovesnosti, na kateri nahajemo mnogo krat napis:
,,Dobro došli gosti mili,
U zdravijo je izkapili !’*
Ko jo gost v hiši, 110 treba mu skrbeti o ničemer. Oskrbč mu konja, posuše mu obleko in mu store vse, kar bi po krčmah niti za novco ne mogel dobiti. V Bolgarih okolo Ljoskovca odda došlec gospodarju celo svoje novce, da mu jih hrani, dokler je pri njem.
V Črnogorcih podajo domačin došlecu roko, napija mu in naznanja s tem, da ga sprejema v svojo vrsto. Kedar odhaje gost, prosijo ga domačini, naj ustreli s puško, da nazuanja sosedom, da je zadovoljen s sprejemom.
Taka dobrodušnost se kaže tudi v vsem drugem življenji. Rad pomore sosed sosedu pri delu, v nesreči, kakor le more. Da, celo država je gostoljubna. Skadarski paša Mahmut Bušatlija pridrl jo bil leta 1785 s silno vojsko v Črno goro. Došel je celo v Cetinje, popalil jo vso in storil silno škode. Posled dveh let se zameri paša svojemu sultanu, kateri pošlje veliko vojsko proti njemu. Zato vpraša Mahmut kneza črnogorskega Petra I., ali bi mu dal zavetja. Vladika mu odgovori, da so domovi siromašni v Črnogorcih odprti vsem nesrečnikom brez razlike, da more priti zatorej paša slobodno k njemu, ker velja na črni gori zakon, da pomogo vsakemu v nesreči. Mahmut spravi zategadelj vso svojo dragocenosti na črno goro in jih odda vladiki na „amauot“, t. j. v varstvo. Ko premaga paša vojsko sultanovo, vrno mu knez vso dragocenosti.
Ali Črnogorci ne sprejemajo le tujca radi pod svojo streho in ga pogostujejo, tudi pomagajo mu radi v nesreči. Če pogori kedo, pomogo mu sosedje z novci in z rokami. Če mu pokradejo
živino, čo mora platiti „krv“ za ubitega Človeka, pomaga mu bratstvo kolikor le more. To imenujejo „poplata“. ') Zato ne po-menja glagol „poplatiti“ samo „plačati“, ampak tudi, „darovati“. Tildi poje narodna pesem: „Poplatiše sužnja nevoljnoga“. Dobrosrčnost kaže se o vsaki priliki. Seljaci se ravnajo med soboj po geslu: „Ja tebi danas, a ti meni sutra.“ To nam kaže prav lepo „pomoč“ in „m6ba“. Kedar treba seljaku delovcev za svoja dela, a jih sam nima dosta, naprosi sosedov in prijateljev, da mu pomogo s pogojem , da pomaga tudi on, kedar jim bodo treba. Ali pri tem ne štejejo strogo pomagačev. Komur treba 15 delovcev, no more jih poslati n. pr. svojemu prijatelju več, kakor šest, vondar se pobotata tudi o tem.
„Moba“ je tudi pomoč, toda razlikuje se od nje, da prihaje na „mobo“ veliko več pomagačev in da jo sklicujejo le tedaj, kedar je mnogo dela na jeden krat, kateremu tudi velika zadruga ni kos. Sklicujejo jo na košnjo, na žetev, na „plastidbu“ (na spravljanje pokošenega sena). Tedaj se zbere po 20 do 30, v srednji Hercegovini celo po 60 do 70 fantov in deklet. Plače ne zahtevajo pomagači, samo pogostiti jili mora gospodar dobro. Delovci prihajejo oblečeni kakor na kak praznik. Po dokončanem delu so goste, plešo in povajo do trdo noči. Primerjati bi mogli temu na Slovenskem prostovoljne pomagače, kateri pomagajo spravljati proso, obrezovati repo, ličiti koruzo i. t. d. Vendar, najlepše so kaže „pomoč“ in „moba“, kedar prihajejo ljudje pomagat ubožcem. Zbero se ljudje in zorjojo njivo onemu, kateri nima svoje živine za delo, devojke se zbirajo po zimi po hišah, kjer ni dosta ženskih, da bi naprele potrebno preje za dom i. t. d.
O gostoljubnosti kažo daljo najbolje pregovor: ,.Težko ti kuči, u koju gosti ne dolazc.“
O Srbih pripoveduje V u k („Rj.“ s. v. krčma): „Krčem dosedaj na Srbskem, po Bosni in Hercegovini ni drugod, kakor po mestih, po planinah, kjer ni vasi, in ob rekah. Kedor potuje, prenoči v selu, kjer ga prehiti noč. Ustavi se pred prvo hišo in vpraša, ali moro prenočiti. Gospodar ali gospodinja ga sprejme vesela ali mu reče, da ne moro, ker nima somi za konja ali kaj drugega, in mu pove, v kateri hiši moro dobiti potrebnega. Če jih pride vsa družina, razdele so po hišah.“
„Vsak gospodar sprejmo gosta, čo nima vina ali rakijo, da bi ga pogostil, izposodi si potrebnih reči od soseda ali prijatelja. Po hišah, kjer stanujejo imoviti ljudje, imajo gostov skoraj vsak dan: danes pride pop, drugi dan kak kalugjer, tretji kedo drug. Nekateri bogovi po Bosni imajo posebno poslopje poleg hišo, namenjeno gostom. Tu more ostati gost, kolikor časa hočo, ne treba mu platiti niti zase, niti za konja, niti za hlapca. Kedar odliaje, pokloni slugam kako darilo.11
') Gl. Vuk, ,,Rječnik,“ s. v.
Dalje opisuje Bogišič gostoljubnost rusko. Po ruskih narodnih pesmah nahajomo često običaje, katerih se mora držati gost, ki hoče uživati gostovskega prava. Ves obred spoznavamo v naslednjih vrsticah:
„Molodoj Solovej synft Budimirovičfi,
Spasovu obrazu molitsja,
Vladimiru knjazu klanjataja,
«	Knjaginjž	Apraksevnoj	vu osobicu/1
(Kirša Danilov, 5.)
Stopivši v hišo moli zatorej pred „spasovim obrazom" (sliko spasiteljevo) in so klanja gospodarju in gospodinji. Ta obred mu daje vse pravice gostove; kedor bi se mu ognil, bi žalil hišo.
Gospodar pozdravlja prišleca z raznimi pozdravi, da bi mu pokazal, kako mil muje njega prihod. Imenuje ga „dragega gosta11, prosi ga oproščenja, da ga ne sprejme tako lepo in sijajno, kakor bi ga hotel, akoravno stori vse, kar mu je moči.
Posadi ga za mizo na častuo mesto in donaša jedi in pijače. Vse, kar mu doneso na mizo, imenujejo „hljeb-so“, zato, ker je navada, še danes, da ponujajo došlecu najprej kruha in soli. Tudi donašajo še sedaj vsakemu novemu namestniku cesarskemu, kedar pride na svoje mesto, kruha in soli, v znameuje gostoprimstva. Ravno tako delajo samemu carju, kedar pride v deželo ali v mesto. V granitni Palati v Moskvi in v Eremitagi v P et erburgu je na stotine zlatih in srebrnih krožnikov in solnic, na katerih so prinesli carju poslaniki raznih dežel in mest ,,hljeb-so“.
Zato imenujejo Rusi še sedaj gostoljubnost, „hlčbosolčstvo.“ Jednako imenujejo tudi Srbi človeka, s katerim so jeli kruh in sol, „solojednika“ ali „soiljebnika11. ')
Sol in kruh rabi ljudem od nekedaj za glavno jed, zato ste obo reči vsem narodom v izredni časti. Rimski povestničar Tacit2) pripoveduje n. pr. o strašni vojski v Hormundurih in Chat tih zaradi slane reke, iz katere so dobivali sol s tem, da so ulivali vodo na ogenj. Mislili so namreč, da so kraji, kjer teče slana voda, nebu najbližji in da uslišujejo bogovi molitev človeško na takih krajih najrajši (eos maxime locos propinquare coelo, pre-cesque mortalium a deis nusquam propius audiri). Kedar odhaje gost, prosijo ga Rusi, naj ne raznaša slabega glasa o hiši.
Gostoljubnost narodova so kaže posebno revežem. Berači in sleparji menda ne žive nikjer tako dobro, kakor na Ruskem. Zato je tudi opravičen izrek: „Na Rusi ešte otugoloda (glada = lakote) nikto no umiralft11. „lIljeb-so“ jo na ltuskem tako stara navada, da ja pošiljajo prijatelji in znanci pri vsaki priliki, tudi, ako je kedo promenil samo svoje stanovanje i. t. d.
') Gl. Vuk, j^iječnik," s. v.
2)	Taci tu s, ?,ann. XIII. “ 57.
Velikoruski scljaci, oddaljeni od mest, mislijo še sedaj, da je greh, vzeti novcev od gosta. Po njih misli je dolžnost vsakemu, da pogosti tujca s tem, kar je Bog poslal.
A gostoljubnost nahajemo tudi v Slovanih polarnega morja. Nesrečnike, katerim je razbila nevihta ladijo, sprejemajo ljudje po bratski, da, gostoljubnost velja tudi mrtvecem. Kedor najde mrtveca, mora ga pokopati, če bi s tem izgubil tudi mnogo časa in priliko za najboljši lov. To je vredno, da se spominja, ker je vse leto jedva kakih šest tednov ugodnih lovu. A še tedaj je mnogo krat grdo vreme, tako, da ostaje ugodnih dni časih jedva po dvajset. V tem si mora pribaviti marsikatera družina hrane za vse leto. ')
O Lipo vanih, naseljencih ruskih v Bu kovini, pravijo, da niso'gostoljubni, da no sprejemajo radi tujca ali gosta v svoje hiše, ali ti so razkolnici in mislijo, da so nečisti vsi oni, kateri niso njih včre; zato moremo umeti, zakaj ne vidijo radi gosta. V lepem svitu sc kaže tudi gostoljubnost v dalmatinskih Mor lakih. O tem rodu pripovedujejo potniki marsikako slabo, ker ne poznajo njega izvirnega slovanskega značaja. Morlak je rojen gostoljub, rad odpira tujcem svojo hišo, gosti jih, kolikor najbolje more, plačila neče za svojo postrežbo. To svojstvo ima no le bogatin, ampak tudi siromak. Bogatin pripravlja gostu jagnje, siromak ponuja kokoš, mleka, sat medu, ali kaj drugega. , 1’o r t i s pravi na strani 55 svojega potovanja po Dalmaciji: „Do1der živim, ne zabim srčnega gostenja, s katerim me je počastil vojevoda Pervan iz Kokoriča. Bil sem prijatelj nekemu njegovemu sorodniku. Poslal mi je obleke in vodnikov naproti; v nekaterih dnevih, kedar sem bil pri njem, mi je pokazal izvrstno svojo gostoljubnost, svojega sina je poslal z menoj do Neretve, akoravno je oddaljena od njega hiše dober dan hoda. Dal mi je jedi soboj, a ni hotel niti krajcarja za to. Ko sem odhajal, izpremljal me je gospodar z vso družino, še po slovesu se ni vrnil, gledal je za menoj, dokler me je mogel videti. Ta prijaznost vzbudila mi je v srcu čuvstvo, katerega nisem čutil nikdar, ko sem potoval po Italiji.'1
Gostoljubnost se kaže tudi po narodnih poslovicah. V Čela-kovskega zbirki jih nahajemo polnih šest strani;3) Čehi in Po-Ijaci pravijo: „Host do domu, buh do domu“, a Rusi: „Česti priložena (gostju), a otu ubytky bogii izbavilu.“ Kedar pride gost, žive bolje v hiši, kakor navadno; zato pravijo Srbi: „l)ogje gost, pa razori post“; zaradi tega se celo ne postijo, kedar treba častiti prišleca.
') Erman, ,,Arcbiv V.“ 588.
Q) Gl. S. Ljubic, ,,Narodni običaji kod Vlahah u Dalmaciji. U Zadru 184fi‘‘, str. It5. Prim. Mcnin, II costumc di tutte lo nazioni,“ str. 728.
3)	Fr. L. Čelakovsky, „Mudroslovi narodu slovauskcho ve ptislovich, v Praze, 1852,“ str. 413 — 418.
Ali v prislovicah nahajemo tudi takih, katere ne kažo ravno veselja o gostih. V Srbih in v drugih rodovih čujemo: „VeseI gost. a žalosten gospodar”; ali: ,Gost mrzi na gosta, _a domačin na obadva4, ali: ,Najmilijeg gosta, tri dana, je dosta4, in jednakih na stotine. To ne govori proti gostoljubnosti, ampak le proti onim, kateri tudi tu ne poznavajo mere. Ni treba misliti tu s Gela-kovskim (gl. str. 415) na to, daje začela ginevati gostoljubnost. Ako le pomislimo razliko med gostom, kateri pride po opravkih, ostaje toliko časa, kolikor mu treba, da si počijo, da izvrši svoja opravila, in mislimo si gosta, kateri samo lenuši po svetu, lenko uinemo, zakaj je narod stvaril tudi takih prislovic. A da pripisujejo gostu mnogo krat tudi v šali, kar so ne tiče njega, nam pričuje porogljiva pesmica srbska:
,,Sedam kuca jednu kozu muze,
Još ee (h)vale, da se dobro (h)ranc:
Da im nije mloge gostinice,
Od sira bi euprije zidali,
Na siruci b’ vodenice mljele. “
(Vuk, „Rj.<4 s. v. gostiniea.)
11.
Božja sodba.
Bog pomaga nedolžniku, mislili so pogani, verujejo kristijani. Zato nahajemo v poganstvu in v kristijanstvu srednjega veka čudnih navad, in običajev, po katerih so skušali izpoznavati nedolžnost ali krivico zatoženčevo. Nedolžnost ima veliko moč, celo čuda dela Bog, da varuje nedolžnika, iz očitne nevarnosti, mislijo mnogi še sedaj, ga reši 13og. Če skoči nedolžnih v vodo, ne utone, če utakno roki v vrelo vodo, ne speče sc, v boju ga sovražnik no premore, ako dela vse le zato, da dokaže svojo nedolžnost. Po misli indijski more narediti otrok kroglo iz votic, po misli slovenski imajo nedolžni mladenči oblast nad zmijami, gnati jih mogo, Kamor hočejo, da, ubraniti se jim ne mogo, če jih hočejo tudi usmrtiti, 'j Bog ustavlja celo prirodino moči, da varuje nedolžnika.
To in jednake misli so napotile razne narode uže zgodaj, da so skušali izpoznavati krivičnika por azilih skušnjah („očiste44) ali po božji sodbi. Obtoženec je moral prijemati ali nositi razbeljeno železo v rokah, moral je hoditi po žarečih lemežih, metali so ga v vodo, sezati jo moral v vrelo vodo, ali bojevati se
*) Jagid, „Arcbiv fiir alav. Philologie" II. 439.
mu je bilo s toži tel jem, da dokaže, jo li kriv ali ne. Kedor se ni opekel, kogar ni požrla voda, kogar ni premogel nasprotnik, bil jo nedolžen.
Uže v svetem pismu beremo takošno zapoved. V četrti knjigi Mojzovi (5. 12—18) stoji zapisano: „Če jo komu žena nezvesta in jo mož ljubosumen, a jej ne moro dokazati, da jo grešila z drugim možem, naj jo pelje pred duhovnika. Zanjo naj prinaša v dar deseti del jednega efa ječmenovo moko. Ali na moko naj ne zliva olja, uiti naj no sfpljo kadila nanjo, kajti to jo dar ljubosumnosti, dar premišljevanja, da se najde pregreha. Duhovnik naj jo pripelje (na svetišče) in naj jo postavi prod Jehovo; naj vzame posvečeno vode v lončeni posodi, in prahu, kateri leži na tloh v stanovanji, in naj ga vrže v vodo. Potem naj postavi ženo pred Jehovo, naj jej odkrije glavo iu naj jej dene na roki dar premišljevanja, ki je dar ljubosumnosti, in v roki duhovnikovi bodi voda kletve. Na to naj zaklinja duhovnik ženo, naj jej ne škoduje grenka voda kletvo, ako ni grešila; a če jo grešila in so jo one-čistila z drugim, naj jo stori Jehova kletvo iu prisego vsemu narodu, ledija naj so jej posuše in trebuh naj so jej napihuje. Iu žena naj odgovarja: amen! amen! “ Na t'o je zapisal duhovnik kletvo na listič in jo izbrisal z grenko vodo, in jo dal ženi piti vode. Potom vzame dar iz rok ženinih, darujo jedno pest, jo sežge na oltarji in žena jo morala spiti vodo.
Tedaj se bodo spolnila kletva nad njo, če so jo spozabila res, ali, čo jo nedolžna, no bode jej škodila voda, ampak rodovita bode.
Boj Davidov z Golij atom jo tudi le ,božja sodba1, s pomočjo božjo premaga mali fantič orjaka.
Od todi nahajemo kasnejše tudi v legendah mnogo jodnacih primer. Tako pripoveduje H er ma n do Valencie n nes (iz XIII. veka) v životopisu Marije device: ') „IIči Abramova je bila noseča od duha „drevesa življenja", katero jo usadil Bog na Abramov vrt. Iz lesa tega drevesa naj bi stesali nekedaj križ Izveličarju. Ko opazi oča, da je „trudna“, bil jo zelo hud. Toda ona mu dokaže svojo nedolžnost s tom, da gre skozi ogenj gola do srajce. Plamen jej ni škodil, nego promenil sc jo v dchtdčo rožice.“ Jodnacih primer imamo še mnogo po legendah.
V Grkih nahajemo tisti običaj. V S of o klej e vi „ Antigoni" (v. 264—267) pravi stražnik, kateri je varoval truplo P oljni ko vo, da bi ga no pokopal kodo, „da jo pripravljen on in njega tovariši pobirati z rokami razbeljeno železo, iti skozi ogenj in slovesno priseči bogovom, da niso potrosili niti sami trupla s prstjo, niti ne vedo, kedo jo to storil."
Boginja Gč (Zemlja) jo imela slaven tempelj v Kratili (Krathis) v Ah a ji. Svečenice nje moglo so biti le žene, katero
*) Gl. „HiBtoire litčraire de la France", 18. 834.
so se udale v svojem življenji jednemu samemu možu. Pavz a ni j (VII. 25. 13) pripoveduje zatorej, da so morale piti žene, katere so hotelo biti svečenice v tem svetišči, bikovo krvi, o kateri so mislili Grki, da usmrti vsakega, kedor jo pije, če no govori resni e.
Na Siciliji, blizo mestu P ali ki, so bili žvepleni studenci, sveti bogovom P ali k o m. Tamo so Grki slovesno prisezali, ali, kedor jo hotel prisezati, se ni smel dotekniti nekaj časa prej ženske, ni smel jesti nekaterih jedi i. t. d. Kedar je prisezal, stopal je kraj studenca, da se jo dotikal robu. Na to mu jo čital svečenik prisego in prisezalec je moral govoriti za njim. Kedor je prisezal po krivem, oslčpel je na hip ali jo umrl takoj. Drugi pisatelji pripovedujejo, *) da so zapisavali prisego na deskico, katero so metali v vodo. Če je govoril zatoženec resnico, plavala je de-skica po vodi, če no, utonila je, a prisezalca jo zgrabil ogenj, da je zgorel.
Achillcs Ta ti us („do amor. Clitophon.“ VIII, 12) pripo\e-dujo tako o studencu pri Efezu: „če dolže kako žensko, da se je pregrešila, mora stopiti v studenec in so umivati. Voda jo plitva in seza nad meča. Kedor je hotel prisezati, zapisal je prisego na pisno deskico, jo je zavezal po šegi tedanji z vrvico in si jo obesil okolo vratu. Na to jo stopil v vodo; če je prisezal pravično, ostala je voda mirna, če ne, naraščala jo tako dolgo, da mu je narasla do vrata, in da je potopila tudi deskico."
A E u s t a t h i u s (Ismene, VII.) poroča o studencu pri Efezu, da jo voda ostajala čista, če je stopila vanjo devica, ali če je bilo izgubilo dekletce svoje devištvo, skalila se je.
V Arkadiji, blizo mesta Nonakris, je bil studonec Styx. Kedor jo prisčzal po krivem in je pil njega vode, je umrl takoj, le oni je ostajal živ, kateri je prisezal pravično. Herodot (IV. 5.) pripoveduje, kako se je začel rod Skythov. Dežela, kjer so bivali kasnejše, bila je pusta, ni bilo živo dušo tamo. Narodi se v nji prvi Skyth, Targitaos. Oča mu je bil Zen, mati hči reke Bo ris tli ena. Targitaos je imel tri sinove, Lipo k sni da, Ar-poksaida m Ko lak saida. Ko so vladali še vsi trije, pade z nebes zlat plug, zlat jarem, zlata bojna sekira in zlata čaša Starejši brat hoče prvi pobrati to stvari, ali opeče se, srednji poskusi drugi, ali opeče so tudi, a tretji pobero vso brez kvara. Starejša prepustita zatorej mlajšemu kraljestvo. •
Poznali so božjo sodbo tudi Rimljani, a rabilo so jim očiste navadno le za robove, no za oproščence. „Acron a d Horatii epistolas" I. 10 (Go s n er str. 521) pravi: „čo sumnijo, da so ukrali robovi kaj, vodijo jih k svečeniku; ta da vsakemu kosec kruha, kateri je zagovorjen (carmiue infectus). Ko ga snedo, zv6
*) Stephanus byzantinus, s, v. naliHtj.
se, kedo je tat.“ Fo čem so spoznavali hudodelca, nam ne pripoveduje, ali misliti smemo, da so menili tisto, kakor v srednjem veku Germani, kateri so mislili, da so mora zadaviti zločinec nad grižljejem blagoslovljenega kruha.
Bogovi grški in rimski so prisezali pri vodi podzemeljsko reko Styxove. Kedor bi bil prisegel po krivem, ležati bi bil moral veliko letino dobo mrtev, a po vzbujenji bi moral živeti še dovet let prognan iz družbe drugih bogov.
Ko so tožili v Iiimu svečenico Vestiuo T učijo (Tuccia), da jo prelomila prisego deviStva, opravičila se je s tem, da je prinesla vode v situ iz Tibero iu jo je zlila višjim duhovnikom pred noge.
Tudi v bizantinskem carstvu je bila navadna božja sodba, posebno po razbeljenem železu. Georgius A kr o poli ta (c. 50) pravi o carju Mihailu: „Ker ti ni moči dokazati po svedokih, moraš dokazovati resnico po razbeljenem železu" (tm /ivč^m zr/v aXriO-iinf n«QuazriataO-aC).
Da je služil narodom dvoboj o božji sodbi, je znano; mnogo prilik bi mogli navesti o Davidu, o bojih grških in rimljanskih, o vojskah nemških in slovanskih.
A posebno razširila se jo božja sodba v srednjem veku. Najstarejšo pričo iz teh časov nahajemo v Gregoriju Turskem: ') „Arijausk in katolišk duhovnik11, pripoveduje, „stase pričkala overi." Naposled reče zadnji: „Kaj se mučiva z dolgim pravdanjem, z dejanjem poskusiva, kaj je pravo, zakuriva pod kotlom, vrziva prstan v vrelo vddo, in kedor ga potegne iz vode, on ima pravico, nasprotnik se mora udati njega mnenju. Arijanu jo bilo po volji, dogovorita sc zatorej, da poskusita božjo sodbo drugo jutro. A po noči se začenja bati katoličan; zjutraj vstane iu si namaže roki z oljem in drugimi mazili. Ob tretji uri prideta na trg, ljudje privro od vseh strani, zakurijo, postavijo kotel na ogenj, voda začne vrčti, iu vržejo prstan v vodo. Najprej povabi dijakon krivoverca, naj zagrabi prstan, ali ta ga zavrne: „Ti si nasvetoval poskušnjo, ti moraš iskati prvi prstana." Trepetaje zaviše dijakon rokave. Toda, ko zapazi nasprotnik, da ima namazani roki, zavpije: „Rabil ti jo pripomoček, tvoja poskušnja ne velja nič!“ V tem hipu pride mimo drug katoliški duhovnik iz Raveno, Jacint (Jacintus^ in vpraša, o čem se pričkata. Jedva zve o čem, potegne roko iz obleko iu utakne desnico v kotel. Prstan je bil zelo legak in droban, vroča voda gaje gonila sem ter tija, kakor veter plove. Dolgo ga jo iskal in lovil, a še le poslod jedne uro ga ujame. V tem so kurili vedno pod kotlom, da je voda boljo vrela. Ko potegne dijakon roko iz kropa, ni se mu znala nikakova opeklina, pravil jo celo, da je bila voda na dnu mrzla, le od zgoraj je bila mlačna. Krivoverec, osupnen, reče: „Tudi meni bodo pomagala vera“ in utakne roko v vrelo vodo. Ali jedva se jo poto-
J) Gregor von Tours ()tniracul. lib, 1. c. 81.“
pila roka v vodi, se je opekel tako strašno, da mu je padlo vse meso od kosti. Tako je bila končana „pravda.“ To se je zgodilo v gornji Italiji v šestem veku.
Leta 859 so tožili kralja Lotharja ženo Thietbergo, da ni ostala zvesta svojemu možu; zato ponudi ona dokaz svoje Čistosti po božji sodbi. A ker je veljalo pravo, da ženskim ni treba dokazovati samim, ampak mogo voliti tudi namestnika moža, dokazal je nje sluga, da je bila tožba le obrekovanje. Posebno razširjena jo bila in jo menda šo v današnjih dneh božja sodba po Indiji.
O Slovanih so mislili nekedaj učenjaki nemški, da niso poznali božje sodbe, ker pravi Hel m ol d („Chronicon Slavorum“ I. 83. Leibniz, p. 608): ,,Slovanom (krščenim) niso dopuščali prisezati pri drevesih, studencih in pri kamenju, obtožence so dajali duhovnikom, da jih skušajo z železom (razbeljenim) ali z lemeži (zare-čimi).“ Ali od tedaj se razširja poznanje naroda slovanskega silno hitro. Angleži in Francozi se zanimajo zlasti za vse posebnosti slovanske, na Nemškem so se začeli pečati od nekdaj učenjaki resno z bližnjim narodom slovanskim. Razna društva v Meklen-burgu, v Pomoraniji, na Pruskem, po Poznanskem in Šlezijskem bavijo sc uže silno dolgo uspešno s starožituostimi onih pokrajin. Ta društva priznavajo radovoljno, da so bivali nekedaj Slovani po teh pokrajinah. Nemški učenjaki sami so dokazali, n. pr., da so vso pripovesti o nekedanjih Nemcih na otoku Ranu (Riigen) le pravljice. Leta 1868 je preiskaval poseben odbor razvaline na otoku in dokazal jo jasno, da no nahajo ni najmanjšega vzroka, da bi mogel pripisavati razvaline nemškemu narodu. Vso to jo prav veselo znamenje. Kaže nam, da je obilica učenjakov nepristranska, katera išče lo resnico in jo priznava tudi povsodi, kjer jo najde. Da, mnogi so uže očitali svojim rojakom, da se pečajo bolje z narodi afrikanskimi in azijskimi, da se uče jezikov divjih ndrodov, a zanemarjajo svoje bližnje sosede. I)a je reč res taka, je gotovo, ali poglejmo tudi mi, kako delamo Slovani; koliko jih je Slovanov, kateri poznajo Slovanstvo le nekoliko bolje na tanko, kedo izmed nas sme reči, da pozna svoje brato, drugo rodove slovanske, lo nekoliko bolje, da pozna njih povestnico, da so jo seznanil s starožituostimi naroda svojega? Se ve, da bodo odgovoril kedo kaj hitro in po svoji misli tudi resnično: Saj nimamo prilike, da se učimo drugih naroči slovanskih. Ali ta odgovor še ni dosta, kedor ljubi res svoj niirod, bode našel sam priliko, ako mu ni žal truda in dela.
Užo slavni Jakob Grimm, vzor vsakemu učenjaku, dokazal jo v svoji knjigi „deutsche Rechtsaltertumcr“ leta 1828, da so poznali Slovani tudi božjo sodbo. Tega ni sklepal lo od todi, da jo liahajemo v vseh inih narodih, da zatorej Slovanom gotovo ni bila neznana. Uže leta 1826 jo pisal E w e r s, profesor na vseučilišči v Dorpatu, svojo knjigo „das iiltoste Recht der Russeu“,
v kateri piše, (la jo jo našel uže v „pravdi“ 'j Jaroslavovi, dani Novgo-rodcem. Ta ,,pravda" je tem večje važnosti, ker je najstarejša. Noben narod nima pisanega zakona iz tako starega časa. Jedva 158 let je mi-nolo, kar je nastala država ruska. Še le leta 988 so se pokristjanili Kusi in so opustili daritve ljudi in uže 32 let kasnejše zapisali so prvo , pravdo.“ V njej nahajemo zatorej početek raznim pravnim rečem, o katerih vidimo v drugih narodih evropskih jedva slod. Naprave, o katerih moremo lo soditi, kako so nastale in so se razvilo v drugih rodovih, vidimo v svojem početku in razvitku. A še več, tudi početek ravno tem napravam moremo dobiti. V družbiuskem (zadružnem) življenji, katero ima svoj temelj prav v naravi človeški, vidimo vzrok temu pravu.“)
Jasno nam kaže ,,pravda" Jaroslavova, da ni bila država, nego združenje posameznih rodovin, da so branijo sovražnikom. Ali posamezno rodovine v državi niso izgubile nobeno pravice, država še ni kaznovala človeka, kateri jo koga ubil. Sorodniki ubitemu svojcu so imeli še pravico do krvnega maščevanja; „pravda“ jo skušala le nekoliko skrčiti krvno maščevanje s tem, da je določevala visoko „viro“ (Wehrgeld) onemu, kateri je opustil maščovanjo. Ali o „viri“ v navadnem pomenu se ne govori, ta so je zgotovila še lo kasnejše.
Sinovi Jaroslavovi vladali sp složno vsak svoji deželi od leta 1054—1068. Kasnejše so se razprli in so živeli v sovraštvu.
Še za časa svojega prijateljstva dostavili so stari „pravdi“ nekoliko novega z imenom: „Pravda, dana zemlji ruski, ko so se zjedinili Isjaslav, Vsevolod, Svjatoslav, Kosnjačko, Perenjeg, Mikifor Kijevljan (KMHiBiiit), Čudiu, Mikula.“ Prvi trije so bili sinovi J a-roslavovi, drugi možaki, katero so si pridružili svetnike. Ti so določili uže „viro“ in so ukazali, da so mogo maščevati krvno le bližnji sorodniki. Vidimo zatorej, da so skušali omejiti prosto krvno maščevanje, ali odpraviti ga si niso upali.
Veliki knez Vladimir Vsevolodovič Mo nomadi je pomnožil zakon zopet z nekaterimi dodavki. ;1)
Med dodatki Vladimirovimi nahajemo tudi določilo o božji sodbi. V 17. paragrafu po novejši uredbi pravi: „Dati im pravdu želčzo vb vsčcli tjažbach i vt tatbbč i poklepe; ožo ne budcti.
') ^Pravda'1 v pomenu „Rechtu znana je bila tudi Slovcnom. Kmetje pripovedujejo še sedaj o ,,stari pravdi1*, t. j. o starih pravicah, o katerih so sc bojevali 1. 1515. in 1516. a) Glej Job. Phil. Gust. E wcrs, , Das altestc Reeht der Russon in scincr gescliichtlichcn Entwickelung dargcstellt. Dorpat 182G*, str. 288.
3) Našel je „pravdo“ Tatiščev 1. 1738. Izdali so jo kasnejše mnogo krat. Poljski je pisni o njej J. B. H a k o w i e c k i, „Prawda Ruska czjii pra\va wielkiego se ig zia Jaroahuva Wladymirowicza. W. War-szawie. 1820 — 1822.“
lica, tT> dati jemu žclčzo iznovolč do polgrivny zolota; aže i 1111,116, to na vodu.“ ‘)
Čudil se bodo kedo, zakaj ne nahajemo določila o božji sodbi uže prej, ker stavljajo ta dodatek še le v trinajsti vek. Nekateri so uže mislili na to in so hoteli dokazovati, da so so Rusi seznanili še le po tujcih (Nemcih in Skandinavcih) z božjo sodbo. Ali, če pomislimo, da nimamo iskati v pravdi običajev narodovih, ampak le določil kneževih, ako pomislimo daljo, da tedaj še ne moremo govoriti o državi, kakeršna je sedaj, v kateri imajo vladar ali njega uradniki po zakonu sami pravico kaznovati hudodelca, in oni, kateremu se godi krivica, nima iskati sam pravice, ampak le po uradu, bodemo lehlco uvideli, zakaj pravda prejšnja ne govori o božji sodbi, kakor vidimo še današnje dni, da si išče n. pr. okradenik po državah, kjer ni urejenih zakonov, sam svoje pravice, da jemlje tatu, ako ga najde, ne le ukradeno stvar, ampak mu naloži s pomočjo starejšin tudi globo, tako je bilo tudi tedaj, ko jo bila oblast vladarjeva še mala, vsakedo si je iskal pravice sam s pomočjo svojega rodu. Vladar se za take stvari ni brigal in so ni smel brigati, ako ni hotel, da bode ljudstvo nezadovoljno z njim. Zato smo videli, da vladar tudi krvnega maščevanja ni odpravil, akoravno so mu prigovarjali duhovniki, kateri so prišli iz Carigrada. Novgorodski lctopisec pripoveduje o tem: „In Vladimir je živel v strahu božjem, in množila so se razbojstva (paaboeirk), in škoije so rekli Vladimiru: „Množe se razbojniki; zakaj jih no kaznuješ?“ On jim odgovori: „Bojim se greha (rprkxb'.“ Oni mu reko: „Ti si postavljen od Boga, da kaznuješ hudobnežev in po-milostuješ dobrih. Ti imaš pravico, da kaznuješ razbojnikov; ali s preiskavo.14 Na to zavrže Vladimir ,,viro“, in kaznuje razbojnike. In rekli so škofje in staroste: „Vojska je mnoga, če je „vira“, naj bodo v orožju in v konjih.1* In Vladimir reče: „Tako bodi!“ In Vladimir je živel po narodbah božjih, očetovih in dedovih. ®)
V tem odstavku nasprotuje si letopisec sam, ker pravi prej, da jo odpravil knez „viro“, a takoj potem pravi, da jo je trebalo plačevati v konjih in v orožju. Ewers dokazuje, da ni moči, da bi bil odpravil uže Vladimir „viro“, ker jo nahajemo v kasnejših pravdah in ker pravi letopisec sam, da je veljala še dalje. On misli, da so mu svetovali duhovniki, a da njih sveta ni mogel izpolniti; ali, da bi pripravil vsaj pot odpravljenju krvnega maščevanja, ukazal jo le, naj so plačuje „vira“, so ve, le tedaj, ako je poškodovanec zadovoljen z njo.
Vendar, da je veljala božja sodba po dvoboju uže pred trinajstim vekom, vemo gotovo. Leta 993 premagal jo močen mla-
Gl. Dr. H. Ji r eček, ,,Das Rccht in Bolimen und Miihron, Prag 1865.**
I. 1. Btr. 64. — Eivers, o. c. str. 317. — IvaniSev, ,,drevnee pravo čeliov, v Žurnalu min. narodu, proa. 1841. XXX, 139.“ — Afanasjev, ,,poet.. vo*zr. Slavjanl, na prirodu II. 198.“
“) Gl. E iver 8. o. c. atr. 213,
denič ruski orjaškega Počenega v dvoboju in priboril je s tem svojim rojakom zmago. Zato ga jo napravil Vladimir velikega moža (velikimfc mužemb) Pečeneški vojevoda je bil predlagal, naj bodo takoj mir, ako zmaga Rus, ali, ako zmaga Peče neg, naj traje vojska šo tri lota.
Leta 1022 bojevala sta sc tudi Vladimir o v sin M s ti sl a v in kne/. Kos o go v P red e dej. Določila sta pred bojem, da iz-gubi premaganec imetje, ženo, otroke in deželo.
Vse to nam kaže vendar užc jasno, da so poznali Rusi božjo sodbo še v poganstvu, in gotovih poročil o nji ne nahajemo le zato ne, ker jo v pravdah ni trebnlo omenjati, in ker knez ni imel upliva nanjo. Ali tudi v inih Slovanih spoznavamo dvoboj kakor božjo sodbo. Kcdar so sc bojevali narodi, zbirali so mnogo krat od vsake strani jednega bojevalca, ta dva sta potom odločila za obe vojni. Užc v „Ilijadi“ nam opisuje Homer take boje, Livij nam poroča o H o r a c i j i h’in K u r i a c i j i h, in v Slovanih nahajemo še sedaj mnogo pravljic, n. pr. v Slovenili o Petru Klepcu i. dr. junačili, kateri so pridobili svojcem zmago v dvoboju. Toda, ne smemo misliti, da bi bilo to vse izposojeno. Narod je poznal uže takošno bojo, ko še ni vedel niti o sv. pismu, niti o inih narodih.
V baltiških Slovanih veljala je ta navada. VVagri-janih in Sak s o ni h n. pr. je nastal razpor zaradi meje. Vsaka stranka je trdila, da ima pravo. Naposled se dogovore, naj določi dvoboj, čegava jo pravica.. Saksoni si zbero junaka Iiarvida (Barvido), a Vagrijani A gr im a. V odločen dan prideta odbranca s knezi in mnogim ljudstvom na mosto, o katerem so sc pričkali, kronisti imenujejo ta kraj „vadum Agrim-vidil“. Obe stranki sta blagoslavljali svojega bojevalca, kristijanski Saksoni po šegi krščanski, poganski Vagrijani po obredu poganskem. Na to sc začno boj. Dolgo sta se ruvala korenjaka, naposled premaga Sakson Slovana. Vagrijani so morali zatorej prepustiti pokrajino. A Saksoni so postavili velik kamen na mesto, kjer jo pal Agrim, v večen spomin svojemu junaku Barvidu.
Jednako pripoveduje Wippo2) o Srbih (lužičkih), katerim so silili tudi Saksoni čez mejo: „Pravili so pogani, da kalč Saksoni mir; to hočejo dokazati po dvoboju, ako dovoli cesar. Ravno tako so ponujali Saksoni, akoravno niso imeli pravo, cesarju dvoboj, da bi dokazali svoje pravo. Cesar dovoli, naj rešijo pravdo po dvoboju. Izbrana dva junaka začneta boj . . . končno pade kri-stijan, ranjen od pogana." Tako bi mogli najti še več primer, katero bi pričale, da Slovanom poganom božja sodba ni bila neznana.
‘j LCtopis Nestorova po Keuigalicrgiikonm spisku", str. 87. — Ewora o. c. str. 209; 224.
*) Gl. P i utori tis, ,,scriptoros runi m germiiuicurum, III. 479.“ — Jireček, O. c. I, 1, utr. 04. — J. Gri mm, „ Deutsche Uechtsultertumcr", str. 928,
Opominjati bi mogli tudi boja Miloša Obiliča in Vuka Brankoviča pred bitvijo na Kosovem, ali dosta jo uže primer, saj bodemo videli še, da je ostalo do današnjega dne dovolj prič, katere nam kažo jasno, da ne smemo misliti, da tega običaja naši pradedi niso poznali.
Ko so sc pokristijanili Slovani, rabilo je kristijanom povsodi to sredstvo, da spoznajo nedolžnika in krivičnika. Saj smo videli uže priliko iz sv. pisma, kateri je bil vzrok, da se duhovniki takim obredom niso ustavljali. Ali opirati so se mogli tudi na boj Davidov z Golijatom, na mladeniče v žareči peči i. t. d. Krščansko legende pripovedujejo tudi še mnogo, kako varujo bog pravičnika. Jednega dogodka smo omenjali uže zgoraj, a našli bi jih lehko še mnogo.
Znano je, da nedolžniku hudič ne more ničesar, da Bog ne dopušča, naj bi se zgodilo nedolžniku kaj zlega i. t. d. Stari Slovani so častili Peruna (pol. Pirun, lit. Perkunas, lot. Pohrkons, staro-pruski Perkunos). V Stargardu v Vagriji častili so ga posebno; tamo je bil mu posvečen log, o katerem pravi Helmold (I. 84), „da je bil svetišče vsej deželi11 (sanctimonium universae terrae). Velikanski starodavni hrasti, drevje, posvečeno v vseh narodih najvišjemu bogu, šumeli so nad svetiščem Perunovim. Umeteljno izdelana lesena ognida je bila narejena okolo svetega kraja, nikedo ni smel stopiti v ogrado. Le svečeniki, knezi, oni, kateri so iskali pomoči, in oni, kateri so bili v smrtni nevarnosti, smeli so prihajati. Vsak ponedeljek se je zbiralo ljudstvo pred ogrado k sodbam, (propter judicia), ker ni vladal Perun le blisku in gromu, ampak je bil tudi prorok. V njega varstvu je bila sodnija, ‘) v njega imeni, kakor stari Grki v imeni Z eno vem, sodili so Slovani. On je dajal oblast knezom in svečenikom svojim, da rešujejo tožbe, on jim je dajal tudi razuma, da so spoznavali pravico in krivico. Po slovesni daritvi so začenjali zatorej soditi.
Str edowsky 4) pripoveduje, da so upodabljali Peruna na Moravskem z žarečim železom v roci. To bi moglo biti sicer tudi le znamenje strele. A omenjani pisatelj misli, da jo pomenjalo železo, katero je rabilo božjim sodbam. Da, nekateri mislijo celo, da je izvajati beseda Prove, Proven ali Prono, katera pomenja tudi Peruna od besede „prove“, katera rabi Kašubom še dandanes v pomenu „pravo“. Stfedowsky pravi, da so imonovali železo v v roci Perunovi „pravda“. Gotovo je, da jo bil Perun glavar sodnijam, v njega imenu sodili so Vagrijani, smemo zatorej misliti, da so ga častili vladarja sodnijam tudi drugi Slovani. Da jo bilo posvečenih njemu mnogo svetišč, kažo nam povestnica slovanska.
V Litavskem na gori Rombinus, blizo reko Momel, kazali so do leta 1811 daritven kamen Perunov, o katerem jepri-
*) Afanasjev, ,,poetičoskija vozzrenija SlavjanT, na prirodu.'1 11.194. a) S a c. Moraviae hist. 1710 str. 36.
Lotopis 187».	5
povedovalo ljudstvo, da si ga je postavil bog sam. Pod njim, pravili so dalje, je bila zlata miza in srebrn plug. Leta 1811 razrušili so kamen, da bi so ljudstvo ne spominjalo več starega božanstva, napravili so iz njega dva malinska kamena. A še tedaj so menili ljudje, da je to velika nesreča za celo okolico.
Rusi častili so ga v Novgorodu in v Kijevu, Jugoslovani so mu darovali; Srbi imenujejo po njem še sedaj peruniko i. t. d.
O svetišču Stargradskom pripoveduje II el mol d, da ga jo vidci sam, ko jo bil taino z biskupom Ljubeškim (Ljubica = Lii-beck) Geroldom 1. 1155. Biskup jo dal razsekati ogrado in sežgati sveta drevesa. Kasnejše naselil je celo Saksone v mestu, da jo zatrl ne le poganstvo, ampak tudi narodnost slovansko.
Kedar pri sodnijah sodniki niso upali razsoditi sami, jo li kriv zatoženec ali jo nedolžen, pribežali so k svojemu bogu in so skušali zvedeti pravo po božji sodbi: kedor jo mogel nositi zareče železo v roci, kedor je utaknil roko v vrelo vodo, da so ni opekel, kedor je skočil v vodo, da se ni potopil, bil je nedolžen,
Bilo jo pač več vrst božjo sodbe. Kor jih no poznamo iz časa poganskega, bodemo našteli one, katere so bile navadno kasnejšo posebno na češkem, ’) o katerih vemo največ.
Razločevali so troje očist pri božji sodbi: a) pravo voda (ju-dicium aquao), b) pravo železa (judicium ferri), c) sedanie (dvoboj, judicium duelli).
Vse tri vrste navaja uže pesem iz kraljedvorskega rokopisa „Libušin sud“:
. dvč viSglasnS dčvč vyučene veščbam vitezovem: u jednej su desky pravdodatne, u vtorej meč krivdy karajuči, protiv ima plamen pravdozvesten i pod nima Bvatocudna voda.“
Pri vsaki očisti imeli so biti navzočni duhovniki. Nekateri samostani in nekatere posamezno cerkve so imele posebne pravice, da so smeli očiščevati duhovniki po njih. „Jus Conradi" zapoveduje določno, §. 8.: „Kedar so ima očiščevati kedo z vodo, nima ga spuščati v vodo nikdo drug, nego sam duhovnik in njega po-magač.“ Očiščevali so sc v „božjem sudu“ po vreli vodi ali po mrzli (judicium aquao ferventis, judicium aquae frigidao). Kedor so jo očiščeval z vrolo vodo, imel je sezati z golo roko v kotel vrelo vode, da potegne iz njo kos železa, kamen ali kakošno drugo stvar. Prepovedani so bili razni pripomočki, o katorih so pravili, da varujejo roko vročino.
J) Gl. J ir e ček, o. c. „0 Rusihu gl. Afanaujev, „poet. vozzr. Slavjaul na prirodu“ II. 195.
Predno se jo očiščeval, imel so je izpovedati, potem ga je obhajal svečenik in ga opominjal, naj ne skuša Boga, ako je morda kriv. Pri božji sodbi po mrzli vodi so peljali za tem toženca k jezeru ali k reki; a kjer ni bilo tekočo vode dosta velike, rabila jim je kad polna vode. Ko dospo na odločeu kraj, poda mu duhovnik blagoslovljene v6de, da jo izpije, rekoč: ,,Ta naj ti krepča vero!“ Na to se obrne proti vodi in reče: »Zaklinjam te, voda, v imeni vsemogočnega Boga, kateri tc jo stvaril in tc podelil ljudem, da jim rabiš; zaklinjam tc v imeni sinu, kateri je hodil svojima nogama po tebi in so jo dal krstiti s toboj; zaklinjam to v imeni svetega duha, po katerega volji se je razdelilo morje, da je šlo ljudstvo Izraelsko po suhem skozi nje, da ne pustiš tega človeka v sebo, ako jo dolžen, česar ga tožijo, ampak, da ga pustiš plavati na sebi.“ Na to se obrne svečenik z nova k tožencu in ga zopet opominja, naj opusti očisto in naj ne izkuša Boga, ako je kriv. Po vseli teh obredih slačijo služabniki toženca, mu vežo roki in nogi, mu opasujo vrv okolo ledij in napravljajo vozel na njej; potem ga spuščajo polagoma na vrvi v vodo. Če se je potopil toliko, da se je zmočila vrv do vozla, bil jo nedolžen.
Se ve, da ni bilo težko napraviti, da se je potopil hudobnež do vozla, zato je bil prepovedal uže cesar Karol Včliki 1. 800 svojim poslancem očisto po mrzli vodi. Prepoved je ponovil 1. 829 tudi L ud o vik Pobožni, a vendar ni obveljala povsodi, ker tudi oblast cesarjeva ni veljala povsodi v jednaki mori. Iz početka mislili so tudi, da sc potopi le krivičnik, ker so menili, da bodi storil Bog čudo, da varuje nedolžnika in ga pusti plavati po vode.
Ko so začeli proganjati čarovnico vedno hujše in so premišljevali tedanji modraki vedno bolje na tanko moč hudičevo, ko so začeli verjeti vso neumnosti o čarovnicah, da mogo letati po zraku
i.	t. d., domislili so si, da bi mogel pomagati peklenšček hudodelcu, da plava nad vodo, zato je obveljalo ravno nasprotno : kedor je utonil, je bil nedolžen, kedor je plaval nad vodo, je bil hudodelec.
A poznavali so čelu še drug način božje sodbe z mrzlo vodo. če sta se toževala dva o nepremičnih stvareh in sta hotela pri-sezati oba, moral je iti tožnik skozi v globoko reko, a toženec za njim, tri korake oddaljen od njega. Čc je začel toniti tožnik, smel so je vrniti toženec in je bil opravičen; a če je prišel prvi onstran vode in je bil drugi v nevarnosti, da utoni, dobil je pravdo prvi. Ali če sta pregazila oba srečno na drugo stran, bil jo prost toženec. ') To očisto so tudi poznali Nemci z imenom „\Vasser-treten“.
V Rusih so so ohranili do današnjega dne po narodnih pri-slovicali in poverijah razni ostanki staro očiste z vodo. Pravijo n.
pr.: „pravda ne vtonetB u vode in ne zgoritr. u vognjč;“ znan je tudi rek: „vi>i vesti kogo na svežuju vodu,“ kar pomenja toliko, kolikor: prepričati koga leži ali nepravde. ') A poznavali so tudi užo od nekdaj božjo sodbo, da so metali žrebo v vodo, na katero so napisavali imena sumnjivih osob in so izpozuavali krivca, kakor nekedaj Grki, po tem, da jo utonil njega žreb. Stara pesem pripoveduje, da sejo zagrešil bogat trgovec Sad ko, ker ni dajal žrtev Morskemu Carju (t. j. Morju). Zato so vstavi njega ladija sredi morja in se ne gane z mesta. Da bi spoznali, kedo je kriv temu, reče Sadko mornarjem:
.,vz mžsto V80 vLI sobiraitesja,
A i rčžte žerebLja vl>l valženBI,
A i vejakr> — to piSi na imena,
I brosačte vLI (ich) T> vrJ> sine more:
Kotorile bl>I poverchu pltlvutT.,
A i tč bl>I dušentki pravLlja;
Čto kotorLle — to vTi inorč touutB,
A mtl tčchT> spichnem T> vo sinii more.11
Žreb gospodarjev potone in ga naznanja krivim; zato zapove napraviti drugih žrebov, „žerebr>ja vetlanLie“, in reče: Čegaver žreb bode plaval po vrhu vode, ta so jo zagrešil. A tudi v drugo jo pokazala sodba tisto: Sadkov žreb jo plaval na vodi, drugi so so potopili vsi.
Ta navada se jo tudi ohranila med narodom. Kedar hočejo izpoznati tatu ali druzega zločinca, vzamejo čašo vode, vržejo imena domačih in poznatih osob, zapisana na kosec lesa ali papirja, v vodo. Co zavrte čašo in skoči kosec iz nje, jo kriv oni, katerega ime jo zapisano na njem. *)
Drugodi iščejo na jednak način hudobneža, kateri jo storil koga bolnega. Kadar lečijo takega bolnika, mečejo goreče oglje v vodo, a v tem zgovarjajo imena znanih sumnjivih osob. Tisti, čegaver imo zgovarjajo ravno tedaj, ko potone oglje, jo krivec. 3)
Jednake misli so so obranilo med narodom v vseli narodih, če se je užo tudi pogubila misel na očisto, ostalo jo važno čaro-vanje in prorokovanjo po vodi. Na sveti večer prižigajo n. pr. po mnogih krajih lučice v orehovih lupinah, katero devajo v posodo polno vode, da plavajo semtortija. Čegaver luč gori dalje, oni bodo i živel dalje, če so približati lupini, mladeničeva in dekličina, in plavati vkupe, bodeta dotičnika mož in žena. Po češkem mečejo dekleta o krosu venco in kitico v vodo ir\ prorokujejo srečo in dolgo življenje onim, katerih venci plavajo dolgo po vodi i. t. d.
Očisti po vodi jo mogol uteči lo oni, za katerega so prisezali drugi ljudje.
*) Poslov. Dalja 3, 5, 194. a) Afanasjov, o. c. II. 199. a) Afanasjev, 1, c.; Valjavec, 248.
Pravo železo jo bilo tudi dvoje. Obtoženec je moral iti bos preko nekoliko razbeljenih lemežev. Položili so jih po devot ali po dvanajst na tla, čim več jih je bilo, tim ostrejša je bila očista; odmerjenim korakom imel je stopati siromak po njih. Druge krati so razbelili kos železa, in hudodelec ga je moral nositi v goli roki nekaj, navadno devet korakov daleč. A navadno niso sodili takoj, je li prestal obtoženi očisto ali ne; po nekaterih krajih so ovijali roko ali nogo s platnom, katero so zapečatili. Posled treh dni odvil je odbor, kateri je nadzoroval očisto^ platno, in je pogledal, je li roka ali noga zdrava, ali ne.
Z železom so se očiščevali posebno tatovi in morilci. „Jus Conradi“ zapoveduje v paragrafu 19.: „Če ukrade kedo živino ali slugo, če krade bučele, ') ima se čistiti z železom."
Ustanove Brečislav o v e („Decreta Brecislai I.“) iz 1.1039 ukazujejo v §. 5: „če taje oni, katerih dolže ubijalstva, naj jih skušajo z blagoslovljeno vodo (aqua adjurata) ali z žarečim železom." Zakon srbskega carja Stepana pravi: „1 ašče kto poišče husara i tata, a nebudet’ obličenia, da im est opravdanie železo.“ 2)
Nadaljevalec Kozmov (Cosmas, letopisecčeški) pripoveduje: »Ko se je zarotil 1. 1130 Miroslav zoper Sobčslava, imel se je čistiti on in pomagači njegovi železom, ali Bog sam jih je obsodil, videlo se je, da so res krivci.“
Državna oblast je začela omejevati uže zgodaj to očisto. Po dogovoru smolenskega kneza Mstislava z Rigo in z „Gotskim bea regom“ 1. 1229. ne sme pozvati Nemec Rusa in Rus Nemca n-božje sodbo železom, če ne pristane nasprotnik dobre volje na to: „Rusinu ne včsti latinina ko želčzu gorjačemu, aže sami VTjsehočetT.; a latininu tako rusina ne včsti, aže sami vtschočeta." 3) Pravo železo je bilo hudo. „Pravda“ (Rechtsbuch) gospodov Rozenberških (der HerrnvonRosenberg) pravi, da se je mogel umakniti železu človek le tedaj, ako jih je priseglo sodem zanj.
Kolike važnosti so bile te očiste, kaže nam med drugim tudi nemška povestnica. Po smrti Ludovika, kralja nemškega (1. 876) osvoji si brat njemu Karol Plešivec nekoliko njegovih dežel. Ko je bil Karol v Koloniji (Koln), pride njega sinovec L u-dovik pri Andernachu črez Reno in pošlje od todi svojemu strijcu trideset mož. Deset izmed njih so je ponujalo, da dokažo pravo Ludovikovo in njemu bratov (Karl man na in Karla Debelega) po božji sodbi vroče, deset po sodbi mrzle vode, a deset po očisti žarečega železa. Karol jim dovoli očisto in letopisec Ilinkmar Rems ki (Hiukmar von Rlieims) pripoveduje, da so
') V starih zakonih, tudi v pravdi ruski, nahajemo mnogo krat kazni za tatvino bučel; to nam kaže, da so bili uže od nekdaj Slovani pridni bučelarji. a) Gl. J i r e ček, 1. c.
3) Afanasjev, o. c, II. 199.
prebili vsi oČisto z dobrim uspehom. Ta dokaz vendar ni preveril Karola, veliko boljo mu jo dokazal kasnejše sinovec svojo pravico z or ožj e m v ro ci.
Danskemu kralju Haraldu je dokazal, kakor pripoveduje legenda, na jednak način misijonar P o p p o , da jo vera K ris to v a prava. Ko je pridigoval kralju, naj se pokristijani, vpraša ga poganski kralj, si li upa dokazati resnico svojih besed z žarečim železom? Vesel pritrdi Poppo. Kakor pripovedujeta Si gob er t v o n Gemblours iuThietmar M o r z c b u r ž k i, da razbeliti liralj kos železa v nenavadni velikosti, ali misijonar ga nese brez kvara odmerjeno korake daleč, in kralj so preveri.
Tudi o ti očisti ohranili so se ostanki do sedaj. Kakor pripoveduje Afanasjev (o. c. II. 199), zbirajo ljudje, kedar jo ukradeno komu kaj, vse sumnjivo osobe, jim dado svečico jednako dolgo v roke in jih užgo; čegaver sveča napravi utrinek, ta je tat. Vidimo zatorej, da ne velja več staro strašno pravo, da se jo prodrugačilo, ali navada priča vendar še jasno o starodavnosti. Na Avstrijskem in Španskem je razširjena misel še dandanes, da more ugasniti devica luč s sapo in jo upihati zopet tako, da začno goreti na novo. ’)
Sedanie2) („judicium duelli“, ali „pugnae“, dvoboj) imenovali so kasnejše tudi ,,klanie“, kar je pomenjalo prej to, kar nemški „Turnier“. Bojevala sta se nasprotnika z mečem („s meči sčdati“), ali s kijem (,,za kyje sedati"). Kij jo rabil le proti tujcem. „Jus Conradi“, §. 37. pravi: „Duellum, quod in vulgari kyj (a pišo ki g), non habeant nisi ad estrancos.“ (Dvoboj, kateri imenujejo kij, naj jim rabi le proti tujcem.)
Nekaj primčr dvoboju naveli smo uže zgoraj. Primer iz leta 1315 nam jo ohranila pesem iz tega časa. Iludolt Ivošic ubije Včnžk-u „panoši“ (Edelknappe), zato ubije Venek Rudoltovega sina. Na to pobije Rudolt sina Venčkovoga. A da bi ne zahtevalo krvno maščevanje še več krvi, se dogovore, naj razsodi „božji sud.“ Ograde zatorej pripraven prostor, „okol“, in spuste od vsako strani šest bojevalcev nanj. Boritelji Včnekovi zmagajo.
„Majestas Carolina-1 imenuje dvoboj „staro pravo11, (jus) an-tiquum) in „staro navado" (antiqua consuetudo).
Legenda o sv. Vaclavu pripoveduje o boju Vaclavovem s knezom Radislavom Zlickom. 3) Tako omenja te stvari tudi leto-pisec Dalimil (49—50). Radislav Zlicko vojeval je proti Vaclavu, zato ga pozove ta, naj določita boj z dvobojem. Radoslav pristane na to, in na konjih se zadrevita drug proti drugemu, ali priKazen nadčloveška konča boj.
*) Grimm, ,,deutsche Rechtsaltertiimer,“ str. 932.
2) Primeri tudi: Jo s. u. Herm. J ir c če k, „dic Echtheit der Ko-niginhofer Handschrift, Prag, 1862,“ str. 132.
3) Job. u. Herm. Jireček, o. c. p. 132. — Vybor, I. 316.
Posebno jim je rabil zatorej „meč krivdy karajuci1* v vojski, da sta končala dva sama boj in sta prihranila s tem mnogim življenje.
Rusi so imenovali dvoboj „sudebnr>ič poedinskrr>“ ali „polo“. Zadnja beseda naznanja prav za prav le kraj, kjer sta sc merila bojevalca. Po mislih starih Slovanov jo bila vsaka bitva med vojskama božja sodba1, ker store bogovi mogočnega in hrabroge lo onega, katerega liote, kateri zasluži. Zato nahajemo mnogo krat izraz: „To užo Bogovi suditi.“
Uže Muka d dozi, pisatelj arabski, pravi: „Kedar rešujo car razpor med dvema tožečima se, a ta dva nista zadovoljna s sodbo, tedaj jima pravi: Bojujta se z mečema svojima! kedor ima ostrejši meč, onega jo zinaga.“ J) Ravno tako pripoveduje tudi Leo Diakonos (§.93.) o Tavroskjthih: „Tavroskythi rešujejo še dandanes svoje razpore ubijstvom in krvjo.11
Ali tudi ta očista je imela često neprilike, posebno, če sta so merila človeka raznih držav. Zato določuje tudi dogovor smo-lenskega kneza MstislavazRigo in „Gotskim beregom11, da Rusin ne sme zvati Nemca „na pole11 na ruski zemlji, ni Nemec Rusina v Rigi ali na „Gotskem beregu11. Kedor se jo hotel biti s protivnikom, moral jo iti v njega domovino in se je podvrgel s tem v razsodbi tudi tujemu gospodarju.
Kasnejše so določevali ruski zakoni na tanko slučaje, v katerih je bil dovoljen dvoboj, orožjo in način boja. „Pskovskaja sud-naja gramota11 (1.1467.) določuje, da so mogo bojevati tudi ženske, a dovoljevala jim je tudi, kakor vsem drugim slabotnikom, starcom, bolnikom in duhovnikom, da si volijo namestnika; dovoljeval se je tudi dvoboj s tožencem in svedokom, kateri je pričal njemu pro-tivno, toda če je pričalo več prič jednako, ni trebalo dvoboja več. Nadzorovali so »poedinok11 posebni pristavi, mnogo krat je sodil celo sam posaduik ali namestnik, kakor omenja ,,Novogorodska sudnja groinata.11 Ti zakoni določujejo tudi bojno orožje. Sudebnik Ivana Groznega ukazuje, da so morali prisezati bojevalci pred bojem in poljubljati križ, in čo so imeli namestnika, morali so prisezati vendar lo sami. Ali privolil se je tudi dvoboj s svedoki, kateri niso pričali jednako.
Na Ruskem veljal jo dvoboj pred sodnijo do 17. veka, ako-ravno so ugovarjali duhovniki užo zgodaj. V Novgorodu ugovarjal je metropolit F o ti j užo 1. 1410 in je pretil popu, kateri da bojevalcu sveto pričastje in ga pušča poljubovati razpelo, »toPb popovstva lišenT).11 A kedar gre na dvoboj in ubije protivnika, pogubi svojo dušo, zato ga izključuje metropolit za osemnajst lot iz cerkve. Posebno so pisali in govorili zoper »polo11, kor je rabilo bojevalcom čarovaujo, da bi zmagovali. Vraža jo poznala mnogo sredstev, katera so varovala meča. Posebno moč je imel jozik
*) Afanasjev, o. c. II. str. 271 in dalje.
črne kače, ubite s sabljo ali z nožem, i. t. d.1) Tudi v Čehih in drugodiseje ohranil dvoboj pred sodnijo sila dolgo. Brnensko mestno pravo, dano v Pragi meseca januarija 1. 1242 kralju Vaclavu, omenja še „pravice božje po vodi in žarečem železu14 (justitia dei por aquam vel ferrum ignitum), če svedoki ne niogo dokazati. A mestno pravo tistega kralja za Ig lavo govori le še o rani v dvoboju, „de vulnere duelli“ in o načinu napovedovanja dvoboja, „do forma indicendi ducllum.“ ,J) Drugih očist tedaj uže ni bilo več navadnih. Na Češkem jo bil zadnji dvoboj pred sodnijo leta 1514, a na Moravskem celo še le leta 1549. 3) Na Štajerskem odpravili so jih uže leta 1186.
Slučaji, katerim je sodil „božji sud“, bili so razni, nekaterih omenjali smo uže. Ustanove Brečislavovc zapovedujejo tudi, naj razsodi božja sodba mod zakonskimi, kedar toži žena moža, da je no ljubi i. t. d.
Kedor se ni hotel očiščevati, odtegnil sc je leliko, se ve, da je bil po tem kriv in so ga kaznovali o zločinu. Poleg tega zahteva „Jus Conradi“ tudi, da mora platiti duhovniku sedem dc-narov „et vetulae duos“. Namestnika si je smel najeti na Češkem le plemenitaš prve vrste, „len,“ in menda žene. „Jus Conradi11 pravi §. 9.: „če ima kak plemenitaš, in ne „drho“ (vir nobilis et non drho, t. j. po Jirečku, plemenitaš drugo vrste, „vladyka“ (na sebi „narok“, naj se čisti zanj mladenič (,,puer“, til menda v pomenu ,.oproda“) ali če ni prebil očiste, naj mu plati dve sto denarov.“ Poznejše sta stopila na mesto božje sodbo žreb, n. pr. „za vodu vrči hfeb<5“, in prisega.
Pri prisegi govoril je prisegalec „roto“ (Eidesformel) in držal je v tem prste na kovčeg, v katerem so bili ostanki kakega svetnika, ali na kosu razbeljenega železa. Od todi izvira po misli nekaterih tudi beseda prisčzati. „Roto“ je moral govoriti brez jecljanja, brez pogreška, roke ni smel umeknlti, dokler ni izgovoril.
Omenjati treba še druge očiste, o kateri nam pričajo ostanki še dandanes. Kedar so našli ubitega človeka, a niso poznali ubojca, položili so mrtveca na oder in prignali so k njemu vse sumnjive osobe. Vsaka se je morala dotekniti ran in popka umor-jenčevega. Mislili so namreč, da začno rano z nova krvaveti, če se jih dotakne morilec. Po Kranjskem se je ohranila ta misel do denašnjega dnč. Na Gorenjskem' pripovedujejo kmetje še sedaj, da krvave rane ubitega človeka gotovo, Kedar se jih dotakne morilec, ali tudi, če pride samo blizo mrtvecu, če je minulo tudi uže dalje časa po umoru. Sodnikom je rabilo nekedaj to znamenje res, ali dandanes vodijo tudi še ubojca pred truplo umorjenčevo, akoravno ne mislijo, da bode pričala tekoča kri o njem, a po utisu,
J) Gl. Afanasjev o. c. II. 275.
'•*) Jahrbucher der Literatur. XL. Band, Wien, 1827, str. 108.
3) Jireček, ,,Echtheit der Koniginhofer IIandschrift,“ str. 134.
kateri se kaže na obrazu morilčevem, mogo boljo soditi, je li kriv on, ali ni.
Nemci so imenovali to božjo sodbo „das Bahrrecht." Uže pesem o „Nibelungih“ jo pozna. Ko prineso Kriemhildi truplo umorjenega moža pred vrata, zahtevala je ona, da bi našla morilca, naj stopijo k mrtvecu drug za drugim vojaci nje brata. Jedva stopi Hagen k mrtvecu, začne vreti kri iz ran, kakor je kipela iz njih ob studencu, kjer ga je bil prebodel.
Da hub Kriemhild an:
Wer unschuldig sem will, leieht ist so dargethan;
Er darf nur zu der Bahre, hier vor dem Volke gchn,
Da mag man gleich z ur Stelle sich der Wahrheit versehn.*'
.,Das ist ein grosses Wunder> wie es noch oft geschieht:
Wenn man den Mordbefleekten bei dem Todten sieht,
So bluten ihm die Wunden, wie es auch jetzt geschah.
Daher man nun der Unthat sich zu Hagen versah.“
So li poznali to sodbo uže stari Slovani? Mogoče, da so se seznanili z njo še le po Nemcih, ker v drugih narodih ne naha-jemo sledu o njej.
Nemci so poznali še drugih sodeb, o katerih v Slovanih no čujemo ničesar. Pri,,pravu križa11 (Kreuzurtheil, judicium crucis) sta pravdarja stopala z raztegneniina rokama h križu, in kedor je prvi povesil roki, ali, komur ste se začeli tresti prej nego nasprotniku, je izgubil pravdo. A uže Ludovik je odpravil to navado, češ, da ni krščanska. Pravu železa dodajali so še to, da je držal obtoženec roko nekoliko časa v ogenj, kakor v ripuarskih Frankih; v Frizih imel je iti, kedor je hotel dokazati svojo nedolžnost, v sami srajci, namazani z voskom, skozi gorečo gramado. Pravo voda je odstranil, kakor smo uže omenjali, Ludovik 1. 829., ker je bilo preveč jednako krstu Kristovemu. Kasnejše, ko so začenjali preganjati čarovnice in nevernike, urinilo se je na novo, zato je je prepovedal 1. 1601. parižki parlament.
Pravo blagoslovljenega grižljaja (Probe des geweihten Bissens, judicium offae) rabilo jo posebno Anglosaksom. Duhovnik je blagoslovil kos kruha, in obtoženec ga je imel pojesti pred oltarjem, če se je le količkaj davil pri povživanji, je bil kriv. Ta navada je bila prastara. Navadno so se pripravljali tudi pri drugih očistah zanjo s tem, da so prejemali obhajilo. Mislili so namreč kasnejše, da pogine gotovo, kedor nevredno zaužije hostijo. Rabila jim je ta božja sodba, — imenovali so jo „Abendmahlprobe“, (judicium eucha-ristiae) — navadno le proti duhovnikom in menihom. Toda rabila jim je tudi o drugih. Kralj Lothar II. se je bil ločil od svoje žene Thietberge in je stopil v zakon z neko pregrešno Wald-rado. Papež Nikolaj I. izključi zato kralja iz cerkve in ga prisili, da zapusti Waldrado. Leta 869., ko je bil izvoljen namesto
Nikolaja Hadrijan za papeža, pride Lotliar v Rim, da bi se pomiril s papežem. Hadrijan ga sprejme ljubeznjivo, ga polje v cerkev k maši in mu reče po blagoslovljenju hostije, naj zaužije zakrament, če so Čuti, da ima čisto vest in trdno voljo, da ne vidi Waldrade več. Vedeli so sicer vsi, da to ni res, vendar sprejme Lothar obhajilo. Papež, osupnen, so obrne k izpremstvu kraljevemu in jih pozove tudi, naj prejmo zakrament, ako imajo čisto vest, da niso pospeševali Waldrade. Skoraj vsi prejmo obhajilo, lo malo jih jo odšlo. Ali, ko so vrnokralj domov, pride jedvado Piacenze. Tamo zboli in umre dne 8. avgusta 1. 869. in največ izpremljevalcev njogovih umre tudi za kugo. Zato so monili ljudje, da je bil Lothar kriv.
Navadno so so očiščevali ljudje z dvobojem ali s prisego in s soprisežniki. Druge očfste so veljale prostfnom, drugo noprostinom, ako gospodar njih ni hotel prisezati zanje. Ženske so smatrali navadno slabejše od možkili, zato so jim dovoljevali moža namestnika. Letopisci nam pripovedujejo o ženah posebno trdnih in pogumnih, katere so niso strašile boja tudi z možkimi. Vendar so lajšali tudi takim boj. Mož, kateri se jo boril z njimi, imel je stati v jami do kolena, ženska jo stala na ravnem poleg njega, zmagala jo uže, čo so jej je posrečilo potegniti ga k sebi toliko, da so jo doteknil zemlje s kolenom.
Za časa, ko so proganjali čarovnice, našli so po nekaterih krajih še novo sodbo. Mislili so, da izgubljajo čarovnico svoje teže, zato so jih tehtali; dobro rejeni ljudje niso bili nikdar sumnjivi, da bi imeli opravka s hudičem.
Kakor povsodi, skušali so tudi mnoge prevare. Babjcvercem prodali so zviti rokovniki mazil in drugih ropotij, katero varujejo človeka, da se ne opeče i. t. d. Zato nahajemo po starih zakonih tudi kazni o takih prevarah. Med očistami sevjo ohranil dvoboj najdalje. Da, celo v našem času ni še zginil. Še sedaj jo muogo ljudi, kateri mislijo, da ne mogo očistiti razžaljene časti drugače, nego s lcrvijo! —
Nikjer po vsej Evropi sc ni ohranila božja sodba tako dolgo, kakor pri južnih Slovanih. Prava raznih most pripovedujejo mnogo o tem. Pravo (Statut) istrijanskega mesta Labina (Albona) ima celo poglavjo o božji sodbi z vrelo vodo (do lego caldarja) ') Najbolje nas zanima, kar pripovedujeta nesmrtni Vuk Stefanovič Karagjič*) in dr. V. Bogišič. 3) Pravita, da jo minula sicer božja sodba, a da je živola še početkom tega stoletja po pokrajinah, kjer vlada turška sila. Vuk je poznal še sam dvojico, katera sta ,,vadila maziju“, t. j. sta potegovala razbeljeno želozo z golima rokama iz vrele vode, Panta Stameniča iz Jadra, sola Tršiča
‘) Gl. Bogišic v ,,Archiv fiir Blavische Philologie II. 3. 588.“ a) ,,Rječnik, a. v. mazija i život i običaji."
3) ^Zbornik aadačinjih pravnih običajči u južnih Slovenil, str. 560, 562.“
iu Mitra Tufekcija iz Ragjevine, iz sela Mojkoviča. Vuk pristavlja, da sta imela oba opečene roke, da 011 ne pozna nikoga, kateri bi bil „vadil maziju“, a bi se ne bil opekel.
Bogišičev odgovornik iz Hercegovine, Črne gore in Boke kotorske pravi, da je videl sam v Grblju, „da je vadila maziju po-padija (žena popova) pred svojim možem, da so mu opraviči, ker so jo dolžili, da jo imela posla z nekim drugim človekom. To so godi tako: Kotel vode postavijo na ogenj, da zavre voda, a kos železa deno v žrjavico, da se razbeli. Ko začne kipeti voda, postavijo kotel z oguja in zakolnejo vodo „zemljom, nebom i sve-tijom Jovanom", da ne vre dalje, iu vržejo žareče železo s kleščami v krop. Kedor se lioče očiščevati, zaviše rokave do ramena, sežo na dno kotlu in potegne železo ven. Čo se opari, je kriv, če ne, mislijo ga nedolžnega. Mnogo krat se jo uže zgodilo, da so bili ljudje zadovoljni, ako je liotel seči obtoženec v kotel, in videli so uže po tem, da ni kriv.
„Maziju vadijo" navadno žensko, katerih dolže nezvestobe. Ljudstvo nevedno še veruje v čarovnice, ali kakor jih imenujejo Srbi in Hrvati „vještice“. *) Vsaka omožena žena, posebno če je stara,- more biti „vještica“. O njih pripovedujejo, da sokrive mnogim boleznim malih otrok, a spoznati jih mogo lo svečeniki.
Taka žena ima v sebi nekakošen hudičev duh, kateri jo zapušča v spanju, se prominja v metulja, kokoš ali kakošno drugo ptico, leta okolo in jč ljudi, posebno male otroke. Kedar najde spečega človeka, ga udari z neko „šipko“ po levem sescu, na to se odpro spečemu prsi, vještica mu iztrga srce in ga sne; prsa se onemu zopet zarasto tako lepo, da nikedo ne more izpoznati sledu. A „zjedenik“ umre takoj, ali v tolikem času, kolikor mu ga je namenila čarovnica. Vendar misli narod, da „vještice“ ne mogo škodovati več, ako se izpovedo; po tem so „lekarice“ (zdravnice) in pomagajo „izjednikom“ z raznimi rastlinami. „če mro otroci11, pravi Bogišič, „zbira se selo, da bi izpoznalo žene, katere so „vje-štico“, in da bi jih kaznovalo. Kedor nosi puško, pride na zbor in starejšina govori tako : „Vidite li, bračo, da nam pomete trag od bezdušnih hrdoroga i krstašica, bog im sudio. Sutra rano svaki svoju Ženu i majku, kao šta ču ja moju, dovedite na ubao (studenec, ali na „čatrnju“, kapnica, ali na „rijeku“), da ih u vodu bacamo, da vidimo, koje su i da ih kamenujemo, ili da nam se zakunu (zakolnejo), da neče više zla činiti. Hočemo li bračo?“ Vsi odgovarjajo jednoglasno: ,,Hočemo a da kako?“ Drug dan pripelje vsak svojo ženo, jej priveže konop (vrvico) pod pazduho in jo vrže oblečeno v vodo. Ono, katera se potopi, potegnejo hitro iz vode, a ona, katera „koprca“ nad vodo, je vještica.11
Ko je bil poročevalec Bogišičev še dete v Bi snu (Risono), je slišal, da so metali Krivo ši j ani v selu Unirini svoje žene v vodo.
') Vuk, ,,Rječnik, a. v.‘f; Ljubic, „Narodni običaji kod Vlahah u
Dalmaciji. U Zadru, 1846,“ str. 41; Bogišic, „Zbornik,“ str, 561.
Tudi po Hercegovini jo živel ta običaj. Tistemu poročevalcu je pravil Trebinjan Luka Piš tel j a, kako so nagnali Turki kristi-jane trebinjske 1. 1857, da so morali metati svoje žene v Trebiš-njico (roko, katera teče skozi Trebinje), in da ste sc potopili slučajno njega pokojna mati F a n a in še živeča žena njegova Mara. Sedem so jih ni potopilo, ker so imelo mnogo obleke na sebi in so pale v vodo na noge in jim jo ušla voda pod obleko. Turci so zahtevali, da jih kamenajo vseh sedem. Jedva so jih izprosili kri-stijani z obljubo, da pokličejo iz samostana Duži-igumna (opata) Jefstatijo Dučiča, da jih izpove in da sc one odrcko čarovništvu petrahiljem (7iiQtT.oayr;ht>v, stola).
V početku tega veka je zatorej živela božja sodba na Srbskem, ali osvobojena Srbska jo je opustila. Po Hercegovini, kjer Turek ni dopuščal omike, živela je dolgo, in živi morda še dandanes.
Toda ravno to priča, da Slovani niso prejeli božje sodbe od tujcev, ker bi se jim ne bila ukoreninila tako trdno. Kavno vera je pospeševala tudi ohranitev očisti. Kako trdno se drže ljudje mnogo krat besed sv. pisma, priča tudi drug slučaj, o katerem poroča Bogišič (str. 183). Dopisniku dopovedoval je njega oča, da je snubil nek mladenič devojko in se je bil zaročil z njo. Po nesreči se snideta v noči in ona „zatrudni“. Ko se izve za to, gredo Risanski poglavarji k protipopu in mu povedo, da je dekle uže v šestom mesecu. Pop ni imel druge knjige nego „kromčijo“ (nomo-kanon, zbirka crkvenih zakonov). Tam najde zapisano, da treba kamenjati oba. Prižcno zatorej devojko in mladeniča pred cerkev in primorajo njih očeta, da vržeta prva kamen nanja. Za njima so metali kamenje vsi možki, da sta siromaka umrla. —
111.
Dodale in pr poru,Še, ali prošnja za dež v Jugoslovanih.
Suša uničujo mnogo krat vso upanje pridnemu kmetu; če ni nekoliko časa plodnega dežja, nastane dragina in lakota. Zato so uže skušali od nekdaj razni narodi, da sc varujejo „šibe božje“ z molitvijo. Molitev ima čudno moč, ona more rešiti pogube človeka, more izprositi od Boga vsega, česar treba človeku. Ta misel, je navdajala ljudi uže od starodavnosti. A posebno velika je moč molitve v vezani besedi.
V vseli ml rodili nahajemo naj starejših molitev v vezani besedi. V narodu na prvi stopinji razvitka je bila pesem celo prva služba božja. Pesem je zatorej starejša od daritve, molitev sc je narodila šo le pri daritvi. ')
Ko so so pokristijanili razni rodovi, zapustili so svoje malike, ali marsikak obred, marsikak običaj ukoreninjen je bil tako silno, da ga ni bilo moči takoj izruvati. Zato so skušali oznanovalci vere kristijanske postaviti na mesto starih bogov in boginj pravega Boga ali vsaj njoga svetnike in svetnice. Sam papež Gregor Veliki priporoča v pismu opatu Moli tu in nadbiskopu angleškemu Avguštinu (gl. Mo ne „Gesch. des IIeidentiims“, II, 105), naj ne skušajo jemati preverjenim malikovalcem s silo starih običajev, rajši naj jih obračajo na krščansko stran; svetišča poganskih bogov naj posvečujejo v cerkve krščanske, da se bodo opravljala služba božja pravemu Bogu v njih. Zato, pravi, naj jih posvečujejo svetnikom, katerih spomin praznuje cerkev v času, kedar so se zbirali pogani, da so darovali starim bogovom, in če so praznovali svojo praznike prej s pojedinami, naj jim nikdar ne branijo tega kristijanom, toda naj pazijo, da so vesele samo v slavo pravemu Bogu, ker je težko vsakemu opuščati takoj stare navade.
V Slovanih jo vladal gromu in blisku, dežju in toči Poru n. Mnogo nahajemo prič v starih pisateljih, da je imel Perun moč o nebeških prikaznih. V cerkvi kristijanski so imeli tudi svetnika, kateri je bil najbolje pripraven, da stopi na njega mesto, sv. Elija.
Uže sveto pismo stare zaveze (I. knjiga kraljev, 17, 1; 18, 41, 45) pripoveduje, daje nastala suša na njega prošnjo, in apostol sv. Jakob piše v svojem pismu (5, 17), da na njega prošnjo ni deževalo tri leta in šest mesecev in je prišlo deževje še lo potem, ko jo prosil o n.
Zato nahajemo v Slovanih sv. Elija na mostu Peruno-vem. On vodi oblake, ima strelo v roci, grmi a) in daje dežja in točo zemlji. Posebno v srpskih narodnih pesmih ima Elija vedno priimek „gromovmk“ (n. pr. Vuk „srpske narodno pjesme“ II. 1. vrsta 12 i 35; 2. 3; „pesmo iz Hercegovine11 str. 304 in še mnogo krat).
') Gl. Krek, ,,EinIeitung in die slav. Literaturgeschichte str. 309.“ S krepkim povdarkom, slovdsnimi besedami so prosili Grki in Rimljani pomoči od svojih bogov. Peli so tudi naši pradedje Slovani pri žrtvah, kedar so zahtevali od Poru na dežja za polje in vin6grade. Naravno so so obračali do najvišjega bogii, Peru na, kakor Grki in Rimljani do Zona, Nemci do Tho-narja, kajti vladarju nebds in zemlje so pripisovali vsi, da im& v oblasti tudi oblake, kateri plodijo zemljo z nebdsko mokroto, a) „Milad.“ str. 213.
Kako je prišel grom v oblast Eliji, pripoveduje prav lepo srpska narodna pesem „sveci blago dijcle“ (Vuk II. 1.). Pesem slove:
„Kada sveči blago podjeliše:
Pet.ar uze vinee i šenieu,
I ključeve od nebeskog carstva;
A Ilija inunje i gromove;
Pantelija velike vručine;
Sveti Ivan kumstvo i bratimstvo I krstove od časnoga d reva,
A Nikola vode i brodove.“
A pesem „car nebesni ženi sunce“ (Vuk, „srps. nar. pjesme iz Hercegovine,“ str. 304) pravi, da je dobil Elija grom v svatovni dar od solnčne neveste. Ta pesem kaže živo, kako si mislijo Srbi še dandanes solnce v podobi Človeški.
Tudi v Hrvatih in Slovenili mislijo ljudje še dandanes, da grmi sv. Elija in da poja hudiča. Da, Bog ne sme povedati svetniku, kedaj bode njega god, zato ga skuša prevariti. če vpraša E1 i j a: „Kedaj bode moj god?“ odgovarja mu Bog, pravijo, navadno, da je še dolgo do tačas, ali, da jo uže bil. Ko bi zvedel sv. Elija, kedaj je njega god, grmel in treskal bi tako strašno, da bi bilo sveta konec. A kedar mu dovoli Bog, da progaiija hudiča, razljuti se, da ga mora miriti oče nebeški, naj ne pogubi zemlje. Srbi pravijo, da se ga hudič tak6 boji, da se skrije celo pod križ; zato rekajo, naj se človek no križa, kedar grmi, da bi se hudič ne skril za človeka, katerega bi sv. Elija v sveti jezi ubil s skritim vragom. Jednake pripovesti pripovedujejo si tudi Sloveni po Gorenjskem. Pri Skaručini za Šmarij no goro sem čul takih pripovedek sam. Tudi v starih Nemcih je imel sveti Elija oblast o gromu. ‘)
Ali čudno je še bolje, da Stanovniki svetski v Kavkazu časte tega svetnika gromovnika. Od strele ubitega človeka nazi-vajo srečnim in pravijo, da ga je vzel Elija k sebi. Ostali Stanovniki se vesele, zbero se okolo mrtveca, plešo in pevajo pesem, v kateri slavč Elijo „gospodarja gorskih vrhov.“ Pokopljo ga in nalože kamenja na kup, a poleg kupa postavijo drog in obesijo nanj kožo črnega kozla. Prosijo tudi Elijo, naj stori plodovito polje in naj odganja točo.
A tudi devica Marija ima oblast na nebu. Srbske in bolgarsko pesmi jo imenujejo „ogujano“ (Vuk, II. 2, 4, G, i. dr.) in pravijo, da je dobila pri delitvi blaga med svetniki „munju i stri-jelo“, s katerima pokori hudobne ljudi, a Uija z gromom.
’) Gl. Grimm, ,,deutscho Mythologie“, 4, natis I. str. 144.—Mann-liardt, ?>Mytli.c‘ str. 157, 158, 772. — „Zeitscbrift fiir deutsclie Mythologie“, II. 3.)
Kedar so ljutljč hudobni, da mlajši uc spoštuje staršega in detca roditeljev ne sluša, da tera kum kuma pred sodnika in pri-sezajo svedoki po krivem in sorodnik ne spoštuje več sorodnika, tedaj prosijo svetniki Boga in:
„Bog im dade od nebesa ključe,
Zatvoriše sedmera nebesa,
Udarise pečat na oblake,
Te ne pade dažda iz oblaka,
Plaha dažda, niti rosa tiha,
Nit’ obasja sjajna mjesečina;
I ne rodi vino ni šenica Ni za crkvu časna leturgija
Puno vreme za tri godinice.** (Vuk, II. 1, 64 in 72).
Druga pesem črnogorska (Vuk, II. 2.) pripoveduje to malo drugače in opisuje strašno sušo (str. 43—56).
Bog kaznuje lmdobuike po prošnji svojih svetnikov, med katerimi sta prva „ognjena Marija** in „gromovnik Ilija“. Srbi pripovedujejo o „ognjeni Mariji**, da je „sestra rogjena sv. Iliji.“
M. S. Milojevič ') jo zapisal narodno pesem iz staro Srbijo od Kačanika, v kateri imenuje Elijo kar naravnost Peruna. V tisti pesmi imenujejo Peruna „daž dljivi** t.j. deževnoga. Videli smo zatorej, da nainestuje sv. Elija popolno starega poganskega Peruna; to dokazujejo uže pcsine iz Vukove zbirke, akoravno se na Milojevičevo ne smemo opirati preveč, ker so sumnjie. O njem pravi namreč temeljiti poznavatelj narodnega blaga slovanskega prof. dr. Krek:2) „Milojovič nas je iznenadejal s pesmami, v katerih nahajemo ne le srbskega S var o ga, Sva rožiča, Dažboga, ampak tudi Radgosta, K u p a 1 o, Velesa, Davorja, Jarilo, Ljelja, Poljelja i. dr., kakor boginjo Svarogo, Živo i. dr. A ne le to, nego obilo rodovino bogov nam pripoveduje, vendar le tako, da no moremo dvomiti, da jo lo izmišljena. Še to nas no moro prepričati o resnici, da navaje pos-nikov, kateri so mu peli pesem, in kraj, kjer jo pojo. Kor spominja bogov, o katerih Srbi niso nikdar znali, n. pr. polabskega Itadfigosta, in božanstev, katera jo odpravila vednost uže davno iz nebčs slovanskih (n. pr. Živo, Davorja, Ljelja i. dr.), ne morem misliti, da so res narodne in stare. Tiste pesmi nahajemo tudi v drugih nabiratcljih, ali v nobenem ni bajeslovnega lišpa, ako tudi jo vso drugo ravno takošno, kakor v Milojcviči.**
A za sv. Elije namestnika Perunovega nam ni treba Mi-lojevičevih prič, saj smo jih naveli uže dosta in jih bodemo našli še več.
*) „Pesmi i običaji ukupnog naroda srbskog, prva knjiga. Obredne pesme. U Beogradu 1869.“ str. 14.
') ,,Einleitung in die slavisclie Literaturgescliichte und Darstellung ihrer altercu Perioden. I. Graz, 1874.“, str. 320.
Tudi Bolgari pripisujejo svetnikom moč, da pošiljajo sušo ljudem v kazen.
Ko so poboljšajo ljudje, pošlje jim Elija zopet dežja.
Tako so se ohranile gotovo iz Časov poganskih nekatere navade do današnjega dne. V god sv. Elije ali v obče, kedar jo suho leto in treba dežja, hodijo v Srbih „dodole“ ') od hiše do hiše in povajo razne pesmi, v katerih prosijo dežja. Nekoliko de-vojk se zbere v kaki hiši, jedna so sleče do srajce in druge jo ovijo s travo in cvetjem tako, da se je ne vidi nič. To imenujejo „dodolo“ ali kračje „dodo“ (imen. doda), v stari Srbiji po Mi-lojeviči „daždo“, v Albaniji, Macedoniji inTesaliji „dudo“. Nato hodijo od hiše do hiše. Pred vsako obstoje, stopijo v vrsto in do-dola plešo pred njimi, a nje drugarice pojo razne pesmi. Na konci vsake vrste pristavljajo: „oj dodo! oj dodo le!;< Potem pride domačica iz hiše s polnim škafom vode in polijo d o dol o, katera se vrti v tem še vedno okolo. Pesmi, katere pojo d o d o 1 c, so te le (po V u k u):
1. Pred hišo, kedar plešo dodola.
,,Molimo sc višnjem Bogu, oj dodo, oj dodo 1«!
Da udari rosna kiša, oj	....
Da poroBi naša polja, oj	....
I Senicu ozimicu, oj	....
I dva pera kukuruza, oj	.	.	.	.	“
2. Ali:
,,Naša doda Boga moli, oj dodo, oj dodo lc!
Da udari rosna kiša, oj	....
Da pokisnu ‘2) svi orači,	oj	.	...
Svi orači i kopači, oj	....
I po kuči poslovači, oj	.	.	.	“
3. Ali:
„Udri, udri sitna kišo, oj dodo lc, Moj Božo
Te porosi žito vino, oj dodo le! .	.	. le!
I tri pera kukuruza, oj.............................
I lanove za darove, oj..............................
I kudelju tankoviju, oj..............................“
') Vuk Stefanovih Karagjič, ,,Rječnik s. v.; život i običaji naroda srbskoga“ str. 61. — Krek, „Einltg.“, str. 28C. — Grimm, „Deut. Mjftli/*, str. 493.
2)	§e zmočijo.
4. Kedar idejo preko sela:
*
„Mi idemo preko sela, oj dodoj oj dodo le !
A oblači preko nebo, oj	...
A mi brže, oblak brže, oj	.	...
Oblači uas pretekoše, oj	...
Žito, vino porosiše, oj .	.	.	.“
5. Ali tudi:
,,Mi idemo preko sela, oj dodo lc! Moj božo le!
A oblači preko neba, oj
Iz oblaka prsten pade, oj	.
Ujagmi ga kolovogja, oj	.	.	.“
Tako prehodijo vso vaš. Ker so hiše mnogo krat daleč narazen, izpremljevali so jih prej tudi naoroženi mladeniči, da jih varujejo kakega napada.
Prej so hodile okolo tudi odlične devojke selske, ali odkar so jeli pridigovati svečeniki proti tej navadi, hodijo le reve, zvlasti ciganke, katere prosijo darov in beračijo. Popolnem še vendar ni zginil običaj; ohranil se je še po kmetih.
Po Dalmaciji, posobno po Ko tor ih (bocche di Cattaro) hodijo tudi mladeniči okolo. Imenujejo jih „prporuše“. Svojega vodjo imenujejo „prpca“ (prpac), ovijejo ga z divjim trsjem (srobotom, clematis vitalba Lin.) in z zelenimi mladikami. Izpreinlje-valci nosijo zelene veje v rokah. Tudi „prporuše“ hodijo od hiše do hiše, pojo in plešo, a žene skušajo politi posebno prpca z vodo. Pred vsako hišo jim dele malih darov, s katerimi si napravljajo z večera gosti. Pesem, katero pojo, nima pripeva in slove tako:
,,Prporuše hodile,
Terem Boga molilo,
Da nam dade kiSicu,
Da nam rodi godina I šenica bjelica I viuova lozica I nevjesta ') gjetica Do prvoga božiča.“
To je obredna pesem. Pristavljajo tudi še nekoliko vrstic, v katerih prosijo daru in se zahvaljujejo za prejeto maslo, volno, sir, sol ali jajca.
Takošenobičaj nahajemotudivBolgarih. 2)NaRuso sredo (menda po binkoštih) odbero si dečki jednega izmed sobo, ga
') Srbi imenujejo omoženo dekle še prvo leto po poroki „nevesto“. tt) Gl. „Miladinovci“, str. 511 in 524.
Letopis 1879.	®
opašo vrhu obleke 0(1 pet (lo glave z različno zelenjavo, posebno z bezgom in drugimi mladikami, in hodijo od hiše do hiše, peva-joči pesem, kateri pripevajo po vsaki vrstici besedo: „Oj ljule“ (= dežuj Dospevši pod kako okno, polivajo od zgoraj vodo na opasanca. Potem gredo v hišo in toče sito; če se povezne, po-menja lakoto hiši, a če pade inače, naznanja dobro letino. V vsakem hramu jim darujejo kaj malega, moke, masla, ali kaj jedna-cega. Z nabranimi darovi napravljajo si z večera gosti, plešo in pevajo do trde noči. Ves ta obred imenujejo: „Oj ljule.“
Pesem, katero pojo, slovo v prevodu vcleučenoga g. župnika B. Raiča:
,,Spreletaval se metulj je, oj ljule oj!
Od orača na orača, oj	...
Od kopača ua kopača, oj .
Od rezača na rezača, oj
Da zarosi drobua rosa, oj	.	.	.
Drobna rosa plodonosna, oj .
I po polji i po morji, oj	.	.	.
Da uspeva vse obilno, oj	.	.
Vse obilno — vino, žito, oj
Pšenica tja do slemena, oj .
Ječmen pako do strešine, oj
Lenovje kar do pojasa, oj
In sadovje do kolena, oj	.
Da se hrane siromaki, oj	.	.	.
Drevesa niso (ni) sito, oj	.
Da je sitna (sita) letina, oj .
Drevesa niso merica, oj ...
Da je polna košnica, oj ...
Drevesa niso berači, oj ...
Da je tučna letina, oj	.	.	.“
Metulj, o katerem poje pesem, da frli od orača do orača, zovc so bolgarski „preperuga“, s katerim imonom se ujema beseda „prporuše“.
Da je bila ta navada razširjena nekdaj tudi po Sl o venskem, dokazuje Dav. Trstenjak (slov. Glasnik III. št. 5. 1. marca 1859, str. 78). Na sredpostno sredo toče mladeniči tržiške okolice sod z vodo in kamenjem v bližnji potok, da se razbije. Tej igri pravijo: „Velitro-Babo kotalkati." Vehtro-Babo poznajo od Tržiča preko kameniških planin ti j a do Pohorja. Pastirji po planinah imajo posebno igro, pri kateri kličo:
,,Vehtra-Baba I dežja daj! —
Lauri ti dam debel kučaj.“
*) Primeri češko besedo 1 ul a ti, mingerc, slov. po liilati se, lat. pol-lučre; dotca pravi: lulu.
A često oblečejo kako pastirico s plaščem, spletenim iz sitja, ter jo polivajo z vodo, plešo okolo lije in pevajo:
»Vehtra-Baba, daj pšenice,
Moji kravički travice."
Jednak običaj poznajo tudi Rumu ni, in kakor poročajo nekateri veščaki, Magjari. Toda misliti smemo, da sta prejela ta dva naroda ves običaj od Slovanov.
V sedanjih Grkih se je ohranil tudi tisti obred, a reči ne moremo, je li domač, ali izposojeu. Kedar ue dežuje nekaj časa, zbere detca izmed sebe otroka od 8—10 let, navadno kakošno siroto. Slečejo tovariša in ga ovijo od nog do glave s poljskimi cvetlicami. Imenujejo ga „pyrperuna“ (nvgmgovvci). Pyrporuno vodijo po vasi od hiše do hiše, pevajo neko pesem *) in vsaka gospodinja mora zliti vedro vode pyrperuni na glavo in darovati otrokom jedno paro.
Da so vsi ti običaji bistveno jednaki, vidimo na prvi pogled, in skoraj bi se mislilo, da je ta navada lo slovanska, ker ne poznamo jednakih navad v inih narodih. O jeduakem običaji poroča vendar tudi Burchardus v o n W o r m s (f 1.1024) v svoji knjigi „Samm-lung der Decrete“, natisneni v Koloniji (KOln) 1548 na str. 201, b. V omenjenem delu navaje raznih dekretov cerkvenih zborov proti vražam in babjevorstvu. O nokaterih vemo, od kodi je zajemal, ali ravno o tem ni gotovosti. Pisatelj pravi:	„Kedar ni
dežja, zbero žeue po več deklet in izboro izmed njih dekletce vodnico, katero slečejo in jo odvedo iz vasi ali mesta na kak prostor, kjer raste rastlina „hyoscyamus“, v Ncmcih imenovana „belisa“, t. j. zobnik (hyoscyamus niger). Tamo izruje devica z mezincem desne roke to travo s korenom, lcatoro mora privezati s kakim vezilom na mezinec desne noge. Potem izpremljajo dekleta z mladikami v rokah devico, katera vleče rastlino za soboj v bližnjo reko, ter jo poškropč s šibami, omočenimi v vodo, in upajo, da dobe po svojem zagovoru dežja. Potem vedo devico od reke v vas, a ne hodijo naprej, ampak ritniski, kakor rak.“
Tako piše Burchardus. Od kodi je zajemal poročilo, ni gotovo. Ker navaje nemško ime zobnikovo, sicer še ni dosta, da bi si misliti morali običaju nemško domovino, ali drugega znaka ne nahajemo v njem. Govori sicer o zagovorih ali o njih nam no poroča ničesar. Tudi imena nam ni ohranil, katero so nadevali morda devici.
Da mora biti do do la gola in ovita z zelenjem, gotovo ni brez pomena. P reli er2) pravi, da pomenja do dola zemljo, po-
*) Natisnena je v Theodor Kindovoin dolu: „rgaycpSta rrfi rsag 'EXXn8og Leipzig, 1833,“ str. 13 iu v Passoua ,,Neugriechische Volkslieder", str. 627.
*) },Romische Mythologie“ str. 313.
raščeno z zelenjem, in ravno tako prof. Krek, daje poosebljeno leto. D o dola znači zatorej zemljo, olepšano s cvetjem iu zelenjem; kakor poliva domačfca dodolo z vodo, tako naj se ulije dež na suho zemljo, da jej da novih moči. Afanasjev („poet. voz. II.“ str. 177; III. str. 801, 802) pravi, da pomenja tudi deževni oblak, kar se vendar no prilega tako lepo, kakor prvo. Afanasjev je skušal najti tudi pomen besedi, ali po Kreku njega razlaganje ne prija stvari.
Čudno je le, da poje pesem bolgarska, kako frfoleva metulj (preperuga) od orača do orača, ker so metulji navadno le znamenje nesmrtnosti. Jugoslovani poznavajo še druge pripomočke, kako si more pridobiti kmet potrebnega dežja. V okolici ptujski ohranila se je še doslč misel, da mora iti kmet, kedar je suša, z večera na njivo in izliti tri tikve (buče) vode nanjo; če stori tako, pravijo, dežuje gotovo prihodnji dan.
Takošno navado, pripoveduje J. Grimm,1) so imeli tudi Kelti. „Lovci so hodili ob suši k studencu pri Bar en to nu v gozdu Breziliande; iz studenca so zajemali vode v svoje rogove in so jo polivali po kamenitem oklepu; takoj na to se ulije dež in napoji suho zemljo. Ta navada so je ohranila s cerkvenim obredom do današnjega dne. Kedar je suša, idejo z izprevodom k studencu, duhovniki hodijo jim na čelu, pet velikih zastav nosijo pred njimi. Župan utakne svojo nogo navskriž v studenec barentonski in gotovo gre dež še prodno pride procesija domu.“
Izprevodi hodijo še dandanes od cerkve do cerkve in prosijo dežja, ali ravno tako so bojevali uže Rimljani. Petro ni us (sat. 44) nam opisuje tak obhod. „Spredaj so hodilo ženske v štolah (obleka), bosonoge, z razpletenimi lasmi, a čistim srcem na (kapito-linski) grič in prosilo so Jova vode. In začelo jo deževati takoj ali nikdar, kakor bi lil iz škafov, in vsi so se smijali, mokri kakor miši.“
V srednjem veku prosili so dežja posebno device Marije. Le-topisci pripovedujejo o izprevodu v Luttichul. 1240 ali 1244. Trikrat je šel izprevod z duhovniki bosonog in oblečen v laneno obleko, ali vse ni pomagalo, pozabili so bili prositi tudi Marije. Ko so prosili božji svetniki Boga, naj pošlje meščanom dežja, ugovarjala je, pravijo, Marija. Z nova je zatorej šel izprovod okolo, slovesno so zapeli „salve regina1* in ,,zdajci je začelo deževati (akoravno je bilo nebo prej popolnem jasno), da so se razkropili pobožniki na vse strani."
V narodu se je ohranila še misel, da more človek storiti kaj, da bode leto vlažno ali suho. Esti“) mislijo, da mogo napraviti suho leto, če postavijo tri kamena po konci, vlažno, če jih polože po dolzem. Neki pridigar videl jo nekdaj kmeto, kateri so so go-
') ,,Deutsche Mythologie 4. Auflage“, str. 494. “j Grimm, ,,D. M. Nacbtrage“, str. 702.
stili pri treh kamenih; jeli, pili in plesali so okolo njih. Ko jih vpraša, čemu so napravili gosti, mu odgovore, da mogo napravljati s temi kameni suho ali mokro vreme, če jih postavijo po konci, ali jih polože po dolzem.
Jednako pripovedujejo v okolici ptujski, da mora odluščiti človek na sveti večer dvanajst luščln od Čebulje v redu letnih mesecev. Če potrosi na vsako soli, bode dotični mesec bolje ali manj vlažen, če je luščfna drugo jutro mokra ali suha. ') Še drugo vražo pripoveduje Valvazor (II. knjiga str. 164), daje nad Kranjem na planini neka luknja. Če vrže kedo kamen vanjo, vzdigne se megla iz njo ter začne deževati, grmeti in toča se usuje.
Ta prazna vera ohranila se je do naših dni, akoravno je poskušal uže mfirsikedo in se je prepričal, da ni res. V okolici ptujski pravijo še dandanes, da dežuje gotovo v treh dneh, ako ukrade kedo Italijanom, kateri delajo opeko, tri opeke ter jih vrže v vodo. Nekaj jednakega pripoveduje o Grkih Pauzanij (VIII, 38, 3): Arkadijani so častili Zona Lykajskega (Zevg JvnaTog). Kedar je trebalo o vročem poletju dežja setvam in gozdom, daroval je svečenik Zena slovesno bogu, šel je na goro k studencu, Zenu svetemu, z mladiko hrastovo dotaknil se je vode in takoj je začela kipeti, vzdignila se je megla, in promenila se v oblak, kateri se je združil z drugimi, in obilen dež se je razlil na žejno polje.
Rimljanom znan jo bil še drug običaj, da so si pridobili dežja. Pri tempeljnu Martovem pred Kapenskimi vratmi (porta Capena) ležal je cilindričen kamen, imenovali so ga „petra manalis“. Kedar je bila suša, vlačili so ga svečeniki Mar to vi po mestu in po okolici, da začne deževati (Paul. p. 128, Ser-vius V.t. III. 175). Valjenje kamena pomenjalo je po Prellerju (1. c. 313) vodo, katera se vali po polju. Prosto ljudstvo pripisuje tudi vsakemu olikanemu gospodu, da zna „delati vreme“. V vsakem ljudstvu nahajemo to misel. Znano je, da mislijo še dandanes nekateri kmetje, da znajo zagovarjati duhovniki oblake, da mogo odvračati točo. Gotovo je vsaj, da so prosili uže marsikje ljudje duhovnika, naj jim naredi dež. Ali marsikateri si ni umel pomagati tako dobro, kakor oni pop iz Hercegovino, o katerem pripovedujejo, da so zahtevali „seljaci“ deža po službi božji. Pop je poznal dobro svoje ovčico. Ne ustraši se, ampak jim reče mirno, naj le določijo, kateri dan naj dežuje, „ako ne bude kiše, evo, moje glave.“ — „A kad bi ti rekao, pope?“ „Ja bi bračo! ako vi velite šjutra.“ „Šjutra ja, bračo! ne mogu nikako, poručio sam za mobu (delavce), da mi žnju ženicu, jer znate svi, da jo več pre-zrela“, reče knez. — „A. da hočemo li u utornik?“ „Jok (ne) pope!“ odgovori kočo-baša, ,,za što ja mislim vriječi (mlatiti, a mlatijo in vejejo Hercegovci na planem) šenicu, tako sam ugovorio
*) Tako bo mi pripovedovali ptujski dijaki.
i kaparao ljude i konje." — „A da hočemo li u srijedu?“ „Kakvo srijedu?“ zaviče subaša, „a da li, pope, ne znaš, da ja ta dan ženim sina i kupim svatove evo petnaest dana.“ — „Da hočemo li u četvrtak?“ „Ne, pope, ako Boga znaš, dali ja ne kosim livadu u ta dan?“ In tako je šlo do nedeljo, vsak dan je imel kedo kak opravek, da ni hotel dežja. Zato reče pop: „E, bračo moja, vi so bracki dogovorite, pa kad godj rečete, ja sam gotov: ali samo onda kad svi rečete, da medju vama ne bude inata (prepira)/1 Vendar pripoveduje Mil oj evič (1. c. str. 20), daje običaj v stari Srbiji, da ujamejo o suši popa, ter ga polože po sili na roke, ga „poljuljajo“ (gugljejo) in ga vržejo oblečenega v reko, misleči: sedaj pride skoraj deževje! —
Mislijo tudi, da dobe dežja, ako je kedo ubit, ali so je kedo utopil, a tedaj se boje tudi toče ln hudega vremena. Tudi po Kranjskem mislijo ljudje, da nastane hud vihar, kedar se kedo obesi. Da mislijo o bližnjem dežji, ako se kedo utopi, izvira gotovo od todi, ker so stari Slovani posebno spoštovali studence, potoke in reke. Prič imamo dovolj zato iz starih časov, in posebna priča je to, da so se ohranile do današnjega dne nekake daritve vodi. G. župnik Dav. Trstenjak pripoveduje n. pr. v slovenskem ,,Glasniku“ (1. 1859, str. 171), da mečejo ribiči slovenski na ogerski meji, predno odhajejo na lov, robec s prstanom v vodo na dar Gestrinu (povodnemu možu). Srbi nosijo po nekaterih krajih na „varin dan“ (god sv. Barbare, 4/i« decembra) „varice“ na studenec. V ari ca je razno žito in druge stvari, skuhane na večer pred godom. V noči pustč varico pri ognji, da vre, ter prorokn-jejo drug dan („varin dan“) kakošna bode letina. V Boci jo nosijo z jutra molčeči na studenec in posipajo vodo z njo, govoreči: „Dobro jutro, ladna vodo, mi tebe varice, a ti nama vodice i jarice, janjiče i muške glavice i svake srečice.“ ') Na Božičino jutro zgodaj 'gre iz vsake hiše jeden najprej po vode na studenec, od kodar jo zajemajo navadno, in nese žita soboj, da jo pospe, kedar pride do nje.
Na Slovenskem propovedujejo matere svojim otrokom, naj ne žvčgljajo v vodo, češ, da bi oskrunili bogorodico.
Po južnem Štajerskem mečejo dekleta na sveti večer j a-bolko in rožmarinov venec v vodo in pravijo: „0d dna do dna, če sem za moža godua.“ V okolici ptujski gre tisti dan dekle boso na studenec po vodo. Soboj neso jabolko in venec, vodi v dar. Ko pride domu, morajo so umivati vsi, da so varujejo ne-snažnosti vse leto. -)
Posebno važni so obrodi, s katerimi vodijo Srbi, Bolgari in Hrvatje nevesto na vodo. Po svatbi izpremljajo nevesto v slovesnem izprevodu na studenec, od kodar zajemajo vode za hišno
*) Vuk, ,,život i običaji”, str. 1.
3)	„Poročilo o ptujskih učencih1'.
potrebe. V Bolgarih nosi zaročenka prosa soboj. Z njim pospe vodo, na to zajine ,gjever‘ (drug) korec vodč, vanjo vrže nekoliko novcev, a nevesta zvrne korec z nogo, in dečki pobero novce. Na to zajame nevesta korec vodč in jo nese slovesno domu. ‘) Vse priča jasno, da so se ohranile daritve vodi do današnjega dne.
Ni treba navajati starih prič, Prokopija, Nestorja, Hel-molda, Thietmarja i. d., kateri jasno trde, da so darovali Slovani potokom in rekam. Ohranila se je do današnjega dnč po nekaterih krajih slovanskih in nemških misel, da mora utoniti v nekaterih rekah vsako leto kak človek. To nas opominja celo prastarih človeških daritev, ali kaže nam tudi, kako je moči, da mislijo še sedaj ljudje po nekaterih krajih, da pomore utopljenec dežju. Utopljenec je dar, za kateri daje reka dežja.
A če se oziramo še dalje po običajih raznih narodov, naha-jemo v Nemcih še nekaj jednacega do doli in prporušam. Pastirja, kateri žene na velikonočen ponedeljek zadnji na pašo, vodijo po Bavarskem drugi v gozd, gapovežo z listjem, z mladikami ali s trstjem, ga ženo k vodi in ga vržejo vanjo. Imenujejo ga „Wasservogel“.2) Tudi po Avstrijanskem volili so si otroci „binkoštnega kralja11 („Pfingstkonig“), ovijali so ga zelenimi mladikami, počrnili mu obraz ter ga metali v vodo.
Tako delajo tudi na Poljskem in po Šleziji. V velikonočni ponedeljek polivajo mladeniči dekleta, katera so spala tako dolgo, da ne mogo več k jutranji službi božji, z vodo, in jih tepo z brezovimi šibami, ali jih vlačijo k reki, ali na korito in jih potapljajo v vodo. 3) Sicer nam ne poročajo pisatelji ničesar, kar bi nam dalo povod, da bi mislili take običaje v zvezi z dežjem, a vredni so le posebne pozornosti, ker nam kažo, kako različni so ostanki poganskega češčenja vode.
*) 61. Bogišic, ».Zbornik*1, str. 225, 232, 235, 240, 245 i. t. d.
2) Grimm, „Deutscbe Mythologie“, str. 495.
3) Grimm, ,,D. M.“ ibid.
Žalostna 1800lctnica
ali
posuto mesto Pompeji.
Spisal A. Zupančič,
Ves nekoliko učenejši svot pozna ognjeno goro Vezuv, ki se kako poltretjo uro od mesta Neapolja proti jugoiztoku k nebu vzdiguje. Stoji sredi krasne in silno rodovite kampanske ravnine in je kakih 1200 metrov visoka. Dobro do polovice viso-čine je gora poraščena, a proti vrini gola in gost dim so neprenehoma vali iz nje žrela. Ali gora ni vedno tako mirna in nedolžna. Pridejo časi, ko začne bobneti in tuliti v nje osrčji, ko iz žrela puha gosto meglo dima in pepela, da dan spremene v temno noč. Pridejo časi, ko med silnimi potresi meče Vezuv iz sebe ogenj in težko, razbeljeno kamenje do 1000 metrov visoko in višje, ter gorečo lavo v mogočnih potocih lije iz žrela, jo v dolino vali, ki v svojem teku vso požiga in pokončava, kar do-seza! Tiiko hujše ali milejše bljuvanje se je pripetilo od leta 1500 sem do danes uže petdeset krat!
Rimci za Jezusa strašne moči Vezuva niso poznali; prištevali so ga mrtvim vulkanom, in mirno so pasli po njega poraščenih bregovih svoje čredo. A leta 63. po Kr. nastane nenadejano okrog to gore strašen potres, ki jo napravil po vsi okolici brezkončno nesrečo in razdejanje. Stanovniki lopo okrajino so zavzemo, ali ker se potres ne ponovi, je skoraj pozabljen strah in škoda popravljena. Kar pride leto 79. po Kr., mesec avgust, in do sedaj tako tihi, pohlevni in mirni Vezuv začne razsajati, da je človeka groza, ko bere stare popise. Potres na potres maja zemljo; tu jo visoko vzdigne, tam se delajo brezna, ki požirajo cele vasi. Gora na površji poči, napravi se strahovito žrelo, iz katerega se vzdigujejo črni oblači, ki jih trgajo plameni kakor veliki bliski. Razbeljena lava se vali dalje in dalje kakor voda; med strašnim bobnenjem se cele težke skale visoko vzdigujejo k nebu, gosti dim in pepel zakriva solnce in dan prominja v noč.
Gneča begočega ljudstva napolnuje vse ceste in pota. Vse vpije, kriči, vzdihuje. Nihče ne pričakuje več rešitve; vso misli, da jo napočila zadnja noč, večna noč! In kaj je bil konec strahoviti dogoditi? Ko sc zopet zdani, ni bilo videti druzega, nego razdejanje — vsa lepa rodovita okolica je promenjena — cele vasi so izginile — tudi mest Herkulana, Stabije in^ Pom-peja ni več! Vse je razdejano, vse posuto z vulkanskimi izmečki — posuto tako, da še poznati ni bilo, kje so stala ta mesta! —
Pompeji je bilo staro mesto blizo morja, sloveče zvlasti po svoji trgovini iu svojem bogastvu. Imelo je kakih 20.000 Stanovnikov, bilo jo z dvojnim močnim zidovjem obzidano in je imelo pet mestnih vrat. Ob strašnem bljuvanji ga je ognjenik 6 do 7 metrov na debelo zasul s pepelom, z lavo in s kamenjem. Več nego 16 stoletij ostalo je zasuto, pozabljeno, neznano, Se le leta 1748. so v nekem vinogradu prišli nesrečnemu mestu na sled, in od takrat se je začelo izkopavanje, tako, da jo do danes nekako polovica mesta razkrita. Ogledal sem si leta 1875. izkopljine in razvaline nesrečnega Pompeja, in ker je letos ravno 18001etnica zgoraj popisanega strašnega dogodka, bode morebiti marsikomu ustreženo, ako na kratko popišem, kar sem tam našel in videl.
Bilo je prekrasno jutro dnč 30. septembra, ko z dragim tovarišem zapustiva Neapolj. Brzo piha železni konj proti jugu vedno ob morji. Na desni mirno, lopo višnjevo morje, po katerem so ziblje mnogo ribiških čolničev z razpetimi malimi jadri, a na lovi se vrste najlepši in najrodovitejši kraji vse južne Italije: sloveči Portici, Resina, Torre dol Grcco. Človeku res po-hajejo besede, ako hoče popisavati krasno lego ali rodovito južno rast tega obrežja. Pesnik Sannazaro imenuje to okolico Nea-politansko „kos nebes, ki je padel na zemljo." — Tu stoji košato figovo drevo tako polno, da se m\i veje šibe od teže sadu — poleg njega log pomorančiuih dreves in limon, ki se ti uže po prijetni vonjavi svojega cveta razodevajo. Tam zopet oleandri, visoki in košati, kakor naša drevesa; ob vrteh in vinogradih seči velikih bodečih kaktov. Nekoliko višje mogočne pinije ponosno Stric v nebo — a zdolaj stoje vrste murbinih dreves, ki imajo od debla do debla speljan vinski trs, od katerega vise mogočni črni grozdi! —
V mali uri smo na četrti postaji in „Pompeji, Pompeji!1' zakliče kondukter.
Jaz sc ozrem na dosno, levo — ali omenjanega mesta ni nikjer. Blizo postajo je neka restavracija. Od nje, pravijo, naj greva na desuo roko k višku, in bodeva skoraj tam, kamor sva namenjena. Prideva do nekega poslopja, kjer morava plačati vsak dva franka; a zato dobiva uniformovanega izpremljevalca, ki nama prijazno obljubi, da hoče razkazati vse imenitnosti. „Ali kje je Pompeji,*1 ga vprašava, „sledu ne vidiva o nesrečnem mestu“. „Smo kar precej v njem,“ jo bil odgovor. In res, še nekaj stopinj
navzgor, prideva do mogočnih kamenitih vrat, ustopiva — in sva na ulicah posutega Pompeja!
Prvi pogled jo silno žalosten. Zdi se človeku, da stoji sredi velikanskega pogorišča. Hišo na desno, hišo na levo roko, ulice sem, ulice tija — a vse prazno, vse brez streh, golo zidovjo k višku moli.
Izpregovoriva najprej o razvalinah in izkopljinah pompejskih sploh.
Kamenita vrata, skozi katera sva prišla, so starodavna mostna vrata „Porta Marina". Pred nama se stezajo dolge ravne ulice, obdano od hiš, ali boljše rečeno, od hišnih razvalin, ker silna teža vulkanskega kamenja in pepela jo utrla strehe, podrla gornja nadstropja, polomila stebrovje, in kar jo bilo lesenega, požgal jo goreči izmeček ognjenikov. Od vseh do sedaj izkopanih poslopij stoje zategadelj največ le še spodnji močnejši prostori. Ali tudi to, kar še stoji, je silno zanimivo, ker nam živo pred oči stavi podobo mesta grško-italijanskega, kakoršno jo bilo skoraj po Kristu. Da le bolj znamenita poslopja po vsem mestu nekoliko ogledaš, potrebuješ kake 3 uro; a povestničar in starinoslovec ali slikar imeli bi tu dovolj študirati mnogo mesecev.
Vso mestno ulice imajo čeden tlak, uložene so s kamonitimi pločami razne oblike in velikosti. Ob hišah so povsod nekoliko vzvišena hodišča (trottoirs), kakor so dandanes navadna. Ceste in ulice, široko po 4 do 7 metrov, so največ lepo ravno speljano in na mnogih krajih, zvlasti ob voglih, so čez ulice od jednega tro-toara do druzega speljani kameni, iz uličinega tlaka k višku moleči. Menda so po teh kamenih stopajo hodili pešci ob dežji in blatu čez ulice, da si niso močili nog. V tlaku se dobro poznajo kolovozi, ki so jih po mnogi vožnji urezala kolesa v rahli kamen. Le dober meter široke so te kolovoznice in iz njih spoznavamo, da so Rimci imeli ozke vozove. Tudi sled konjskih podkov je najti. Kjer se križajo ulice, stoje na mnogih krajih očitni vodnjaki, ozaljšani največkrat s celo podobo ali samo glavo kakega božanstva. — Na poslopjih vidiš še semtertija napise ali imena gospodarjev, narejena skoraj samo z rudečo bojo. Po mnogih krajih sta na steni naslikani po jedna ali dve veliki kači; pravijo, da so podoba hišnih božanstev ali larov. Dokaj je videti tudi malih čačkarij po zidovji, kakor jih dandanes otroci napravljajo po stenah.
Hiše pompejske skoraj nikjer nimajo okon na ulice, in kjer je katero, zadelano je z gostim omrežjem, kajti svitloba jo dohajala rimskim hišam iz dvorišča, ki jo bilo sredi poslopja. Pri raznih hišah videti so znotraj ali zunaj stopnice, kar nam spričuje, da so poslopja imela še višja nadstropja, katerih je vendar kaj malo najti v izkopanem dolu mesta, kajti ognjena lava in vulkansko kamenje sta ob strašni uri razdejanja ulomila in v tla po-mandrala vse višje in tanjše zidovje.
Stopaje po praznih ulicah se tudi brž spoznava, daje Pompeji bilo trgovsko mesto. Nenavadno mnogo večjih ali manjših pro-dalnic je videti. Vse so odprte na ulice; imajo velika vrata in obširna okna in zadaj po jedno ali po dve sobi. V teh prodal-nicah je najti mnogo kamenitih miz in uzidanih velikih prstenih vrčev za olje in takošno blago. Časih jih je po več jeden poleg drugega udelauih in kaj dobro ohranjenih. Tudi tehtnic in različnih m6r so našli po prodalnicah pri izkopavanji.
Privatne hiše so največ vse po jeduem slogu zidane. Skozi malo vežo se pride na dvorišče, ki ga okrog in okrog obdaje pokrit mostovž. Sredi dvorišča je v tleh okrogla globina, v katero se je stekala dežnica. Iz dvorišča se pride v notranje hišno prostore in sobe, ki so skoraj vso prav ozke in majhne, ker vsa dela in opravila so se vršila za dne po večem na dvorišči. Večjo hiše imajo tudi še drugo dvorišče z malim vrtom na sredi, po katerem so razpostavljene sem ter tija mramorne podobe malikov.
Nekaj posebnega v tem posutem mestu jo tudi, da so zvlasti po zasobnih hišah vsi notranji prostori barvani in vse stene prevlečene s slikami na presno, katere kažo cvotlice, živali, prizore iz prirodo, a največ' iz basnoslovja rimskega ali grškega, ali tudi reči iz povestnice. Slike so po večem tako dobro ohranjene, kakor bi bile izgotovljene šele pred nekaterimi leti. Boje so prav žive in goreče; največ je žolte in rudeče. Kar se tiče umetelj-niške vrednosti, so nekatere slike po stonali pravi umotvori, toda slikani predmeti pogostoma razodevajo mehkužno in razkošno življenje malikovalskih Stanovnikov. Nekatere so takošne, da bi jih sramežljivo oko kristijanovo ne moglo trpeti na steni. —
Kaj lepe in velike vrednosti so po mnogih poslopjih tudi tla, sestavljena iz različno pisanih mramornih koscev, tako imenovani mozaiki. Vendar opomeniti je, da so, kar jo do sedaj bilo izkopanih slik na stenah ali mozaikov, če so bili posebne lepote in vrednosti, preneseni v Neapolj, kjer so na ogled razpostavljeni v velikanskem in slovečem muzeji Nationale ali Museo Borbonico. In res, umno in modro ravnajo, da dragocenejši reči tija prenašajo, ker tukaj, kjer sedaj hudi žarki južnega solnca gole stene žgo, sedaj nalivi dežja razkrite podrtine izpirajo, bi se ne ohranile dolgo, ako bi jim tudi prizanašale tatinske roke. —
Toliko zapaziva sploh, stopajo po ulicah nesrečnega Pompeja. Ali hočeva si še nekatere znamenitejši reči in poslopja posamezno oglodavati.
Blizo starodavnih mestnih vrat, skozi katera se v Pompeji pride od železnične strani, napravili so zadnja leta nekaki muzej, kjer so razpostavljene nekatero izkopane znamenitosti. Tu vidiš Vrata, kolesa, vrče, razno kuhinjsko posodje, mnogovrstna orodja, raznih sadežev, izkopanih kosti živalskih in človeških. A kar je mene tukaj najbolj zanimalo, je osem pod steklom shranjenih, v gipsu posnetih človeških trupel, ravno tako ležečih, kakor je ne-
srečneže pred 1800 leti zasačila smrt. Ob strašnem razdejanji je namreč Vezuv mnogo Pompejcev posul na debelo z vulkanskim pepelom, jih črez in črez obdal in zadušil. Vroči pepel se je strdil okrog trupel in zgostil, ali v sredi jo trohnelo meso in razpadlo, in tako se jo počasi sredi pepela naredila votlina, katere steno so jednake truplu zadušenčevemu. Ivo so zopet leta 1863. zadeli na taka trupla sredi strjenega pepela, skušali so prav rahlo in varno iz votline pobrati kosti, in potem so v votlino počasi ulivali gipsa. Posrečilo so jim je! Ko so jo strdil gips, so prav varno po vseh straneh od njega kruščili strjeni pepel in tako so dobili gipsasto človeško podobo, katera kažo zadušenega nesrečneža v ravno tisti legi, v kateri ga je zadela silna smrt. Največ leže trupla na obrazu ali tudi vznak, in na legi rok jo poznati, kako so v zadnjih hipih obupno okrog sebe zbijali. Obleke ni zapaziti na truplih, menda jim j° j© posmodil vulkanski pepel, ki jih je posul. Neki deklici so vidi prstan na roci. V srečo so mestni Stanovniki ob strašnem razdejanji menda po večini ubežali, ker do sedaj so izkopali samo kakih 600 človeških trupel, ali boljšo rečono ogrodi.
A ta pompejski muzej hrani le prav malo tega, kar so do sedaj našli. Vse, kar ima večjo vrednost, prepeljo v Neapolj, kjer sem si ogledal po obširnih prostorih muzeja dragocenejše starino posutih krajev. Tukaj je za mnoge dni dovolj ogledovati le samo pompejskih izkopljin, ako jih nekoliko pazljivše hočeš pregledovati. Dolga vrsta sob obsega freske, mozaike, mramornate, brončene in prstene podobe, izmed katerih so nekatere pravi umotvori. Po teh sobah je vedno najti slikarjev, kopirajočih izkopane dragocenosti. V bližnji dvorani študirajo povestničarji zanimive pompejske napise. Dalje so razpostavljeno po omarah izkopane dragotine, zlate in srebrne: nauhvice, prstani, verižice in jednako blago. Zopet v drugih prostorih muzeja vidiš različnih posod; vmes je jedna, ki je še polna olja. Tudi različno orožje, stoli, kuhinjsko orodje, mnogi sadeži i. t. d. i. t. d. se tu vidijo, vse izkopano v poslopjih posutih mest. Res, nad vse zanimiva jo ta zbirka in silno imenitna, ker iz vseh teh reči spoznavamo šege, navade in življenje nekdanjih Pompejcev, kakor tudi njih stopinjo naobraženosti in umeteljnosti. —
A sedaj še stopiva nekoliko po ulicah izkopanega Pompeja, da si malo natančnejše ogledava le nekoliko imenitnejših poslopij.
Tu nama vodnik najprej pokaže tempelj Venerin. Velik jo in precej dobro ohranjen z oltarjem vred, na katerem so tej boginji zažigali poljskih pridolkov.
Blizo tam zagledava veliki trg ali veliko sodišče, forum civile, ki je videti, da je nekako sredi mosta. Od treh strani ga obdajo dvojna vrsta precej dobro ohranjenega lepega mramor-natega stebrovja. To stebrovje obseza prostor, ki je 157 metrov dolg in 33 metrov širok. Šest cest je speljanih na ta terg, ali kjer se steka cesta na sodišče, tam jo zapirajo precej visoki stebriči, menda zato, da nihče z vozom ni mogel na forum. Po
raznih krajih notranjega prostora je 22 stebrov, in soditi po napisih, ki jih beremo na njih, so ti stebri nosili podobe imenitnih rimskih mož.
Sodišču nasproti stoji tempelj Mer kurij e v zlepim oltarjem na sredi, ki ima ob straneh podobe zalega vzbuknenega dela. — Temu poslopju ravno nasproti je tempelj malika Jupitra; mogočnih stopnic 18 drži do stebrovja na spodnji strani. Zidovje jo 30 metrov dolgo iti njega notranje stene so vse polne slik.
Nekoliko strani so očitna kopališča ali toplice. Kaj zanimivo poslopje je to in veliko, izkopano še le leta 1824. Meri na dolgost 53 metrov in na širokost 49 metrov. Dolga vrsta sob je pred nami. Tu je sobana, kjer so kopajoči se shranjevali oblačila, poleg nje prostor za kopel v mrzli vodi. Dalje toplica za gorko vodo, blizo tam sobana za potenje-(sudatorium). Stenam so uzidane cevi. Videti je, da je iz jedne peči dohajala gorkota vsem toplicam, kakor je tudi voda bila napeljana po vsem poslopji iz jednega vodnjaka. V vseh prostorih se kaže nekdanja krasota. Vsa tla so uložena z dragocenim raznobojnim mramorjem, vmes podobe v mozaiku. Po stenah so lepe štukature in slike na presno.
Toplicam ravno nasproti je hiša, v kateri so našli pri izkopavanji mnogo dragocenosti in zlatega lišpa. Moralo je biti to poslopje last pravega bogatitia, kateremu se je bilo bati tatov, ker na hišnem pragu je narejen pes v mozaiku z napisom: „Cave canem“. Naliajejo so tudi po raznih drugih pompejskih privatnih hišah napisi v tleh blizo praga; največkrat se bero iz malih ka-mencev sestavljene besede „Salve“ ali „Have!“
Na zapadni strani Pompcju steza so od predmestja do velikih II er k ul a n s kih vrat tako imenovana Via Domitiana, ali cesta grobov, ker ob nji stoje na desni in levi roci grobni spominki, nekateri prav lepi in velikanski. V mnogih so našli dokaj pepelnic ali zalili vrčev z ostanki sežganih mrtvecev.
Ob tej cesti stoji tudi tako imenovana Villa Suburbana ali palača Arija Diomeda. To je jedno največjih in najlepših do sedaj izkopanih zasobnih poslopij. Imelo je tri nadstropja, a gornje je podrto. Pravi mogočnež je moral biti gospodar tej palači; imel je v hiši svoje toplice in vrt 33 metrov dolg in ravno toliko širok, v katerem so izkopali mnogo prelepih stativ. Pod hišo je klet, kjer so našli 17 človeških trupel, največ otroke in ženske. Poleg njih so našli tudi precej živeža. Pri durih so ležale moške ogrodi s ključem v roci iii blizo njih drugo truplo s posodico, polno dragocenosti. Spoznati je iz vsega tega, da so reveži ob strašnem razdejanji v prvi naglici zgrabili nekoliko hrane iu najlepših dragotin in bežali pod hišo v klet, da si ohranijo vsaj življenje, ali drobni vulkanski pepel jim je zadelal okna pri kleti iu jih zadušil!
Zanimiva je tudi neka izkopana prodalnica zaradi napisa na pragu, ki slove: „Salve lucrum“ — in na steni prodhišja so bero besedo: „Otiosis locus hic non est, discede morator.“
Izmed mnogih do sedaj najdenih očitnih poslopij imenujem še veliko gledališče. Prav lepa zidava je. Prostor za igre, tako imenovana „scena“ in ,,orchestra“ sta pokrita in imata mramorna tla. Za kakih 5000 gledalcev je bilo prostora v poslopji, in kjer so stali ali sedeli, ni strehe.
Prav ob koncu mesta na jugozapadni strani so izkopali poslopje, vredno, da si ga ogledava. To je amfiteater pompejski. Od zunaj so ga pustili zasutega, znotraj jo očejeno. Poslopje je podolgasto-okroglo. Daljši njega premernik ima 130 metrov, krajši 102 metra. Od vseh strani se od arene k višku vzdigujejo kame-niti sedeži; 35 vrst jih je, in prostor so dajali 20.000 gledalcem.
Naj zadostuje; ustaviva se. Južno solnce med golim zidovjem silno pripeka in poleg toga prihajo mislečemu človeku tako milo, milo pri srcu. Hodiš po ulicah gori, po ulicah doli — vse mrtvo je in tiho. Oziraš se po hišah — a vso prazno, ni ga sledu življenja! Gledaš tempeljne, visoke baziliko, obračaš sc na mogočno sodišče in kličeš: kje ste, ki ste se tukaj zbirali k modremu posvetovanju? — ali nihče se ne oglasi; še ptičice so zbežale izmed golih, vročih razvalin! Ni ga cvetočoga vrta, ne košatega drevesa, ne oveseli ti pisana cvetka očesa vse prazno, golo, podrto, mrtvo, kakor v kraljestvu smrti! In če k višku pogledaš proti severju, stopi ti pred oči bližnji Vezuv, oblastno pihaje iz orjaškega k6tla vulkanskih moči svoje črne oblake, kakor bi ti hotel reči: Glej, vse to jo moje delo!
lirsko inest« n a Dolenjskem.
Zgodovinska črtica. Po raznih virih in delih sestavil J. L.-.'	'	■
Krško jo staro kranjsko mesto. Iz starodavne koltske in rimljanske d6be se vendar o njem ničesar no ve, kakor n. pr. o keltsko- (morebiti slovansko?) rimljanskem mestu Neviodunum, ki jo bilo ob Savi blizo Krškega, jedno uro hoda od poslednjega oddaljeno, v sedanji leskovški fari, med vasema Dernovo in Vihre. V rimljanskih časih in kasnejše v 1. polovici srednjega veka je utegnila v Krškem biti ladijestaja. Ker se je od todi do Radeč na desnem bregu Save dosta rimskih novcev našlo, sklepa se, da je utegnila uže v tistih časih po tej strani Save tudi stezica biti od Neviodunuma do Radeč, kjer so še Rimljani ladijestajo imeli. Neviodunum je bilo, kakor kažo najnovejša preiskavanja, cvetoče in zelo obširno mesto, ki so je bilo prav za gotovo obdržalo do konca 4. stoletja. Ker o njega daljšem obstanku nimamo nikakoršnih gotovih poročil, soditi se sme, da so to mesto v dobi preseljevanja narodov Huni ali katero drugo ljudstva razdejali. Nemirni časi, ki so prišli po dobi preseljevanja narodov, ko sta še divja avarska in magjarska naroda sredi Evrope razsajala, niso bili ugodni zidanju gradov in mest. Zato se tudi po-četek krškega gradu, ki je gotovo prej stal nego mesto, sme iskati v letih 1000 p. Kr. Prvo poročilo o obstanku krškega gradu imamo še le od 1.1189. To leto jo namreč — tako poročajo stara pisma — „Adalbert vou Bogen“ (morda Božen?), krško graščino zastavil salcburškeinu stolnemu kapiteljuu, in sk6raj potem (1. 1202.) sta on in njega brat to graščino v fevd ponudila solno-graškemu nadškofijstvu. Nekoliko let kasnejše (1. 1248.) se navajo gospodar krškemu gradu Bertold Krški (Berthold vou Gurkfeld), čegaver ime se nahajo za pričo v pismu o utemeljonju kostanje-viškega samostana (Mariabrunn bei Landstrass). Ostolf Krški jo drug krški gospod, podpisan v pismu dne 2. februarija 1. 1270, v katerem brižinski (Freisinger) škof Konrad vso fovde, kateri so bili zaradi smrti koroškega (in kranjskega) vojevodo Ulrika na razpolaganjo, prenaša na češkega kralja Otokarja. — Na pod-
nožji gradu naselilo se je sčasoma vedno več in več ljudi, ki so bili postavili temelj kasnejšemu mestu. A kedaj so sc tukaj prvo koče postavile, nam zanesljive zgodovinske številke 110 povedo niti pri tem, niti pri drugih mestih. Mestna kronika v Krškem, katero jo pisatelj teh vrst pregledal, navaje vendar 1. 1288 kakor leto mestnega ustanovljenja; ali razumno je, da take letnice niso velikega pomena, čeravno nam pričati utegnejo o starodavnosti kraja. —
Rodovina krških gospodov je 1. 1822 izmrla. Kedo je bil njih imetje podedoval, o tem nam povestnica ne poroča, najbrž deželni knez, fevdalni gospod, kajti tudi Krško je bilo državni fevd. Toda v poznejših letih so imeli Krško celjski grofje, oni silno bogati in mogočni gospodje 14. in 15. veka. Tukaj je bival uže 1. 1421. v povestnici dobro znani celjski grof Friderik, kateri jo bil dobil po svojem očotu Hermanu tudi graščine: Samobor, Kostanjevico, Rudolfovo in drugo po Ortenburgih podedovano imetje na Dolenjskem. V Krškem je umrla 1. 1422 tudi Frideriku sopruga, rojena grofica Mo dr uš, o kateri se jo govorilo, da jo je mož umoril, ker je Veronika Deseniška bolje ugajala njega srcu. Poslednjo je bil Friderik tudi za ženo vzel, ali njega oče, Herman, jo je tožil o čarovništvu; dasiravno je bila nedolžna izpozuana, dal jo je bil v ječi utopiti. Nje truplo počiva v nekdanjem kartuzijanskem samostanu v Jurkloštru pri Laškem trgu. Vdova poslednjega celjskega grofa Ulriha II. (umorjen dne 8. (11.) novembra 1. 1450 od Hunyadove ogerske stranke v Belgradu), Katarina, hči srbskega kneza Jurija Brankoviča, bivala jo tudi nekoliko časa v Krškem. Po smrti Ulrihovi prepustiti je morala cesarju Frideriku IV. vsa prostrana gospodarstva, raz ven krško graščine. Zadovoljiti se je morala samo z 2000 gld. letnili dohodkov in s krškim gradom, katerega si jo bila volila za svoje vdovsko življenje. Poznejše sc je bila ta poslednja celjska grofica še temu odpovedala in je šla v Dubrovnik v samostan. Drugi sicer hotč vedeti, da je živela prisvoji sestri Mari, vdovi sultana Murada II., v J asovi, blizo Atoško gore na Turškem.
V 15. veku je divji Turek uže često prihrumeval v slovensko kraje, posebno je bila dolenjska stran najčešče od njega poteptana in razdejana. Da „zakleti sovražnik krščanstva'* tudi Krškemu in okolici ni prizanašal, menda ni treba omenjati. Razsajal je todi posebno v 1. 1469, 1. 1475 in L 1546. Da so bili Turci tudi temu kraju nemalo škodo napravili, razvidamo uže iz tega, ker je cesar Friderik IV. dne 27. januarja 1. 1478. krškemu župniku Primožu opustil vso davke za novi farovž, kajti starega so bili Turci požgali. — Da bi sc bilo Krško ložje utrdilo in branilo grozovitemu sovražniku, podelil mu je cesar dne 5. marca I. 1477 mestne pravice. V istem lotu je dobilo mesto tudi svoj grb, ki je imel na višnjevem polji v končnem delu zeleno gorovje, v sprednjem delu na jedni polovici podobo sv. Janeza Evangelista v rudeči obleki, držečega v roci čašo (kelih) s tremi kačami, a na
drugi polovici je slika mesta s stolbi, belim zidovjem in rudečim strešjem. — Krško mesto je imelo uže v 15. veku svojo bolnico, kateri je cesar Friderik dne 2(3. januarja 1. 1578. potrdil nje imetje. Kasnejše se je nje imovina zelo pomnožila. Krški župnik Martin je za njo ustanovil posebno hišo z zemljiščem poleg pokopališča. Celjski grof Friderik in grofica Katarina sta joj darovala zemljišča in desetine. *) Dasiravno so mesto mnogokrat Turki napadali, vendar se je še precej razvijalo, kajti bilo je važno zavoljo svoje lege ob Savi in po glavni cesti. Imevalo je tudi mnogo izrednih pravic pred kmetiskimi vasmi. Vsi vladarji za Friderikom so mu mestno pravice z nova potrjevali in pridobljenim še novih pridevali. Pravice do letnih in tedenskih sejmov so bile n. pr. dne 28. avgusta 1. 15G3. z nova odobrene
Kakor več iuih mest, je imelo tudi Krško pravico svojega sodstva. Kako ponosni so bili Krčani o tem, in kako begati so morali biti, nam spričuje znamenje samosvoje pravice v sodnijskih rečeh, namreč s reber n a sodniška palica krškega mesta. Dolga je 30 palcev, široka 1% palca; na konci je pozlačena, in tudi nje olepšave (arabeske) so pozlačene. Na sredi ima trak z dvoma grboma; prvi kaže krško mesto, drugi dvojnega orla z mečem in žezlom. Ob robu je napis: „Statt f526 Gurkk-feldt“. Na spodnji ploči sta urezani črki M. P., ki pomenjati gotovo ime umeteljuika, morda Martina Porebella, kije bil kipar v Cclovci.
Krško mesto ni imelo nikoli svoje fare ali svojega župnika, spadalo jo od nekdaj pod leskovšlto župnijo, in leskovški cerkveni oblastnik je bil ob jednem krški župnik, a kasnejše je pomenjal naslov krški župnik toliko, kakor leskovški. Fara leskovška je bila užoL 1271. ustanovljena. Prvi župnik se navaja Bertoldus. Pod farno cerkvijo in okolo cerkve v Leskovcu je moralo stati nekdaj jezero, kajti Valvazor pripoveduje, da se je imenovala prej ,,cerkev matere božjo na jčzeru“, in Hrvatje še dandanes le-skovšlco farno cerkov tako nazivljajo. Iz te male cerkve so, kakor Valvazor pripoveduje, deželni stanovi 1. 1500. postavili sedanjo farno cerkev v spomin dobljene zmage o Turcih. V cerkvi je znamenita propovednica (prižnica), izsekana iz jednega samega kamena, ki je bil izkopan na krajih, kjer je stalo starodavno mesto Neviodunum. Služila je morda Rimljanom za govorniški oder.— Sedanja krška vikarijatna cerkev je bila dolgo časa le podružnica leskovški fari, dasiravno so imeli nekateri leskovški (krški) župniki svoj sedež tudi v Krškem. Poseben vikarij za krško mesto nastavil sc je še le pred kakimi 50 leti. Valvazor navaja v svoji slavno znani knjigi „Die Ehre des Herzogthums Krain“ več krških župnikov, med katerimi nahajemo mož, ki so so odlikovali po rodu,
*) Zgodovina poroča o prav mnogih in pogostnih ustanovah za krško b61nico, dandanes je s težka znati, da jo v Krškem takošen zavod.
Letopis 1879.	7
dostojanstvu in učenosti. L. 1439. sc imenuje n. pr. Andrej Dii-ring, ki je bil tudi prvi dijakon slovenski pokrajini. V dobi protestantski (1. 1582.) je bil leskovški župnik P o ly d or us de Montagnana. Bil je tudi prošt v Rudolfovem, župnik v Laškem trgu na Štajerskem in svetnik nadvojevodi Karolu. O njega delavnosti za katoliško vero v dobi reformacije čujemo kasnejše.
Nova Lutrova vera, katero jo po Kranjskem posebno Primož Trubar s pomočjo deželnih stanov (grofov, graščakov) zelo razširjal in s tem največ dosegel, da je za nje razširjevanje spisal in tiskati dal mnogo slovenskih knjig, poprijela se je bila tudi Krčanov. Kakor v Ljubljani, Kranji, Metliki, Radečah in druzih krajih, naselil se je bil tudi v Krškem protestantski pridigar (predikant) Ivan Woyxler (1. 1567.). Ta je zbiral okolo sebe navadno kacih 200 ljudi; posebno ženske so ga rade poslušale. — Ali skoraj jo bil zatožen, baje po duhovniku, kateri jc navadno zorno mašo bral, in sicer novemu krškemu župniku P o-lydoru pl. Montagnan i. Ta pride v Krško ravno takrat, ko je Weyxler v cerkvi pridigoval, ter ga hoče odpraviti. Ali Weyxlcr mu odgovarja, da ima pravico pridigo vati od Krista in od deželnih stanov. Na to je baje nastal v cerkvi nemir in prepir, zvlasti ženske so bile na novega katoliškega župnika srdite in bi mu bile skoraj njegovo cerkveno oblačilo raztrgale. Po drugem i poročilu je župnik v cerkvi ostal in protestantski pridigar pet6 odnesel. Drug dan po tem dogodku so so podali k župniku mestni sodec z dvema meščanoma ter pridigar Weyxler, ki so ga vprašali o svojem včerajšnjem postopanju v cerkvi. Župnik odgovori, da je delal po povelju nadvojevodinem, kateri mu jo naročil, da nima trpeti v svoji fari krivovercev ali jim celo dopuščati pridi-govanje. Sodec se je sicer zahvaljeval o tem razjasnilu, ali tudi se potezal za pridigarja, rekoč: da ni ničesar govoril, kar bi bilo protivno božji resnici. Prav tako seje Weyxlor hotel braniti, ali z njim se katoliškemu župniku ni ljubilo prepirati. Ker so naposled še' meščanjo se zl&gali s protestantskim pridigarjem, dovolil jim je vendar, da smejo jedino v bolnični cerkvi svojo protestantsko božjo službo opravljati, tako kakor Ljubljančanje, samo, da mora pridigar, kedar ljudstvo obhaja, v popolni mašni obleki biti, kakor pridigarji v Gradci. Weyxler teh pogojev ni hotel sprejeti. Katoliški župnik jo sicer mestnemu sodcu naročil, naj Weyxlerju pridiganje prepove, ali ta mu je odgovoril, da tega on ne more, in tudi noče storiti. Meščanjo so bili uže tako zavzeti za protestantskega pridigarja, da so mu hoteli nakloniti dohodke od zornega maševanja, o katerih so oni imeli pravico.
Ali ta upornost krških meščanov ni bila brez zlili nasledkov. Ko je to izvedel nadvojevoda Karol v Gradci, velik zagovornik stare katoliške vere, pozval je krškega sodca in dva tržana, katera sta se za Weyxlerja najbolj potezala, v Gradec, in jih je tu v ječo vtaknil. Weyxler jc tudi moral kopita pobrati in se umek-
niti v Novo mesto, od kodar je bil prognan uže naslednje loto (1568). *)
V Krškem je bil rojen imeniten mož protestantske dobe Jurij Dalmatin. Leto njega rojstva ni znano; a bil je sin ubozih starišev. V šolo je hodil na Nemškem. Podpirali so ga kranjski stanovi in vojevoda Wiirtembergski. Svoje študije je završil v Tubingi, kjer je tudi Trubar po očetovski skrbel ziinj. L. 15(5!). so ga imenovali protestantskim pridigarjem in učiteljem. Kakor smo omenjali, pisal je uže Trubar mnogo slovenskih knjig. Poleg druzega začel je bil tudi prelagati sveto pismo na slovenski jezik. **) Ali tega ogromnega dela njemu samemu ni bilo moči izvršiti; ta velevažni posel jo izročil Juriju Dalmatinu, ki ga je bil tudi v nekolikih letih s pomočjo družili tovarišev srečno in lepo završil. Tisek je v tistih časih mnogo stal, ali z novci so to delo podpirali kranjski, koroški in štajerski stanovi ter mnogo nemških vojevod, grofov in mest.
Ta za slovensko slovstvo zelo zaslužili mož, ki je zatorej prvi preložil sveto pismo na slovenski jezik, umrl jo 1. 1589. v Ljubljani. Bil je oženjen. Njega ženi je bilo ime Barbara. Imel jo več otrok, od katerih sta mu dva sina še mlada umrla.
V Krškem je bival svoje dni (za Lutra) drug znamenit mož našo domovine. Taje bil Adam Bohorič, rodom Dolenjec. Učil se je raznih naukov na Nemškem, kjer je slušal veleučenega Melauchthona, prijatelja in verskega privrženca Martinu Lutru. Ad. Bohorič je v Krškem poučeval, se ve, ker javnih šol takrat še ni bilo, osobito otroke plemonitnikov. A v Ljubljani so bili takrat deželni stanovi, (sedaj pravimo deželni zbor), ustanovili šolo, nekakošen gimnazij, kateremu jo bil vodja Budina. Po njega smrti pozvali so Bohoriča na to mesto (od 1. 1566. do 1582.) Bohorič je tudi pomagal Dalmatinu sveto pismo na slovenski jezik prelagati. Vendar največjo zaslugo in zgodovinsko ime sije bil Bohorič pridobil s tem, da je spisal prvo slovensko slovnico (v latinskem jezici) in v njej ustanovil pravopis, ki je bil 300 let v rabi. Pisatelji prod Bohoričem niso znali pisati slovenskih glasov c, S, s, š, z, ž', in so zanje rabili raznih nedoslednih sestav latinskih pismen. Toda Bohorič je bil tako odločil: naš c=z, č=zh, s=f, š—lil, z=s in ž=sh. Tega
*) Luteranski veri v Krškem še dolgo ni bilo konca. Za mestne sodnike se je volil navadno mož nove vere, in ko so s početka 16 veka protestante ostro proganjali, dobili so bili trije Krčani od škofijstva povelje, naj se pridejo (menda v Ljubljano) zaradi nove vere zagovarjat. Takrat je živel tukaj nek Tis eh 1 er, sin predikantov, katerega so bili katoličanje od novo vere odvrnili.
**) Trubrove slovenske knjige so imele mnogo nasprotnikov. Da bi se iz neopravičenih vzrokov ne uničevale, želel je Trubar, naj jih komisija duhovnih in posvetnih gospodov pregleda. V tej komisiji nalmjemo pohjjj drugih tudi krškega župnika Z i 1 s p a c h e r j a.
pravopisa so se Sloveni držali skoraj do 1. 1850. in ga imenovali bohoričico. Še le pred 30 leti smo se stalno prijeli gajice, črkopisahrvatskega domoljuba dvja. Ljudevita Gaja, kajti sedanji č, S in Z rabi tudi Hrvatom in Čehom.
Najslavnejšega kranjskega domoljuba ostanke hrani tudi krška zemlja. Ta je bil Ivan Vajkard plemeniti Valvazor. Kedo še ni čul tega slavnega imena? Valvazor je bil bogate plemenite kranjske rodovine, ki je bila iz Laškega došla, na Kranjskem se naselila ter je, že prej imovita, morebiti tukaj ne malo obogatela. Pradedje Valvazorju so imeli graščino Turnško (Thurn am Hart) in Krško. V krškem mestecu so uže ti za bolnico napravili ustanove. Naš Valvazor jo bil rojen v Ljubljani dne 28. maja 1. 1641. Hodil jo najprvo v jezuitske latinske šolo pri sv. Jakobu, ki so bile takrat dobro oskrbljevane. Valvazorju učitelj je bil tudi najstarejši kranjski zgodovinar Schonlebon. Po završenih šolah podal se je bil po svetu, bil je na Laškem, na Francoskem in celo v Afriki. Ali tujina mu ni prijala, želel si je v lepo svojo domovino, po vsem svetu še nepoznano, katero je vendar jako goreče ljubil. Po svetu se je Valvazor mnogo naučil, a še več doma, kjer je bil vedno zakopan v svoje knjige. Spisal je sam mnogo del, iu tudi sam jih založil, kar ga je stalo preobilo truda in mnogo novcev. Največja, najvažnejša njega knjiga je „Die E lire des H er z og-thums Kraiu“, katera res naši deželi dela največjo čast. V tej obširni knjigi, ki obseza v vsem 3320 strani in 533 podob, popisana je vsa kranjska dežela (in nekoliko tudi sosednje) v vsakem zanimivem obziru. Valvazor jo sam obhodil in obiskal vsako mesto, vsak trg, vsako vas, grad, grič, reko, jezero na Kranjskem, povsodi je vse obrisal in zapisal iu s pomočjo mnogih prijateljev, s pomočjo vsakovrstnih knjig — spisal in založil knjigo, kateri ni najti vrstnice. Ali stala ga je tudi knjiga vse njega imetje, katero ni bilo malo, kajti imel jo več graščin, dragoceno knjižnico iu druge stvari. Še lc dva in petdeset let star, je bil ves obubožal. Kupil si jo še ta slavni mož naše dežele 1. 1693. hišo (št. 85) v Krškem od tržana Vodnika (prednika prvemu slovenskemu pesniku), a le malo dni — od meseca februarija do septembra — je v njej stanoval. Dne 19. omenjanega meseca 1. 1693. sklenil je svoje prezaslužno življenje. Zemeljski ostanki Valvazorjevi počivajo zatorej v mestu, kjer so mu bili prijatelji postavili lep grobni spominek, katerega, žal! sedaj ni več videti.
Krško mesto smo zategadelj ponosno biti, da tu počiva najslavnejši kranjski zgodovinar, Ivan Vajkard Valvazor.
V svojem preslavnem delu se spominja Valvazor tudi krškega mesta in okolice na mnogih krajih. Popisujoč kranjska mesta, trge in samostane, prinaša tudi popis toga mesteca s sliko. Slika, dasi ni prav zadeta, kaže nam še dobro ohranjen grad (stari grad, sedaj čisto razdrt) iu še mostno zidovje ob severni in južni strani po Tržki gori navzgor. Sedanjih hiš sicer ni več
razločiti, a posamezne še stoječe cerkve so na sliki mogo kolikor toliko izpoznati. Na južnem konci mesta se vidi „Turn“ (stolb)*), v katerega so baje „čarovnice“ metali, ter jih v njem sežigali, o Čemer stari ljudje še vedo pripovedovati.
Pri zgodovini krškega gradu ne navaja mnogo novic, katerih bi uže ne bil povedal. Po smrti Ulrihove (poslednjega celjskega grofa) vdove je pripadel grad avstrijskim vladarjem. Kasnejše gaje imel neki prednik Valvazorjev, za njim baroni M o š k o n, potem (za Valvazorja) grofica Strassoldo. Ali sedaj je morebiti liže minulo 200 let, od kar ni nihče v njem stanoval, in le malokateri Krčan se spominja še celega zidovja. —
O kmetiskem uporu, ki je bil 1. 1573. v Krškem, piše tudi Valvazor. Mi hočemo o njem takoj več povedati. —
L. 1578. in 1. 1640. je bila v Krškem kuga. — Kapucinski samostan se je 1. 1639. sezidal. Naposled pripoveduje o Krškem še to: „Novembra meseca 1. 1686. se je bil kaplan graščinski, (kjer je opravljal službo božjo v kapeli) v Savi s svojim konjem vred utopil. Govori sc, da je bil vinjen.“
Podružnic v krški fari našteva Valvazor 24, med temi sedanjo vikarijatno cerkev sv. Janeza Evangelista v Krškem, cerkev sv. Florijana (na pokopališči), sv. Duha (špitalska) in sv. Rozalije (nabregu). (Bolniško cerkev — tako pripoveduje Valvazor — so utemeljili meščani iz delavnice sedlarja, a bolnico samo so po tem istem viru rajhenburgski graščaki ustanovili. — Pri podružnicah v Drnovi in Vihrah v leskovški fari tudi Valvazor o ostankih keltsko-rimskega mesta Neviodunuma govori. Ko V a 1 v a z o r o Krški fari končuje svoje pripovedanje, omenja še smešnice o pijanem kmetu, katerega so njega voli s štajerske strani na to stran Save na vozu spečega srečno prepeljali. Navzlic tej milosti božji pa kmet ni hotel pobožno živeti, marveč je svojega svaka pri neki priliki ubil in potem na Ilrvatsko pobegnil.
S početka 16. veka je bilo sem ter tija po Slovenskem čuti o uporih kmetov proti graščinam, ki so neznano mnogo davka in tlake od kmeta terjale, ker so grofi tudi vsega obilo potrebovali, da so se silovitemu Turku in proti Benečanom vspešno braniti mogli. Ali, ker so le preneusmiljeno od ubogega kmeta davek izterjevali, **) začel se je ta naposled upirati. Razni mali upori so bili s početka 16. veka 1. 1503., 1513., 1514. Težko se je bil uže upor 1.1515. zadušil. Takrat se je bilo namreč zbralo v Brežicah na Štajerskem kakih 40.000 kmetov, če ne še več. Pote-zali so se za „staro pravdo11 (pravico) iu za večje svoboščine. Prosili so sicer olajšanja najprvo pri cesarji Maksimilijanu I. v Avgsburgu, a ker jih je bil ta samo z obljubami odpravil, prijeli so za orožje in šli na gradove. Najprvo so bili Mehovski
*) Stolb je bil prvotno za brambd proti sovražnika,
**) V Krškem je prav grozovito kmete tlačil nek Jurij Turnški (Georg vou Thum), kakor poroča A. Dimitz v svoji ,,Gesehichte Krains“.
grad pri Rudolfovem napali in tukaj strašno razsajali. Umorili so dva brata graščaka, več vitozov in otrok zadavili. Njih plen so bili tudi gradovi: Šrajbarski grad (Thurn am ITart) pri Krškem, Boštajn, Raka, Mokronog, Rukenštajn in drugi. Ali deželna in cesarska gosposka jo zbrala večjo naoroženo vojno in skoraj zadušila divji upor, ter jo kmete, ki so so ga udeleževali, ostro kaznovala.
Poslednjega upora krško mesto menda ni zelo čutilo, ali vse inače se jo poznejše udeleževalo km e tisk ega upora 1. 1573. Tega velikega upora je bil zelo zakrivil graščinski posestnik T a h y v Sosedu na Hrvatskem. Ta je s svojimi podložniki prav neusmiljeno in živinsko ravnal, vse mu je vzel, kar mu je bilo po volji pri kmetu: živino, vino, ženo, otroke. Zato so so uprli najprvo hrvatski kmetje in njim se pridružili še štajerski kmetjo ob lovem bregu Savo od Brčžic do Sevnice in Kozjega. Vseli skupaj je bilo morebiti do 40.000 mož. Pred vsem so vzeli ustajniki mesto Brežice, potem so se ušatorili pri Vidmu, onstran Krškega. „Prva naloga je bila“ — pripoveduje vešči Parapat v „letopisu 1. 1869. slovenske Matice1' — da si pridobe krško mesto. To ni bilo težavno, saj so bili me-ščanje z uporniki jednih misli, hodili so čez brod v Videm k njim in ti v mesto ter so se pogajali o brodu. In res, dva dni potem jo bil brod v njih oblasti. Dolžili so krškega oskrbnika, češ,v da jo pripomogel, da so meščanje brod upornikom izročili Četa upornikov, ki je bi’a- namenjena rogoviliti po Kranjskem, ne čaka dolgo onkraj Save, temač jo nemudoma prebrodi in obsuje Krško mesto. Nekateri kmetje pridero celo vanj in razlijo svoj žolč tu nad hišami dacarskimi, ter pobijo peči, okna, stene in usmrte poslednjič predrznežev, ki so se jim v bran stavili. Graščaki v okolici, posebno samostan v Kostanjevici, so bili zelo preplašeni. Na pomoč pošljo deželni stanovi Jošta barona Turna, žum-bergskega kapitana, ki je imel povelje nad brzimi Uskoki. Ta pride še tisti dan Krčanov reševat. Ustopi se okolo Krškega, kamor se jo bilo kakih 2000 kmetov umoknilo, in jih od dveh strani zajame. Boj je bil srdit, a uporniki skoraj omagajo. Kar jih ni bilo posekanih po Uskokih, ti so zbežali. (Valvazor ima o tem boju sliko). Turn je bil v tej borbi izgubil hrabrega kapitana Bihačkega, Danijela Loškega; koliko še drugih svojcev, ne poroča se. Kmetov jo bilo 300 ali 400 (ali celo 1000) ukon-čanih, a nekateri so se bežeči v Savi utopili. Nekaj ujetnikov so bili v Ljubljano odvedli, in nekaterim so roke in ušesa posekali. Poveljnik Turn je svoje grozovito početje s tem izgovarjal, da je to storil „drugim v strah in svarjenje11 in da „tako delajo tudi drugi gospodje11.
Uskoki so v krškem mestu po zmagi strahovito plenili in nikomur ne prizanašali, uiti ne ženskam in otrokom. Lehko si zatorej mislimo, kakošno divje morišče je moralo biti takrat (dne 5. svečana 1. 1573.) naše krško mesto.
Bilo jo tudi 110 dolgo potem konec temu uporu, kajti poveljuika upornikom, Ilijo, so bili skoraj potem štajerski, ogerski in hr-vatski vojniki blizo Kozjega potolkli.
Manjši kmetiski upori so bili tudi v poznejših letih še na Kranjskem in na Štajerskem. Da so jih ukrotili, vzeli so kranjski stanovi na pomoč navadno Uskokov, a ti so po potlačenem uporu plenili pri krivičnikih in nekrivičnikih. Krčanom je nasledek zveze z uporniki 1. 1573. v ta nauk služil, da so bili 1. 1635., ko so so uuemali drugod mali upori, prisegli braniti se upornim kmetom. Vsaj tako se bero v kroniki krškega mesta.
Krško mesto je tudi zadelo še mnogo drugih nesreč. L. 1628. je bil v saboto pred sv. Trojico tak hud potres, da je trajal tri uro; še hujši je bil dne 27. novembra 1. 1632., trajal je noč in dan. L. 1646.'je bila kuga v Krškem, Leskovcu, v Šraj-barskein gradu in drugod.
Kronika v občinskem uradu poroča, da se je bil unel 1. 1790. upor kmetov proti Turnški graščini, a da so ga skoraj potlačili. Tisti vir poroča o veliki lakoti zaradi slabe letine v 1. 1814., 1815. in 1816. in o veliki rodovitosti 1. 1817. L. 1824. jo bila Sava izstopila in precejšnjo škodo napravila. L. 1829. so bili po tistem viru r a z b o j c i napali Turnško in V e 1 i k o v a š k o graščino in da je bil pri tej priliki grof Auersperg ranjen. O letu 1834. se tudi tukaj poroča, da je bila prav dobra letina in izvrstno vino. L. 1837. jo dobila meščanska straža uniformo. L. 1840. seje čutil močan potres in tisto leto'je bila uvedena prva ponočna svečava po mestu. L. 1863. se je odprla železnica Zidanmost-Zagreb, ki drži ob štajerski strani mimo Krškega. L. 1866. je bil dodelan most čez Savo med Krškim in Vidmom.
O naobraževanji mladine so skrbeli najprvo očetje kapucini. Za gotovo so zna, da so od 1. 1786. do 1803. oni imeli nekako normalno šolo, za katero je samostan od vlade po 50 gld. na leto dobival. Do 1. 1875. oskrbovali so jednorazredno ljudsko šolo posvetni učitelji. A ko je bil 1. 1877. bogati krški meščan Martin Hočevar sezidal za malo mesto velikansko šolsko poslopje in ga krškemu okraju za šolske namene podaril, otvorila se jo bila v njem čvotero razred na ljudska in tri-razredna nemška meščanska šol a.
-»vvMn/vv
Dogodbo prvega zemljevida slovenske dežele.
Spisal izdatclj Petor Kozler.
Predgovor.
Dne 27. junija t. I. je prišla k meni gospa vdova nepozabljivega rodoljuba Petra Kozlerja in je meni, prvosedniku ,, Matice slovenske1, izročila zapečateno pismo. Na zavitku temu pismu stoje besede: ,,Po moji smrti odpreti!'1 V navzočnosti gospe vdove sem odprl zavitek in v njem našel rokopis pokojnega rodoljuba z napisom: ,,D o g o db e prvega zemljevida slovenske dežele; spisal izdatelj Peter Kozler.“ Na zavitku je zapisal gospod Kozler še naslednje besede: ,,Uložene dogodbe so bile uže L 1863. za natis spisane; ako bode slovenska Matica po m oj i smrti spoznala, da so razširjenja po tisku vredne, naj jih natisne.11 Nepopisljivo vesel te dragoešne ostaline, ki nam sveddči, koliko je trpel naš Peter Kozler za to, da se je leta 1848. drznil na svetlo dati ,,zemljevid Slovenije!1, brez pomisleka obljubim gospe, da uže v letošnji „Letopis Matice slovenske1' vzamem za našo literarno in kulturno zgodovino v premnogem obziru jako zanimivi spis, ki vzviŠuje njega ceno v obili meri in ostaje iskrenemu rodoljubu, mučeniku narodne stvari, najlepši spomenik „aere perennius". Al ob jednem je ta spis tudi po uradnih dokumentih izpričan dokaz tedanje avstrijske cenzure m kakošni robovi smo leta 1848. še bili Sloveni!	Dr.	Jan. Bleiweis,
urednik „Lotopisu“.
Slavni slovenski pisatelj Matija V.ertovec je leta 1848. bil nekoliko dni v Beču. Njoga prijatelji in spoštovalci so ga po-gostoma obiskavali in po mestu izpremljali. Pri tej priliki, po-menkovaje so o potrebah slovenskega naroda, sva ga dr. Matija Dolenec in jaz prosila, naj spiše tudi »občno zgodovino za Slo-vene“, tako domače, kakor sta neprecenljivi „Vinoreja“ in „kemija“. »Prestar sem za tako obširno dclo“, nama je odgovoril, »vendar se ga hočem poprijeti, ako mi obljubita, da bodeta tudi vidva vsak kako slovstveno delo sestavila1', in svetoval je dr. Dolencu
pisati o pravoznanskih ročeh, a meni o zemljepisji. Podali smo si roke. —
Občne povestnice rokopisi so se v Vertovčevi ostalini našli uže tako dogotovljeni, da je g. dr. Janez Bleiweis leta 1853. začenjal na svitlo dajati te Slovenom jako koristne bukve za prilogo „Novicam“. Povabilo c. k. pravosodnega ministerstva, izdano leta 1849. in poslano dr. M. Dolencu, dr. Fr. Miklošiču in M. Cigale tu, naj se pridružijo komisiji za ustanovitev ,,juri-dično-politične terminologije slavjanske11, prileglo se je obljubi dr. M. Dolenčevi, ter se je jugoslavjanska terminologija za pravniške in državoslovne zadeve uže leta 1853. tiskala v dvorni tiskarni.
Tudi moja naloga ni zaostala; uredil ih nabral sem zemlje-in narodopisno gradivo in dokaj statističnega blaga. Prijatelji in znanci poslali so mi dotičnih zbirk, med katerimi se imam zahvaliti posebno g. dr. Janezu Bleiweisu (za prevažni popis dekanij in far nekdanjega labudskega škofijstva) — saj je on bil prvi podpornik vsaki narodni stvari — ter g. g. Andreju Einspielerju, Matiji Majerju, dr. Muršecu, Kreftu, Kobetu i. m. d. Načrt zemljevida je bakrorezec E. prevzel, da ga na medeninasto pločo uriše in to delo završi po pogodbi v prvi polovici leta 1849. Bakrorezec E. je potem meseca oktobra leta 1848. nenadoma iz Beča ubežal — zastonj je bil moj trud in trošek, ker ni bilo ni duha ni slaba, kam je pobegnil, kje je moj načrt in uže precej dodelana medeninasta ploča.
Po srečni naključbi sta se moj načrt in ploča leta 1851. našla, in bakrorezec Anton Knorr je potem obljubil pločo zemljevida do konca leta 1852. dogotoviti. „Novice“ dn6 17. novembra leta 1852. štev. 92. so dakle naznanile, da bode tisek „zemljevida slovenske dežele“ in „zemljepis“ meseca januarja leta 1853. gotov, in ob jednem je bilo oznanjeno vabilo na naročbo, potem ko je c. k. tržaško in ljubljansko policijsko ravnateljstvo j>o §. 7. postave za tisek dopustne liste*) izročilo, v „Novicah“ in po drugih novinah.
*) Dopustni list c. k. ljubljanskega policijskega ravnateljstva je lmei naslednjo vsebino:
„Nr. 825. R. An die lobliehe Redaction der Novice" hier.
Die Einsehaltung der Priluumerations-Einladung auf die vom k. k. Stautsamvaltssubstitutcn Herrn Peter Kosler in Tolmein heraussuge-bende Landkartc von lllyrien in die Zeitsehrift ,,Novice“ linterliegt als ein, in der Rressordnung durcli keine ausnahmsweise Bestimmung nor-mirter Gegenstand, keinein Anstande.
AVovon Sio in Erledigung llirer Eingabe vom 12. 1. M. verstiin-diget werden.
K. k. Polizeydirccl:iou Lniliach den 19. November 1852.
•	Strobbaehm.	p.“
Skoraj potem mc je tedanji goriški c. k. okrožni glavar baron Buffa po prijateljskem potu prosil, naj mu pošljem načrt ali kak odtisek svojega zemljevida. Ker po zadobljenem dovoljenju za nabero naročnikov ni bilo misliti na nikakoršno uradno postopanje ali zapreko, poslal sem iz spoštovanja (bil sem takrat c. k. državnega pravdnika namestnik v Tolminu) dnč 17. decembra leta 1852. baronu Buffi makulaturo s prošnjo, naj mi jo brzo vrne, ker načrta ali natisa nisem imel, in sem makulaturo za pristavo popravkov potreboval. Ali žal! baron Buffa jo bil drugače zasukal vso stvar, ter mi je vedeti dal, da je poslal izročeno makulaturo c. k. najvišji policijski oblastniji v Beč, in da mi daje svet, naj opustim izdatbo zemljevida, ker bi to utegnilo imeti žalostne nasledke („funeste Folgen“).
Te žalostne nasledke sem uže tretji dan potem izvedel, ko mi je bilo „na znanje dano“, da jo c. k. vojna sodnija v Boču, (kjer je takrat gospodaril stan obsede) pri tiskarji uže napravljene natise (422) zemljevida in 1000 natisov grbov s pločami vred zapečatila— a proti meni preiskovanje zavoljo hudodelstva kaljenja javnega pokoja, po vojaškem pravu, napotila, akoravno sem tistikrat stanoval v Tolminu. —
V svesti prevzoto naloge, koristno in poučno delo spraviti na beli dan — in prepričan, da se nikakor no moro dokazati niti v mojem prizadevanju, niti v književnem delu kaka postavam nasprotna ali skrivna namemba, sem pričakoval, potrpežljiv izida preiskave, v kateri je bilo mnogo prič zaslišanih. Vojaška pravna preiskava se je naposled končala s tem, da sem namosto sodniške razsodbe c. k. vojaške sodnije, dobil dopis c. k. okrajnega glavarja v Tolminu dne 20. maja leta 1853. štev. 65 P.*), po katerem je c. k.
*) V izvirnem dopisu:
,,Nr. 65. P.	Euer Wohlgeboren!
Das k. k. Militiir Gouvernement in Wien hat mit Note vom 6. Mai J. J. Z. 3723/2516 der k. k. Kroisregierung in Gorz wortlich folgendes mitgetheilt: ,,I)urch eine Anzeige der k. k. Polizei-Direetion in Laibaoh ist bei der k. k. obersten Polizei-Behorde dic Verliandlung in Betreff einer slovenischen Sprachcnkarte, welche der k. k. Amvaltssehafts-Sub-stitut zu Tolmein Peter K osi er hinaus zu geben beabsiehtiget hat, in cincr Anzahl von 500 Esemplarien borcits anfertigen liess, und in offent-lichen Blattern Priinumerations-Einladuugen dazu kund gab, anhiingig und auf deren Veranlassung die hiesige kreisgerichtliche Voruntersuchung eingeleitet wordcn, deren Ausgang zu dem Ergcbnisse gefiihrt bat, dass cin weiterea Verfahren in dieser Angelegenheit wegcn Mangel jedes That-bestandes einer strafgerichtlichen Handlung z\var nieht statt finde, dass jedoch die hierorts den der Anfcrtigung beauftragten Personeu abgenom-menen Kupferblatten und Abdriicke, so vvie jene schon fertigen Exem-plare, welche Peter K osle r selbst der obersten Polizei-Behorde iiber-reicbt hat, jeder moglichen Verbreitung-Vzu entziehen aein. In Folge dessen
vojaško poveljstvo v Beču na znanje dalo, da se po vojaškem pravnem preiskovanju ni našlo nikakega po kazenskem pravu zadetega kaznjivega dejanja; zavoljo tega se je preiskava popustila, a da so se vsi natisi, ker se imajo razširjenju, kolikor je moči odtegniti, izročili za obrambo redu in varnosti postavljenemu c. k. policijskemu ravnateljstvu v Beču. — Na posebno prošnjo jo potem c. k. najvišja policijska oblastnija po ukazu dne 4. avgusta leta 1853. štev. 9978 sicer dovolila izročbo ploč zemljevida in grbov kakor tudi zapečatenih natisov, vendar pak tudi na ponovljeno prošnjo po ukazu dne IG. aprila leta 1854. štev. 4845 potrdila prepoved razširjevanja.
Prepričan po vsem tem, da v tedanjih žalostnih časih vso prošnjo ostanejo brez uspeha, zakopal sem te grenke skušnje v dno svojega srca, a zapečateno skrinjico, v kateri sem še le leta 1856. medeninaste ploče in natise prejel, hranil sem v temnem kotiču pod streho. —
Še le, ko je naš cesar po diplomu dne 20. oktobra leta 1860. svojim narodom vnovič ustanovil svobodo in podelil obilna pomi-loščenja, in je ministerstvo preklicalo prepovedi prejšnjega mini-sterstva proti toliko tiskopisom, slovstvenim in umeteljniškim delom — šo le takrat sem odprl skrinjico in v njej našel pločo zemljevida, a namesto v prepoved detih iztisov samo 318 natisov zemljevida, in nepopolne so bilo tudi natisnene pole priloge (zemljepisa in imenika krajev). Na prošnjo mnogih prijateljev sem dakle meseca marca leta 1861. sklenil, te natise (v katerih celo c. k. vojna sodnija obsednega stana ni ničesar krivega našla) razširjati. Naročil sem tisek zavlečenega narodopisa (stran XVII. do XXIV. in stran 55. in 56. priloge) pri J. Blazniku in izročil sem vse bukvarju J. Lerherju v Ljubljani, da oskrbuje razpečavanje. Po §. 4. postave za tisek je bukvar Lerher izročil zapovedane primerke c. k. policijskemu vodstvu v Ljubljani dne 29. maja leta 1861. — in še tisti dan so bili vsi natisi zemljevida in natisnene pole priloge („kratek slovenski zemljepis" in „pregled“) v drugič v prepoved deti, ker je bila z nova preiskava napotena! — Mene in mnogo prič so zopet zaslišavali. a mojo pritožbo je vendar naposled bilo uslišalo c. k. ministerstvo policije, katerega ukaz dne 8. junija leta 1861. štev. 3161 sem uže z od-
werden die erwiihutcu Kupferblatten und Abdriicko uuter Einem der hie-sigen Polizei-Direetion als dfr durch das Pressgesetz zur Amtshandlung \vegen Unterdriiekuug erschieneucr austossigor Druekwei'ke wegcn Auf-reulithaltung der offentlichcn Orduung und Sicherheit bestellteu Behordo ubergeben."
Hievon werdcn Euer VVohlgeboren in Kolge verehrten Kreisregie-ruugs-Erlasscs vom 9. Mai 1853 Nr. 429 P. a ur Benehmungswi8senBchaft verstiindiget.
Tolmein 20. Mai 1853.	Sterle m. p.“
lokom c. k. ljubljanskega policijskega ravnateljstva dne 14. junija leta 1801 štev. 489/Pr. *) prejel. Izročeno je bilo, da jo prepoved
*) Izvirni odlok slove:
„Nr. 489/Pr.
Geraiiss Landes Priisidial-Erlassea vom 13. d. Z. 33‘2/Pr. bat das holio k. k. Polizeiministerium uti term 8. 1. M. Z. 3161/763 D. iiber Ilir dort eingebraehtes Gesucb, sich bestimmt gefunden, die von Ihuen ver-fasste, im Jabre 1853 in Wien mit Bescblag belegte, und sobin verbo-tbenc Blovenisehe Sprachenkarte mit Aufbebung des Verbotlies nuntnehr wieder freizugeben, wornach dem vveitereu Vertriebe derselben kcin Hin-derniss mebr entgegen steht.
Hievon beebrt man sich Euer AVoblgeborn zum vveiteren Benehmen, mit dem Beifiigen in die Kenutniss zu setzen, dass unter Einem die vom Buchblindler Georg Lercber und Litbografen Louis Hochbaum in Ver-wahrung genommenen Exemplare dieser Sprachenkarte, so wie die beim Blasnig gedruckte Anempfehlung derselben ausgefolgt und das k. k. Be-zirksamt Sesana angegangen wurde, Ihnen ebenfalls die abgenommenen Exemplare dieacr Karte sogleich zuruekzustellen.
K. k. Polizeidirektion, Laibaeb den 14. Jnni 1861.
Bezdek m. p.“
,Z. 900.	An den Herrn Peter Kosler in Sesana.
Das bobe k. k. Polizeiministerium hat laut b. Erlasscs vom 8. d. M. Z. 3161/763 D. iiber Ihr unmittelbar an Ilocbdasselbe gelangte Ein-sehreiten sich bestimmt gefunden, Ilinen die von Ihnen verfasste, iiber Anordnung des bestandenen Militilr-Gouvernements in Wien im Jabre 1853 mit Beschlag belegte, und von der damaligen Obersten Polizeibehorde verbotene slovenisehe Sprachenkarte mit Aufhebung des Verbotes nuumebr wieder freizugeben, wornach dem vveiteren Vertriebe derselben kein Hin-deruiss entgegensteht.
Ilievon werden Sie mit dem Bemerken in Kenntniss gesetzt, dass die von der beschlagnamten Karte in Venvahrung des k. k. Polizeimini-Bteriums noch vorfindlichen Exemplare zur Ausfolgung an Sie oder einen Bevollmšichtigten dort bereit liegen.
Was aber die Ausfolgung der Provinzial-VVappenabdriicke betrifft, deren Sie in Ihrem Einschreiten Eriviihnung macbten, so wird Ihnen bo-deutet, dass diese, u. z. 998 Stiiek derselben laut einer bei der Wiener Polizcidirckzion erliegenden Euipfangsbestiitigung noch unterm 23. August 1853 an den von Ihnen bestellten Bevollmilchtigten, den Hof- und Ge-richts Advokateu Dr. Dollenz in Wien, ausgefolgt worden sinH.
Dies wird Ihnen in Folge Erlasses der h. k. k. Statthalterei Triest ddo. 14. d. M. Z. 1706/P. mit dem Bemerken mitgetheilt, dass es Ihnen frei steht, die hieramts in Verwabnmg befindlicbon Exemplare Ihrer Sprachcn-Karte zu iibernehmen.
K. k. Bezirksamt Sesana am 15. Juni 1861.
Der k. k. Bezirks-Vorsteber: Kechfeld m. p.“
preklicana in da proti razširjanju ni nobenega zadržka več! — in tako je moje pred 13 leti s tolikim veseljem in trudom začeto, leta 1852. dogotovljeno in po skoraj neverjetnih okolnostih zadr-žavauo delo, še le sedaj zagledalo beli dan. — Moja druga prošnja, da so mi še nazaj veruejo vse drugi zapečateni in zavlečeni natisi zemljevida in pole priloge, ni bila uslišana, ker jili ni bilo več najti?! —
Prvi zemljevid „slovenske dežele“ jo slovenski narod dobro-voljno sprejel, kakor sem ga v predgovoru svoje prilogo priporočil — in to mi je moj trud poplačalo; mnogih troskov in skrbi, katere sem, posebno zavoljo preiskav in ukazov toliko let trpel, ne more, se ve da, mi nikdo povrniti! —
D o g o d b e mojega zemljevida naj bodo donesek z g o-d o vi ni slovenskega slovstva; — a predragi bralci teh resničnih in s prilogami dokazanih vrst se bodo iz njih prepričali, da vsako pravično domorodno početje s časom obvelja — in da bodo tudi slovensko slovstvo navzlic vsemu natolcevanju in oviranju sc ukoreninilo in lepo razširilo. — V to Bog pomozi!
V Sežani meseca junija leta 18G3.
Janez Ziga Valentin Popovič.
Spisal M. Vodušek.
Prebirajoč knjigo „Littro\v, Wundor d os IIim m o 1 s, G. natis, 1878.,“ naletel sem na str. 1078., kjer so govori o zvezda rnah, na zanimivo opazko, katera preložena slove tako-le: „Ta poslopja, pri starih Grkih oxonri, v srednjem veku Observatorium ali Speculaimenovana, dobila so svoje nemško ime „Stern\varte“ še le sredi osemnajstega veka po predlogu nokega dolenještajer-skega Slovena (Wenden) J. S. V. Popoviča, ki se je sploh mnogo in ne brez uspeha bavil s čiščenjem nemškega jezika.'* Poleg to opazke stoji citat: „Biisching, Woehentl. Nac.hr. III. Jalir-gang, XVIII. Stiick." Stvar zdela se mi je poizvedovanja vredna, jel sem povpraševati po Buschingi in jegovem tedniki, a kakor v ljubljanski, tako se v graških knjižnicah ni dalo nič najti, naposled vendar dobim zaželjeno knjigo iz dunajske vseučiliščine knjižnice. Tu sem našel več, nego li sem pričakoval, namreč ves životopis Popovičev, pisan od Biischinga samega, jemu prijatelja, s katerim sta si dopisovala. Anton Friederik Bii-sching (1. 1724. —1793.), najizvrstnejši nemški zemljepisec svojega časa, je bil nepristransk, Slovanom prijazen učenjak. Uže takrat so različni ljudje lajali na Ruse in črnili vse, kar je bilo slovanskoga, aBiisching, kot pravi učenjak, pobijal je te vrste lažij in večkrat so za Huse poteguol dokazovaje, da so Ilusi pošten, omikan narod. Bil je sam dvakrat v Petersburgu, 1. 1749. za majhen čas, poznejše (1. 17(51. —17(55.) štiri leta, torej jo lehko Huse natanko poznal. V tedniki „Wochentl. Nachrichten, III. Jahrgaug1, knjigi, ki jo imam v rokah, na str. 121. piše: ,,Es gibt in allen europaischeu Lilndern viel Einiiugige, welcho sich einbilden, Hussland sei das Land der Blinden, \voselbst sie sehr scharfsichtige Leute vorstellen konnten: allein sie sehen ihren Irrthum bald cin, weun sie dahin kominen. Dcr russische Ilof zeigte 1675 eine so feine Staatsklugheit, dass verschiedene euro-piiischo Hofe vergeblich Recliuung auf dcmselben macliten." Med drugimi učenimi deli izdajal jeBusching tudi v periodičnih zvezkih „M a gazi n fiir die noue Historie u. Geogra-phie“; tukaj govori mnogo o Rusih. Poslednjih 27 let bil je ravnatelj gimnaziji „am Grauen Kloster“ v Bero 1 in u. To je torej mož, ki jo postavil v omenjeni knjigi našemu Popoviču lep spominek; ta životopis, ki zavzema skoraj vso 17. in 18. številko tednika, slove, kolikor moči od besede do bosedo preložen tako-le:
„Profesor Jan. Žiga Val. Popovič, ki je 69 lot star umrl dne 21. novembra 1. 1774. v Petersdorfu, majhnem svobodnem trgi na Dolenjem Avstrijskem, jo tako imeniten mož, celo kar se tiče zemljepisja, da, kar je uže bil lani moj namen, v tem tedniki o njem sporočujem. Rodil se jo blizo Studenic, v celjskem okraji na Dolenjem Štajerskem, sin revnih slovenskih (\vendischen ') starišev. V desetem leti pride, zapustivši svoj rojstni kraj, v Gradec, glavno mesto štajerski zendji, kjer seje nemščine poprijel in v 13 letih dovršil vse šole, in tudi na tamošnjem vseučilišči se bavil. Ves ta čas ni Cul niti imena znanosti, ki mu je bila poznejše najbolj priljubljena, namreč prirodoslovja; besedo botanik je 30 let staremu povedal nek lekar; tako slabo so bile takrat graške šole. Tukaj je, občevaje z Nemci, sicer učil so nemški govoriti, toda po šolali nemščina ni bila učni predmet, zato je bral prepovedane nemške bukve, da bi se v tem jezici bolje izučil; ker je poleg tega po izredni trudoljubivosti še drugih koristnih znanostij si nabral, zato se je imenoval potlej sam avt<>-6!dnxrov. Grški in hebrejski je tudi nekoliko znal. Wendi in Slo-vaui") se lehko nauče tujih jezikov in Popovi č posebno imel je glavo, za jezike sposobno. Prepotoval je poznejše ne samo južno-avstrijske dežele v prirodopisnem nameni, temveč je tekom treh let prehodil tudi vso Laško. Iztočno, južno in zapadno obrežje Sicilijansko, kakor tudi vse pokrajine kraljevstva Neapolitanskega je križem preromal in se z zemljo, najimenitnejšimi prirodinimi tvorbami, hrano, nravjo in običjiji Stanovnikov teh dežel prav na drobno seznanil, tako da si je upal o teh stvareh malo ne tako v natančno poročati, kakor da je rodom Sicilijan ali Neapolitan. Črtal je tudi s pridom oddaljenost krajev, po katerih je potoval, z znamenji današnjih laških milj in bi bil zategadelj k popravi zemljevida laških dežel, posebno kraljevstva Neapolitanskega, lehko mnogo pripomogel. Zasledoval jo tudi starino po Laškem, (kakor tudi nekdanjega Norika in zgornje Pannonije); po mnogem ogledovanji starih staveb po Laškem in razvalin , katere se sem ter tija po deželi še nahajajo, naučil se je, mesta novejših razdejanih krajev od starih, celo kos rimske opeke od današnje razločevati; upal si je po skladbi treh ali štirih kvadrov gotovo presoditi, ali je ostanek rimskega zidovja, ali no. Sploh pak je po ogledovanji več nego sto takih prostorov, kjer sc ostanki rimskih ali grških mest kažo, resnično spoznal trditev, da se ne more sled staremu mestu nikdar popolnem uničiti, če bi bilo tudi pred tisoč leti do tal razrušeno. Zapisoval si jo Popovič le malo, zanašajoč se na svoj spomin, česar bi vendar noben učenjak ne smel storiti. Iz svojih
') Popovič sam piše: w i n d i s eh en.
'*■) Ni se treba čuditi, da Biisehing loči Wendo in Slovane, ker Se celo v dandanašnjih zemljevidih, stare čase kažijčili. se naliaje ta ločitev.
popotnih spominov, pisanih in ne pisanih, podal je bukvarju Bran d-mullerju v Basclnu, ko mu jo ta poslal Morerija ,,Nainen-buch“, spis o lepem neapolitanskem mesti Locco, v katerem popravlja pomoto in napako, ki so je storili M a ty, Martiniere in Mor eri opisovaje ta kraj. Na otoci Malta mudil se je precej časa. Želel je zelo, da bi s pripomočjo kakega visokega gospoda mogel potovati iz Avstrijskega po jedni strani do črnega, po drugi do jadranskega morja po svoji volji. Poleg tega hotel se je še arabskega jezika naučiti, da bi mogel jezike, ki so v teh krajih govore, tem temeljitejšo presojati. Glavni namen temu potovanju bilo bi preiskovanje slovanskih narečij in vrhu temu še zasledovanje rimskih, grških in slovanskih starin, opaževaujc rastlin, živalij in drugih v prirodopisje spadajočih rečij. Zaradi slavonskega jezika bi se bil rad dlje mudil v Bosni, ker tamošnje narečje jc po sodbi vseli mož, ki poznajo slovanski in vendijski jezik, in tudi po jega raziskavanji, najčistejše in najlepše izmed slovanskih, kakor tudi vendijskih narečij, a bolgarsko najtrše. Manjkalo ni mnogo, da se mu ta želja izpolni, kajti ko je prišel iz Gradca na Dunaj, nasvetovali so nekateri veljavni možje, naj se pošlje Popovič v Carigrad, da so nauči turškega jezika ter službuje dunajskemu dvoru. V dveh letili upal so ga je toliko privaditi, da bode mogel ustmeno in pismeno v njem službo opravljati. Toda nek avstrijski plemenitaš, varuh mlademu gospodiču, mu ponudi službo domačega učitelja, katero je Popovič tudi prevzel, misleč, da bode v nekaterih letih mogel popis dolenjcavstrijskega Snežnika, od Klu-zija toliko hvaljenega, in drugih bližnjih štajerskih gora izdelati; a plemenitaš umre po drugem leti in stvar je splavala po vodi. Popovič se odpove službi domačega učitelja, katere je uže bil dolgo sit, in po triletnem bivanji na Dunaji poda se na potovanje me-cenatov iskat. Uže v spomladi 1. 174G. hotel je avstrijske dežele zapustiti; jegovo knjige bilo so uže v zabojih zabite, zadrževale pak so ga ravno prikazujoče se gobe, katero bi bil rad pregledal ter popisal, in tako je preživel tri leta v deželi nad Anižo v Kremsmiinstri, trgi ležečem blizo znamenitega benediktinskega samostana, tudi tako imenovanega. Ta trg imel je takrat novoustanovljeno plemenitaško šolo ali tako zvano akademijo. Ker jo hotel Popovič varčno ravnati z betvico novca, ki si ga jc za potovanje bil prihranil, ni najemal nobenega nosača, temveč hodil je sam z verbasom v boste in vračal se navadno s polnim domov. To se jc ljudem čudno zdelo, vsakdo je tekel, da bi videl moža; zasmehovali so ga, rekoč, da jc nabiralec gob; toda on, ki si v vsem svojem življenji ni v sramoto štel veljati posebnežem, so niti zmenil ni o tem zasmehovanji. Jegovo stanovanje bilo je bolj podzemeljsk brlog nego soba. Skoz potrta okna lazile so žabice, krastače in kače; miza, stene, gomazele so samih prašičkov in postelj drugih živalic. Po deskah na tleli rastle so gobo in nekatero knjige, ki je jc imel pri sebi, kakor tudi jega črevlji so plesnovali tor mu dali sami po sebi povod, 110 samo štiri vrsto
plesnji prava rastlina, ki dajo seme. Tem vrstam plesnji dal je posebna imena, misleč, da je našel kaj novega, ker njega knjige bile so zabite in benediktini v Kremsmunstri mu niso hoteli iz svojo krasne in dragocene knjižnice nobene posoditi; ko je pa poznejše v Ratisboni svoje knjige iz zabojev izvlekel, videl je, tla so ga prehiteli uže drugi. Dasi po vsem čuden, bil je Popovič vendar pošten mož; zato je našel povsod, sosebno med protestanti, prijateljev. V Ratisboni, kamor se je bil najprej podal, se ni hotel muditi, temveč naravnost v Lip sij o iti, toda želja, preiskati rastlinstvo bližnje okolice in dokazi prijaznosti raznih tamošnjih učenjakov so ga dolgo tamUaj zadržali. Prof. Gott-schedt, potujoč skoz to mesto na Dunaj, ni mu bil po volji, pač pa njega soproga; njemu jo v svojih bukvah: „Untersuchungen vom Meere“ -še več ko treba povrnol, zato ker mu je poznanje nemškega jezika odrekal, a njega soprogo jo v tistih bukvah zarad nje uljudnosti pohvalil.
V Ratisboni nabral je v dveh letih iz raznih izposojenih knjig toliko učenega gradiva, da bi bil z njim lehko dva debela folijanta napolnil. V Nurnbergi seznanil se je s kosmografič-nim društvom ') posebno pa s svetovalcem Franzem, ki je želel, da bi kosmografično društvo njegovo znanje slovanskega jezika v popravo zemljepisja porabilo. Ta želja bila je opravičena, kajti slovanska in vendijska ljudstva posedla so toliki del Evrope, da se brez znanja njih jezika niti v zemljepisji, niti v zgodovini mnogih evropskih dežel ne da nič temeljitega storiti; na to znanje se opira pravopis in razlaganje nebrojnih imen dežela, krajev, rek in gora. Izmed opomb, ki se nahajejo v njega delih in ki so za zgodovino važne, omenjam tukaj prilično samo dveh. V svojem „pismi nekim učenjakom v Lip sij i“ na 9. in 10. str. pravi, da mu jezik svojih rojakov, Slovenov v celjskem okraji, jasno dokazuje, da jo sedež njih prednikov bil ob baltiškem morji, od katerega vendar loči dandanašnje potomce tolik kos nemške dežele; v svojem narečji namreč imajo mnogo takih besedi, ki jih ni v jezici njih nemških sosedov, ki se pa nahajejo z jednakim glasom in pomenom v danskem, švedskem, angležkem in holandskem jezici. Od današnjih Dancev, Švedov, Angležev in Holandcev si jih gotovo niso izposodili, temveč te besede so dedščina starega severnega jezika, ki se je govoril na južnem obrežji, na otocih in poluotocih baltiškega morja. — V svojih „raznih raziskavanjih“ str. 49. pravi, da so Verli ali H er ul i in Rugiji jednotisto ljudstvo in
') Kosmografično društvo, osnovano 1. 1746 od svetovalca in profesorja J. Franza, imelo je svoj sedež v Niirnbergi, poznejše v Gottingi. Kazvcn nekaterih zemljevidov in zemljevidnih 6bel ni izdalo ničesar; bilo je v dolgeh in zaradi malomarnosti sodelavcev tudi v slabem imeni, tako, daje 1. 17G2 zaspalo. (Glej „Busching, wocli. Nachr. III. Jahrg. 8. in 9. št.“).
Letopis 1873.	8
sicer vendijskega pokolenja, opazeč, da beseda Vorli pomenja „wackere Leute“ in. da si je ljudstvo to ime najbrž samo pridelo. Po tem takem, nadaljuje, so lehko razume, zakaj Pavel Dijak on, Eugipp v življenji sv. Severina in drugi Dunaj ter današnji okraj U n t e r - M a n h a r d s b e r g Rugeland (Rugilandia) imenujejo i. t. d.
Toda vrnimo se zopet k životopisu svojega učenjaka. L. 1754. je bil naposled v avstrijske dežele nazaj pozvan in na dunajskem vseučilišči kakor tudi pri Savojsko-Liclitensteinski akademiji imenovan pravim učiteljem nemške zgovornosti. Svoja vseučiliščina branja razglasil je v spisi „de in v eter at o c or r up ti stili germanici malo“. Ta spis je kaj izvrsten. Tistega leta izdal je „Anfangsgriind e der deutschen Sp racli kunst“, kjer se nahaje mnogo čudnega, a tudi mnogo resničnega. Različni pro-tivni spisi, ki so bili proti njemu naperjeni, osramotili niso njega, ampak njih pisatelje. Očitalo se mu je brez vzroka kovanje besedi po Zesenovem načini, kdor pa nemški jezik bogati z besedami, tako srečno izmišljenimi, kakor je beseda „Sternwarte‘ na mesto „Observatori um“, ta zasluži mnogo hvale. Mimogrede bodi omenjeno delo, ki ga je dal naš učenjak v natis 1. 17(50; naslov mu jo „Entwurf einer Abhandlung von deutschen Briefen.“ —
Na Dunaji Popovič ni bil zadovoljen. Iz pisma 15 pol debelega, ki mi je je pisal svečana 1761, navajam v dokaz samo tele stavke: ,,Ich habe mit meinem zalilreichen und fiir eiue ein-zelne Person fast zu vielem Geriithe keinmal freiwillig, sondern allemal durch einen Zwang der Wiener, die in diesen Zeiten weder die Wissenschaften noch ihre Verehrer lieben, die VVohnung fiinfmal iindern mussen, und zweimal mit einem so ungestumen Auliegen, als wenn der Feind vor den Thoron gestanden und von der Rilu-mung meiner Zimmer die Rettung der Stadt abgehangen hiitte. Im Sommer des 1759sten Jahres war ich in Gefahr, durch eine Feuersbrunst alle meine Biicher, Schriften und Sammlungen in einer Stunde zu verlieren. Es fiug schon eine Ecke des Dachs, unter welchem ich iiber 100 Schachteln und viel Kisten mit Scluitzen aus den drei Reichen der Natur stehen hatte, an zu rauchen. Das meiste von diesem Geriithe wurde durch das Losclnvasser venvii-stet. Im venvichenen Ilerbst \vare ich durch die Ungeschicklich-keit eines Aderlassers beinahe am meineu linkeu Fuss gekommen und musste einige Monathe darauf im Bette zubringen. Die Be-soldung fallt bei diesen Kriegslžlufteu nicht richtig. Wenn ich dabei betrachte, was fiir Leute in Wien ihr Gliick machen, da ein franzosischer Zeitungsschreiber, ja eiu Comodiant, jeder jlihrlich 6000 Gulden gewinnet, \vo ich fiir alle mein Bemuhen nicht mehr als 700 Gulden einnehme: so miigen Ew. — sich leicht vorstellen, wie vergnugt ich hier lebe. — — Ich bin manchmal so schwer-miithig, dass ich mieh unliingst geschehenor Dinge so \venig erin-
nore, als weuu ich niemals' eine Nachricht davon gehabt hiitte.“ Naposled naveličal so je svojega stanja tako, da je 1. 1766 prosil za slovo, katero je tudi dobil „in Guadeu“. Sedaj preselil se jo v trg Petersdorf, kjer jo do konca svojega življenja na čuden način samotaril; našemu dosedanjemu slavnoznanemu učitelju pri šoli „am grauen Kloster“, gospodu Heynatzu piše o tem tako-lo: „Ich bin durch oin Verhžlngniss zu eiuom Winzer gemacht worden. Ich besitze eincn grossen Woingarten, den ich weder verkaufen, noch versclienken, nocli verpachten, nocli ode \verden lassen darf. Steho ich nicht bei den Louteu, welche darinen arbeiten, so wiirde er fiir mein Geld bald ode werden. Von nuu an muss ich die Bu-cher durch 9 Mouate im Staube liegen lassen." Njega stara ljubezen do prirodoslovja, posebno do botanike, ga ni zapustila, tudi v njej jo daljo dospel, nego kateri koli avstrijski učenjak. Njegove „Untersuchungen vom Meer“ pričajo o tej veliki ljubezni do prirodoslovja in o dotičnih njogovih vedah, ki je je pa poznejše še zelo pomnožil. Z Ge s n„orj evim izvrstnim dolom »Thesaurus liuguae romana e“ jo bil zaradi tega nezadovoljen, ker v njem besede iz prirodoslovja vzete niso bile dosta razjasnene. Gospodu Kiistnerju, dvornemu svetovalcu, jo zameril, da prevedši po nekoliko razprave švedsko akademije zna-nostij, v katerih jedni Linne poroča, da jo vendar tudi na Švedskem ptiča Witewal staknol, ne pove samo nobenega nemškega imena temu ptiču, temveč tudi, da ni popravil pomote gosp. Linneja, ki piše, da ta ptič črešnjeve peške kljuje s kljunom. Zato mi je poslal 1. 1761 v Gottingo mnogo zapisanih imen, ki jo ima ta ptič v raznih jezicih, posebno v nemškem. V spisih društva „pfitlzische okonom. Gesellschaft“ nahaje se njega razprava o laporji. Pred svojo smrtjo poročil je vsa svoja botanična dela in zbirke botaničnemu vrtu „auf dem Rennweg“ na Dunaji, pa gosp. Jaquin, varuh tega vrta, pravi, da je vse tako zmršeno, da mu ni v nobono rabo. Neko etimologičuo delo, katero jo spisaval polagoma 40 let, izročil jo pred svojo smrtjo slavnoznanemu gosp. Denisu, od katerega zdaj pričakuje svet delo, ki bodo imolo najbrž jako mnogo lepo in rabljive vsobiue.
Njegova zgoraj omenjena knjiga „Untor su chu nge n vom Meer“, ki jo dobila 1. 1750. naslovni list, ja učena mešanica opomb, premišljovauj in razprav, tičočih so prirodoslovja in rastlinstva, zomljepisja in besedoslovja. Kakor je nastala ta knjiga iz presoje dela „de columnis Herculis", ki jo jo spisal prof. Christ. Gottliob Schvvarz, tako tudi druga knjiga „das erste Pro-bestiick vormischter Un t e rsu c h un gon“ iz presojo spisa „do Veldidena urbc antiquissima ot totius Rhaotiao principe", ki ga jo spisal licentiat gosp. Ant. Roschmann. To presojo, ki jo bila natisnena v „Rogonsburger wochentl. Nachrieliten11, hotel je Popovič zopet v natis dati in z novimi majhnimi opazkami pomnožiti, v drugem oddelki pa bolj obširne in v prikladi najdaljšo opombe dodati. Iz tega jo razvidno,
(la je bil ta načrt prav tako zmeden, kakor oni, po katorem je izdelal svoje „Unter suchungen vom Meer“; tudi ona kakor ta knjiga naj bi se spuščala v mnogovrstno druge stvari in bila bi tako zopet učena mešanica nastala. Toda te knjige je zagledalo beli dan samo 9 pol v četvorki in sicor na njega troškc v Re-gensburgi 1. 1749. A teh 9 pol še ni jeden razdelek, temveč zadnja stran se veže z naslednjo nenatisneno, in vendar jo doklado dveh listov pridal. V tej obliki knjiga ni mogla v knjigotrštvo; zgodovino nje naj povem z besedami pisateljevimi, kakor stoji v pismi, ki je je meni pisal in katerega sem uže zgoraj omenjal: „An den vermisehten Untersuchungen, welche ich beilege, bekommen Sie ein seltenes Stuck, nicht wegen seines In-halts, sondern weil Sie der erste sind, der nach mir eins besitzt. Ich habc diese Bogcn noch niemanden gezeiget, ungeachtet vielo begierig gevvorden, sie zu sehen, weil ich ihre in meinen Unter-suchungeu vom Meer gedacht habe. Sie werden goographica, an-tiquaria und viel anderes, (dahin mich mein Geschmack fiihret), darinnen antreffen. Ungefahr so \viirde eine gelehrte Zeitung aus-sehen, (nur mit Beobachtungen aus der Natur und den Sprachen wiirde sie mehr bereichert sein), wenn ich an einem Orte lebte,
wo ich cine schreiben durfte. Ilicr macht der (fiagellum rei
literariae) die Ausfuhrung aller gelehrten VVerke unmoglich. Diese vermisehten Untersuchungen wareu mcinc erste Arbeit, \velche ich zum Drucke bestimmt hatte; allein der Buchdrucker, ein bekannter liederlicher Tropi' in Regensburg, von dem ich durch die Schon-heit seiner Schrifton in sein Netz gelocket worden bin, hat sich um mich und diese Schrift iiberaus schlecht verdient gemacht. Er liess einen Cornuten daran setzen, der lcein lateinisch Wort ver-standen haben muss, und ob er gleich bei der Uebergabe der Handschrift vcrsicherte, dass er alle Bogen selbst lesen und die Druckfehler ausrotten wollte, die ich nicht so gut merken konnte als er, so hat doch der Liigner keine Zeile durchgesclicn, sondern dafiir alle Tage, die Gott vom Himmel gegeben, die Bierkanne zu Stadt am Ilof fleissig besichtiget. Als 9 Bogen fertig \varen, gab ich die ersten einem Gelehrten zu lesen, der mir mit Erstaunen gleich etliche Stellen zeigte, \velche durch die Druckfehler ganz verdunkelt waren. Ich hatte damals zur Lesung der Sudeleien der Setzer noch kein geiibtes Auge, und iiberging alles unrichtige, wenu es noch so toll lautete, als wonu es richtig da gestanden hatte. Wegen der vielen Druckfehler, da mein Geld zugleich aus-ging, der Buchdrucker aber ohne dies zum Papierkauf keines hatte, welches ich ilirn vom Aufang an verschaffen musste: so blieb die iibrige Halfte ungedruckt, die auch ungefahr 9 Bogen ausgemacht hatte. Ich habe die ganze Auflage, ohne den Titulbogen, bei einem guten Freunde in Regensburg stehen lassen. Wenn der Pack durch das Wetter oder die Ratten nicht vernichtet ist, (denn er stehet auf einem verlassenen Thurm) so kann ich mit diesen 9 Bogen jnehrero Gelehrte bedienen. Ist der Vorrath aber zu Schanden ge-
gaugen, so wird ihr Exemplar noch seltencr werden uad violleicbt nar das dritte in der Welt sein. Der flegelhafte Mensch hat micli durch scine Liederlichkeit um eiu DutzendDucaten geschnellt, die ich damals besser gebraucht hatte and davon ich ein Jalir liiuger in der gelehrteu Musse hiitte zubringen konuen. Mein Brief hat sich mit Klagen angefangen und endigt sicli mit Klagen.“ ')
Iz teh vrstic dolgega pisma se razvidi precej značaj tega učenjaka. Pole te so jako učene in mnogo važnejše od Rosch-mannove knjige, katero store ob jednem nepotrebno. Najbrž se bodo našlo nadaljevanje ali še ves rokopis, katerega odtis je teh devet pol, v ostalini pokojnikovi; jaz želim ves rokopis dobiti, da ga priobčim v svojem „Magazini“.
Tako piše Biisching Nemec o Popoviči; a mi, njemu rojaci, obžalujemo, da ni šel med slovenske pisatelje in da ni oral ledine na našem polji; ker jo bil izvrsten slovničar, lehko bi bil Marka Pohlina nemogočega storil. Vendar ostaje Popovič slaven mož tudi med nami, ker je svetu pokazal, da Sloveni nismo zadnji mirod na zemlji.
') Ta pOBludnji stavek jo slovenizem.
Iz potne torbe.
Priobčil Fran. Erjavec.
V matičinem letopisu za 1875. 1. priobčil som rokovet rastlinskih in živalskih imen in tudi nekoliko po narodu pobranih besed in rekov, katerih naši besednjaki ali ne znajo, ali če jih tudi, ogibljojo so jih vender mnogi pisatelji, rekel bi od bojazni, da niso istinito narodno blago.
Minoia štiri leta sem nabiral še pridaeje povsod, koder sem hodil, in potna torba mi jo tega blaga tako polna, da v letošnji letopis vsega no morem izsuti, tem menj, kor sem ž njim prišel nekoliko kesno. Letos priobčujem zatorej samo rastlinska ter živalska imena in besede do črke O, a drugo leto, ako bodem živ in zdrav, ostalo polovino.
Da je zbirka tako narasla, pripomogli so mnogo tudi moji dijaki, katerih sem o vsaki priliki povpraševal, kako sc ta ali ona stvar imenuje v njih zavfčaji (domačem kraji). A največjo oporo sem imel v gospodu Šimnu Gregorčiči, kaplanu in njega žonsvu, bogoslovu, tudi v gospodu župniku Matiji Sili in v gospodu Fr. Praprotniku, učitelji lcmbaškem. Vsem tem so tukaj za njih prijazno pripomoč dostojno zahvaljujem. Jezikoslovec mej klenim zrnom najde gotovo tudi kako plevo, ali meni no pristoji sodba, kaj je in kaj nij naše, a to tem menj, ker si tudi učenjaki prve vrste dostikrat niso v soglasji.
Pri nekaterih rastlinah — zlasti gobah — in pri nekaterih živalih — sosobno ribah — nisem mogel prideti znanstvenega latinskega imena, ker som čul rastlini ali živali samo ime, a nje samo nisem dobil na oči. Ta nodostatok popravim o prvi priliki.
Rastlinska imena.
Ajdovec-vca, m. Rumex acotosa. Gorjansko na Krasu. Babolužka, i'. Sternbergia lutoa. Hrv. primorje. Bddavec-vca, m. Xanthium spinosum. Medolfn v Istri. Bala, f. Stipa penuata. Istrski Kras.
Beličnica, f. Cannabis sativa, in sicer konoplja prašna. Vrsno. Besika, f. Cornus sanguinoa. Banjščice.
Bic, a, m. Juncus effusus. Stržen rabi v stenj, (Doclit). Sv. Jakob pri Savi. Na Cerkniškem jezeru: bik, m.; v Laščah: biček-čka m., biČje n. (collect.)
Bil Srna, Scropliularia nodosa. yPovlr na Krasu.
Bobjdk, m.	Salvia pratensis. Šembije	na Pivki.
Bočec-čca, m. Paliurus aculeatus. Boršt v Istri.
Bodič-iča, m. Xautbium spinosum. Podgorje v Istri.
Bodilj, a, m. Carlina corymbosa. Plomin v Istri.
Bokalič, m.	Lilium bulbiferum. Rodik	na Krasu.
Boljtinec-nca, m. Antkyllis montana. Pedrovo nad Rihenborkom. Bolmet, a, m. Origanum vulgare. Luče, (Štaj.)
Bor id, a, m.' Triticum repens. Kriis.
Bradavičnjak, m. Sedum aere. Štajarsko.
Bradulja, f.	(tudi brdulja). Neka trava,	Rodik na	Krasu.
Brdlc, a, m.	Ceratophyllum demersum.	Vransko Jezero	na otoku
Črčsu.
Breka, f. Sorbus sp. Vas Krn na Tolminskem.
Brekanica, f. Sorbus domestica. Gorjansko na Krasu.
Brekulja, f. Sorbus Aria. čepovan na Goriškem.
Breskvica, f. Impatiens balsamina. Menda zaradi plodu, ki je majheni breskvi podoben. Selnica na Štajarskem.
Brika, f. Juniperus phoenicea. Otok Lošinj.
Brm&j, a, 111.	Sco]ymus bispanicus.	Plomin	v Istri.
BrnbeS, a, m., brnbečica, f. in berunbeS, a, m. Scolymus hispauicus.
Medolln v Istri. Mesnati koren in mlado rastlino jede. Broijovita, f. Viburnuin Lanthaua. Tolminsko. Ta beseda je z mnogimi svojimi sooblikami vred pokvarjena od: dobro-vita, f., dobrovitovina, f. Viburnum Lanthaua, in|ta Ms zato tako imenujemo, ker so res „dobro vije“ v goži ali trte. Broskva, f. Brassica oleracea. Krn na Tolm.
BrŠč, a, m. Heracleum Spondylium. Vrsno na Tolm. — Ruski: borščil, m.
Brš£ek-š£ka, m. Ilodera IIelix. Štajarsko.
Bukovštica, f.	Ruscus hippoglossum.	Haloze	štajarske.
Batiči, m. pl.	Ilelleborus v otročjem	govoru.	Vas Krn	na Tolm.
Cerec-rca, m. Stachys recta. Podgorje v Istri.
Ciproš, m. Artemisia Abrotauum. Skrilje v Ipavski dol.
Omolje, n. Juncus sp. Goričko na Štajarskem.
Cišljalc, m. Stachys sp. Luče, (Štaj.)
Cmičnica, f. Caunabis sativa, in sicer konoplja plodna. Vrsno na Tolm.
Ornika, f. Quercus Ilex. čres; Lošinj.
Črnilec, m. Maisbrand. Št. Andrež pri Gorici.
Crnilec, m. Melampyrum arvense. Klenik na Pivki.
Crnogldv, m. Balota nigra. (?) Ponikvo na Št. Vldski gori. Cttviček-čka, m. Gentiana asclepiadea. Goričko, (Štaj.)
V'
Cužka, f. Phalaris canariensis. Koborid. *) Glej besodo: čužiti.
Cuzki, m. pl., sklizave gobice, rastoče po starih paujeh. Rodik na Krasu. Primeri: gliva.
Dednik, m. Boletus edulis. Rihenberk.
Denta, f. (Brici izgovarjajo: danta = detelja). Trifolium. Brda.
Dentelj, i, f. isto, na Kanalskem.
Derdk, a, m. coli. deriičje. Paliurus aculeatus. Črniče v Ipavski dol.
Destilj, a, m. Acer monspessulanum. Vrana na otoku Črčsu.
Devetek-tka, m. Paeonia sp. Na Videži v Istri. V Krepljah na Krasu devetek znači: Hclloborus viridis. Ti dve rastlini ljudstvo sploh rado zamenjava, zlasti ako nisti v cvetu. Gospod župnik M. Sila mi piše, da je ime devetek od tod, ker ta rastlina rabi pastirjem v neko igro „devetkanje“. Mogoče, no ako se ne varam , rabi narodu korenika te rastline v neko zdravilo ali v ne-kovo vražo, in sicer kopijo jo vedno onde, kjer blizu na kupu devet steblec poganja. Glej tudi: petrdk.
DeviSnica, f. Convallaria majalis. Rodik na Krasu.
Dilinik, m. Sisymbrium sp., Koborid.
Divin, m. Verbascum Tbapsus. Selnica, (Štaj.;) Stopice, (Goriško); Koroško.
Dremavica, f. Galanthus nivalis. Goriška okolica. O dremavkah ima narod prazno vero, da se po njih kokoši kujejo. Zato so ženske hude, če kdo tega cvetja prinese. To isto velja o „He]loborusu“, ki se zategadelj po nekaterih krajih tudi imenuje kujanica.
Drgovita, f. Viburnum Lanthana. Kamenica; Krn. Primeri: bro-govita.
Dvnoselj-slja, m. Polygonum sp., Koborid.
Drobnjak, m. Sorghum vulgare. Klanec v Istri.
Drskec-skeca, m. Rumex pratensis. Ajdovščina.
Gliva, f. Neka goba. Rihenberk. Laščan „glivo“ imenuje mehko gobo platničasto, rastočo, posebno jeseni, po starih bukovih še stoječih ali podrtih kladah. Dobra jed.
(rlogovec-vca, m. in tudi: logov ec. Crataegus. Črniče v Ipavski dol.
Gldta, f. Plevelue trave raznih vrst, rastoče po žitu. Ponikvo na Št. Vidski gori. Staroslov. glota f., turha (die Scliar).
Gobovec-vca, m. Scrophularia caniua. Senodolje na Krasu; Rihenberk. Z njim svinjam preganjajo gobo (kožno bolezen).
Gomoltvka, f. Briza media. Vas Krn. Glej: gomoleti.
Gorečnica, f. Pelargonium sp., Krn.
Gospodična, i. Oenotliera, biennis. Goričko, (Štajarsko.)
GospodiSnica, f. Papaver Rhoeas. Solkan pri Gorici. Dokler je cvet še v popku, ugibljejo otroci, ali je gospod (bol) ali gospa (rudeč). Bilje.
*) Sliši sc tudi: Koborid, ki se izgovarja: Kobiird in tudi: KobtSrd.
GrdbljiSČe, n. Scabiosa sp., Povir na Krasu.
Orana, f. Triticum repens. Prešnjica v Istri. V Ospu: Sorghum halepense.
Grebinec-nca, ra. Ranunculus arvensis. Po Krasu in po Istri. Ime je dobil od grebenastega plodu.
Grinta, f. Cuscuta Epilinum. Goričko na Štaj.
Grdzdek-zdka, m. Muscari botryoides. Rodik.
Gubanec-nca, ra. Lonicera Caprifolium. Orekovlje v Ipavi.
Hiba, f. = bukev (namesto: „šiba“). Fagus sylvatica. Vrsno, (Tolra.) Hldpček-čJca, m. (dekliški). Chrysantemum leucanthemum. Koborfd. Hlipavec-vca, ra. Iris germanica. Gorjansko (Kras) .Dajo ga živini, kadar liliplje (kolca).
Hlipdvnik, ra. Isto, v St. Petru pri Gorici.
HraSčevec-vca, ra. Salvia pratensis. Kras.
Hriiščica božja, Aronia rotundifolia. Nanos.
Hudobilnik m. Datura Stramonium. Goričko, (Štaj.) iskrica, f. Primula pubescens. Goričko, (Štaj.)
Jabolčnih, m. Aristolochia Cleraatitis. Pedrovo nad Rihenberkom. Jdj čar-rja, m. Taraxacum officinale. Tolminsko.
Jalovka, f. Narcissus poeticus. Herpelje v Istri.
Jdm, m. Ulmus campestris. Selnica, (Štaj.)
Jdrnica, f. Poa pratensis. Koborid.
Jasi/ca, f. Populus tremula, Zitterpappel. Dobrodob na Krasu. Jermdnec-nca, m. Achillea millefolium. Goriška okolica.
JbrS, *) a, m. Ailanthus glandulosa. Hrvatsko primorje. Jesenek-nka, m. Dictamnus fraxinella. Kras. Jesenek je Kraševcem čarovno zelijšče. Na Kresni večer odščipnejo čarovnice vsacemu jcsenku vršiček, da ga potem rabijo v lek. Pripoveduje se, da je neki človek na Kresni večer cel jesenek utrgal ter ga v posteljo položil, a drugo jutro je videl, da mu je vršiček bil res odščipuen.
Jesenka, f. Panicura sanguinale. Ilodik na Krasu.
Jezik volovji, ra. Scolopendrium vulgare. Ponikve na Št. Vidski
gori.
JeŽavka, f. Orobanclie sp., Selnica, (Štaj.) Dajo jo kravam, da se „jezdijo“.
Jurijevka, i. Iris Pseudacorus. yBilje pri Gorici.
J&njevka, f. Caltha palustris. Štajarsko.
Jurijevka, f. Narcissus poeticus. Gorjansko na Krasu.
KuČjak, m. Eupkorbia sp., Štajarsko.
Kdčjak, m. Paeonia peregrina. Gorjansko na Krasu.
Kakiikavica, f. Orcliis morio. Rodik na Krasu.
Kdnjec-nca, m. Salvia pratensis. Benedski Slovenci.
KdSica, f. Capsella bursa pastoris. Bodrež na Goriškem.
KdŠka sv. Ivana, Spiraea Aruncus. Razdrto, (Kranjsko.)
* Morebiti bi bilo bolje pisati: j a r š.
Klasnica, f. Holcus lanatus. Sv. Petor pri Gorici.
Ključdlnica, f. Galanthus nivalis. Vas Krn.
Ključnih, f. Lychnis Flos cuculi. Libušina v Soški dolini. Knjeginja, f. Centaurea Cyanus. Vrsno.
K6ber-bra, in. Helleborus viridis. Prodol na benedski meji. Kodeljica, f. Muscari racemosum. Povir na Krasu.
Kokdševec-vca, ru. Cynanchmn vincetoxicum. Vas Krn. KoUnec-nca, m. Lapsana communis. Ponikve na Št. Vldski gori. KoMmica, f. Neka goba. Rihenberk.
K6leŠ, a, m. Neki grm. Sekiči pri Pulji v Istri.
Komonjika, f. Vitex agnus castas. Nerezlne na otoku Lošinj i. Komordčevlje, n. Ferulago galbanifera. Škrbina na Krasu. Komorika, f. Phillyrea media. Otok Lošinj.
Konopljika, f. Vitex agnus castus. Stanič, selo na Vranskem Jezeru. (Otok Cres).
K6r£ek Bogov,	Cyclameu europaeum. Ponikve na Št.	Vldski	gori.
Koren rudeti,	Ouosma stcllulatum. Brda	pri Gorici.
KoromdSnica, f. Neka goba. Rihenberk.
Kostenik, a, m. Ligustnun vulgare. Boleč na Goriškem. Dolenjec to imenuje: košCIČje, n., koščlčevje, n.
Kostenika, f. Daphne Mezereum. Ponikve na Št. Vldski gori. KotltČi, m. pl. Couvallaria majalis. Lanlšče v Čičih.
K6zjica, f. Onopordon Acanthium. Gorjansko na Krasu.
Kravina, f. Riedgras, Carox sp. Na Cerkniškem jezeru. Krivinavec-vca, m. imenujejo po vsem Tolminskem vlniko ali divjo vinsko trto. Vitis vinifera.
Krivulja, Anthriscus sylvestris. Vrsno, (Tolm.)
Križec-žca, m.	Papaver Rhoeas. Vrtojba.	Menda zaradi	štirih	na
križ stoječih včnčevih listov.
Križman, m. Polygala sp., Prešnjica v Istri.
Krompirjevica, f. Lamiuin Orvala. Rihenberk.
KrSin, m. Pollinia Gryllus. Goriška okolica; Kras.
Kruh stdri, Lonicera caprifolium. Štajarsko. Primeri: gubanec. Kruh stdri, Secale cornutum (Claviceps purpurea). Goričko, (Staj.), kjer je ljudem znamenje dobrega leta.
KruŠSina, f. Parietaria sp., Ilrvatsko primorje.
Kržilj, a, m. Pollinia Gryllus. Pedrovo nad Rihenberkom. Kujanica, f. Galanthus nivalis. Sežana. Primeri: drem&vka. Kupci, pl. m. Neka goba. Rihenberk.
Kupnjak, m. Agaricus phaloides. (?) Selnica, (Štaj.) Morebiti jo „kupnjak“ namesto „kukmak“ m., tudi neka goba (v Dolenjcih). Primeri Schmeller-Frommann I., 1232.: „kugl-magng, cucumago alba, Champignon, windiscli: kukmak, (isterr. Kuckemucken“.
KuraŠnica, f. Caltha palustris. Slovenske Gorico.
Kuroslek-sUka (?), m. Ranunculus acris. Štajarsko.
Lctp ribji, Antirrhinum majus. Selnica, (Štaj.)
Ledčnja, f., tudi lodonja, f. Celtis australis. Medolln v Istri.
Lek ltaZji, Allium sp., Podgorjo v Istri.
Lepotica, f. Convallaria polygonatum. Krn.
Lepotica, f.	Echium	vulgare.	Rihenberk. Otroci si s korenom
„lepotičijo“ lica. V	Laščah jo	„lepotica“	Schminke.
Leprin, m. Ruscus aculeatus.	Vranja v	Istri.
LepuS, a, m. Alisma Plantago. Klanec v Istri.
Lesk6tec-tca, m. Rhinanthus sp. Stupica na Benedskem.
Lisičje, n. coli. Lycopodium clavatuin. Trnovo na Goriškem.
Lisjak, m.	Trollius	europaeus.	Ponikve na št. Vidski gori.
Ljutica, f.	Paliurus	aculeatus.	V Nerezinah na Lošinji, čul od
nekega Dalmatinca.
Loboda, f.	Atriplex	sp., Prešnjica v Istri. Staroslov. loboda f.
vere atriplex, češki: iebeda.
London, m. Celtis australis. Polžanščina v Istri. Primeri: ledonja.
LdSiČ, m. Rhinanthus Alectorolophus. Selnica, (Štaj.)
Lotka, f.	Aspliodelus sp., Videž v Istri.
Lučka, f.	Muscari comosum.	St. Peter	pri Gorici:	Vrtojba. Od
„luka“ ali od „luči“?
Lilnež, m. Rhinanthus sp., Koborid. Gotovo zaradi okroglih plo-šnjatih plodov tako imenovan.
Lunka — ljuljka, Lolium temulentum. Goriška okolica; Kras; Lašče.
V Povirji se govori: lunka— skrinjo nabunka. Znamenje dobre letine. V istem kraji sta tudi navadna pregovora : kokelj (recte: kokolj) — dober mokelj in graška — ritna paška.
MdČeSina, f. Satureja montana. Podgorje v Istri.
Mačica, f. Plantago sp., Podgorje v Istri.
Mdčnica, f. Gnaplialium Leontopodium, Edehveiss. Žabče naTolm.
Magriž, m. Helichrysum angustifolium (navadno: smilje). V Nere-zinah pod Osorščico, čul od nekega Dalmatinca.
Maleka, f. = beka. Salix alba. Ponikve na Št. Vidski gori; vas Krn.
Malovrat, a, m. Neka trava, katere pa še nisem dobil na oči Vrsno.
Mdselnik, m. Ajuga reptans. Št. Andrež (Štaj.)
Maslmik, m. Lysimachia vulgaris. Selnica, (Štaj.)
Maslinjak, m. isto, v Slovenskih Goricah.
Mdvčica, f. Stipa peunata. Knežak na Kranjskem. (Mavčica >= mačica).
Meč, m. Gladiolus communis. Gorjansko na Krasu.
Medenica, f. Narcissus poiiticus. Videž nad Prešnjico.
Medvejak, m. Spiraea Aruncus. Vas Krn.
Medvejka, f. isto, v Ponikvah na Št. Vidski gori.
Mekuza, f. Razne mehko trave, rastoče po Cerkniškem jezoru.
Meljev, adj. (hrasti, slišal na Krasu, a kakov hrast jo to, ne morem povedati.
Mesec-sca, m. Capsella bursa pastoris. Koborid.
Metla, f. Osiris alba. Ncrezlne na otoku Lošinji.
Metljdk, m. Sorghum vulgare. Skrilje pod Čavnom.
Metrika, f. Viburnum Lanthana. Mariborska okolica.
Mir Aliča, f. Rhamnus rupestris. Vodico v Istri.
Mlečec-čca, m. Cerinthe minor. Knežak na Pivki.
Mlečnica, f. Neka goba. Rihenberk.
Motunec-nca, m. Colchicum autumualo. Podgorje v Istri.
M6de, pl. f. Plod od Colcliicum autumnale. Banjščice. V Ospu (Istra): Paeonia poregrina.
Modrič in modriš, ni. Centaurea Cyanus. Selnica (Štaj.)
Modrijdnica, f. Pyrethrmn Parthenium. Vas Krn. V Goriški okolici jej pravijo: mandrijerica. Morebiti od starega lat. imena: „matricaria“ ?
Modrdst, m. Polygonum amphibium. St. Peter pri Gorici.
Moljdva, f. Specularia speculum. Bodrež na Kanalskem.
Morava, f. mehka trava okolo hiš. Gorjansko na Krasu. Glej: Murava.
Motikica, f. Delphinium Consolida. St. Peter pri Gorici.
Motilj, a, m. Cyperus flavenscens. Imajo vero, da škodi ovcam Vas Krn.
M4iek-Žka, m. Sempervivum tectoruin. Slovenska Bistrica, (Štaj.)
MrdSnica, f. Sanguisorba officiualis. yRazdrto pod Nanosom.
MrkdS, m.*) Bidens tripartita. Luče (Štaj.) Menda zaradi dveh zob na plodu, ki sta dvema rožičkoma podobna.
Mrkvica, f. Daucus Carota. Ptujsko polje (Štaj.)
Mrta, (tudi: marta) f. Myrtus communis. Lošinj. Staroslov. mrtitva f., myrtus.
Mrtvica, f. Daucus Carota. Bilje na Goriškem. Namesto: mrkvica.
Muhalica, f. Holcus lanatus. Koborid.
MUhvie, a, m. Setaria viridis, S. verticillata. Gor. okolica; Kras; Istra.
Murdva, f. sploh mehka trava, rastoča okolo hiš in ob cestah. Po Krasu, kjer je ta beseda navadna, sliši se zabavljica o Čiči, da namreč čiški mezeg ni imel uže kaj jesti v dolgi zimi in da je Čič šel k gospodu (duhovniku) tor ga lepo prosil:	gospodine! oznani Juravo (svetega
Jurija), da porenem konja na inuravo. Ista beseda v istem pomenu je znana tudi po Tolminskem. (Vas Krn.)
Muzgalica f. Calamintha officinalis. Podgorje v Istri.
MužiS, a, m. Sempervivum toctorum. Selnica (Štaj.)
Nadstdrek-rka ni. Sempervivum tectorum. Dornberk.^ Vse to od
Nastrk, a, m. isto, v Razdrtem pod Nanosom. ' latinskega:
Natrosek-ska, m. isto, v Rihenberku.	»„nasturtium“.
Nevestica, f. Centaurea solstitialis. Jako lepa, rumena, bodljiva rastlina. Sekiči pri Pulji v Istri.
Nosec-sca, m. tudi nosek-ska, m. Čicer arietinum. Kras. Po Goriškem ga »ade, žgo (rOsten), meljejo in mešajo mej kavo.
*) Mrkač == oven = praz = VVidder.
OlrŠiij, m. — bršlan, Hedera IIelix. Bilje na Goriškem. Octek-cteka, m. Cirsium, pa tudi Cardus. Ogerski Slovčnci. Na Goriškem: „6ceP\ na Kranjskem :v ,,osat“.
Očnica, f. M }• oso ti.s sp., Vergissmeinnicht. Žabče (Tolm.)
Očitni, a, m. Colckicuni autuinnale. Vrsno (Tolm.) Glej: močunec. Ognjenec-nca, m. Peucedanum Oreoscliuum. Rihenberk.
Ognjdnica, f, Poterium Sanguisorba. Benedski Slovenci.
Ognjiča, f. Uiplotaxis sp., Povir na Krasu.
Ognjič, a, m. Calendula arvensis. Goričko (Štaj.)
Okoličje, n. Malva nicaeensis. Podgorje v Istri.
OmeliSje, n. Lycopodium sp. Savinska dolina (štaj.)
Opih, a, m. Rauunculus. Orehovljo na Ipavi.
Opdlzlika. Neka gliva. V Rilienberku.
Opunec-nca, m. Smylax aspera. Medolin v Istri.
Osec-sca, m. Cirsium arvense. Cerkničana Kranjskem. Gl.: octek*) OslddiČ,	a,	m.	Campanula Traclielium. Vrsno	(Tolm.)
Otdvčič,	a,	m.	Leontodou sp. Koborid.
Oni'ta, e, f. Neka rastlina. Koborid.
O žarnica, f. == kopriva. Urtica. Tublje v Istri.
Palčnik, a, 111. Campanula Trachelium. Ponikve, na Št. Vidski gori.	Otroci si cvet natikajo na prste.
Papiča,	f.	Ileliauthus tuberosus. Moščeuice v	Liburniji.
Parizar-rja, m. Lycopus europaeus. Bilje na Ipavi.
Pdsjica, f. Solanum nigrum. Gorjansko lia Krasu.
Pdstorka,	e,	f. Helleborus viridis. Na	Dragonji	v	Istri.
Pečenica,	f.	Urtica urens. Stopice na	Tolm.
Pekel-vice, Chrysantlieimim lcucantlieniuin. Otroci, pukajoč cvetna peresca, ugibljejo, pridejo li v pekel ali v vico ali v nebesa. Kačiči na Krasu.
Petrdk, a, m. Helleborus viridis. Obrov v Istri.
Petrik, a,	m.	isto, v Podgorji v Istri.
Pezek-žka,	m.	Cicer arietiuum. Goriška okolica.	Glej:	noseč. V Borštu
v Istri je pa: pičeJc, in razlikujejo pitanega in divjega. Pijanka, f. Lolium temulentum. Boleč.
Pirjevica, f. Triticum spolta. Gorjansko na Krasu.
Pitanka, f. Scorzonera sp., 'Prčšujica v Istri.
Plahuta, plahiitica, f. Specularia speculum. Kras. (Dobravlje, Gorjansko).
Planika, f. Arbutus Unedo. Lošinj.
Pleskavica, f. Konoplja prašna. Fimmel.
Pldtnik, a, m. Iris gcrmaiiica. Gorjansko na Krasu.
Podčrnka, f. Goba. Ililienbork.
Podlirdstnica, f. Goba. Rihenberk.
Podjdllinika f. Goba. Rihenberk.
Podponcc-nca, m. Polygonum aviculare. Klanec; Podgorje v Istri.
Podoba je, da stoji namdsto: ostec-stca, m,
Podsolnčnica, f. Potentilla verna. Rodik (Kras.)
Podzemljica, f. Kohlriibe, Unterkohlrabi. Senožeče.
Pogačica, f. Trollius europaeus. Kranjska gora.
Poglavina, f. Neka sočlvnica. Bilje pri Gorici.
Pokrovača, f. Plod od Paliurus aculeatus. Služi otrokom v igračo.
Dobrodob na Krasu.
Pdljka, f. Triticum spelta. Riheuberk. Izreka se: puljka. Popddnica, f. Lychnis Viscaria. Ogerski Slovenci.
Popek babji, Lycoperdon bovista. Gorjansko na Krasu.
Popojdlnik, a, m. Orobanche sp. Ajdovščina. Glej: jčžavka. Pop6nec-nca, m. Linaria Oymbalaria. Hrvatsko primorje.
Popotnik, a, m. Cychorium Iutybus. Podgorje v Istri.
Posiliživ, m. Sedum reflexum. Sv. Lovrenec na Štajarskem. Poskokinka, f. Neka goba. Riheuberk.
Posdlnčnica, f. Tragopogon pratensis. Koborfd.
Pdtnjak, a, m. Plantago major. Luče (Štaj.)
Povitectca, m. Convolvulus arveusis. Ponikvo na Št. Vidski gori. Povbj, a, m. Lycopodium. Slovensko Gorice.
Povojček-čka, m. Glechoma hedoracea. Solnica, Goričko (Štaj.) Požmek-meka, m. Anthericum Liliago. Polžane v Istri.
Prdproticu, f. Asplonium Trichomanes. Ribenberk.
Prijatelj ovčji, Lappa major ot minor. Stopico na Tolm.
Prsteni/c, m. Paeonia peregrina. Nanos.
Prstki, pl. m. Clavaria flava. Gorjansko (Kras.)
Prstnič, a, m. Anthemis Cotula, ter tudi Chrisanthemuin leucanth.
Podgorje (Istra.)
PšeniČnica, f. IIolcus lanatus. Rodik (Kras.)
JRaba, f. Equisetum palustre. Kras.
Rabdtovina, f. Viburnum Lanthana. Postojina. Primeri: brogovita. Rabozel, i, f.	Neki plevel. Menda ist, kakor: raba. Razdrto pod
Nanosom.
Rabiiš, a, m. Ononis spinosa.	Goričko (Štaj.)
Rdva, f.	Triticum repens. Vrtojba	pri Gorici.
Rep medvedov, Echium vulgare. Selnica (štaj.)
Rep petelinov, Iris sp., Koborid.
Reptlj, a, m.	Lappa major. Bilje na Ipavi.
RSšek-ška, m. Souchus asper. Vas Krn.
Rešetdrka, f. Dipsacus sylvestris. Goričko (Štaj.)
Ribica, f. Coterach officinarum. Baker v hrv. primorji.
Rij, rej, rbj, riij, a, m., Rhus Cotinus, Sumach. Staroslov. ruj m.
Rhus Cotinus.
RogdČica, f. Aegopodium Podagraria. Rilienberk.
R6ja, f.	Carex humilis. Povir	na	Krasu. G	ospod	župnik Sila
mi piše: moj stari	oče	pripoveduje,	da	kadar r oj a
cvete, nij še kravam paše, kajti pr ogovor* uči: roja — kravo v jamo p oj a. (Ako bi gual kravo past na rojo, to bi od gladi poginilo.
Rokdvec-vca, m. Silenc iuilata. Pod Tabrom na Kranjskom.
Rdnn, f. Beta vulgaris; pesa = rothe Hube (Mangold). Koborid.
Nemški (tirolski): Rone, švicarski: Rande. Schopf, Ti-roliscbes Idiotikon.
Rosopas, a, m. Alopecurus sp. S. Peter pri Gorici; Kras.
Rdštalica, f. Papaver Rhoeas. Vrsno (Tolin.)
Rdzgan, a, m. Crithmum maritimuni. Na otoku Košljunu blizu Krka.
Ruja, f. Achillea millefolium. Kras. Rusom jo „ruda“ to, kar nam „kri.“ — Otroci si z rujo nos natlačijo in so z dlanjo po njem bijejo, govoreč:
Ruja, ruja! teci kri,
Ena žlica ali tri.
Glej Vuk, srb. rečnik: kunica.
Rukulja f. Eruca sativa. S. Peter pri Gorici. Na Bregu v Istri Diplotaxis zovejo s tem imenom.
Runda, f. Ruta divaricata. Rodik; Povir na Krasu. Rundo nabirajo v lek od slabili oči ali od uroka, in da se z njo pokade, kadar jih kaka slabost prime. Gospod župnik Sila mi piše, da tudi v Trstu, sosebno v starem mestu, babo rade stavijo rundo na okna, da jim vešče in hudobno oči ne škodijo. Po Krasu se govori: maja meseca kri cvete, in rundica jo utolaži. Neki da jo ta beseda tudi v jezikoslovstvu jako imenitna.
Rusi kbnj; rusilcdnjevina, f. Ilox aquifolium. Stara Gora pri Gorici.
Ržddec-dca, m. Lotus corniculatus. Bodrež nad Kanalom.
Sablja, f. Iris germanica. Črniče pod Čavnom.
Samoseoec-vca, m. Sorghum halepense. Rihenbork.
iScalnik, a, m. Physalis Alkekengi. Rabi ljudem od zaprto vode. Vas Krn.
S&kavec, ca, m. Eryngium amethystinum. Medolin v Istri.
Seldtnik. a, m. Neki hrast. Šenpas v Ipavski dol.
Senodolka, f. Chelidonium majus. Ptuj.
Silj, a, m. Peucedanum sp., Podgorje v Istri.
Škrka, f. Picris liieracioides. Skrilje pod Čavnom.
Skr6bla, f. Chelidonium majus. Vrsno v Soški dol.
Skvobdtec-tca, m. Rhinanthus. Klenik na Pivki; Kras.
Skordcelj-celja, m. Achillea millefolium. Št. Audrož (Štaj.)
Slandvrat, a, m. Ranunculus sp., Namesto: solnovrat: soln-co, sich nach der Souno \vendend. Ponikve in sploh po Tolminskem.
SUbovina, f. (namesto: svibovina), Coruus sanguinea. Rihenberk.
Smilj, a, m. Helichrysum angustifolium. Istra.
Smolenec-nca, m. Gallium sp. Rihenberk. Pod Tabrom pri Knežaku.
Smolič/ca, f. Leontodou taraxacum. Gorjansko (Kras.)
Smblj,*a, m. Gallium Aparine. Stopico na Tolm.
Smrdečec-čca, 111. Scrophularia canina. Rabi v steljo pod svinjo. Povir na Krasu.
Smrdeka, f. Rhamnus alpina. Banjščice,
Smrdelika, f. Pistacia Terebinthus. Pulj v Istri.
Smrtnica, f. Helleborus viridis. Koborid.
Sdlnčica, f. Narcissus poeticus. V Čičih.
Sčlnka, f. Tragopogon pratenso. Podstava je: solu-ce. Vrsno v Soški dol.
Sporiš, a, m. Verbena officinalis. Skrilje pod Čavnom.
SprŽ, a, m. Helleborus viridis. Sovinjak pri Bolzetu.
Srdčica, f. Spiraea Ulmaria. Pouikve na Št. Vidski gori. Starec-rca, m. Salvia pratensis. Banjščice; Trebuša.
Stipor-rja, m. Tussilago Farfara. Štajarsko.
Strdčič, a, m. Glechoma hederacea. Koborid.
Stric ovčji, (namesto: o-stric: oster), Carduus sp., Gorjansko (Kras). Strkldsa, f. Bromus secalinus. Ponikve na Št. Vidski gori. Strpnik, a, m. Lamium Orvala. Rodik na Krasu.
Svinj ec-n j ca, m. Scropliularia canina. Lipa na Krasu.
šdr, a, m. Carcx sp., Goričko (Štajarsko.)
ščetina, f. Neka trava, katere pa nisem videl. Vrsno (Tolm.)
Ščir, a, m. Amaranthus blitum. Goriška okolica; Vrsno (Tolm.)
Ščirjevec-vca, m. Asarum europaeum. V Prodolu na benedski meji
ŠmSdrka, f. (Šent-Jiirka). Caltlia palustris. Livek.
šibek-bka, m. Rosa sp., Podgorje v Istri. V Ospu: Punica granatum.
Staroslov. šipiikti m. Rosa; Malum granatum. škatla, f. Trollius curopaeus. Livek.
Škrbec-bca, m. Silene inflata. Koroško.
Škripec-pca, m. Sileue inflata. Selnica (Štajarsko.) števnica, f. (recte: štelnica), Taraxaciun officinale. Koborid. Primeri: žentenje.
štrkdt, a, m. Arum italicum. Sovinjak v Istri. štrkavica, f. Ecballion Elaterium. Medolin v Istri. šuja, f. Juncus sp., Podgorje v Istri.
Talov, a, m. Helleborus viridis. Kot pri Koboridu.
Taščica, f. Lotus corniculatus. Koborid.
Telek-lka, m. Helleborus viridis. Tublje na Krasu.
Tčlek-lka, m. Paeonia peregrina. Koblja Glava na Krasu.
TiČica, f. Bellis porennis. Štajarsko.
Tdlek-lka, m. Lilium Martagon. Rihenberk.
Torica, f. Gallium sylvestrc. Ponikve na Št. Vidski gori; Goričko na Štajarskem: Gallium Aparino.
Trakovje, n. coli. Lycopodium sp., Pod Pohorjem (Štaj.)
Trebelje, d, n. Senecio paludosus. Cerknica.
Tremiir (tremiirj-r/a, m. Diantlms sp., Bate za Sv. Goro. Tristovec-vca, m. Polygonum ampliibium. Sv. Peter pri Gorici. Trn pasji, Paliurus aculcatus. Gorjansko (Kriis.)
Tromdr-rja, m. Dianthus sp., Sv. Peter pri Gorici.
TrŠčak, a, m. (recte: turščak), /ea Mays. Ipavska dolina. Trtorina, f. Clematis sp., Medolin v Istri.
Uheljnik, a, m. Sempervivum toctorum. Goričko (Štajarsko.) Uhovnik, a, m. isto, v Šempasu. V Rodiku: ušesnik.
Vjedka, f., neka goba. Uiheuberk.
Ulj48a, n. pl. Ranunculus acris. Rodik ua Krasu.
Ukvec-vca, m. Colchicum autumualc. Rodik na Krasu.
Veternica, f. Dorvcnium herbaceum. Rodik.
Veternik, a, in. Gentaurea jacea. Vrsno (Tolm.)
Vilice, f. pl. Geranium columbinum. Kras.
Vinjenec-nca, m. Lamium maeulatum. Koborfd.
Vinovlje, a, n., isto, v Vršnem.
Vodenika, f. Cirsium Erysithales. Goričko (Staj.)
Vranica, f. Cynanchum viucetoxicum. Drežnica (Goriško.) Vrdnjica, f. Ranunculus sp., Mariborska okolica.
Vrba uklonjena, Salix babylonica. Rihenberk.
Vrgigevlje, a, u. coli., Stcnactis bellidiflora. Bilje pod Gorico. Znspdnka, f. Anemone sp., Ogerski Slovenci.
Zavrl, a, m. Lysimachia Nummularia. Štajarsko.
Zelenika, f. Phillvrea media. Sekiči pri Pulji.
Z6b babji, Geranium sp., Goričko (Staj.)
Zrdslika, f. Convallaria polygonatum. Rodik na Krasu. Celi rane ovcam, alco si katera nogo zvine. Korčn izkopljejo in ga stolčejo „z lesom na lesu,11 ter z lojem ali salom pomešanega polože na rano.
Zvezdnica, f. Gnaphalium Leontopodium. To bosedo sem čul na čavnu pod Kucljem od pastirja iz Avče.
Ždbnik, a, m. Anthemis Cotula. Vrtojba pri Gorici.
/enUnje, a, u. Taraxacum officinale. Vrsno v Soški dol. — V Rihen-berku govorč: žehtčlnica, a v Koboridu: štčvnica (recte : v	štčlnica.) ,,Žehtčti- tim11 znači: gliihend heiss sein.
Žestilj, a, m. Acer monspessulanum.v Hrvatsko primorje.
Ziljak, a, m. Plantago lanceolata. Štiijarsko.
Žitnica, f. Gentaurea Cvanus. Parje na Pivki.
Žlica Bogova, Cvclamen europaeum. Vas Kru.
/AiSnik. m. Alisma Plantago. Bilje pod Gorico.
Zoltf.nica, f. Leontodon taraxacum. Sovinjak v Istri.
Zrn6vec-ca, m. Calluna vulgaris. Rodik; Obrov; Pod Gradom.
Žulj (žulj), a, m., vsaka ostra, bodljiva rastlina, n. pr.: Scolymus, Cirsium, Carduus, Ervngimn, Xanthi.um. Merski Slov6nci.
Iinčna živalska.
Andrčga, f. Leuciscus rutilus, Rothflosser, Rothteder (riba). Mursko polje. Tudi na ljubljanskem ribjem trgu se prodaje riba tega imena. Primeri: drdžica.
Bdbor, a. m. Pseudopus apus. Nerozine na otoku LoSinji, čul od nekega »Dalmatinca.11 Bikovka, f. Sylvia sp., Kras.
Beloguzka, f. Saxicola oenanthe. Vranja v Istri.
BdSka, f., ovca „ob očžh11 rumenkasta; namesto: ob-očka. Vas Krn. Bog stari, Mantis rolipiosa, Gottesanbeterin. Krks.
Letopis 1879	'*
BMen. a, m. Aspius rapax, riba, živoča v Savi, sem ter tja tudi v Krki. Gazičo na lvrki.
B6na, f. Bufo vulgaris ot variabilis, dic Krote. Ponikve na Št. V. g.
Bosoglavec-vca, m., mlada žaba, dcr Kaulkopf. Onek v Ipavski dol.
Brdo, a, m. der Schops. V Berkmih. Bravina, Schopsenfleisch.
Briška, f , ovca ua čelu in okolo gobca bela. Vas Krn. Morebiti je pisati: brežka, od starosl. besede: bre/gu m., Morgen-schimmer, Glanz.
Brdlek-lka, ra. Svlvia garrula? Koblja Glava na Krasu. Ta ptiček dela gnčzdo po kraških zidovih, zloženih od samega suse-ga kamenja. Blizutacihgnezd se radi potikajo modrasi, vre-bajoč na mladiče, in ker tudi pastirji lazijo za gnezdi, zgaja se po gosto, da strupčna kača katerega ukolje v roko.
BMogldvec-vcn, m., mlada žaba, Kaulkopf. Polžane v Istri. V Laščah : bufac-tcd,.
Cik, a,	m.	Turdus musicus, Singdrossel.	Vranja v Istri.
Cdp, a,	m.	Aspro vulgaris, Rauhbarsch.	Zidani Most	na Savi.
ČeriSek-čka, m. Decanthus pellucens, Weingrille. Št&jarsko.
ČJga, f. Accipenser ruthenus, Stierl. Potočin pod Zidanim Mostom.
Cik, a. in. Cobitis fossilis (riba). G.iziče na Krki.
Činkovec-vca, m. Fringilla coelebs. Žabče pri Tolminu.
Čmrlj,	a,	m. Borabus, Hummel. Na Št.	Vfdski gori	razlikujejo
čmrlje v: mdharje, listnarje in	zdmljarje, a	Laščani	v:
rnahovce in Luknje,vce.
Crešnjevec-vca, m. Fringilla coelebs. Gorjansko (Kras).
Vrlin, a, m., neka ptica, ki se tako nekam glasi. Kras.
Drožica, f. Neka riba v Ipavi; Bilje pri Gorici. Primeri: androga.
Drstnica, f. Nasling, Choudrostoma nasus (riba.) Zidani Most pri Radečah.
Dršč, a, m. Turdus viscivorus. Vranja v Istri.
D ut, a, m. Labrax lupus, Seebarsch. Dalmatinska.
Dvrut, i, f. Abramis vimba (riba). Krško na Savi.
Glavdtica, f. Salmo huclio (riba). Mursko polje.
G6dec-dca, m. Runzelbock, Hammaticherus. Boleč.
Golob, a, 111. Raja pastinaca in R. aquila (riba). Lovrana v Liburniji.
Grižirik, «, m. Vipera Ammodytes. Koblja Glava na Krasu.
Grtimooica, f., morska riba: Muraena conger. Lovrana v Liburniji.
Hlapec modrasov, Wasserjungfer, Agrion sp., Gor. okolica; Ipavska dolina. Na Kranjskem je to: kačji pastir.
Hrastir-rja, m. VVachtelkonig, Orex pratensis. Cerknica; starosl. hrastel’, krasto!’. *)
Iglica, f. Cobitis taenia. Bilje pri Gorici.
Jelen divjv= rogač, Lucanus cervus. Skrilje pod Čavnom.
Kanjuh, a, m. Turdus saxatilis, Steindrossel. Sveta Gora.
Kleja, 1'., neka riba v Krki. Kostanjevica.
') Ker tiskiirnica neina znamenju za staroulovdnski mehki 'poluglUsnik, zatorej pišem npostrof (’) namesto njega.
KliS&ar-rja, m. Hirschkafer, Lucanus cervus. Boleč.
Kobila siva, Oriolus galbula, Pirol. Kras.
Kc'>la, f. Ovčje ime. Podgorje v Istri.
Kosič, a, m. Turdus morala. Po Krasu in po Istri.
Kovd6, a, m. Zeus faber, St. Petersfiscli. Lovrana v Liburniji. — Springk&fer, Elatcr sp., Koborid; 13olec.
Krdp, a, m. Cyprinus carpio, Karpf. Gazijo na Krki.
Krtovica, f. Mauhvurfsgrille, Gryllotalpa. Kras.
Kurja/c, a, m. Gefliigellaus, Liotheum pallidum. Bilje na Ipavi.
Kut, a. m. Uuke, Bombinator igneus. Bilje.
Lastovica, f. Trigla bi rundo (ribal. Lovrana v Liburniji.
fjščec-ščeca, m. Acanthia lectularia; Bettwanzo. Tolmfusko. V L&ščali: laščec-ščecil m., die Zecke.
Linj, n, m.- Tinca cbrysitis, Schleilie (riba). Gaziče na Krki.
fAben-bena, m. Morska riba: Labrax lupus. Otok Rab. Laški: branzin.
Lunjež, a, m. = planinski orel, Steinadlcr. Vas Krn na Tolm.
Mengelič, a. m. Feldgrille, Grvllus c.ampestris. Na Tolminskem. V Žabčah pri Tolminu ga otroci ogovarjajo, drezajoč se slamico v jamico: šaver, šaver, mengelič! ven se izklič’!
Minek-nka, m., mlada žaba, Kaulkopf. Tolminsko. Na Kranjskem je: miinhk-vkd,, m. neka riba. (Lota vulgaris.)
Mlinar-rja, m., Wasserliiufcr, Hvdrometra lacustris. Boleč.
Mol&vnr-rja, m. der Drache. V Koblji Glavi na Krasu tudi kratek in debel mGdras. ,,Kakor bi mačku noge odsekal.1' Morebiti kaka breja samica. — Primeri srbski: blavor m., blavur m., blor m., nekaka velika kača. Vuk.
Mrdmor-rja, m. Mauhvurfsgrille, Gryllotalpa vulgaris, iu tudi rak (bolezen). V Ljubljani: bramor za žival in za bolezen (Scropbelu).
Mukavec-vca, m. Bombinator igneus, Uuke. Ponikve na Št. Vidski gori.
Murka, f., črna ovca (ovčje ime). Podgorje v Istri.
Nit Živa, Gordius aquaticus, Wasserkalb. Vas Krn na Tolminskem.
Ogor-rja, tudi: ugdr-ija, m. Anguilla fluviatilis, Aalfisch. Povsod po Goriškem. V Biljah: vi gor, vigorja, m.
Osllč-ičn, m. Gadus merlucius; laški: asinello. Lovrana v Liburniji.
OstriS, a, m. Flussbarsch, Perca fluviatilis. Gaziče na Krki.
Pastirica, f. Motacilla alba. ima ua Krasu vedno pridevek .,božja“.
Pdstrica, f. morska riba: Scomber sarda; laški: pelamide. Lovrana. Starostov.: p’strti adj., bunt.
Pazdčr kačji, Julus sp., Tausendfuss, Sclinurassel. Polžane v Istri.
Peruja, f. Ovca, polu bela, polu črna. Vas Krn.
Petek suhi, Cerambyx Hcros, Iliesenbock-Kafer. Ipavska dolina.
Petrovka, t'. Carassius vulgaris (riba). Gaziče na Krki. Glej: plosk.
Pika, f., ime ovci. V Podgorji.
Pisanka, t'., neka riba v Krki. Kostanjevica.
Plvra, e, f. Kiebitz, Vauellus cristatus. Cerknica.
P/utica. f. Leuciscus rutilus (riba). Kostanjevica.
Plaza, f., svoje ime kobili. Sv. Lucija na mostu.
Pliskavica, f. Motacilla sp., Bachstelze. Kanal.
Plbsk, n. m. Carassius vulgaris, Karausche. Gazi če na Krki. Glej: petrovka.
Podrinka, f. Kaulkopf, mlada žaba. Sv. Peter pri Gorici.
Podvrst, i, f. (podust?) Choiidrostoma nasus (riba). Kostanjevica na Krki. V Gazičah jo zovejo: tintaš, zaradi črne trebušne inrčne. Tudi brvatski ribiči jo znajo po tem imčnu.
PončvSica, f. Kaulquappe. Boleč.
P6str a. f. — postrv — postrva, Forelle. Ipavska dolina. Staroslov.: p’str(i adj., bunt.
Povdlka, f. Coccinella septempunctata, Marienkafer. Goriška okolica; Ipavska dolina; Kras. — Otroci, našedši povčlko, nagovarjajo jo, rekoč:
Povej, povej, poviUeiea!
Kje je moja ljubica?
in kamor zleti, onde je.
Praz, a, m., der Widder. V Brkinih; na Krasu.
Prif, a, m., neskopljen kozel, der Ziegenbock. Vreme.
Rožina, f. Coccinella septempunctata, Marienk&fer. Vas Krn na Tolm. Otroci jo nagovarjajo: „roža, rožina! pokaž’ svoj’-ga možina.“ — Kamor zleti, onde jej živi mož.
R6Žka, i. Ovčje ime v isterskem Podgorji.
RudeSdvka, f., neka riba v Krki na Dolenjskem. Kostanjevica.
Rilska, f. Tinca vulgaris, Scbleihe (riba). Bilje na Ipavi.
Rusija, f. (recte: rusulja), neka riba v Krki. Kostanjevica.
Sirka-pUl, tako imenujejo v Kanalu ptico vugo (Oriolus galbula), katerej na Kranjskem rekajo: kobilar. „Sirka-pl61“ menda oponaša tega ptiča glas.
tikava, f. Ovčje ime v isterskem Podgorji.
SmrkeS, a, m., neka riba v Krki. Kostanjevica.
SmtiS, a, m. Lucioperca Sandra, Scbill (riba). Pri Potočinu na Savi pod Zidanim Mostom.
Smukalica, f. Feuerunke, Bombinator igneus. Povir na Krasu.
Str Uharica, f. Forficula auricularia, Ohr\vurm. Vas Krn.
StrteiH, a, m. Troglodytes parvulus, Zaunkonig. Vas Kru. V Starem Sedlu in v Bolci: slrežlC; v Gor. okolici:	krftljič.
— Staroslov. se inienujo: striž’ m.
Strndda,	f. Na Krasu je „strnad“ ženskega spola.
Struglja,	f. Forficula auricularia, Ohnvurm. Ponikve	na	Št.	Vid-
ski gori, a v Laščah: strgulja f.; zatorej je prav: strugulja.
Struna, f. Scolopendra sp., Polžanščina v Istri.
Š£tirek-rka, m. Feldgrille, Gryllus campestris. V Skriljah pod Čavnom ga otroci vabijo iz luknjice, govoreč: „ščurek, ščurek! pojdi ven, ti boš imel konjička, jaz oslička.11
ŠivdnSica, f., neka riba v Krki na Dolenjskem. Kostanjevica.
Škrljica, f. Feldleiche, Alauda arvensis. Ipavska dolina: Kras; namesto: skovrljica; staroslov: skovrjan’c’ m.
Štdleavec-voa, m. Oriolus galbula, Pirol. Žabče na Tolminskem.
Štrkavec-vca, m. Squalius cavedanus. Bilje mi Ipavi.
Tita kdSja, Bandassel. Scolopendra sp., Kras.
Trtijdn, a, m. Rhynchites betuleti, Rebenstecher. Brda pri Gorici.
Tujec-jca, m. in tujica. f. = maček in mačka. V Gorici in po okolici. Tuj, tuj! kličejo mačka ali mačko.
V6hk božji, Bockkiifer. Ipavska dolina. V Laščah: božji v61ek, die Feldgrille.
V6lk, a, m. Acberontia Atropos, Todtenkopl'schwarmer. Sv. Peter pri Gorici.
Zahvdli-b6gca, Mantis religiosa. Polžauc v Istri.
Zivica, 1'. Oniscus sp.. Mauerassel. Polžane v Istri.
Zilžek-žka. m. Bruchus pisi. Kras. — ,,Čm si, kakor žužek'1, to je navaden pregovor.
Besede, rčki in pregovori.
Anica, f. ali tudi dnea f. imenuje se po Soški dolini spodnji kos svinjske gnjati. Na Kranjskem: krača.
BantoS, d, m. = slap, Wasserfall. Pod Gradom v Rodiški župi.
Bar&rkla, f. Lesena krogla v igro ; bardrklati — igrati s tacimi kroglami. Banjščice.
Beč, a, m. Sod, držeč do deset kvinčev (600 bokalov). Bilje pri Gorici.
Blček-tka, m. Sodček od 20 bokalov do dveh kvinčev. Ipavska dolina.
Bedenj-dnja, m. Velika lesena posoda (kad), kije vender manjša od plavnika.
Bil, i, f. Bolezen na očeh pri konjih, der Staar. Ipava.
Beližen-žni, i. Znamenje, Zeichen, Marke, na pr. na „obeljenihu drevesih, ki jih je posekati. „Yidiš, onde je beležen.“ Vas Krn. Primeri staroslov. belegti m., das Zeichen.
Berač, a, m. Košek v pobiranje sadja ali krompirja; ima lesčno dno. Ponikve na Št. Vidski gori.
Berdrnja, f. = bira, Collectur. Koborid.
Berka ti, v. impf. Nacblese halten, in to pri sadji, izl&sti pri orčhib. Šenpas.
Birsa, f., pokvarjeno vino, zevrelica. Goriška okolica. Tudi v moralnem zmisli: „ej! ta mladenič se je izb6rsal.“
BiStrica,	f. Lepa bela ovca.	Krn.
Br,žgati, v. impf. Luščiti, na	pr. fežol,	turščico, orehe.	Tolminsko.
Beline, f. pl. Fisolenschoten. Tolminsko.
Bežbl-rila, m. Fisole. Tolminsko.
Biček-Ska, m. Oven z rogmi; brez rogov je: m Al, m. Krn.
Binec-nca, m. Odraslo dvoletno jagnje (jare). Krn. Morebiti laški?
Birja, f.	(virja?) Železo pri	vozu, ki sklepa sovro in	zadnji trap.
Sv. Peter pri Gorici. Tudi	železni obroček	ali okov pri
noži, šilu itd. Na Tolminskem: vlrje, a, n.
Birunja, f. = bira. Collectur. Solkan.
Bivati, v. iinpf., sein, vorkommen. ,,Ta trava biva po stenah.1' Knežak na Pivki.
Bizec-zca, m. Repno listje, repna nat. Gorjansko (Kras.)
Bizgec-geca, m. Mešanica kislega zelja in kisle repe. Gor. okolica.
Blagovnica, f. Jedrna hči v hiši, katerej pripade ves iraotek. Blagovnice imajo največ snubokov (snubcev.)
Bldnja, f. Panj, Holzklotz. Ajdovščina. Na Krasu se tako imenujejo hlodi, na katerih leže vinski sodi.
Blazina, f. Greda pristoguin menda sploh pri strehah; Mauerbank, Lagerbalken. Tolminsko.
B6bm-bna, m. Košara, pletena od vrbovih priitov, rabi v ribjo lov. Videm (Štaj.)
Bodilj, a, m. Stechspaten. Gorjansko na Krasu.
Bokalina, f. Prstana skleda. Žabče pri Tolminu.
Bdžič-ica. m. Na Sveti večer vzamejo z ognjišča železni zaglavnik ter na njega mesto polože panj. ki se božič imonuje. Solkan.
Bradovdnjica, f. Kolač, vežoč gredelj in kolca. Pleten jo od dobro-vitovih trt. (Bradovitnica = dobrovitnica — dobrovito-vina Viburnum Lanthana). Vrsno pod Krnom. Po Krasu ta kolač (trto) imenujejo „gredanjico,“ (od besede: gredelj m., der Pflugbalken.) V Laščah se ta gož (trta) zove: gredeljnica.
Brdnkelj-klja, m. — abranek, leskov cvet. Rihenberk. Od laškega: branca, Zweig, Tatze.
Brati, berem, v. impf.: lat. capere. „Žganci bero mnogo masla.“ Senožeče. Prim. v srbšč.: „zlatna kupa devet 6erelita.r.“
Brbdnec-nca, m.; dim. brbonček == bradavica ali izrastek na nosu, Papille. Primeri: srb. brabonjak, Ziegenkoth. Vuk.
Br£ek-(ka. m. Kreisel. Otročja igrača. Goriška okolica.
Br£k, a, m. Lovski pes, in tudi nemiren, razposajen otrok. Sv. I'i*ter.
Br4ncelj-clja, m. Koš, v katerem seno, listje itd. nosijo. Banjščice.
BrentdS, a, m. Majhena lesena, posoda z uhom in z luknjo v uhu.
Golida je vsa taka, samo kit nema luknje. Na Krasu: mfoer-rja, m., znači isto. Nemški?
Brgeše, f. pl. Hlače; brgeSine, f. pl. Spodnje hlače. To navajam samo zato, ker veleučeni g. Trstenjak meni v letopisu slov. mat. 1876.1., str. 45., dagoriški Slovenci te besede ne znajo; a v istini jo imajo vsi, razven morebiti Ipavcev. Znana je tudi po vsem Krasu.
Brila, f. — sodrag, babje pšeno, Graupe. Koborid; Boleč. A beseda „sodrag, sodraga". m. je namesto: sograd m., Mithagcl fHagel umi Regen), kakor tudi: -soržica f.. Mitroggen (Woizen mit Roggen), kajti strsl. gradit m., srbski: grad m. zuači tudi „Hagel“; srbski: sugradica f., Graupe.
Brkati, brkam, v. impf. Orehe luščiti iz oblatovja. Brkanci (orehi). Tolm.
Brla, f. brlez, Krcisei. Kras.
Brlilka, f. Ratsche, brliti, ratschen. Koborid. V Senožečah je: skržat-žata m., die Ratsche.
Bilez, a, m. = vrt&lka. Ponikve. Tolm.
Belica, f. Kreisel. ,,Brlica brll.“ Solkau.
Brnik, a, m. Kreisel. Vrčmc.
Bruzgalica, f. Ljubljanska plundra; voda in sneg. Krn. V Laščah je to: bruzga f.
Brvaddnjica, f. Glej: bradovanjica. Krn.
Bfzla, f. Ratsche; brzlati, ratschen. Boleč.
Bildla, f. Cmoki od turščine moke se slanino. Eine Art Speckknodel. Ponikve na Št. Vidski gori.
Burica, f. Liipljen kostanj. Buriti — lupiti (kostanj). Soška dolina.
Bnrlcla, f. Pletenica od srobrota v ribjo lov. Koborid. (V Goriški okolici se to orodje imenuje: vrša, f.)
Butek-tka, m. Stegno pri letečim. Kras.
Buteti, butljem, v. impf. — tleti, glimmen: v ogljenici buteje; tudi sovraštvo v srci. Tolminsko.	*
Biltica, f. Glockensch\vengel. Solkau.
Bužiti, bužini, v. impf. Koruzo slačiti. Boleč.
Cap, m. Kaj uprav znači, ne vem; morebiti to, kar capa. Cul sem jo samo v pregovoru: smrdi, kot c d,p. Senožeče.
Cika, f. Krava z belkastim križem. Krn.
Cikdlnik, m. Neka priprava v ribjo lov. Na dolzem motvozu je po vrsti navezanih več trnekov z vado. Nanj love sosebno ogorje. Bilje pri Gorici.
Cima, f. Odlomljena včjica. Sv. Peter pri Gorici. — V Laščah: cima f., mentula.
Čivkati, čivkam, v. impf. „Koke mi čivkajo1* (od mraza) — peko me. Soška v dol.
CVira, f. == deklica. Cul sem to besedo samo v narodni pesmi: „tam pod klancem ljub’ca čaka, ta predraga curica.“
CveMti, m. pl. Gewiirznelken. Goriška okolica. Žeblce f. pl. (namesto: žreblce), isto, v Laščah.
Cvetka, f. Smokva prvega roda. Osep v Istri. V Goriških Brdih: cvetnica.
Cvrljavka, 1'. Ratsche. Solkan.
Cdjiti, M jim, v. impf. Orčhe iz oblatoviue luščiti. Boleč.
Campdrina, f. Roka levica. Banjščice.
Celirfvsk, a, o, adj. Cehovsko sukno = debelo sukno. Rihenberk.
Okolo Zagreba je „čohovina“ meso ali tudi koža mlade junice ali junca. V Laščah je: „čoha“ (reci: čuha) f. junica, predno seje prvič otelila, a ,,čohovina“ f. koža take junice, 'Č6ja, f.= snaga, Reiulichkeit. Krn. „Tudi pri živini je čeja prva stvar.“
Čeljusti, f. pl. Spodnji del pri grabljah, kamor so vtakneni zobje. Ipavska dol.; v Laščah.
Celo, a, n. Hagelfleck (bot. chalaza), na pr. pri kostanji. Tolminsko.
Čepinec-nca, m. Zapfen, pri vinskem sodu. Ipavska dolina.
Čuš ulj a, f. Vejica z listjem vred. Krn; Lašče.
Cetveriti, četverim, v. impf. Vorspann leisteu. „Šel je četverit“.
Skrilje; Lašče. V ččtver voziti, vierspiinnig fahren, po četverici hoditi, auf allen Vieren gehen, oboje v Laščah.
(levila, f. Dolg železen žrebelj. Sv. Peter p. G. V srbšč. čavao, čavla. Cdba, f. Baumstrunk. Sv. Peter p. G. — V Stopicah (Tolm.):parobek m. (Mija, f., isto, v Bolci.
C6mpa, f. Krompir, v Bolci.
(Irca, f. Senožet na Črtu (Rodung). Glej: črtati. ijTČdti, črčhn, v. impf. Zvvitscliern. Kril.
Čreda. f. Reihenfolge (a nerHerde). „Zdaj pride nanj čreda.“ Koborid;
črediti se. abwechseln.
Crez, adv. Na črez, im Allgemeineu, im Durchschnitt. „Na črez se lehko reče, da“ .... Krn.
Crnjdk, a, m. —rumenjak. Ootter. Ivras; Ipavska dolina; Koborid.
Namesto: črmnjak; s trsi. čri”im'nft adj., roth.
Crt, a, m. Rodeland. Črtiti iu črtati, v. impf., roden; part. prt'.
pass. foh-fan in počrtan, ausgerodet. Na Tolminskem. Cukla, f. Strmina v plauinali. Krn.
Cula, f. Razklan parobek, kos parobka. Rihenberk.
Čum, a, m. Grm; čumovlje coli., Gestriippe, Buscbwerk. Banjščice. Cvmfti čurnirn, v. impf. Tiho in mirno ležati, na pr. bolnik čfimi.
Soška dolina.
Cu$, a, m. Trap, norec. Krn.
Č/diti, &u£im, v. impf. Koruzo slačiti, to je, slamo odtrgovati. Soška dol. Cužlia, f. Biischcl, Zopf. Krn. V Koboridu: svilen trak.
Čvrs, a, m. Grča v lesu, v deski, Knorren. Sv. Peter p. G. Ddmnica, f. Zadnja deščica pri čebelnem panji, končnica. Boleč. Ddna, f. Deščica iz „dna“ kakeršne koli lesene posode. Vrsno. Ddne, f. pl. — „dno“ kake lesene posode. Vrsno.
Ddvinj, a, e, adj., od davi, na pr. davinje mleko. Krn; Lašče. Debeltca, f. Debela zemlja. Krn.
Debelnica, f. Pustna nedelja. Na Tolminskem.
Dehteti. dehUjem, v. impf., močno sopsti: pes dehteje. Krn. DereSina, f. Durcbfall. Razdrto pod Nanosom.
Deožr-verja, m., to je ženi m6žev brat. Rihenberk. Tudi benedski Slovenci znajo to besedo v istem pomenu.
Dimec-mca, m. Prvo žganje, ki je navadno motno in se zatorej vlije v kotel nazaj. Ipavska dolina.
Dldbiti, dldbim, v. impf. — grabiti. „Zdl4bil me je za lase.1' „Vse si podlabil izpred mene“ (sadje na pr.) Goriška okolica. DniMe, a, u. Včje, ki se polagajo ,,na dno“ senene kope (stoga). Krn.
V Rihenberku je dnišče == parobek, Baumstrunk. Dragoša, f. — draginja. Krn.
Dr Ha. f. Črešnja (drevo); drčžnica (sad), sladka rudeča črešnja. Tolminsko.
Dr6£nik, a, m. Trapast človek. Rihenberk. — V Laščah je siten človek „drežnjalo“ n.; podstava: drezati.
Drgdli, f. pl. Neka bolezen v vratu. Skrilje. Podstava: za-drg-niti. Drgancela, f. Bezgalka; Mandel, Tonsille. Drgancčle, f pl., bolezen.
Tolminsko; Goriška okolica.
Drndsec-sca, m, = merjasec, Eber. Banjščice.
Drobtinica, f. Neka sekira, Ž&bče pri Tolminu. V Laščah: robtinica L šokira, s katero se drevo pordbi(posčka); staroslov.: rabiti v. sekati. Primeri \ pardbek.
Drocati, drdeam, v. itnpf.. — (.1 rezati, stossen, stupfen. (ior. okol. V Žabčah: drozati.
Dhtev stva, m. Kalkspath, krvstallinischer Tropfstein. Koblja Glava na Krasu.
Dure-eta, m. Trottel, bloder Kerl.
DnrSti, durim, v. impf.. hlode dareinsekauen. Tolminsko. —• V Laščah: dur adj., sclieu; odureti, scheu. \vild werden.
Uusnica, f. Luknja pri sadni sušilnici. Krn.
Gabernat, a. o. adj., uneben, holperig. Krn: Lašče.
Gače, f. pl. Spodnje hlače. Boleč. Na Ipavskem in v Laščah : svituse f. pl.
Gnjati, se, v. iterat., od: goditi se. ..Kako se ti gajaV“ Koborld.
Gdlka, l'. Hrastova šiška, Gallapfel. Kras. Tudi Mikalja ima za šiško besedo ..galica1', a našemu Gutsmannu je „galup“ — Tinte in ,,galč“ Schusterschwarze. Vuk ima „galičast.“ črn. Vsacemu je znano, da se od galek dela črnilo.
Garati, v. impf., težko nositi. Banjišce. Garati se, sich stark kratzen. Lašče.
Gdme. 1'. pl. Kožna bolezen, garje, f. pl., die Kriltze. Soška dol.
Gatiti, gatim, tudi gdtiti, gatim, v. impf. — stopfen, z vsemi sestavami. Naga ti ti, ausstopfen, nagačena ptica, ein aus-gestopfter \’ogel. Kras; Ipavska in Soška dol. Zagatlti se, sich verstopfen; zagatna jed, eine unverdauliche Speise; zagaten človek, ein unertraglicher Mensch; zagatna besčda, ein beleidigendes Wort. Lašče.
Gatiti se, v. r. impf. -= stiskati se: ovce se gate. Krn.
Gldja, f.. der Sparren am Dache. Krn.
Gldva, f. — pesto pri voznem kolesu. Sv. Peter p. G.
Glavica, f. Koruzen strok, Kukurutzkolben. Kras.
Glavina, f. Meso pri glavi. Goriška okolica.
Glavnjinica, f. Praznik matere božje na 25. sušca. Povir na Krasu. Glej tudi: ognjtnica.	•
GUja. f. Skrb za živino, Pflege. Krn. Zrniči isto, kar je kranjski ,,gleštanje.“
Glisti, f. pj. Oder nad ognjiščem, kjer se navadno drva suše. Krn.
Glisti f. pl. so tudi leseni drogovi (štange) v kmetskej hiši pod stropom, od prečnjaka do stene, da se nanje kaj obesi ali povprek položi. V Laščah.
Globodnica, f. Tolmun v vodi. Ipavska dolina. Podstava: glob -f dno.
Glodiv. a. o, adj. Požrešen, gefriissig. Krn.
Gldta, f. --- plevel; glotno žito = plevelno žito. Stopice. Strsl. glota f.. turba (die Schar).
Gnezdo, a, n. Zadnji del pluga, namreč: desna in leva ročica (plaz) in postranica. vse to skupaj se zove: gnfizdo. Krn.
Giijisče. 11, n. Prisojen in gnojan prostor, kamor na vzpomlad sejejo kapus za vso vas. Ponikve na Št. Vidski gori.
G6d, a, m. Pravi čas: za goda — o pravem časi. „Glej, da prideš za goda“, to je: ne prepozno (rcditzeitig). V drugi vrsti stoprav znači: rano (friihzeitig). Čuje se: za goda in tudi: za goda. Vrsno.
Gdlec-lca, in. Ptica (raca), ki se goli in zato ue more leteti. Cerknica.
Golen, i, f. Das Schienbein. Krn. Golenica f., die Stiefelrohre. V Dobrepoljali na Dolenjskem.
Gombela, f. Obod pri zibčli. Soška dolina. Srbski: gobela f., das Rad (iu eiuer Anekdote.) Vuk.
Gomilo, a, n. Gnojni kup; Misthaufen. Petovlje	ob Soči.
Gomleti, gomlčjem, v. impf.; izgomleti, v. pfct.	„Da bi ti	ušesa
izgomlčla!“ govori mati otroku, ako je neče slušati.
Gomdla, f.	Pusta in nerodovita zemlja, nastavša	od	razprhlega
skrilnika. Lisičine pri Liipoglavu v Istri.
GomoUti, gomolejem, v. impf. = fiackern. „Plamen gomoleje“. Krn.
Gonjdti, gonjam, v. impf., namesto: vonjati. „Ta cvet lepo gonja.1* Podgorje v Istri. Primeri: ..gosenica11	in	,vosenica“,
dio Raupe.
Gdvno, a, n. Prostor pri opekarnici, kjer se suši opeka. Menda namesto: gumno. Bilje pri Gorici.
Odi, a, m.	Jermen, vežoč jarem na pregelj. Sv. Peter;	Tolmin.
G6£a, f., der Kropf. Ponikve; Stopice.
Grdh, u, tu., znači v Starem Sedlu: „Fisole“ in	„Erbse‘\
Grdntati grdntam, v. impf. — žr6ti. .,Krava grauta sadje1'.	Krn.
Grča, f. = vime. Kanal; Banjščice; Tolminsko.
Grčdti, grčim, v. impf. — knurren. „Pes grči1. Staro Sedlo.
Greddnjica, f. Verižica, vežoča gredelj na plužua kolca. Skrilje.
Grič, a, m. Schutthalde. Modreja.
Griča, f. Bodljivo kostanjevo oplodje. Trnovo: benedski Slovenci.
Grlj, a, m. Grča v deski; Knorren. Skrilje. Znači tudi jelovo luč (tresko), s katero svetijo. Ipava.
Gruh, a, m. GerOlle. Kras.
Grupei, a, m. Schotter. Solkan.
GrtiiSč, a, m. Schotter. Ipavska dolina.
Gubdnica, f. Goriška potica.
Guna, f. Svet za hišo ali okolo hiše. Morebiti tudi namesto: „gumno11. Krn.
Gusniti,gusnem, v.pfct.Dati glas od sebe.„Ves čas nij gusnil.“Tolminsko.
GUzniti, gitznem, v. pfct. = sliniti. Krn.
Halamoja, f. Dickicht, Gestriippe. Krn.
Helača, f. Poljka, kadar je opiih&na. Itihenberk.
Hlapec-pca, m. Pri vozu zadnji klin v sovri pred podvozom. Sv. Peter.
Hoti, adv. Nalašč, vorsiitzlich. Banjščice.
Hrupež, a, m. isto, kar: grupež. Gor. okol.
Hudina, f. Slabo vreme. Krn; Krankbeitsstotf: zdaj gre hudina iz bolnika. Dolenjsko.
Igla, iglica, f., to, kar nožu pri brušnji odpade. Skrilje; Boleč. V Laščah se to imenuje: „ vodica".
lgldr-rja, m., die Nadelbiichse. Soška dolina.
lkalo, a. n. Orodje, s katerim črevljar podplat gladi. Kras.
Izgubiti, izgubim, v. pfct. Abortieren. Kras; Ipavsko.
Izjdde, f. pl. Ostanki pri senu. ,,Voli so pustili izjede". Rihenberk.
Laščan to imenuje: izjedi f. pl.
Izldkvati, izldkvam, v. impf. = izstradati; izlakvan = izstradan. Soška dolina.
Izmetati se, v. r. pfct. „Sirek (— tiirščica) se je izmčtal". Der Mais ist	in die	Kolben geschossen. Vrsno.
Izriniti	se, v.	r. pfct.	„Ogerci (mozoli), mehurci so	se izrinili" (iz
kože); hervorkommen. Soška dolina.
Iz trup iti, iztnlpim, v. pfct. = razbiti, obrabiti, na pr. črevlje. Krn. Izvršiti	se., v.	r. pfct.	Vino se izvčši, ako dolgo stoji v	nezaprti
posodi ter	izgubi moč in okus; izvčšeno	vino.	Ipavska
dolina. Podstava: veha f., der Spund.
Jdbraneknka, m. (-= abranek.) Leskov cvet.. Tolmin. Od laškega: brauca, Tatze, Ztveig.
Jdderne, f. pl. Razdčlki pri jaslih. Vrsno. Jdderna, n. pl. Izrčza, sko/.i katero prasec vtakne glavo, da more do korita; Fressloch. Lolec.
Janjček-cka, m. Leskov cvet (resa). Goriška okolica ; Vreme. Jare-eta, n. Lamm. Tako govore vsi goriški gorjani; besedo Jagnje" znajo samo iz cerkve.
Jamica, f. Seno prve košnjo; drugo jo „otava“ a tretje „otavnik". Tolm. Java, f. Mesto, kjer se kamen lomi; Steiuhruch. Rihenberk. (Laški V) Jegniti, jegnem, v. pfct. Glej: gusniti.
Jtsrčje, a, n. coli. Skgespanne. Mariborska okolica.
Jerila, f. Bodljiva kostanjeva lupina (oplddje). Ipavska dolina;
Goriška okol.
Jerooica, f. Rujavo-rudečkasta zemlja. Rihenberk.
Jesenica, f. = sinica, Kohlmeise. llolec. (Vnlksetyinologio.)
J6S6a, f. hrana. Kost. „Pri tej hiši je slaba ješča". Gor. okolica. Jezik-ika, in. Pri vozu tist del, ki je vtakneu v skranji. Ponikve.
Glej: skranj.
Jezikati, v. impf. Jezik otresati, opravljati. Krn.
Ježica, f. Bodljivo kostanjevo oplodjo. Skrilje.
J dna, f. Bundtram, pri strehi. Krn.
Jota, f. Neka jed. (Močnik s fežolom in s kislo repo.) Goriška okolica. Jdternje, a, n. Čas od jutra do poludne. Krn. — „Za jutra" = zjutraj. .,Pojdi za jutra", am friihen Morgen. Vrsno. Jutro, sveto. Sveto jutro zvoni = dnevi zvoni. Sv. Peter.
Kdd, a. m. Hohenrauch. Tolminsko. Po drugod govore: č&d m. Kdlanka, f. Brcskva, ki se d a razklati. Ipavska dol.
Kaldnci, adv. nositi), huckepack (tragen). Krn.
Kdloonica, f. Poleno, Ilolzscheit. Ponikve; Koborid.
Kdmba, f. Priprava, ptiče loviti. Šempas.
Kambdč, a, m. Kebel (škaf) z železno kiimbo. Ponikve.
Kdnec-nca, m. — kaplja. Senožeče. Otrokom, prosečim ,,kancali vina, odgovarjajo navadno: ..kanec je v Planini!“ Menda -so ali so bili ondo ljudje tega imena.
Kdnjec-njca, m. Zakrivljen sčkavec (nož). Livek.
Kdpati, kdpam, v. impf. trans., fallen lassen, setzen, ua pr. kadar se krompir sadi: „prer6dko kapaš! Gosto kapaj!“ St. Andrež p. G.
Karati, karam, v. impf. Vznemirjati, provocieren. Kru.
KdSSa, f. Dachboden. Gor. okol. V Stopicah: kast, a, m.
Kavka, f., die Winde. Krn.
Kavljdti, kavljdm, v. impf., sprossen, treiben. »Krompir (v kleti) kavlja11; kdvljije, n. coli., die Triebe, Keime. Sv. Peter.
Kemjdti, v. impf. Obotavljati se, počasno napravljati se (ua kako dčlo). Krn.
Kemdnik, a, m. = mernik — polovnik, to je: pol vaga.ua. Navadna stara mera na Goriškem. l'o nekaterih krajih tudi samo četrt vagana. Ipavci izgovarjajo: ktizn6nek-nkam. Primeri strsl. kužu’ f., modus: kii, kovati. Miki. lex.
Kihdlka, f. Schnupfen. Krn.
Kihati se, v. r. impf., kicberu. „Kaj se kičeš?11 Krn.
Kilavec-vca, m. Pflaumenmisswachs (rožič). Senožeče.
Kilec-lca, m. Kembelj na tehtnici. Krn. — V Gor. okol.: bilt-a m.
Klat,, a, m. (klač) = potepuh. Gorjansko na Krasu: klat-iti se.
Klamatiriti se, v. r. impf. Pijan človek se klamatiri, ker ne more v eno mer hoditi. Rihenberk. Dozdeva se mi, da sem tudi uže slišal besedo: kldma, ako se hoče kdo komu rogati zaradi nespretne hoje ali nerodnega vedenja. — Klamati, klamam, nerodno hoditi. Lašče.
Kldnec-nca, m. Rinnsal eines Baches. Goriška okoi.
Klanica, f. — kalanka. Kras.
Kldsti, kladem, v. impf. Dčti, polagati (v Gor. okol.: ložiti). Po Soški dolini splolf navadna beseda. ., Ali si testo uže kl&dla v peč?11.
Klicati se, kletem se, v. r. impf. —= majati se. „Zob se kleče11 ali „se je oklical11. Tudi klecati, v. impf. „Konj kleca11; „kolena klecajo11. Od tod menda tudi: Meka f., Schind-miihre. Soška dol.
Klep, a, m. Ono, kar pri klepanji kose odpade. Boleč: Lašče. Glej: igla.
KUt, t, f. =-•= Keller. Povsod znana.
Kiti, a, m. „Če bodeš tako gospodaril, prideš hitro na kličM, to je, okličejo te in prodade ti, kar imaš. Vrsno.
KUla, f. Lestenec v cerkvi, Luster. Soška dol.; Kot. Prav za prav: kokla. (Na Goriškem: kloka.)
Ključ, «, m. Stuhlsiiule, pri strešnem odru. Krn.
KljiKi, pl. m. Die Serpentinenstrasse. Rihenberk. — Vezi pri koši na vozu. Sv. Peter.
Kliukec-kca, m. Zakrivljen nož (folč). Biljana v Brdih.
Klopdtec-tca, m. Pokvarjeno jajce. Krn.
Kobulica, f. 1. Koruzen strok brez zrnja. Sv. Peter. 2. Breskova ali marelična koščica. Gorica.
Kdcek-cka, m. Mlad prašiček. Kras. „Kocke vganjati,“ pastirska igra. V Ponikvah: kocka (igra „svinjka“) in kčckati (sv. igrati).
Kdcelj-clja, m. Koruzen strok brez zrnja. Rihenberk.
Kokdtec ten, m. = oreh. Boleč.
Koldda, f. Prvo mlčko po teletu. Vreme. (ColostruraV)
Koldmica, f. Neka priprava v preečjanje mleka. Krn.
KolČ, i, f. Ableger. Ipavska dolina.
Koldvrut, a, ni. Priprava zadaj pri senčnem vozu, da se žrd pritegne. V Ribnici: kolovrat, m., Drehscheibe des Tftpfers.
Kolovrta, f. VVagnerstuhl. Vreme.
Komdriti, komdrim, v. impf. Ubožno in slabo živeti. Ponikve na Št. Vidski gori.
Komdrnica, f. Koča pastirska v senožetih (gorskih). Krn.
Komba — kamba. Rihenberk: Kras. Primeri srbski: kuba f., die VVblbung; die Kuppel in der Kirche.
Konji, pl. m. Die Dachsparren. Kras.
Konjina, f. Slabo seno, konjsko seno. Razdrto.
Konoba, f. = klčt, i, f. Keller. Kras. Strsl. konobn m., das Beckeu; cin Gefass; konobar’ m., der Mundschenk.
Konbp-opa, m. Strick. Polža ne v Istri.
Kopač, a, m., pa tudi kopača, t'. Sclnireisen. Kras.
Kopica, f. Opetica pri črevlji, Absatz. Boleč.
Kdpsko, adj. n. Vzpomladi se prižene ovce domov v kopsko (okolo
4.	ure po polu dne), da jareta sesajo. Govori se tudi: „solnce stoji na kopskem“ (mej 4. in 5. uro). Sploh po Tolminskem.
KopŠčak, a, m. Mala južina, malica, ki se daje delavcem ob tej uri.
Kore, pron. = kaj: kore dčlaš? Was machst du? Staro Sčdlo pri Koboridu.
Korec-rca, m. Žlebasta opeka v krov na strehi. Po vsem Krasu in po Goriškem.
Korenjak, a, m. — domač, na pr. človek rojen v vasi. Sv. Peter.
Kordha, f. in Kordhnja f. = Korošica, KArntuerin. Drčžnica; Boleč.
Košarica, f. Velik nož, s katerim sekajo slanino, buče itd. Bilje.
Košir-rja, m. \ . .	0](0]0	Gorice. V Biljah je kosir Fleischbrett.
Kosinca, f. j ’
Kositar-rja, m. Koš z ročem. Ajdovščina.
Kosjak, 'a, m. Velik nož, s katerim zelje režejo. Žabče.
Kosldda, f. Sod z veliko štirovoglato luknjo na vrhu, jesčni se vozi grozdje v njem, a drugače tudi voda. Vreme.
Kostčnec-nca, m. Stcinnuss. Ponikvo in Kras.
Kostenica, f. Breskva, ki se no da klati, ker so meso drži kosti. Ipavska dolina.
KoUvnice, f. pl. Naopične palice pri koši na vozu. Sv. Peter.
KdSper-perja, m. Včlik rak. Staro Sčdlo. (K6špe, f. pl.	cokle.)Laški?
Kdvskati, kovukam, v. irapf., lajati, sosebno o mladem psu. Krn.
Koznvecvca, m. (kozolec?) Neke gredi spredaj pri seneuem vozu.
S.	Peter.
Kozica, f. Ajdovi snopi v kopo zloženi. Gor. okoi.
Koz<ttec-lca, m., gre skozi gredelj v plazulco; prod njim je črtalo.
Skrilje. Tudi protin (Zwischenwand) pri orehu. Ponikve.
Koeomor, a, m. = sodrag, babje pšeno. Stopico. Srbski: kozomor, 111., slabo vreme, posebno vzpomladi. Vuk.
Kozulja, f. (reci: kozlja.) Dio Hiilso (pri fežolu). Soška dol. Kozulja f., dio Dolde. V Laščali.
Kritj, a, m. „Iz kraja v kraj vas bo hudič pobral.“ Boršt v Istri.
Krdpež, a, m. (namesto: krampež), Steigeisen. Solkan. V Bolci: dvise, f. pl. — Metelko (74. str.) ima: derčzc f. pl.
Kravdjec-jca, m. Dampfel. Senožeče.
Krčiti se, krčim, se, v. r. impf., ustavljati se, sicli weigern. Krn; Lašče.
Krihdj-hlja. m. (tudi kregelj), plod od „Prunus insititia“; nem. Krieche.
Kras. Kreha f., Prunus insititia, die Krieche. V Laščah. Primčri: čreš-nja.
Krempeljci, f. | oklešček, Priigel. Žabče. V Laščah je to: kre-
Krempezica f. j pelec-lca m.; krepeliti koga, vanj metati krepelce.
Kripa, f. (t&k ,,e“, kakeršen v besedi: strčha.) Črepinja, Scherben, tudi SclUtdel. Koborid. Kripa, f. (tak „eu, kakeršen v besedi: kipa.) Erdscholle in tudi Schneeball. Otroci se po zimi krepajo. Ipavska dolina; Kras. Navadna oblika je: kepa.
Krepetec-tcn, m. Ubit zvonec. Kru. Primeri: krepiti, v., heiser klingen.
Krgojec-jca, m. Rihenberk. Glej: kravajec.
Krivač, a, m. in krivec-vca, m., majhen zakrivljen nož. Goriška okolica.
Kriv6glati, v. impf., brez dela pohajati, postopati. Krn.
Križ, a, m. Neka vez pri stogu. Krn. Na Ponikvah: perotnice.
Kriievnik, a, m. Dar, ki ga dete dobode od krstnega klima (botra). Navadno kako krilce. Iiiheuberk: das C7/ma?whemd.
Krkljdti, v. impf. Vroča voda krklja. Krn.
Krij, a, m. Gladko dčblo do dveh sežnjev dolgo. Soška dol.; Dolenjsko.
Krmilo, a, n.; pri vozu, das Drelischeit. (?) Sv. Peter.
KrnSiS, «, m. Nožiček. Koborid.
Krojenica, f. == kalanka (breskva). Rihenberk.
Krčpecpca, m. Debela, na konci čvršasta palica. Sv. Peter.
Krpezica, f. Kratka palica, da so ž njo sadje klati. Banjščice. Glej: krompezica. Zakrpelati = zagnati krpezico.
Krukniti, kruknnm, v. pfct., krucati, v. impf., hinsiuken. Cvetje, trava, seno kriica, ako so ue pokosi. Vrsno.
Krunkelj-klja, m. Koruzen strok brez zrnja. Boleč; Krn.
Kiihalica, f, Schvvule. Največja vročina. Senožeče.
Kukec-kca, m. =—prasec. Rihenberk. Kličejo ga: na! kiilce, na! (Po Goriškem je ta žival navadno Srna.)
Kurgdj-glja, iu. Železen klin na gredatijici. Skrilje.
Kurjad, i, f. collect. Geflugel. Skrilje.
LdSiii, f. pl. iii IdSne. f. pl,, die Weicheu. Kru.
Lag, a, m. Pojdi v htg = pojdi počasi; gcmftchlich; zato: vlažen dež — pohlšven dež, a no ,,moker" dež, kakor je mislil gosp. Cigale. Glej Wolfov besednjak II., st.r. 1320. Vrsno.
Ldgot, 1'. Bequemlichkeit, GemMchlichkeit. „Z lagotjo smo delali." Vrsno; Lašče.
Lakeren-kema, o, adj.,	pomenja toliko, kakor:	ves,	vsa, vse.	„Vse
lakerno leto	sem stradal.“ Vol&rjo	nad	Tolminom.
Laniti, Idnem, v. pfet.,	od „lajati“, aufbellen,	grob	anfahren.	„Kaj
si lanil na me?“ Vrsno; Krn.
Lastava, f. Polukrožen izrezek na robu ovčjega uš&sa. (Znamenje, čegova je ovca). Vrsno.
Lat, tž, m. i
Lat, i, f. [ Koruzen strok. Maiskolben. Ipavska	dolfua.
Latica, f. i
Latdvina, f. Ožurjena latica. Bilje.
Lhz, a, m. Ranta pri stogu ali kozolci. Žabče; Krn.
Ldzina, f., znači to, kar lhz, laza, m. na Kranjskem. „Mala Lazina“, „Velika Lazina“, „Avška Lazina“, to so posebna imena.
Ldgar-rja, m. Hlod v vinskem hramu. Sv. Florijan pri Gorici. V Laščah: legnar-rja, m.
L6het-hta, m. „To mi je šlo v lehet“: izgubil sem (pri prodajanji.) Gor. okol.
Lehneti, lehnf.je.tn, v. impf., leichter werden. Kru.
Lemez, a, m., pri slamnati strehi to, kar ,,glaja“ pri korčni. Krn.
Lemp, a, m. in lempa, f. Lesena posoda, ki se oprtiv nosi na hrbtu. Tolm. Kratek in širok človek je tudi: lemp.
Leniti se, lenim se, v. r. impf., dlako ali kožo menjati. Krn. Primeri: leviti se, sicli mausen; kačji lev, die abgestreifte Schlangenliaut.
Lepičen-Sna, o, adj. = lep. Tolminsko.
Lčsna, n. pl., namesto dlesna; Zahnfleisch. Krn.
Lestenec-nca, m. Luster. Kras; Ip. dol.
Lesteni, pl. m. Neko zvezdje; menda Plejade. „Lesteni zahajajo“. Šempas. Tudi: lestenci.
LešSati se, leščim se, v. r. impf., svetiti se. Koborld.
Letaoina, f. collect. Geflugel. Vrsno.
Letvo, a, n. = dleto. Bilje.
LčzavSina, f. collect. Ileptilien. Vrsno.
Ličiti, v. impf. Sirek (koruzo) ličiti = slačiti. Boleč. V Laščah to imenujejo: ličkati.
Lij, a, m. Giesschatf; lijec-jca, m. Trichter. Ipavska dol.
Lijdvica, f. Diarrhoe. Rodik.
Linda, f. Prostor pred hišo, ki je še podstreho. Stupice. — To jo ista beseda, katera jo v starodavnosti slula: l<jda f., die Flache, der ebene Hoden, das „Land"; a uže v starej slovenščini sc nahaja samo: ledina f., oledeti v., \viiste werden; novoslov. ledina f., unbebauter Boden; vender nekatera slovanska narečja imajo besedo „leda“ še zdaj,
zasukavši jo, dakako, vsako narečje po svoje: ruski »ljada4' f., češki „lado“ n., Haide, gorčnjesrb. „lado“ n., dolčnjesrb. „ljedo“ n. — Tudi narodovo imč: L6h \*	m.,	der	Pole
po nauku slovanskih jezikoslovcev (Jagič, Archiv, III. (1878.), 463. in dalje), stoji namesto: Ledh fstaroslov. *lQdhti)i in zato se.,das Polenland“ v starej ruščini imenuje: „ljadska zemlja (*l^d’ska zemlja)", kar znači: das ebene, flaclie Land, in to nas uči, da „l(jda“ je isto, kar je ,.polje", die Fl&che, ter da oboje, „Leh“ in ,,Polj&k“ zn&či: der Bewohner des flachen Bodens. — Od „linda“ je v nemških Štdjarcih in v Avstrijanih, tudi v Bavorcih, mnogo slovanskih starih krdjevnih imen, katera zdaj slovo „Lind“, inod„liuda“ (namesto: l$da) proizhaja morebiti novoslovčnska, Dolenjcem široko navadna beseda: lindek (lfndilk), adj. indeclinabile, ki znači: eben, horizontal: „lindek, kakor miza“. Čudno je res, kako je to, da se „lindek“ ne sklanja. V Dolčnjcih je tudi slišati: ne more lindek govoriti, deutlich sprechen; nčma lindek jezika, keine fertige (glatte) Zunge; pagaj (papagaj) jo besedo „baba“ lindek povedal.*;
Ljiibiti, v. impf., versprechen. „Tak6 dolgo mi je ljubil, nazadnje mi vender nij storil.“ Krn.
Lodrica, f. Sod do 20 kvinčev. Bilje.
Lohnjdk, a, m. Kalktuff. Krn.
Lrf/c, a, m., der Bogen; otročja igrača. Žabče. ,,Božji lok,“ der Ilegenbogeu. Sv. Peter.
Loket-keta, m., Vorlegscldoss. Goriška okol.
Linja, f. Obroč pri zibeli. Krn.
Lopuška, i'. Les, s katerim so perilo tolče. Kameno.
Ldza, f. Hain, Park, Wald. Kriis.
Li}£, a, m. Lager des Hasen. Skrilje. Tudi ves Kras.
Lubnica, f. Strohsack, mit Maisstroh gefiillt. K6men.
(Asek-sku, m. Schote. Krn.
Lužiti, v. irnpt'., prati, žehtati. Koborid.
M a čuk, a, m. Typhus. Rihenberk. V Laščah: mačuh-čuha m.
Mdk, maka, m. Šest koruznih strokov (panogel) skupaj zvezanih. Krn.
Mdl.ce, adv. — malo. ,,Daj mi malce kruha.
MaUknen-nena,-o, adj. Trapast. Krn.
Malovina, f. Perje od buče. Vrsno.
Mastilnik, a, m. Velika kad, v kateri maste grozdje. Stopice. Po Krasu in po Ipavski dolini: pldvnik. V Dalmatinih je mast = novo vino; staroslov.: miistfl m., der Most.
Mdtica, f. Original (pri pismih). Brkini.
Micati, micam, v. impf., weich \verden. „Grozdje uže mo<:a“. Rihenberk.
*) T6 in še nekatere druge jezikoslovne opazke imam ort svojega prijatelja, ki jc moj spis blagovolil pregledati.
Metev, a, o, adj. Mečev kruli je „črn kruli“ od slabčjše mešane moke. Tolm.
MMel-dla,-o, adj. — slab. Mčdel človek, medla živina. Ip. dol.
Medenica, f. Stecknadel. Banjščice.
Mčdovec-vca, m. (— vedomec), mora, Alp. Kras: Ip. dol Glej tudi vedomec.
M61, a, m. — melina, St. Sedlo. Abrutschung.
Mendja, f. Govor, razgovor, pomenek. Krn.
Mendti se, v. r. impf. == meniti se. Tolminsko.
Menlh-iha, m. Glavni steber pri stogu, tudi „srčaik“ imenovan.. Krn.
Menina, f. Ohrgeschmeide, Ohrriug. Koborid. Primeri strsl.: moui-sto, n., inouile (Halsschmuck.)
Met, t, f. Otrobi, slabo žito ali moka, sploh vse, kar sc meša v «blojo. Ip. dol.
Metev-tve, f. Neka mreža v ribjo lov. Cerknica.
MHež, a, ni. (mesti) Schneegestober. „BiI je strašen metež in kadt;ž.u Materija (Ist.)
Metuda, f. Pfnjeno nilsko, kislo mleko. Boleč.
MeŽtbefc-rka, m. Megla pred očmi, ako človeka slabost prime. „Mc-žurek se mi je naredil.“ Krn.
Mir, a, m. Zid. Boleč.
M ir {gge, a, n. Razvaline, podrimo. Kras.
Mihiik, a, m. Postranski mlin poleg glavnega (istega gospodarja). Melje samo tedaj, kadar je dosti dčla. Vreme.
M Inf, d, m. Na mlač mlčti — črno mleti. Rihenberk. Od tod tudi: mlačev kruh = črn kruh od mešane moke. Kras: Ip. dol.
Mlad, i, f., mlada živina. Krn.
Mladinka, f. Krava po teletu, dokler ima še mleko. Krn.
Mldniti, mldnim, v. pfct., poleniti, udariti. Kril. Primeri strsl. mlttuij f., fulgur, blisk in trčsk.
Mlaskati, v. impf., mit der Zunge sclmalzen. Krn.
Mldt, mldta, m. Kladivo pri klepilu. Žabče.
Mlafič-iSa, m. Querl. Ponikve.
Midva, i. Leskova šiba za obroč. Mirne v Čičih.
MlSzivo, «, n. Prvo mleko, colostrum. Soška dolina.
Mlinec-nca, m. Tenko razvaljano testo. MHnSnik = valjar; mlittilt testo — valjati. Solkan. V Laščah: razmliniti, razbliniti, platt schlagen.
Mlinci-cev, m. pl. Tenke deščice za škatle. Skrilje.
MoSivati se, v. r. impf., im Zvveikampfe ringen, izkušati sev moči. Krn.
M obliti, močnijem, v. impf., stiirker werden. Krn.
Mohdrovica,f. Steinlcohle.Nugla v Istri. Primeri: priVmog m., Steinkohle.
M6kar-rja, 111. Cmoček v močniku. Tolminsko.
Moren-rna, o, adj. ~ mlačen. Morna voda, laues Wasser. Soška dol.
Mbt, mdta, m. Das Triibe, der Satz (pri kavi). Vrsno; Krn.
Motič-tiča, 111. Querl. Ponikve.
Motiti se, v. r. impf. --= igrati. „Pojdimo se motit!“ govore otroci; besede igrati ne znajo. Vreme.
Motihati se, v. r. impf., repenčiti se. Krn.
Motordga, f., drž( mlinsko kolo. Krn.
Motdvček-tka, m. Querl. Sv. Peter.
M6£ek-ika, m. Niere. Mariborska okolica.
Mramor-rja, Tropfstein. Pod Gradom v Istri.
Mrazfd'ica, f.,das FrOsteln Krn.
Mri, mrča, m. Iloheurauch. Krn. Primeri: mrak.
Mrist, i, f. ,.Ribe se zdaj ne lovč, ker je mrčst.“ Bilje. „Zdaj se gddi mrestč“. Borjana v Kotu.
MrUti, mrlSjum, v. impf., rieseln (droben dež na pr.) Krn.
Mrtviti, v. impf. „Denes me (mrzlica) uže nij tresla, samo mrtvila me je“. Pod Tabrom pri Knežaku.
Mfve, mrv, f. pl. S&gesp&nne. Boleč. Mrva, f. ein Bisschen. Daj mi mrvo kruha. Mrvlti se = drobiti so; mrvlne = drobtine. Kras.
Muhnen-nena,-o, adj. = trapast, bedast. Krn. Glej: milnjen.
Muiica, f. 1. Klobasa jčternica ali krvavica. 2. Orčhov in laskov cvžt. (Gor. okol.) 3. Cucelj, ki se vtakne detetu v usta. BItinje pod Premom.
Munjen-njenn,~o, adj., trapast, neumen. Munjena goba, Agaricus musca-rius. „Jedel je gobe in je bil tako mutijen, da je kakor divji okolo dirjal.“ „Kdo bode tako muujen, da bi to kupil ?“
Muska, f. J&hzorn. „Muska ga prime11. Krn.
N<ili'-ati,	v.	impf.,	(zvonove) = pritrkovati. Soška dol.
Nabrkan,	a,	o, =	narčzan, na pr. list (pero) kake rastline. Krn.
NuHniti, v. prfct. (koga). Jemandem einen Possen spielen. Krn.
NaCrejpati se, v. pfct. (vode); nalokati se. Vrsno. Staroslov: Srepati, v., schop'en.
Nadi: k nadi — ob enem; zu gleichcr Zeit. Soška dol. Primeri češki: hned adv., sobald, sogleich.
Ndditi,	v.	impf., schichten: drugo na drugo devati.	Koborld. Tudi:
jekliti. „Naao‘- je v srbšč. jeklo.	V Laščah je „nadau f.
kos novega podplata, kateri se	pribije	(nadene) vrhu
starega,	uže raztrganega podplata na obnošenem	črčvlji.
Nagnjtlo,	a,	n. Jeklo, s katerim se kosa brusi. Žabče. V	Laščah
se to jeklo (aklo) imenuje „ognjIlo“ n., a v srbščini je „ognjilo“ isto, kar „ocilo“ n., namreč „jeklo“, der Stahl, der Feuerstahl.
Nd'jnjiti, v. prfct. (koso,, nabrusiti. Žabče.
NahUniti-hUnem, v. prfct., premraziti: „veter me je nahlenil." Vrsno.
Nahod,	a,	m. Erkžiltuug, Gicht. Koborld.	Beseda	„nahod“ kaže
da znači: Ansteckung, ansteckende Kraukheit, kajti Guts-mann bolezen „Katarrh“ imenuje „našistje“ (recte: na-ščstjo): na-šed-, finden, bekominen.
Nakazan, a, o, adj. Beschadiget, verletzt, Kriippel. Tudi v moralnem zmisli. Krn.
Nakrita, f. Napotje, sitnost, neprijetnost. Soška dolina.
m$£a6kt m' } HafteL staro Sž(ll°; Krn-
Napadljiv, a, o, adj., (človek), ki rad druge napada. Gor. okol.
Naročnik, a, m. Črevljarska rokavica. Kras.
Naspi, adv., naspi devati — drugo na drugo devati, na pr. kujige: aufscbichten. Vrsno.
Nastop, a, m. = povodenj. ,,Na stop je zablatil travo". Ipavska dol.
Nat, t, i. Listje (perje) pri repi, koronji j. dr. Soška dol. in po vsem Krasu.
Natdpati se, v. r. pfct. ,,Natapalo se mu je“, zuftUlig hat er e« getroffen. Soška dol.
NatezUo. a, u. Orodje (osla ali jeklo), s katerim se kosa „uateguoi( (nabrusi). Št. Vidska gora.
Natožnik,	a, m. Pri vozu klini, idoči skozi trap, oplen	in podvoz.
Sv. Peter; Lašče.
Navdan, adv., in den Tag hinein, ins Blaue hinein. Gor. okol.
Ndolak, a. m. Klini pri notranjem mlinskem kolesu, ki gonijo kamen. V Laščah je to „navlaka“ f.
Navzdrs, adv., bergab, steil. Vrh nad Kanalom; Krn.
Naz6ren-rna-o, adj. „Naz6rno me je pogledal11, to je: pozorno in ob enem strogo. Vrsno. Strslov. nazoru m., der Verdacht..
Nebo, d, n. Nebo je čisto, ali pomrznjeno ali zatepeno ali zagačeno. Soška dol.
Negdden-dna,-o, adj. ;negodnost, i, 1. = nesnažen; nesnažnost.Podkruei.
Nihati,	v.	pfct. — pustiti. „Nehaj me!“ — pusti me!	Krn.	Ako
me ne vara spomin, rabi ta glagol v tem pomenu	tudi
Ogerskim Slovencem.
Nemoč, i, f. „Črez nemoč11, iiber alle Massen. Kru.
Ner6k, adv. „To mi je z nerok“, abseits, entlegen. Vrsno.
Nesprhv, adv., unrecht. Krn.
Neuviišljen, a, o, adj., unvorhergesehen. Krn.
Neusl4£en-žna,-o, adj., tist, komur nij lehko ustreči. Krn.
Nitast, a, o, adj., nič vreden. Lisičine pri Lupoglavu. Dolenjski: nlšten,-tna,-o, adj.
N\t, niti, f. Žrebelj brez glave. Krn.
Njuhati in njuSati, v. impf., riechen. Tolm.
Nogdlnica, f. Deščica pri kolovratu, kamor pritiska predicaz nogo. Krn.
Norec-rca, m. Vorhemd. Rihenberk. Na Posavji: veliko kovaško kladivo.
Nata, f. Goveja čreda, Rinderherde. Kameno na Soči. Stara slovenščina ima: mita f. die Ochsenherde, in v ruskem Novem Gradu (Novgorod) se čita o nčcih ulicah, imenovanih „Nut‘naja Ulica1'. Miki. lex.
V letopisu slov. Matice 1875. 1. blagovoli v mojem spisu popraviti:
Omelika je Cvtisus radiatus, a ne: Genista radiata.
Bar, m. je mrena (riba), Barbus.
Lonica, a ne: lonica.
Pletno, a, n. je stopalo na nogi, a 110: „Rist.“
Nova, pisma o Bosni in Hercegovini.
Spisal J. Navratil,
i.	pismo.*)
Mili moj! Ni nesreče brez sreče, (če si zlomi kdo levico, sreča, da si ni desnice); tako ni kvara brez koristi. Da sem dodelal lani zemljepisje „nove Avstrije1, kakor so krstili nekateri Bosno - Hercegovino, — zastarelo bi bilo že na pol; kajti po novem letu 1879 razglasila je nova vlada novo deželno razdelitev, in dosti uovili naprav ter odločila čas za novi (neturski) popis, da se bode vedelo natanko „brez ugibanja,“ koliko „duš“ in katere vere ali. narodnosti, koliko možkih, koliko ženskih itd. živi po zasedeni „Bosni iu Hercegovini.“ — Nalašč velim „po zasedeni kajti vsega okrožja (sandžaka) Novopazarskega ni hotela še zasesti naša vlada, drže se 25. člena pogodbe Berlinske (13. julija 1878).
Pridobila si je pa po novi pogodbi, s tursko vlado (21. apr. 1879) to pravico, da sme postaviti svojo vojaške „posadke“ za zdaj v tri kraje Novopazarske ob Limu, (nekako na sredini med Srbijo in črno goro), pozneje pa, ako bode potreba, tudi še . . . kam drugam. Namenjena so bila za to najprej mesta: „Priboj,“ „Prie-polje“ in „Bielopolje,“ kesneje pa bilo namesto poslednjega izbrano mirnejše „Pljevlje“ in tudi že posedeno s Pribojem in Priepoljem vred od 8. do 14. sept. 1.1. O tem pozneje kaj več. Bielopolje . . . pride na vrsto ob ugodnejši dobi.
Ne spominjaš li se nehote smešnice, kako je nekdo prisekoval svojemu Sultauu rep po malem, samo zato, da gane bi bilo . . . preveč bolelo, ako bi mu bil odsekal vsega . . . na enkrat.
*) V lanskih tiskanih pismih no stoje nekatere opombe na pravem mestu, — na str. 185. in 186. IV. zato ne, ker je bila na oni izpuščena prava I. opomb«. ,,Čudno, da ni v Petranovidevi zbirki ilijodne nar. pesmi o kraljeviču Marku “ — Na str. 171. eitaj ^zgoraj*1 ne ,,zgorad na str. 175 „Kostiijnien," ne ,,Kostanjiea,“ na str. 178 pa ,,SIunj,“ ne Slujn na str. 179 jaretine, ne ,,janetine ,,daljino“, ne ^daljno.1' — Pis.
če tebi to počasno prisekavanje ni po volji, svetujem ti: vadi se še bolj lope čednosti . . prave krščanske potrpežljivosti. »Potrpežljivost" — veli naš pregovor — „železna vrata prebije.
Da pa ne opešaš prenaglo, čitaj uavines šc kaj o Bosni in Hercegovini — o zemljepisju in zgodovini, ki nam pripoveduje o štiristoletni potrpežljivosti bosansko - hercegovskih kristjanov.
Naj dodam tedaj lanskemu spisu najprej še nekoliko več zemljepisja, a nato i kratko zgodovino. — Predno pa prestopim k popisu bosansko-hercego vskih krajevt. j. mest, trgov, vasi itd., priobčujem ti na kratko novo politično in sodno razdelitev, s tem dodatkom, da se je iznebila nova vlada povsc poprejšnjega turskega imenstva, kar je velike hvale vredno. ‘) Ne morem ti dopovedati, kolika me je obhajala radost, ko sem čital in tolmačil letos julija meseca prvi, čisto hrvatski (z latinico) pisani službeni dopis jz Sarajeva v Beč. . . .
Deli se pa (zasedena) I! o sna -Hercegovina zdaj na šest ,,okrožij,1“ ki se po svojih glavnih mestih zovejo: 1) okrožje Sarajevsko, 2) Travničko 3) Banjalučko, 4) BiSiačko 6) Zvorničko, 6) Mostarsko, “)
V vsakem izmed dotičnih G mest (v Sarajevu, Travniku, Ban-jiluki, Bihaču. Zvorniku in v Mostaru) ima okrožno oblastvo („okružna oblast,“ Kreisbehorde') in okrožno sodišče („okružni sud,“ Ivreis-gericht) tudi svoj sedež, samo v Zvorniku ne, ki ga nadomeščuje Dolnja Tuzla Vseh šestero okrožij ima v sebi 49 okrajev („kotai*ft,“ Bezirkt*), tedaj tudi toliko okrajnih oblastev (,kotarskih oblasti,‘‘Bezirksbehorden ;l) in 27 pod- okrajev (Unter - Bezirke) ali podružnic (ekspozitur). 4)
Najviše upravno ali politično oblastvo v deželi je zdaj deželna vlada, a njej glava deželni poglavar (zajedno tudi najviši vojaški poveljnik).
Najviše vodstvo uprave nevojaške (civilne) ima pa v rokah občno (odgovorno) ministerstvo, ki mu je bil začasno na posvet dodeljen poseben „odbor za zadeve bosanske in hercegovske11 v Beču.
Navedenim ti okrožnim sodiščem podvrženih jo 49 okrajnih sodišč (kotarskih sudova, Bezirksgerichte), združenih z okraj-
‘)	Novega ,, popisa'‘ pa na žalost (lo zadnjo dobe	ni bilo	še na
svetlo	Kako nerad sem naposled vtikal stara	nezanesljiva	števila!	— Ali
kolu lomi tudi . . . ^tiskarska sila.'’ — Pis.
‘2)	l)a se prihrani prostora, tiskana bodo	s takimi pismenkami	imena
vseh 6nih mest, po katerih sc imenuje katero okrožje, ali v katerem mestu
j« okrožno oblastvo. — Pi».
■*) S takimi pismenkami l>odo tiskani glavni kraji, ali glavna mesta „okraj<‘in“ in sedeži ,,»krajnim oblastvom"
•*) S takimi pismenkami hodo pa tiskani upod-okvajia ali , podružnice.11 — Pis.
150
Nova pisma o Bosni iti Hercegovini.
ni mi oblastvi; a najviša sodna stopnja je najviše sodišče (»vrhovni sud,“ oberster Gerichtshoi) v Sarajevu. Okrajnih sodišč razsodbe presojujejo okrožna sodišča, — okrožnih sodišč razsodbe presojuje pa najviše sodišče kakor druga in zadnja stopnja (Instanz).
Po novem kazenskem zakoniku, ki velja tudi za tiskopise, sodijo v Bosni-Hercegovini že od 1. julija t. 1. — Neizrečeno žal mi je pa, da ti ne morem šo priobčiti vesele novice o srečno poravnanih kmetskih zadevah. Pa — počasu se daleč pride.
2.	pismo.
V okrožju Sarajevskem stoji vse deželo glavno mesto Sarajevo, sedež deželnemu poglavarju, najvišemu sodišču, evropskim konzulatom in vladiki (škofu) pravoslavnih kristjanov, izmed vseh drugih bosansko - hercegovskih mest največe in najlepše mesto, ki se razprostira se svojimi 10000 hišami ‘J na obeh straneh reke Miljacke po prelepi ravnici, pa tudi po visokega Trebeviča goličavah.
Kakor vsako veče mesto tursko, tako ima i Sarajevo in to v zgornjem mestu svoj „gra(l“ t. j. trdnjavo, ki je bila 19. avgusta 1.878 (ko so naši z mestom vred i njo dobili v roke), se starim, nepretrdnim zidom obzidana. V njej se je pa nahajalo ondaj kakih 800 „samo turskih" hiš iu koč.
Pa i druge hiše Sarajevske — turske in neturske — delane so na tursko kopito. Turčinova hiša razlikuje se od kristjanove samo potem, da so jej okna zastrta z leseno „rešetko,“ kristjanovi pa ne. Na naš (evropski) način bilo je za turske vlade zidanih samo nekoliko državnih poslopij, nekoliko gostilnic in kavan. Zdaj je že več novih poslopij po naši šegi zidanih, med njimi zopet največ potrebnih gostilnic iu kavan. (Žali bog, da je nekoliko najlepših pokončal veliki požar).
Po evropskih kavanah nahajamo tudi po več jugoslovanskih in drugih novin; ne bode se ti tedaj tožilo v takih kavanah niti pri beli uiti pri črni Kavi.
Najimenitnejša poslopja Sarajevska so: 1) džamija cesarjeva („careva“) in »begova'1 (Usref- begova; 2) krasna nova pravoslavna cerkev posvečena 1. 1870; 4) 3) „konak“ veliko poslopje, zidano še za vlade turske, poprej sedež deželnemu poglavarju turskemu, a
’) Toliko jih je biio — pravijo — pred velikim požarom, kije po nesreči nastal 8. avgusta t. 1. ter upepelil najlepši (kristjanski) del mesta: tako imenovani ,,Latinluk“ na desnem kraju reke Miljacke. Ker je bilo to pismo pisano že poprej, zato sem z opombami zaznamoval 6na znamenitua poslopja, katera so zgorela. (S temi vred tudi 304 hiše, 434 prodajalnice, a drugih poslopij 135). — Pis.
Tudi katoličani, (katerih je bilo doslej desetkrat manj nego pravoslavnih), imeli »o dosti lepo c<Srkev, kojo je bil dal zidati J. 1854 na Hvoje troske hrvatski rodoljub Ant. Vraniean, ali upepelil jo je na Žaloet, veliki ogenj 8. avgusta. — Pis.
sedaj našega cesarja namestniku; 4) zidani „bezistan“ t. j. tržišče za sukno, platno in drugo tkanino; (po neizrečeno velikem naporu vrlih naših vojakov ognja rešen); 5) poleg njega „delal“ t. j. trg za starino, veliko „stanje“ ali poslopje, iz samega kamena zidano, a zato tudi „tašli-han“ (kamena hiša) imtnovano, koje pa vendar se svojimi železnimi vrati in svinčenim krovom vred ni moglo ubraniti, da ne bi bil velikega požara presilui plamen vnel in po vse sežgal celih gomil blaga, vrijem nakopičenega in več milijonov vrednega, ki je gorelo teden dni. 6) „čaršija; ta beseda pomenja prav za prav — kar menda še pametiš — „četverokot,“ po navadi pa „trg.“
Sarajevska „čaršija“ bila je sila prostrano poslopje sredi mesta na desnem kraju reke Miljacke, kjer so bile pod krovom združene in na tesno zgnetene skoraj vseh rokodelcev Sarajevskih delavnice in p r od ajal n i c e, na kakih 50 ali 60 tesnih ulic razdeljene, po katerih je bila sosebno o sejmih gneča strahovita, pa tudi vpitje toliko, da ui bilo slišati grmečega Boga. — Zdaj je ondi tiho kakor v grobu; kajti vso ogromno ,.čaršijo“ se sto in sto prodajalnicami premenil je včlilri požar v pepel; tako tudi še več drugih znamenitnejšfh poslopij, med temi lepo častniško b61nico, 4 „džamije“ itd. itd.
Spomina vredni so tudi evropski „konzulati,“ (nemški je zgorel', ubožnica, stara (prva) lekarnica (koji je izgorela samo streha), deželua tiskarnica, 7 mostov (3 zidani, 4 pa leseni) prek Miljacke, — jeden izmed teh po ognju nekoliko zgorel, nekoliko nalašč podrt, — mnogi lepi vodnjaki („česme“), veliko število turskih kavan z evropskimi vred, in nad 100 džamij, ki jim strčč tanke „munare“ k višku, ter pripomagajo z mnogimi belimi hišami sredi zelenih vrtov, da je tega mesta neizrečeno lepo videti z daljave, soseb s kake »termine, kedar se blišči od solnčnih žarkov. (Včliki požar pokvaril je močno ta prizor).
Rajskega pogleda krasoto povikšuje še bolj veličanski gorski venec, visoko planine: Igman, Trebevič, Borija, Kobilja glava itd., ki oklepajo to mesto z vseh strani; na zahodni strani razprostira se pa Miljackine doline podaljšek - ravno „Sarajevsko polje,“ po kojem so vije kakor srebrn trak poglavitna reka bosanska, obilna Bosna.
Ali z bliža Sarajevo — turska dika — ne ugaja našim oččm tako, kakor zdaleč, zato ker so nam turske ulice preozko in ne dosti snažne, vrh tega pa tudi nepravilne in še brez poštenega tlaka, a ceste po severnih ubogih predmestjih itd. jako strme in nehodne. ’) Pa s časom se popravijo za nove vlade če ne povse, vsaj kolikor
') Zato veli razsvetljeni in odkritosrčni Slovenec (g. — r) na str. 303 letošnjih .jNoviV4 v dopisu iz Sarajeva 6. sept.: ,,Sarajevo je po vse orijen-talsko mesto, in v obče druzega ni, kakor velika nesnažna turžka va».“ — Pis.
toliko i ti nedostatki. (Pogrešal jih pa bodeš, vem da, v novem mestu, koje zidajo že na pogorišči).
Tako se odpravi s časom i neprešteta množica samosvojih turskih psov, ki so brez gospodarja in polegajo po (vseh) mestnih ulicah, kakor v Carigradu iti po drugih turskih mestih zato, ker Turki no zakapajo cerkuetine in mrhovine, nego jo mečejo po stari navadi z izjedki vred na ulice . . . psom, da pokončujejo vso to nesnago, ter se tako hranijo, navmes pa tudi med sabo iz stare bratovske ljubezni . . . koljejo tako, da jih je grdo videti. Ali gorje onemu, kdor bi katerega izmed teh „dobrotnikov" turskih sunil ali udaril vpričo kakega Turčina! — O požarih letajo ti pasji slo-bodnjaki kakor stekli iu tuleč po ulicah, da je strah. Tako se je godilo 8. avgusta tudi v Sarajevu. Misli si takih piskačev kakor listja in trave, .... pa si zatisni brž ušesa!
V Sarajevu živi (po starem popisu kakih 40.000 ljudi:
30.000	muhamedancev, 5500 pravoslavnih, 500 katoličanov (vem, da jih je zdaj več), 3000 judov in 1000 ciganov. ‘) Pravih Turkov ni bilo ondi razen nekoliko uradnikov ni poprej.
Sarajevci žive ob trgovini iu obrtnosti ali rokodelstvu. Srbi sc bavijo največ s trgovino, ter so najspretnojši in trgovina na debelo in prevozna bila je za stare vlade vsa v srbskih in judovskih rokah. Z rokodelstvom se pečajo posebno muhamedanci pa katoličani. — Nekatera rokodelstva n. pr. kotlarstvo, strojarstvo, sedlarstvo in remenarstvo smeli so za turskega gospodstva opravljati sami muhamedanci; zdaj je to slobodno tudi katoličanom iu drugim prebivalcem.
Sarajevo je središče vsi trgovini bosanski iu hercegovski. Tje vodijo stare t popravljene) in n <3 v o ceste iz vseh večih domačih iu iz sosednih mest, “) Skoro bode Sarajevo vezala s posestrimo Hrvatsko-Slavousko tudi železna vez: železnica od „Savskega inosta“ nad Brodom do Sarajeva. Zdaj vozijo po njej ljudi in blago že do Zenice. K letu mora biti dodelana.
Neizrečeno vneti so, kar že veš, poturčeni Slovani za muha-medansko vero; zato so tudi vedno z veliko marljivostjo skrbeli za svoje (verske) šole. Do 1. 1878 imeli so poturčenci v Sarajevu že nad 50 malih, (> velikih (bogoslovnih) iu I višjo ,,meščansko"
') čita se tudi: vsega skup 45.000 ljudi; med njimi 35.000 irtuha-medanecv itd. Zanimljivo bode tako stare podatke primerjati novim. Vendar kanim, ker ti ne morem priobčiti še novili, — ogibati se na vso moč i starih. — Pis.
4) Nova poštna cesta iz Broda bosanskega (tursk.) do Sarajeva meti 240 km.( — stara popravljena cesta od Sarajeva — na Mostar — do Metkoviča 187 km.; — nove ceste kos pojde pa od tu — cel6 do jadranskega morja pri Kleku, namreč do Neuma (21. km), tedaj bode od Sarajeva do Neuma 208 km,; od Broda do Neuma pa 448 km. — Pi«.
šolo. ‘) (Zgorelo so jim imed teh 8. avgusta velike Sole, katere so spadale k „Bcgovi džamiji).
Ali ta novodobna šola, s katero jo hotel turski cesar Abdul Medži d osrečiti vse svoje podložnike bosausko, ni hotela po dobrem, zato ker so muhamedanci j edin emu učitelju, Turčinu v Parizu od-gojenemu, nagajali tako, da je bil prisiljen odpovedati se učiteljstvu. Ze potem, da je imela ta šola tega jedinega učitelja, sodiš lahko, da to ni bilo vseučilišče („Hochschule“), kakor je nekdo po krivem pretolmačil tursko ime.
Pravoslavni imajo že več let lepo srbsko realko, v Kateri se razlaga tudi talijanščina in nemščina, — katoličani pa od 1. 1865 početno Šolo. (/gorela na žalost 8. avg s crkvo in duhovekim staniščem vred). — ji. 1871 osnovale so milosrčne sestre Zagrebške tudi dekliško šolo; ali i to je razdel silni plamen istega dne.
Za drugo šolsko leto (I879s„) oznanjena je pa Sarajevcem že nova ..obča gradsku djevojačka učiona“ (občna mestna dekliška učilnica), namenjena vsake vere učenkam, z ,,deželnim“ naučnim jezikom in s posebnimi verskimi učitelji po verah.
Tako učilnico, po pravem „odgojišče na tri razrede, v katerih bodo pripravljali dečke vsake vere za srednje šole, ustanovila je deželna vlada letos tudi žc za šolsko leto 1879/S0. — Na-učni jezik bode pa ..deželni11 in nemški v tem, nekako na ,,vojaški" način osnovanem zavodu. s) — čital si menda veselo novico, da se delajo že priprave tudi za nove srednje šole po Bosni-Her-cegovini, a piično sc z realnim gimnazijem v glavnem mestu.
T o n a m res k a ž e, kako krepko skrbi n 6 v a' v 1 a d a nerazsvetljene m u umu novih podložnikov za potre b n o luč. —
Pri tej priči čitam v „Hos. - herc. nov.“ zopet o novi šoli Sarajevski „na dva tečaja," v kojih se bode treba učiti ..deželnega jezika* (z latinskimi pismenkami) brez obzira na vero vsem učencem, kateri žele kesneje stopiti v realni gimnazij.
Novotari se zdaj na pretege po vsi novi deželi, a najbolj zopet v glavnem mestu; novo vidiš tudi življenje v njem. Minila je po-poprejšnja večerna („akšamova“) in ponočna tihota, kar je konec nesrečne turske dobe, v kateri je postalo to znamenitno mesto, in to mahom dve leti potem, ko je bila „zlata" in „ponosua“ Bosna prišla v pest krvoločnemu Turčinu, staremu sovražniku krščanskega imena.
Leta 14H5 dala sta namreč poturčena plemenitaša: Sokolovič pa Zlat ar o vi (• zidati novo mesto, in to pod nekdanjim gradom
‘) ,,Mektei>i rušdije(h)“ (hiiherc Biirgeracliule); gl. pri Schweig,-Lerclienf. str. 151. — po beačdnem pomenu: ,,šola; (ki vodi) na pravi pot.“ Pis.
,J) Ubogim kmetskim občinam, katere ne morejo plačevati učiteljev, nakanita je vojažka n Uda pošiljati brvatskib in srbskih podčastnikov namesto učiteljev zu ljudske šole. — Pi».
po imenu „Vrhbosna,‘' ki je (po novih preiskavah) stal na sedanje trdnjave Sarajevske mestu. L. 1511 dozida prvi vezir bosanski Usref-beg, tedanjemu turskemu cesarju zet, ondi na hribu trdnjavo, a sebi po vzgledu Carigradskem za sedež veliko poslopje ali dvor (,,saraj,“ prav za prav ,,sa-r&-i,“ ') — ter nadene temu mestu po tem tursko ime Bosna-Saraj; Slovani mu pravijo Sarajevo, v katerem je turskemu gospodstvu odzvonilo — menda na veke.
Prvič, od kedar stoji to tursko mesto, — ki je prišlo nam v roke 19. avgusta 1878, — praznovalo so jo letos 12. junija-meseca v njem z velikim slavjem „telovo“ (sv. rešnjega telesa dan) naše cčrkve najlepši svčtek ali praznik. Z veliko radovednostjo, ali jako „pisano“ gledali so Turki iu poturčenci ta praznični obhod, kakor-šnega ni bilo še nikdar poprej v Sarajevu, ki je po mnogih požarih premenilo povse nekdanjo podobo.
Neizrečeno velika je nesreča po zadnjem včlikem ognju; ali ni težko prerokovati, da utegne iz njegovega pepela narasti skoro stokrat lepše novo (evropsko) mesto sč širokimi, pravilnimi in snažnimi ulicami, — a ne zopet „nesnažna turška vas.1'
S poprejšnjo večerno in ponočno tihoto, -- namesto katere po Sarajevskih ulicah in vrtih pri novih gostilnicah razlegalo so je pred včlikim požarom ob ugodnem vremenu, in to baš po (sedaj) pogorelem „Latinluku“ veselo petje in vojaška glasba, — minile so pa bile že tedaj mladih Turkinj poletne zabave (o petkih, turskih svetkih) po krasni okolici Sarajevski, po kateri so se poprej razveseljevale med sabo . . . golega obraza. Pregnali so jih predrzni tujci, ki letajo po letu radi pod milo nebo ter pohajajo (sosebno ob nedeljah in svetkih) z domačimi kristjani vred, tudi nove pivovarnice, katerih se pa ogibljejo Turki. Premožnejši izmed njih umikajo so tudi mestnemu šumu bolj na strmine, da jim no . . . zijajo novi „zijalasti“ sosedje na domače vrte, kedar se šetajo po njih turske žene.
Jako radi zahajajo pa z obilnim drugim svetom i Turki še zmerom v 11 i d ž o, sloveče toplice dve uri hoda od Sarajeva kraj velike ceste proti Brodu.
16 km. ali dobre d ure hoda od Sarajova ob Mostarski cesti stoji zdaj poleg starih razvalin in rimskih ostankov, na obeh straneh reke Miljacke, vsega skupaj 5 hiš. To ti je Blažuj, tako imenovan po sv. Blaža cerkvi. Nekateri mislijo, da je bil na tčm mestu nekdanji grad Vrhbosna (Vrbosna); ali nove preiskave ne ugajajo tej misli.
*) Iz isto besede je talijanska oblika „seragiio“ („Baraio' ) in francoska ,,sferail,'‘ ki služi tudi nemščini za imo velikanskemu poslopju ali dvoru Carigradikemu, sedežu cesarja turskega. — Pia.
Spomiua j e vredno i „Svrakino (srakino) selo" zarad starega latinskega napisa rimske dobe: J. O. M. ') TONITRATORI AUR. M A XI MU S VE. (teranus) AUGG.
Kakih 20 vasi je raztresenih po znamenitncm „polju,“ ki mu pravijo „Glasinac“ ali ,,Glasinei.“ a) Ondi so naši slavno zmogli 21. sept. 1878 turske upornike, kateri so bili pobegnili tje iz uplenjenega Sarajeva.
3.	pismo.
Nekdanji llvojnici velč zdaj sploh Fojnica, — zakaj, razloženo je bilo že lani v 14. pismu 3) Mesto stoji v lepi bukovi dolini, ob Dragači sredi visokih planin po imenu: Zec, Vranica, Varda in Štit. Znano je to staro mesto po svojih 11 rudnikih. Skoro vsi prebivalci so kovači in trgovci se železom, — do malega samo katoličani pa Turki. Tudi dobre, ali zanemarjene toplice so ondi.
Jako imeniten jo vFojnici samostan frančiškanski po mnogih starih knjigah, rokopisih, cerkvenih dragotinah itd. V njem se hrani poleg drugih turskih pisem (,,fermanov“) o posebnih pravicah franči-škanškega reda tudi znano pismo („ahd - namoh“iz ,,ahd“ pogodba in „nameh,“ izr. ,,name“ knjiga, tedaj »pogodbena knjiga" ali ,pogodbeno pismo"), s katerim je sultan Muhamed II. temu redu in vsem katoličanom na pritožbo vrlega frančiškana o. Zvizdoviča 1. 1463 podelil več posebnih pravic ali sloboščin.
Ondi je spravljen tudi krasni plašč, ki ga je podaril isti sultan srčnemu Zvizdoviču. Nžstor tej pismeni trdnjavi *) zažgali so Turki ta samostan 1. 1524; dozidan jc bil nanovo stopram (še-le) 1.1830. Nahaja se okolo Fojuice tudi več znameuituih starih razvalin. V mestu živi kakih 2000 ljudi, in to katoličanov 813, muhamedovcev pa 1187.
Busovača je majhino mesto v prelepi dolini reke Kozice ob cesti iz	Sarajeva v	Travnik z rudniki	izvrstnega železa;	na slabem glasu
jc	pa „kava	Busovačka." Sploh se hranijo tega	kraja	prebivalci
jako slabo, ter jih trapi vedno „ružna bolest" (grda bolezen; drugod jej pravijo tudi „frenga" ali „frenka,“ „vrenjak" ali „frenjak“ in „škrljevo“ Skorbut).
KreSevo, nekdaj veliko mesto, sedaj mestice mod gorami v lepi, a tesni dolini. Imeniten jo frančiškanski samostan, ustanovljen po kraljici bosanski Katarini, ženi kralju Štepanu Tomažu, kije
') Jovi optimo mažimo. — Pia.
,J) Glej	lansk. letop. IV. atr.	158. in 169. — Pis.
a) čitaj	ondi na str. 18.(i 1.	opombo, ki pripada	imenu	,,Fojnica,"
a no Mohamedu II. — -J, opomba bila jc pa namenjena Fazli (Fadil-u) Pažiču, a ne ,,samostanu." — Pis,
4)	„lmain trdnjavo v rokah*' t, j. trdno pismo (8ieherstel)un^e-urkunde, po starem »Festigkeit") rekel je neki ,,Beli Kr." — Pis.
že 1.1444 izdal v starem mestu tega imena neko pismo („poveljo“) za Konavlje in Primorje. Ondi je imel nekdaj svoj sedež tudi katol. ,,biskup,“ za njim viši duhovnik („djed,“ ded) bogomilski, a naposled „vladika“ pravoslavni; ondi so v 12. veku stanovali tudi bani bosanski. Ker se nahaja v Kreševu in okolo njega mnogo rudnikov, zato kopljejo, ali pa kujejo prebivalci rudo, soseb železo po več kovačnicah, da je veselje poslušati, ter kupčujejo ž njim obilno. — Ker si tudi ti „jezikoznanskega naroda'* sin, naj ti povčm še to, da Kreševljani čudno zavijajo, in da nagl&šajo nekatere zloge (ako, kakor se ne sliši nikjer po vsi drugi Bosni; n. pr. „vode.“ —
Spomina je vredna tudi vas Duši na, ki ima več od dvanajst rudnikov železa, 2 —3 ure daleč od Kreševa. Dusinsko železo je za Staromajdanskim najbolje v vsej Bosni. —
Iz Inač- planine kopljejo „rumenico“ (cinober), ki ima v sebi navprek po 15% živega srebra.
Bjelalovac (Belalovac, lian), na srediui med Busovačo in Kiseljakom, kraj Sarajevske ceste, znameniten je zarad našo zmage v krvavem boju z turskimi uporniki 1(5. avg. 1878.
Kakih 8 ur od Sarajeva ob cesti proti Travniku v globoki kotlini, kjer sc izliva Fojnica v Lepenico, stoji Kiseljak (ali Lepeni ca). Ondi izvira sloveča kisela voda, po kateri je tudi mesto krščeno. U domačih in tujih krajev hodi svet zarad zdravja pit te „zdravo vode", ki jo pošiljajo v steklenicah (,bocah“) celo na štajersko, kjer se prodaje pod nemškim imenom „Johannisbrunuen,“
— zakaj pod tem imenom, tega res ne vem; saj ,,Kiseljak“ ni -~ „Johannes.“
V Podhumu, ti ur od Kreševa proti jugu, imajo katoličani novo župno cerkev, samostan Kreševski pa svojo vinograde in sadovnjake. Tudi Podhumci pridelujejo z drugimi sosedi vred dosti vina in sadja po kamenitem, a rodovitnem svetu.
itogatica. ne veliko mesto, od Sarajeva 16 ur proti jugovzhodu oddaljeno; razteza se po ravni rodovitni in travnati dolini, ki jo reže Rakitnica (potok) med Lunjem, Plešivico, Tmorom in Semeč - planino. Prava paša je ta rajska dolina očem onega potnika, kateri pripotuje od Glasinca po pustih, kamenitih kotlinah. To radost mu pa kvarijo zagrizeni muhamedanci, mogočni begi, se svojo odljudnostjo; vsaj nekdaj se je godilo tako. „Čaršija“ šteje kakih 60 prodajalnic. Nahaja sc po mestu tudi več rimskih napisov,
— ali največ po nepristopnih ženskih (haremskih) vrtih. — V vsem tem okraju ni katoličanov; Srbi žive brez milega po vasčh, a poturčenjaki največ vRogatici; vendar tudi v dveh vaseh po imenu Vlagolovič in Brankoviči. Pravijo, da živi v tej vasi zloglasnega Vuka Brankoviča zarod. Lani jo dr. Zdenko Škraup iz Beča zasledil v gorski vasi blizu Rogatice (,,u brdu“ uro hoda) tako imenovano „staro srbsko groblje1' ali „mramorje“ in 16 velikih in srednjih nagrobnikov (brez malih) s cirilskimi napisi. Na veliki
plošči je napisano: AXr> CE MM IlOEBOjJA MHcoTOIU . . - (A hi, »e leži vojovoda Miotoš) . . . . , tedaj ne „vladika Miloš“. Razen
drugih starinskih stvari našli so v grobu tudi tri novce, iz kotlovino kovane; pa se še no ve, katere dobe. ') —
Kladanj, mesto pod planino „Stoborje.“ Skoraj vsi prebivalci tega mesta so vozači, ki vozijo živež iz Zvornika itd. v Sarajevo. — V vasi ,,Olovo“ kopali so nekdaj svinec („olovo,“) zdaj je ta rudnik zapuščen. Spomina vredna je katol. vas Jelaške zato, ker se je v njej rodil sloveči pisatelj M. Divkovič (f 1631).
Višegmd, mesto ob Drini, v rajski dolini. Imenuje se tako po nekdanjem, zdaj podrtem gradu „ Višegradu,“ blizu katerega vodi prek Drine veli K in lep zidan most, najlepši v vsi Bosni.
Vendar ni, (kakor mislijo nekateri) i/, rimske dobe, nego iz tursko. Zidati gaje dal Mehined-paša Sokolov ič 1. 1577. Zdaj veže Višegrad se Sarajevom nova državna cesta, 102 km. dolga.
raj niča, čaju;če ali Čajnic, jako živahno, redno in iz nekdanjega nesnažnega zdaj čisto mestice v lepi kotlini, 115 km. od Sarajeva ob novi državni cesti. V Čajnici imajo muhamedanci prestaro džamijo, a pravoslavni samostan in novo cerkev, kamor romajo Srbi vsako leto iz bližnjih in dalnjih krajev. Avgusta meseca t. 1. napravili so pri Čajnici nov most.
Goražda, mestice poleg iste državne ceste med Sarajevom in Čajnico, od tč samo ;3 ure daleč. Če sc mesticu bližaš z levega kraja reke Drine, zdi so ti podobno Brodu (tursk.), gledanemu s te strani Save. Nekdaj jo bil v Goraždi pravoslavni samostan s tiskarnico za cerkvene knjigo.
O Samoboru, stari trdnjavi kraj Drine, pripovedujejo, da je ondi Štepana Kosače najmlajša hči vsa prekrasno napravljena kakor za svatbo nalašč skočila z visoke pečine ter so ubila, samo da je niso krvoločni Turki dobili žive v roke, uplenivši to trdnjavo.
Visoko (Visoka) mesto na rodovitni ravnini, z lesenim mostom prek Bosne ondi, kjer so steka ž njo Lepenica. Med meščani jo dosta kožarjev, ki stroje kožo za prodaj v tuje kraje, in gunjarjev, ki delajo gunje ali koce („čebeta,“) pa tudi preproge („sagove.“) Na visokem bregu pri sedanjem mestu leže še razvaline nekdanjega kraljevskega ,,dvora" (grada) in samostana frančiškanskega. V okolici je obilo železno rude, žita in sadja.
Tri ure od Visokega mestice „Sutiska“ (Soteska), imenitno zato, ker so živeli v njem kralji bosanski, pa tudi zato, ker je imela poprej samostana frančiškanskega cerkev jedina v vsi Bosni posebno pravico s cerkvenimi zvonovi zvoniti. — Vredno je znati i za tursko vasico Bobov a c, nekdanjo , stolico4, kraljem bosanskim, dve uri od , Sutiske.“
')	,,Obz.‘- bi-.	234 in 250 t. 1. Namesto ,,Axfi ce“ piše	se po navadi	..A	Ce“ (cec«,	liic. Danic. III. 9t! in 210). — Pia.
'‘)	l’o Vuku	Gorazde (n.); ondaj (1852) še v Hercegovini. Čita
se	tudi	Gornsdje,	Goraždje in Goradja; ali v novi knjigi	izpodriva
^Goratfda" vse druge oblike. — Pi»,
Vareš, mesto z mnogimi železnimi rudniki in kovačnicami. Prebivalci tržijo si* železjem, železno posodo in železnim orodjem. Okolica Vareška obiluje tudi se zlatom, srebrom itd. Tako čitam v nekaterih knjigah, ali po novega potnika besedah ') vsaj srebrne in svinčene žile niso tako obilne, da bi se izplačevalo kopati srebro iu svinec po Vareških gorah. Zlata ne jemlje mož v misel. Treba počakati, kaj poreko strokovnjaki.
4.	pismo.
V okrožju Travničkem, sredi Bosne pod visokim Vlašičem oh reki Lašvi v tesni ali krasni dolini, nekoliko pa tudi na strmini stoji slovečo mesto in trdnjava Travnik, do 1. 1850 sčdež deželnim poglavarjem, vezirjem turskim in najmočnejšim begom bosanskim. Preložil je ta sedež tčm upornim mogočnikom za kazen v Sarajevo poturčenec O m e r - paša (Latas), ukrotivši jih z redno tursko vojsko. — Brez upora udalo se je to, nekdaj promogočno mesto naši vojski 10. avg. 1878.
Če gledaš Travnik z daljine, misliš res, da imaš kos raja pred očmi, a jako mine lepota i njega, kedar ga obiščeš, ter vidiš njegove tesne, vijugaste ulice iu toliko lesenih hiš. Med 17 džamijami šteješ samo 7 zidanih. Prestara, pa še dosta čvrsta trdnjava izhaja iz znamenitne dobe kraljev bosanskih. (V trdnjavi vidiš še podzemne temnice, v katerih so strastni poglavarji turski često ječili nesrečne kristjane). Najlepše je dvoje poslopje na Bunarbaši: „novi dvor,“ v katerem je stanoval nekdaj bosanski poglavar, in velika vojašnica. Zidati je dal oboje bivši vezir Tahir-paša. Prebivalcev je v Travniku vseh skupaj (po starem računu) kakih 12.000, največ muhamedancev in katoličanov; za temi se po številu vrste pravoslavni, cigani in Židi (judi).
Travničavni so sploh delavni, dobri trgovci in se radi lepo nosijo. Siromak raje strada, samo da ima lepo opravo. Mukame-danci imajo 1 včliko in 8 malih šol; pravoslavni malo šolo in novo cčrkev; katoličani 2 mali šoli (za dečke in dekliče), veliko cerkev, ubožnico za deco in hišo za milosrčno sestre in nov „župski dvor.“
Dodelan je bil letos baš o ,,telovem,“ koje so praznovali tudi v Travniku po 415 letih zopet prvič, potem ko je nehal zapovedovati križu polumesec. Privrela je neprešteta množica kristjanov, samo da so slišali cerkvenih zvonov mili glas, ki ga niso čuli še nikdar poprej.
Ne dvojim, davse lepša Travnik dan za dnevom z novim lepšim poslopjem. So nekaj: Mladi Travničaui nosijo od zname-nitnega leta 1878 „črnogorske kape,“ ki so pa nekaterim ljudem . . . trn v peti.
Od Travnika — na Vitez do Sarajeva hodijo po stari cesti 16 ur; — poštna cesta od Travnika do „Livna“ meri 115 km. — od Travnika do Sinja (Sign v Dalmaciji) 116 km.
’) V „Javorju“ t. 1. na str. 1043. — Pis.
Vitez, mestice v prijetnem in rodovitnem kraju 2 uri od Travnika oddaljeno, kjer se srečuje stara Travnička. cesta »6 staro poštno Sarajevsko - Brodsko cesto.
Gučjagora, poldrugo uro od Travnika, katoi. vas, kjer so sezidali v novejši dobi frančiškanski samostan i veliko slovečo cčrkev. — V okolici nahajajo mnogo starinskega grobja in drugih starinskih stvari. Gučane dražijo se šaljivo pesmico.:
„Uučja goro! selo ni varoiu (ni vas ni uiesto),
IJ teb’ nema konja ni junaka,
Nego neSto .... žutih djevojaka!“
Zenica, mesto na lepi ravnini kraj reko Bosne, z lesenim mostom in postaja novi železnici, ki vodi od Broda proti Sarajevu, a ne še do tega mesta, nego za letos samo do Zenice. Med vso troje vere prebivalci je več kožarjev, preprogarjev in gunjarjev. Pred 36 leti naselilo se je na lepem polju Zeničkem (ki ga z Bosno vred napaja še več manjih vodic) obilo Hrvatov iz Dalmacije; zato pravijo nekateri temu kraju šaljivo „mala Dalmacija11. — V Osječe-niku, soteski pod istega imena planino, potolkel je Evgen Savojski Turke 1. 1697. Tako vel<5 temu kraju od onega časa, ker je bilo ondi premnogo turskih glav odsekanih („osječenih.“) — Tako je bil našeškal Turke isti vojvoda poprej pri Vran d uku, sotčski se staro trdnjavo na visoki	pečini	(med	Žepčem pa med
Zenico), kjer so mu hoteli zastaviti	pot v	to	sotesko iz Posavine
v notranjo Bosno, — rekel bi — vrata,	ki	jih	čuva od nekdaj
strma pečina — stari „Vratnik. ‘)
V starjih pismih („poveljah“) čitaš namreč domače ime „Vrat-nik,“ 2) ki so ga potujčili pozneje v „Vranduk“ in „Branduk,“ a zato izvajajo nekateri po krivem iz „braniti“(!)
„Kakanj“ (po narodni govorici „Kukanj“ ali „Kokanj“) nekdaj mesto, sedaj uboga turska vas ob Bosni in Ribnici blizu Vranduka med Zenico in Visokim. Tudi v Sandaljevem pismu 1. 1423 zove se ta kraj Kukanj. — Na Kukanjskem pokopališči počiva pod gomilo kamenja oni mož, ki jo začel prvi v Bosni od posojenih novcev jemati obresti. Zato mu vrže vsak, kdor gre mimo, za spomin . . . kamen na grob. — Živo so našeškali ondi 15. avg. 1878 naši turske upornike ter si odprli tako pot v široko dolino proti Sarajevu.
Jajce, slikovito mesto, opasano z Vrbasom in Plivo, razprostira se po visokem bregu z jajčastim vrhuncem, ki je dal menda mestu ime.
Tik mestnega obzidja pada z visočine razposajena Pliva 90 stopinj globoko v reko Vrbas in dela padaje od skale do skale
') „Vrat»ik“ je = „dovratnik (podboj) od kamena,"po Boani pa tudi ~ „vratar<- (PfSrtner) — Pis.
a) V. Klaic 1878; 162. — Pi«.
sedem šumečih slapov, ki jih narod zove „buk,“ ') a na sredini obzidanega mesta povišuje se sloveča trdnjava ponosno nad njim, preroda ni več tako trdna kakor je bila „njega dni.“ — Če pa ugledaš visokega mesta presenetljivo lego z bližnjega brega na zapadli in vidiš, kako čudno se jo izvalilo to velikansko ,,jajco“ se svojo in okolice svoje prirodno lepoto v rajski dolini, nasajeni z različnimi griči in vasmi, — če gledaš vse to, oziraje se na prekrasni „buk,“ tor vidiš, kako se mu izpreminja modro-zelena, izmed skale, deroča voda v ,,belo mleko11 — sapa pa vedno raznaša daleč okrog, celo p rok Vrbasa in predmestne zelene vrte drobnih kapljic silni roj; — ne moreš nagledati se tolike krasote, in kar strmiš. —
Res lepšega kraja ne najdeš v vsi Bosni, —- ne najdeš tako lahko na svetu.
Jako lep pogled je tudi na vse mesto in prekrasno njegovo okolico z omenjenega jajčastega vrhunca, na kojem strči zdaj 4-voglata trdnjava z na pol porušenimi ali pa razpokanimi stolpi („kulami“) in s „puškaričnem“ ®) zidovjem. — Nekdaj je liil na tem mestu bosanskih kraljev „grad.“
Za kralja bosanskega Stepana Os to j e postalo jo Jajce glavno mesto vsemu bosanskemu kraljevstvu. Naša vojska otela je Jajce turskim upornikom 7. avg. 1878 po dolgem strašnem boju in slavni zmagi. Pomogli so jo pa priboriti po lastnih besedah voj-vodovih najbolj junaški Slovenci t. j. naš kranjski peš-polic (Kuhnov št. 17). Pred zasedbo nahajalo se je v trdnjavi 8 starih topov — med njimi 6 iz avstr.-ogerskih vojsk; zdaj sta v njej samo dva „turska“ topa, ki pokata na čast svetkom turskim in krščanskim.
Znamenitne so v mestu tako imenovane ,,katakombe” t. j. podzemna raka nekdanjih kraljev bosanskih s kapelico v skalo vsekano iu z drugimi prazninami ali votlinami, v kojo so zaperali pozneje Turki žive ljudi . . . na vse žive dni. — Nekdanji v tursko džamijo predelani cerkvi sv. Lukeža .... ali nemara Marije device •’) ostal je mimo nekoliko cerkvenega zida samo stari zvonik, a prenarejeu v tursko „munaro“ (Minaret). — Tudi s tega zvonika lahko vidiš prelepo mestno okolico.
V zadnji dobi — še za turskega gospodstva — sezidali so si katoličani na levem kraju Vrbasa jako lepo novo cerkev; stara župska cerkev se župskim dvorom in novo šolo je v predmestju na desni strani omenjene reke. Turki imajo šest džamij (s prena-rejeno vrod).
') Gl. ,,put po Bosni1* v „0620111*' br. 165 (1879). Iz korena „buk“ imamo So besedo »bučati/* srbohrv. „bukati“ (brullen, mugio). — Pis.
-) KrcDolirt (mit Schiesscharten „puškarico“ versehon), — Pis.
;l) Po pismu papeža Pija II. 1. 14fil. —Pis.
Kakor so bile doslej po Bosni brez malega liiše vso lesene, tako razen trdnjave tudi v Jajcu, ki se doli na gornje in dolnje mesto (s predmestjem). Lesena sta tudi oba mosta.
Jajce je v zgodovini bosanski jako imenitno mesto; ali prostor mi ne dopušča o tem dalje govoriti. Naj spomnim samo še to, da kažejo v mestni okolici na Humu „kraljev grob“ ter pravijo, da je ondi zakopan zadnji kralj bosanski Ste pan Tomaševič, zato ker ni hotel Muhamed ali Mehmed II. dovoliti nikakor, da bi bil položen v staro kraljevsko rako sredi mesta. (Vjet pa je bil ta nesrečni kralj po izdaji v Ključu, pobegnivši v tega mesta trdnjavo iz Jajca 1. 14(33). — Od Jajca do Travnika računajo 9, do Banjeluke pa 14 ur na konju.
Dobr.etiči, vas, ki šteje 1G32 katol. duš. Tako pravijo tudi prostrani okolici. — Pripadala je nekdaj bosanskim plemenitašem Dobretičem, ki so podarili s pismeno „trdnjavo“ ves svoj svet podložnikom svojim. 1; Zato je vredno vedeti, da so bili ti ljudje do sedaj jedini „slobodnjaki“ (Freisassen) v vsi Bosni.
Dve uri od Jajca, na zahodno stran ondi, kjer se izliva potok Jošava ali Jošavka v reko Plivo, leži Jezero, mestice vasi podobno. ,J) — Dalje proti jutru napolnjuje ta „združena“ čista in mrzla voda vso dolino ter dela na ta način jezero, ki je bilo pa nekdaj mnogo veče.
Po njem se imenuje tako tudi ta kraj.
V Jezeru imajo muhamedanci nad 80 hiš, pravoslavni samo dve. Spomina vredni so s pravimi postrvami vred tudi veliki in dobri raki, ki se jih nahaja obilo v Jošavi in v Plivi, ter bi jih bilo vredno naloviti in meriti . . . s Krškimi. Komur se pa neče rakov lovit, naj gre na „breg“ Vagan gledat starega grada razvalin.
Varcar ■ vakvf (Varcarevo), mesto na črni reki, 4 ure od Jajca. Meščani kupčujejo obilo, soseb se žitom; hiše so razsejane po dolgi dolini kraj reke. Muhamedanci imajo 4 džamije, katoličani župsko cerkev in ljudsko šolo; tako tudi pravoslavni. Po krvavem boju posedli so Avstrijanci, med katerimi je bil tudi hrabri kranjski polk, to mestice 5. avg. 1878.
Bočac, imenitna trdnjava nad Vrbasom (3 ure od Varcar-vakufa).
Skender ■ vakvf (Skeuderevo), mestice pri planini „Ugra“ šteje 25 hiš (begovskih in ciganskih).
„Skoplje“ (dolnje in gornje) zove narod prav za prav visoko in sila rodovitno ravnico (6 ur dolgo, a več od ure široko), po novem „Skopaljsko polje11 imenovano, (kjer se prebivalci pečajo z ratarstvom, živinorejo in lončarstvom). — Glavnemu mestu „dolnjega
'J Iz te d o b r e rodbine izhajajo rodoljubni hrvatski plemenitaši Vra-njicani. Klaic ,,Bosna“ str. 167).
a) Zato, ker ga dr. Pilar imentije „seIo.“ (,(Obz.“ br. 164. t. 1.)
Skoplja1' pravijo „dolnji Vakuf,“ glavnemu kraju gornjega Skoplja pa „gornji Vakuf11; ') prvi jo zdaj sedež „okrajui oblasti", drugi pa tej „pridružnica.“
Dolnji Vakuf (po knjigah tudi [dolnje] Skoplje), je mesto pri Vrbasu, ondi, kjer se izliva vanj Semnišnica. Med prebivalci njegovimi troje vere največ je muhamedancev; drugi šobili do zdaj pravoslavni in katoličani.
Tri tem mestu drži star zidan most prek Vrbasa. •
Bugojno, mestice na lepi ravnini, znano po žitni trgovini. — Čipulič, pravoslavna vas in cincarsko solišče; ali malokdo zna še cincarski. Cincarji pohišujejo (hausiren) po vsi Bosni.
Gornji Vakuf, (po knjigah i gornje Skoplje,), mestice , tudi pri Vrbasu. Prebivajo v njem muhamedanci in katoličani. — Kristjani so doslej največ kmetovali premnogim begom, ali pa tkali platno in druge stvari iz žimo. — Na zvoniku imajo zdaj dobro uro in lepoglasen zvon.
Od Skoplja (polja) na zahodno stran leži sloveče „polje“ Kup res (Kuprez) ali „Kupresko polje11 imenovano, 10 ur dolgo a 1-4 ure široko, ovito z velikim vencem spletenim iz „planiu": Stožer, Raduša, Malovan, Vitoroga i. dr. . . . Obilo se prideluje po tem prostranem polju žita, še več pa sena. Zato je jako pripravno za živinorejo. Troje so mu vero prebivalci; največ je pravoslavnih pa katoličanov, med muhamedanci obilo begov.
Kupres (Kuprez) pravijo tudi trdnjavi in glavnemu mestu tega „polja,“po katerom stoji razsejauih še 21 vasi. Med zanimljiviinj podrtinami starih gradov te okolice je tudi Pogan a c, (imenjak lepemu gradu „Pogancu“ blizu Novega mesta; tudi „Poganceu mu pravijo). — V Kuprezu živi po staro - službenem številu 5200 (sic) prebivalcev (dvakrat več muhamedancev nego katoličanov).
Prozor, mestice v skalnatem kraju med Dušnico in Ramo, ki je 2 uri daleč. Večina prebivalcev (kmetovalcev in preprogarjev), ki izgovarjajo namesto k od kraja besed h, namesto t pa po gostom tj, — pripada muhamedancem.
„Livno,“ nekdaj ,,lIlevno,“ a) zdaj „Lievno“ (Lijevno) ali pa „Livno.“ Najnavadnejša je zadnja („ikavska“) oblika, ne samo med narodom, nego tudi v knjigi — tuji in domači, celo v „je-kav8ki.“ To znamenitno mesto stoji na 12 ur dolgem, 2-4 ure širokem „polju,“ ki so ga krstili po mestnem imenu „Livanjsko polje,“ ter se razprostira med planinami po imenu Prolog, Golija,
') ,,Vnkupu izgovarja prav za prav preprosti narod; piše se po navadi Vakuf. Gl. Jak. Kov. str. 32. in 33. — Pis.
®) Cirilski X.riiBI>HO, Šaf. piše „Chljevno,“ (po Konst. ees. in	Chlebena, Chlevenn), 1. 1400 že XJIIIHH0 (Hlivno) gl. Mikloš.
„Monum. srb.“ atr. 248 in 249 ; s časom „Livno“ brez prvomestnika „11,“ ki ga Hrvatje in Srbi jako radi izpuščajo v takih primerih: ,,lade-tina;<( gladiti,w ,,leb<( . . . nm: hladetina (Sulze), hladiti, hleb itd. — Pia.
Krug, Borova glava itd., mesto pa po kamenitem bregu (griču) „Ciljenice“ pri poničnice Bistrice izvirku „Dumanu.“ Znotranje mesto je obzidano iu utrjeuo, tedaj trdnjava, ki je bila poprej prebivališče samim muhamedancem. Po predmestjih žive muhamedanci in kristjani; i.katol. hiš je skoraj na pol več od pravoslavnih).
Neizrečeno hude upornike turske vgnala je naša hrabra vojska po začetem „obkoljevanju“ (obstopanju) tega utrjenega mesta že tretji dan (28. septembra '1878) v kozji rog tako slavno, da so se morali podati na milost in nemilost. — Tudi naši vrli rojaki, 17. polka slovenski junaki, borili so se, kakor že poprej drugod, pri Livnu zopet z navadno hrabrostjo ter jim pripada zato slavne zmage obilen delež. —
To jim pa ni jedina zasluga.
Ni ostal pri bosanskih prebivalcih brez dobrih nasledkov posnemanja vredni vzgled, ki so jim ga dajali nato za mirne dobe junaški Slovenci s posebno priljudnostjo, snažnostjo, rednostjo, delavnostjo in bratovsko ljubeznijo do njih. ‘) — Slava takim zmagovalcem !
Po slovenskih in hrvatskih častnikov trudu dobilo je Livno že teden dni po zasedbi „narodno kavano“ in „naroduo gostilnico.1* Sosebno slovenskim vojakom in njihovim vrlim častnikom gre pa hvala, da se je polepšalo Livno po zasedbi z mnogimi popravljenimi hišami in z lepimi novimi vrti. — V Livnu in okolo njega nahajajo mnogo starinskih grobov, novcev iu rimskih napisov.
Prebivalci kupčujejo obilno z Dalmacijo, Trstom in talijanskimi mesti. Na Livno pošiljali so poprej, dokler ni bilo še ceste v Dalmacijo, skoro vse blago (robo) iz Bosne v Dalmacijo iu nazaj. Zato so tudi še po zasedbi cele „karavane“ (družbe tovornikov) tovorile blago iz Livna do Spijeta (Spalato), nazaj pa jemalo blago, Bosni namenjeno.
Zdaj veže Livno s Travnikom in z Dalmacijo nova (državna) cesta, ki meri do Travnika 115 lem., do Sinja pa 46 km. “)— Deželna cesta vodi v Glamoč (30 kmj. in v Županjac ^26 km).
Tik Livna „na Gorici“ stoji samostaii in župska cerkev vrlih oo. franjevcev (frančiškanov), ki so skrbeli za to, da se jo telovo letos s pomočjo slovenske posadke in njenih častnikov tudi v Livnu praznovalo se slovesnim obhodom, prvem pri tej cerkvi, zidanil. 1833. — V Livnu živi vsega vkup kakih 6000 duš. Katoličani (1510 duš) imajo dve šoli, možko in žensko; tudi pravoslavni imajo narodno šolo.
»Triglava11 (gora ali planina), sestra našemu Triglavu, posodila je svoje ime tudi vasi, ki se zove Triglava in stoji na njenem podnožju, ter ni brez rude.
’) Gl. dopis iz Livna na str. 1GG letošnjih ,,Novic.14 “) Od Sinja sira do Spijeta drži poštna cesta, od Spijeta do ,,Sive’ riea‘f (SiSveriča) pa železnica dalmatinska. — Pi*.
Blizu Lipc. katol. vasi, vidiš ostanke starega grada in samostana. Na pokopališču Lipskem kažejo velik nagrobnik z napisom bosansko - cirilskim: „A sc leži Kovačpoljanin iz Kovčič-polja.“
Kraj dalmatinske meje razteza sc rodovitno „Grahovo polje," 4 ure dolgo, uro pa široko (tudi „Grahovo“ mu pravijo). — Grahovo je pa tudi ime novemu pod-okraju ali novi „podružnici“ na ome-njenem „polju“, selišču samih kristjanov, soseb pravoslavnih.
Med Grahovim in „Livanjskim poljem,“ pa dalje od dalm. meje onkraj gore Staretine leži jako visoko „Glamočl<o polje,“ 6 (po nekaterih celo 7 do 8 in 10) ur dolgo, 1 '/^ do 2 uri široko, dalet znano zarad dobrih konj in nekdaj zarad zagrizenih muhamedancev. Na Glamočkem polju so vse vode „poničnice,“ t. j. gube se pod zemljo.
Glavni kraj temu polju je Glamof*, (nekdaj: Dlamočt, mestice se starim gradom; med prebivalci je* največ muhamedancev. Zanimivo pripovedko pravijo o tein, kako so se Turki polastili nekdaj Glamoča po ženskem izdajstvu. Izdajalki postavljen je bil po smrti spomenik, k kateremu so muhamedovci do zadnjega časa hodili svojega „Alaha“ častit. — Po okolici je več znamenitnih podrtin. V vasi „Glavicc“ našli so kamen z rimskim napisom: J. O. M. AEL. TITUS EX PROTECTORE. V. L. S.
Županjac (Dnvno), Kupreskemu polju na jugu razprostira se tega polja podaljšek po imenu „Duvanjsko polje11 (4 ure dolgo, 2 uri široko); s prebivalci vse troje vere, ki žive v kakih 20 krajih. Največi med njimi je Županja«, mesto pol ure dolgo, v kojem se nahaja poleg omenjenih „prebivalcev“ tudi 12 ciganskih hiš. Pravoslavni imajo ondi cerkev in šolo, katoličani ljudsko šolo.
5.	pismo.
V okrožju llanjeluckcm:
Na lepem rodovitnem in travnatem „Banjelučkcm polju,“ po katerem se vije reka Vrbas, več potokov in železnica, leži ‘) tega okrožja glavno mesto Banjaluka, po Vuku tudi„Banja luka“(16ka), ki so vleče se svojimi jednoličnimi hišami, z mnogimi visokimi „mu-narami“ in zelenim drevjem pod lepo Osinačo ali O srnino-planin o, Vrbasu ob levem in desnem robu -- skoraj uro na dolgo.
Kako krasna je ta lega, kako prijetna paša očem! Pa tudi o tem bosansko-turskem mestu veljajo zdaj še besede, da mu je lega mnogo lepša, nego je mesto samo na sebi, ki zaostaja po lepoti in ugodnosti za Travnikom.
') Trdi Slovenci pravijo po navadi: „mesto stoji“ (die Stadt liogt . . vendar sem slišal že na svoja ušesa trdega Slovenca, ki je rekel:
„Ljubljana leži tam." — Pis.
Deli se Banjaluka na tri dele, in to: na dolenje mesto, trdnjavo in gorenje mesto. V dolenjem mestu žive kristjani, tudi nekoliko ciganskega plemena, še več pa judovskega, ki zahaja v Bosno za nove vlade tako obilno, kakor da je Bosna . . . obljubljena dežela.“ Muhamedand žive v gorenjem (turskem) mestu.
,.Caršija“ ni poprejšnji Sarajevski senca; vendar ima v sebi kakih 500 tesnih kolib, podobnih nekoliko našim sejmarskim koh bain iz desak zbitim.
Vendar je Banjaluka znamenitno trgovsko mesto, ki ga veže železnica z Dobrlinom, 1 > a nova cesta z Gradiško bos. ali tursko (58 km.) in s Travnikom (14!) km.1.—Naj ti povem gredoč, da vodi ta cesta od Banjeluke mimo Jajca 109 km.’', da prideš tedaj od Jajca za dve uri lahko do Jezerskih velikih rakov, ako bi jih hotel iti morda sam lovit. .—
Banjelučke sejme pohaja mnogo sveta. Soseb ondaj uveriš se lahko, da stoji to mesto res na hrvatskih tleh, vendar ne v tako imenovani ,.turski Hrvatski“ (Krajini bosanski). Še dan deuea nosijo ondod možki r<leče, dolge „hrvatske kape“ (podobne poprejšnjim serežanskim) iz tankega sukna. Sploh ti se razlikuje narodna noša v tej krajini od vse druge nošnje bosanske, pa i med sabo.
Med poprejšnjimi 45 džamijami (zdaj jih je samo 33) bila je naj veča in najlepša v vsi Bosni tako imenovana „Feradija.“ Da ni izgorela o zadnjih bojih, zuamenitna bi zdaj bila sosebno nam Kranjcem zato, ker so jo zidali s kranjskimi novci, z mastno odkupnino, katero je bil Kerhad- ali Ferad-paše dobil za mladega Engelberta Turjaškega (Auersperga), vjetega 1. 1576 pri Radonji na Hrvatskem v nesrečni bitki, v koji mu je bil oča E b er ha d ubit.
Spomina vredno je tudi to, da so v „turske’.n“ (gorenjem) mestu tudi stare rimljanske toplice, in da se je rodil u Banjiluki sloveči pisatelj in rodoljub o. iv. Fr. Jukič 1. 1818 (umrl 1. 1857 v Beču). —
Kakih 15000 stanovalcev živi v Banjiluki, največ muhame-dancev, 2500 pravoslavnih in 1200 katoličanov; koliko judov, to se še ne ve. —
Muhamedanci imajo več malih šol in dve veliki, pravoslavni že zdavna župsko cerkev in šolo, katoličani od 1. 1860 župsko cerkev, zadnja leta tudi šolo, v kateri so milosrčne sestre zadnji čas učile mladino obojega spola, in to v svojem samostanu. Vendar o odo imeli skoro dečki posebno šolo, in jo morebiti zdaj že imajo V zadnji dobi naselili so se v Banjiluki tudi Trapisti, ki imajo ondi svoj samostan in brod (prevoz) prek Vrbasa, blizu mesta pa svoje vinograde.
L. 1878 udal.i se je Banjaluka našim brez upora (31. julija): 14. avg. pridere pa izneimli kakih 300 srditih Turkov nad našo ondi puščeno posadko, (med katero je bil tudi neki vrli Slovenec,
’) S Kostajnico pa šo ne. — Pia.
viži topničar, s katerim som govoril pozneje v Beču, dokler je ležal tu lahko ranjen; vsi drugi bili so sami Hrvatje z onimi iz Dalmacije vred). Ze je bil razkačen sovražnik to peščico, premda se je branila neizrečno junaški, zajel od vseh strani, — kar jej prihiti v tej hudi stiski na pomoč posadke Gradiške poveljnik Samec se štirimi grmečimi topi. — Prestrašeni Turki na posled se zobmi škripaje in strašno preklinjaje ... v beg; — rešeni so naši gotove smrti. Samo misliti, — popisati se ne da rešenih junakov veselje. —
Iz maščevanja zažgali so razkačeni Turki nato (16. avg. po noči) mesto na več krajih, da ga je zgorela skoraj polovica. Ondaj je izgorela tudi omenjena najlepša džamija „Feradija.“
V Petriševcu, vasici samo pol ure od Banjeluke, imajo oo. Frančiškani župsko cerkev in nov samostan. 3 ure od Banjeluke so sloveče toplice Slatina; ondi izvira tudi kisela voda. — Ivanjska, 200 hiš s krščanskimi prebivalci, med katerimi je največ katoličanov. V tem lepem kraju raste poleg sadja tudi dobro vino, dalmatinskemu podobno.
Prnjavor, mestice, ki ima 100 muhamedanskih in 20 pravoslavnih hiš, 1 džamijo in pravoslavno cerkev.
Gradiška bosanska ali po starem,,turska11 ') (tur. Berbirt, onkraj Save, stari Gradiški nasproti, na lepi ravnici, ali siro-maško mesto se staro trdnjavo in lesenimi hišami, na kolih stoječimi, zato da jih ne preplavi tako lahko neposajena Sava, id jej pritaka ondi Vrbaska (ne Vrbas). Namesto mosta, ki ga ni tu prek Save, rabi do zdaj zmerom še „skela“ (tuja beseda za domačo „prevoz“ ali po naše „brod,“) dasi jo vzajemna trgovina z Avstrijo dosti obilna. Do Banjeluke drži pa iz turske dobe najlepša (zidana) cesta.
Med kakimi 2000 stanovalci živi 1200 muhamedancev, 800 pa katoličanov in pravoslavnih.
Po 20dnovnem obleganju bil jo to trdnjavo 1. 1789 vzel slavni Lavdon; — brez upora posedel je pod poveljstvom vojvode Wurtemberga. sedanjega poglavarja bosanskega, 29. julija 1878 mesto in trdnjavo naš nadvojvoda Ivan Salvator, prekoračivši Savo malo poprej z „drugim“ vojaškim oddelkom pri stari Gradiški.
Potolaži si vendar jezo, če prideš skoro v „tursko Gradiško,“ pa najdeš ondi še kakor nekdaj toliko kopico „ničijih, mršavih in gladnih psov.“ Pasje zadeve v ,,novi Avstriji11 menila niso zaspale, nego odložile se samo za zdaj t. j. samo še dotlej, ,,dokler se ne premene v njej razmere," kakor je rekel neki strokovnjak v Banjiluki lotos (po lotu) potujočemu gospodu dr. Pilarju iz Zagreba. a)
*) Po domači govorici v tem mestu tudi Gradiško, (-oga). ,,Obi.“ br. 159. — 1879 (v listku). — Pis.
*) „0b*.“ br. 159. t. 1. — Pi«.
S temi besedami hotel je menda mož reči: „Ker v novi Av-striji** sedaj vse na novo in na tanko popisujejo in merijo, zato treba pasje /adeve ali „pasje vprašanje1* pustiti na cedilu dotlej, dokler vsega „novo-avstrijskega“ sveta natanko ne izmerijo in razmerij o.
To, oj prijatelj, i moni modro se zdi,
Pasja zalega naj so na veke množi;
Kdo bi pa glodal tam . . . . oglodane kosti?!
Na hvalo tem uljudnim in požrešnim lajavcem moram vendar povedati, da no merijo hlač ni tujcu, ako jih ne draži.
Orahovo je „okrajni oblasti** Gradiške bosansko nova podružnica.
Tešanj, mesto pri izvirku Tešanjske reke, (ki »e izliva v Usoro), imenitno za žitno trgovino v Posavini. Na tega mesta „stari grad,“ stoječ na strmem bregu, streljal je Evgen Savojski 1. 1697 s treh gričev ter ga naposled upepelil.
Mestu na jugu spomina je vredna vas Komu ši n a v novi dobi soseb zato, ker so v njej letos katoličani, pravoslavni in mu-hamedanci skupaj se zjedinjeno močjo počeli zidati jako krasno šolo. ‘) Vendar živi v Komušini in okolo nje največ katoličanov.
Doboj, mestice z novim mostom prek Bosne, (v kojo se iztaka ondi Spreča in Usora). — Tudi nova Brodsko-Sarajevska cesta in železnica vodi mimo Dobojn, kjer je taboril 1. 1697 EvgenSavojski. — Spominja me pa ime Doboj strašno hudih bojev, v katerih so se 1. 1878 bili naši ogrski polki pod Szaparyjem s turskimi uporniki, in to od kraja (soseb 15. in 16. avg.) nesrečno; po mnogih drugih krvavih praskah in velikih zgubah ukrotil je pa Szap&rv z dobljeno obilno pomočjo naposled (23. sept. ' trdovratne upornike vendar do dobrega, ter ,.dobojeval“ po tem takem srečno.
Derveuta *) se staro podrto trdnjavo, mesto poleg Ukrine in četrta postaja novi železnici, — po tej od Broda (slavon.) 26 km., po ..novi cesti** pa 2!> km. oddaljeno. Katoličani imajo v Derventi dekliško šolo, zdaj menda tudi že šolo za dečke, pravoslavni novo žtipsko cerkev, muhamedanci 3 džamije. — Kotorsko jo tursko mestice kraj Bosne.
Brod bosanski ali po starem „t,urski,“ mestice onkraj Save, Brodu	„ua Savi" ali slavonskemu nasproti. — Pri tem	vodi
zdaj	s	te strani prek Save v Bosno že	novi železni most,	prvi
Savski most, koji veže Hrvatsko - Slavonsko s posestrimo Bosno, a skoro bode gotova tudi železna vez od tega mosta dalje (na Zenico) do glavnega mesta bosanskega.
i
')	, Bo sansko - liereeg. novine** br. 105.	1. 1879. — Pis.
‘-1)	Nekateri pišejo po novem ,,Urventa“	(menda misleč na „drva‘');
ali narod izgovarja po Vukovi svedoČbi „Derventa“ (tur. Derbend, nero. Derveut). — Pis.
Mecl muhamedanci, katerih je v „turskein Brodu največ, živi tudi mnogo krščanskih naseljencev: trgovcev, rokodelcev.
Turski Brod je znameniten zato, ker je stopila ondi 29. julija 1878 naša glavna vojska (prekoračivši Savo pri Brodu slavonskem) pod glavnim poveljnikom slavnim Josipom Filipovičem na tursko zemljo, ter posedla to mesto brez prelivanja drage krvi.
Samo nekak „pismeu upor“ so zviti hlačarji ponujali Filipoviču za spomin; pa jih ni hotel izlahkotiti „turskih kljuk!“----------
„Sjekavac,“ tako po Vuku; po nekaterih „Siekavac;“ tedaj s poslovenjeno obliko Sekavcc), prva postaja novi železnici, od Broda (slavon.) brez malega 7 k in. daleč. —
V D oboru, na lovi strani Bosne vidiš še razvaline podrtega grada, imenitnega v zgodovini hrvatski in bosanski, sosebuo zato, ker je bil ondi po nesrečni vojski 1. 1408 kralj bosanski Tvrdko Tvrdkovič vjet in v Budim odveden, namesto njega pa za kralja postavljen Stepa n O stoj a.
Žepče, žalostnega spomina mesto ob levem kraju reke Bosne, stoji zdaj poleg nove ceste in pri novi železnici. Prebivalci so muhamedanci in krščanske vere ter se pečajo se živinorejo, poljedelstvom in vrtnarstvom. Od ondi plave tudi les na debelo v Slavonijo, Srbijo in Banat.
Rekel sem: ,,Žepče žalostnega spomina.11 To velja i za Maglaj. (Kratek popis tega kraja, ki spada k okrožju Zvorničkemu, pride kesneje na vrsto).
Pri Žopču in v Maglaju preliv tli so namreč „uaši“ (vendar ne Slovenci, nego Ogri) 3. avgusta 1878 prvič krv, in to po grdem izdajstvu nepoštenih Turkov, ki pa niso dolgo čakali zasluženega plačila. Strašno jih je Filipovič že četrti dan potem (7. avg.) ošeškal v krvavem boju blizu Žepča. Uplenil je bil 1. 1697 Ma-glajsko mesto in staro trdnjavo tudi Evgen Savojski.
6.	pismo.
V okrožju Bihačkem (vKrajini) zuamenitni so naslednji kraji:
Bihač (-č) ali Biščo, temu okrožju glavno mesto, ki se razteza
svojo veliko iu rodovitno ravnico ob Uui blizu hrvatske meje. Neizrečeno lepo je tega starega mesta in okolice njegove viditi z visočine pri (hrvatskem) Zavalju, drobno fpičlo) uro hoda od Bišča, ki ga veže nova cesta se Zavaljeni (;V8 km.), s Petrovcem (70 km.) Ključem 112 km. itd.
Bihač je v zgodovini hrvatski iu bosanski jako zuamenitno mesto, ki ima veliko trdnjavo z dvojtiatim pasom opasano: z debelim zidom in z vodo Uno (z vodnim jarkom vred), tako, da stoji trdnjava, vsaj na videz — na otoku. Mnogo veče je dolnje mesto od trdnjave, ki ja bila poprej jako trdna, zdaj se jej pa začenja obzidje po malem že rušiti. Staro trdnjavo, ki je stala skoraj sredi mesta, razrušil je pa Omer - paša o krajiškem vstauku. ')
J) Klaid („Bosna“) 186. — Pia.
Dobro napreduje zdaj v Bihaču obrtuost in trgovina. Muha-medancev živi pa v tem mestu med kakimi 4000 dušami še zmerom nad desetkrat več nego kristjanov (med temi kakih 200 pravoslavnih in malo nad sto katoličanov, ki so že o vezmu ali veliki-noči t. 1. dobili dva zvona, a cerkve še nimajo do zdaj).
Najbolj je Bišče zaslovelo 1. 1409, potem ko je bil Hrv oj a, vojvoda bosanski, ondi potolkel Madžarje, vjel njihovega poveljnika, ter se polastil tudi mesta.
L. 1592 prišel je Bihač Turkom v roke. Nato ga niso mogli naši Turkom nikakor preoteti do 1. 1878. (To se je posrečilo po junaških bojih 19. septembra).
Zdaj je Bihač ali Bišče ■- kakor ti je drago — zopet v naših rokah, — krščene so mu ulice se slovenskimi (hrvatskimi) napisi, ovenčano mu je debelo obzidje z velikanskimi zelenimi in pisanimi venci, da jih je milina gledati; a to niso venci nego novo zasajeni lepi vrti, koje so zasadili novi vrtnarji; a to niso vrtnarji, nego naši zmagoviti vojščaki, ki so zamenjali zdaj puško ... za lopato. ')
Izačič, trdnjavica ob hrvatski meji se samimi mohamedanskimi hišami. — Žegar, vas blizo Bišča; v njej je tudi katoličanov, ki jih pa zovejo ondod - čuj, čuj! — ,,Madžare."
Novo selo. Po tem se zove okraj Novo selski, a „uradni sedež mu je v Petrovcu. — Petrovac je mesto pri novi Bihački cesti na lepem „Petrovačkem polju," ki je znano po svojih velikih žitnih in živinskih trgih (vsak teden). — V ta okraj spadajo tudi vasi: Drvar, Lisičjak, Trubar in lepi kraj Unac s pravoslavnimi prebivalci.
Kulen - vakuf ali Kulin ■ vakuu na otoku Unskem, utrjeno mesto, znano po nesrečni bitki 1. 1737; pa po novi, deželni razdelitvi Kulen - vnknf ni več — Novo selo (kakor čitaš po starjih knjigah), nego podružnica „okrajni oblasti" Novoselski.
„Bilaj“ (Bjelaj, Belaj), mestice stoji pod Grmeč - planino, ob lepem, prostranem „Bilajskem polju," na tem „Bilajsko brdo," a temu na vrhuncu razrušeni Bilajski grad na žalosten spomin; kajti pri tem gradu končala je sinova in bratova roka . . . predzadnjega kralja bosanskega S t e p a n a T o m a ž a Ostojič a 1 1461.
Ostrožne je mesto s trdnjavo ob Lini, in glavni kraj okraju Ostrožačkemu; uradni sedež mu jo pa Oazi n (Šašin), to mesto je znano zdaj po veliki žitni trgovini in železnem rudniku.
Kostnjiiica b /sanska ali turskamesto onstran Une, Ko-stajnici (hrvatski) nasproti, tudi ondi je stopil kos naše zasedne vojske 29. jul. 1878 na turski svet ter zasedel ta kraj brez boja, dasi žive v ujem do malega sami muhamedanci.
Težko, da pojde še letos železnica od Kostajnice (bos.) do Baujeluke. Dokler se pa to ne zgodi, ostane tej progi z naše stran;
') Gtl. ,,Obz." br. ' ',7/7 9 (dopis iz Za valja). — Pi».
prva postaja še veduo D ob r lin tik Une (na vozu samo % ure od Kostajnice). — 2000 pravoslavnih hiš šteje kraj („predielje“) po imenu „Knež - polje.“
Naj vzamem tu v misel čudno navado, da pravijo muhame-danci katoličanom „Madžari“ okolo turske Kostajnice in še po nekaterih drugih krajih Krajine bosanske (kakor v Žegarju) — menda zato, ker so iste vere z Ogri, ki so prihajali nekdaj kakor vojaki v te kraje. ')
Novi (bos.), dosta lično mesto ob Uni, ondi, kjer tone va-ujo Sana), in postaja železnici od Dobrlina dalje proti Banjeluki. Jako se drži v Novem ob tržnih dnevih se žitom, živino itd. L. 1789 vzel je bil to mesto Turkom že Lav do n; I. 1878 vrnilo se nam je zopet v naročje. Od Novega drži nova cesta na Krupo do Bišča (G3 km).
Bulica, mestice ob Uni z razrušeno trdnjavo stoji Dubici hrvatski nasproti in je znamenitim zarad tega, ker so bili ondi Turki strašno potolčeni že trikrat: 1. 1483, 1513 in 1789.
Stari majdan, mestice v soteski med gorama blizu vode „Železnice.“ Majdan je „ruduik.“ Gorati okraj Staromajdanski obilujc res z rudo vsake vrste, tudi se srebrom in zlatom. Staromaj-dansko železo je najbolje in najdraže v vsi Bosni. Skozi mesto teče Stara reka, ki goni več od 60 kovačnic. — Temu okraju „uradui sedež" je v Sanskem mostu, ki ga veže nova cesta s Ključem, (tedaj — na Petrovac — tudi z Biščem in Za valjem h Pri dur (Priedor, Predor , mesto poleg Saue na lepi in rodovitni ravnini in postaja prvi železnici bosanski, to mesto, iz katerega vodi zdaj pet deželnih cest v različne kraje, živo kupčuje in izvaža v velikih kritih čolnih ali ,,ladjicah" žito in železno rudo (Staromajdansko) iz Krajine bos. po Sani in drugih vo lab do Siska in celo pod Beligrad. Vračajo se jemljo pa sabo nazaj izdelanega železa in drugega blaga.
Kozurac, mesto v prijetnem kraju 2 uri hoda v stran od železnice (od Pridora). Vežo ga pa s tem in z Banjoluko „deželna cesta1-.
Krupa, mestice šest ur od Bišča kraj Une na lepi ravnici in poleg deželne ceste, ki drži v Novi (bos.) in v Bišče; trguje obilo se žitom in živino. Vsako nedeljo je tržni dan. Po tem sodiš lahko sam, da ondi prebivajo sami ,,Turki."
Jezersko, Otoka in Buiim so trdnjavice ali nekdanje trdnjavice, vse tostran Une, a pod njimi in okolo njih skoro same muhamedanskc hiše. Slavnega bana hrvatskega Josipa gr. Jelačič a 1! ii ž i m s k e g a rod izhajal je iz navadnega mestica B u ž i m a.
Ključ, trgovsko in ratarsko (kmetovalsko) mesto, stoji pod Šišo planino pri Sani; pol ure od mesta na strmem bregu pa strči prestara trdnjava „Ključ" že močno podrta, pa v žalostni zgodovini
') Klaič (,,Bosim") l‘J3. — Fin.
bosanski imenitna zato, ker je bil ondi 1. 1463 po izdajstvu vjet in najto v Jajcu umorjen poslednji kralj bosanski Step a n Toni ašovič.
7.	pismo.
V okrožju Zvorničkem, ki se razprostira ob srbski in slavonski meji, vzdiguje so v krasni dolini med visokimi gorami na kamenitih tleh stara trdnjava, a ujej na jugu raztegueno mesto Zvornik tik srbske mokre meje Drine, in to ob njenem levem strmem kraju — Malemu zvorniku nasproti, ki se blišči zone prijetnejše strani izmed vrhuncev zelenega drevja; pa ni več bosanski, nego od imenitnega 1. 1878 srbski, tako, da razmejuje zdaj Bosno in Srbijo
i til naravna meja Drina.
Neizrečeno mnogo krščanske, zlasti srbske krvi, bilo je že prelite pri Zvorniku, ključu bosanskem z vshodne strani.
Dvakrat nam je bil že v rokah (1. 1688 in 1717), — dvakrat nam se je izmuznil. Imamo ga zopet.
V njegovi okolici je obilo zlata, srebra in svinca. — V Zvorniku živi kakih 4900 prebivalcev; 'j največ muhamedancev; pravoslavnih je kisebavijo s trgovino in z rokodelstvom, ter imajo blizu mesta samostan.
Ker so je žo poprej bilo v Travniku naselilo šest židovskih rodbin, lahko si misliš, da so jih po novem popisu našteli še več.
Nova državna cesta veže zdaj Zvornik s6 Šamcem (Šamacl; nova deželna cesta pa z Račo, a druga z Dobojem in ,.doljno Tuzlo“ koja je sodež Zvorniekemu okrožnemu ohlastvu (tako tudi uradni sedež okraju Tuzlanskeinu) in od Zvornika 50 km. oddaljena.
Tuzla dolnja zove se srbohrvatski Soli dolnje; a na žalost ginojo domača imena ter se umikajo tujim. Domače ime („Soli“) kaže nam samo po sebi. zakaj se pravi tako temu mestu (pri reki Jali med planinama Majevico in Iljiuico).
Pri njem so namreč trije „slauiki“ t. j. slani studenci, i/ katerih zajemajo slanico (slano vodo) ter kuhajo iz nje sol za prodaj na debelo.
Tuzlani trgujejo tedaj živo se soljo, pa tudi se žitom in živino. Vsega tega obilno izvažajo, različnega drugega blaga pa uvažajo. Tuzlanski trgovci (Srbi) prihajajo nakupavat čelov Beč.
Tuzla a) je precej veliko in se svojimi belimi hišami sredi prostranih vrtov dosta lepo mesto, ki ga veže državna cesta z Brčko (56% km.) ter se je podalo našim po živem boju 2;}. sept. 1878.
Pretežna večina med kakimi o300 stanovalci je muhamedanska; katoličanov jo samo ;>27, pravoslavnih n. pr. trikrat več.
') Toliko po starem trgovskem računu, stoprain t. 1. službouo razglašenem, po Lukš. pa 7500, po Klaieu cel6 8000. — PiB.
a) Kedar se veli surno ,,Tuzla/* razumeva se po navadi ,,dolnja Tuzla.1* — Pi».
Pravoslavni imajo v Tuzli svojega vladiko. Poaebuega spomina je vredno, da so katoličani v tem mestu letos na dar dobili dva zvona iz uplenjenih turskih topov lita. Ko sta zapela prvič, popadali so vsi kristjani na kolena ter plakali od prevelike radosti, s kojo jih je napajal neslišani ugodni glas.
Dve uri od Tuzle dolnje proti vzhodu leži Tuzla gornja, ki ima samo dva slana studenca in je mnogo manja od one, tako da štejejo nekateri to ,,mestice11 za vas; — dve uri od one na zahodno stran pa drugi Kiseljak s kiselo vodo, ki izvira tudi v vaseh; Usina, Dragunja in Majevica. PriDragunji (med Srebrnikom in Tu/Jo), pri Šibošici („hanu“ med Tuzlo pa Brčko) in drugod zasledil je lani dr. Lužan več hrp (skupin) starih grobov, proti jugu od Tuzle (pri hanu Djurdjeviču) pa i mnogo velikih kamenih nagrobnikov. („Obz.“ br. 241 t. 1.).
Brčka ') v Posavini tik Save, ondi, kjer se izliva va-njo reka lirka (no Hrčka) — je sloveče trgovsko mesto, iz katerega izvažajo na leto o mirnih časih iz vse Bosne po 12,000.000 kgr. ali
240.000	novih stotov (,,čolnih centov") prelepih suhih „sHv“ ‘) v Avstrijo in dalje, celo na Rusko in v Ameriko. To so ti one izvrstne sladice slive . ki jih prodajo v Beču in drugod za „turske. Obilo se trguje tudi se žitom. V Brčki je pristanišče ladijam par-nicam. — Muhamedanski polovici pravijo „stara Brčka“ ali „tursko mesto,*1 krščanski pa „nova Brčka.“
Hiše so zidane največ iz opek, zato je bila Brčka še za turske vlade mnogo lepša od drugih mest bosauskih; ali ker so se muhamedanski meščani 1. 1878 ustavljali cesarskim jako trdovratno, raz-streljali so jim v štirih dneh do malega vse tursko mesto na levi strani vode Brke, ter se 17. sept. zvečer polastili vsega mesta. — Nova državno-deželna cesta veže Brčko z glavnim mestom bosanskim (171km.) Turki zidajo svoj del iz nova; poleg ..nove Hrčke*1 vidiš pa zdaj — naši posadki za stanišče — še tretji mestni del: „kolibje“ (Barakenstadt).
,Bj<‘lina“ i Belina), mesto od Zvornika proti severju na rodovitnem „Orlovem polju11 tri ure daleč od srbske meje; šteje kakih 6100 duš ter kupčuje se žitom in živino. Jaki turski posadki 1. 187i> Srbi pod Alimpičem niso bili kos. Tudi ob cesti iz Zvornika v „Bjelino,“ na levem kraju reke Drine leži dosta hrp starega grobovja.
Janja, mestice pri istega imena reki (blizu Drine). Stanovalci, muhamedanci in nekoliko pravoslavnih, bavijo se s poljedelstvom.
Brezovo polje, mestice ob Savi, zuamenitno zato, ker je dala turska vlada to novo selišče 1. 18(54 na državno troške postaviti
') l*o Vuku t. j. po »Aro'lili tfovoriei ,,Brčko, (-oga)“.
-) Tako pravijo češpljam i Beli Kranjci, — slivam (kranjskim pa „belice.“ Bosanske slive so debele kakor kurja jajca. — Pis.
onim Turkom, kateri so živeli poprej v Srbiji, pa jim je ondi (za vlade vrlega kneza Mihajla Obrenoviča) odzvonilo na veke.
Srebrnica, ‘) mesto Zvorniku na jugu (50 km. daleč od njega ob novi cesti) v goratem kraju pri vodici ('rvenici, ki teče v potok Križevico, ta pa (pri vasi ..Mihaljevič11) v Drino. V tem muha-medanskem mestu ni nič posebnega; zuamenitna je pa vodica C rv c ni ca zarad svoje posebne lastnosti. Na videz je rdečkasta, kar ti pravi njeno ime; 11) če pa namočiš v njo govejo ali ovčjo kožo, ter jo pustiš, da se namaka kakih otj do 48 ur, — počrniti za zmerom vsa kakor žužek. — Tam je tedaj obljubljena dežela usnjarska. — Zarad posebnih vsebin pa ni ta voda niti za pitje niti' za „žitje;“ nijedna živalica ne more živeti v njej. 3)
Ta kraj obiluje tudi se srebrom, zlatom in svincem. Nekdaj so kralji bosanski dajali v Srebrnici novce kovati; Frančiškani sezidali so pa tam že pred 1. 1425 prvi samostan, in po tem je vsa dežela bosanska, kolikor je je bilo izročene njihovemu oskrbstvu, v latinščini dobila pridevek: , srebrna" („provincija Bosnae argen-tinae .“ Od Sarajeva do Srebrnice računajo 24 ur hoda.
Vlasenica, tudi Viasanice, mestice v rodovitnem, dasi goratem in „suhorskem“ (nevodnatem) kraju na jugo-zahodno stran od Zvornika. Okolo tega mestica videl je dr. Luža n največ starih grobov (500 — 600) z najlepšimi in največimi nagrobniki. Na svojem potu iz Sarajeva proti Vlasenici (med Glasincem in Baltičem) zasledil je lani tudi dr. E ki na levo od pota staro tako imenovano »židovsko groblje11 z „ogromnimi spomeniki.11 („Obz.“ br. 234 — 1879).
Maplaj, žalostnega spomina mesto, ki sem ga imel že v mislih, leži ob Bosni pri novi Brodsko - Sarajevski cesti in železnici med Dobojem in Zepčem, od tega po oni 171,2 km., po tej pa 36 km. daleč), v jako lepi krajini na podnožju Oz rini - planini, (nekateri jej pravijo tudi O zre n).
Pretežna večina prebivalstva pripada muhamedancem. ki so se 5. avg. 1878 mrsko omadežili streljajo na naše huzarje, poprej prijazno sprejete, ko so se vračali iz Žepča v glavni tabor. Tretji dan nato (7. avgusta) vzeli so naši Maglaj in po slavni zmagi tudi Žepče. — Stari „grad“ Maglajski je že 1. 1697 bil v roke dobil ter ondi tudi taboril nekoliko časa Evgenij Savojski.
Gr.»*auica. na obeh krajih reke Gračanice, sila raztegneno mesto, ki se vleče nekoliko po dolini, a nekoliko po strmini, ter ima dobre toplice. Do njih vodi cesta iz Maglaja (39 km.) in iz Šamca (60 km.) — To Gračanico zovejo tudi „dolnjo,“ kedar treba, da se loči od druge Gračanice (med Tuzlo pa med Zvornikom).
‘) Tako po Vuku in po Juk - Kov; po drugih „knjigah“ tudi „Srebrenica.“ — Pis.
2) „Crveno,‘ ali crljnno“ = rdeče. — Pis.
3) Glavna vsebina tej vodi je ,,raodra galica1* (Eisenvitriolschvvefel-Baure« Eisenoxidulj I{ 6 s k. 40. — Pis.
Srebrnik, ') stara trdnjava blizu reke Tinje, znameuitna zato, ker je ondi 1. 1369 tedanji ban (poznejši kralj) bosanski Tvrdko strahovito potolkel Madžarje, pa tudi zarad starega pisma, s kojipi je bil ban bosanski Stepan Kotromanič že 1. 1:53;] podaril Dubrovčanom Hat, Ston (Stagno) in Prevlako.
Orašje, mesto poleg Save ima samo 250 hiš, Županja (slavonskemu), takraj Save stoječemu nasproti. V Oraškem okraju zidajo katoličani za nove dobe marljivo novo šole. (Sim ne spada katol. ..vas Orašje, ‘/4 ure od Travnika).
Samac (bosanski ali „turski“), mesto na iztoku Bosne v Savo onkraj te reke, Šamcu slavonskemu nasproti. Nova državna cesta drži od Šamca — na Brčko in Belino — do Zvornika (130 km).
Med Šamcem in Orašjem, blizu Save, kraj reke 'Polise, stoji vas To lis a imenitna zato, ker so te vasi prebivalci (katoličani) neizrečuo delavni in najpremožnejši v vsej Posavini. Ne daleč od Tolise vidiš novi samostan frančiškanski po imenu Kašči ca, a poleg njega novo lepo cerkev. V tem velikem samostanu imajo 00. frančiškani svoje semeniščem ljudsko šolo. — V okolici Toliški napravili so si katoličani zadnji čas še 4 nove šole za 352 otrok. “)
Gradačar, mesto se staro trdnjavo, pri istega imena potoku na prijetni ravnici. V mestu kažejo še grad Usein - kapetana (Hussein Aga), ki je 1. 1830 in 1831 vodil poturčene Bošnjake na ,,cesarsko vojsko" t. j. na tedanjega turskega cesarja Malim ud a 11. iz verskih uzrokov. Po starem službenem računu šteje to mesto 9500 prebivalcev. (Med temi je 913 katoličanov).
Modriča ipo novem Modrič), mestice pri Bosni na rodovitni ravnini, znameuitno v bosanski zgodovini. — Miloševac, zdaj vas kraj Bosne s pravoslavnimi prebivalci; nekdaj je bila tu sloveča trdnjava s frančiškanskim samostanom, ki gaje bil dal še pred 1. 1353 zidati ban Stepan Kotromanič.
8.	pismo.
V okrožju Mostarskem, ki obsega zdaj Hercegovino, možuje tega okrožja glavno mesto Mostar, ki se razteza uro na dolgo po ozki, a prijetni dolini med Podveležem in med Humom1) ob
'J Tako po ,,Glasn. srps. uč, dr." 22; 63; — po Juk, - Kov. in dr. pa Srebrenik. — Pis.
9) „Hos. - herc. nov/‘ br. 115. t. 1. — Pis.
3)	^Hum'1 pomenja prav za prav hrib, ,,holm stsl. X.T5MT> (hlm). Cesar Konštantin piše „Hlumoš“ (Xi.0VfJ0g) in pravi, da so je imenovala dežela (sedanja severna Hercegovina z dalmatinskim primorjem od Neretve do Dubrovnika) po tej „gori‘‘ Zaliumje (,,Zahlomoi,“ ZuyXovfioi), V starih spomenikih srbskih čitaš pa ,,X.'I[>MI>Ci;A *) ali ZaSJIBMCICA aeM.)IlA“ (Hlmska ali Zahlmska zemlja), Zax.M>Sliia (Zahlmija) aliZaXJBMiev-je), po novem tedaj , Humska," ,,Zahumska“ ali ,,Zahumje“( mlje) t. j. Zfigorje
*) Tako —	(~ja)	zato,	ker	tiskarnica	nima	vseh	starih	črk,
deroči Neretvi, v katero se oudi iz tak a pritok Radobolja. Kos mesta sili pa iz preozke doline više na strmine. Izmed pojedinih hiš pomaljajo se zeleni vrti in vinogradi, ki rnnože mestu — res da lepoto, pa tudi — dolžino. Hiše so zidane in s kamenimi ploščami krite skoraj vse, — stare nekako nespretno; nove pa mnogo lepše, tako da se sme Mostar, ki ga deli Neretva na dvoje, (mimo drugih bosansko-hercegovskih mest) po pravici imenovati lepo, pa i čisto mesto.
Za nove vlade razsvetljuje se mesto zvečer tudi s potrebno svečavo. Prodajalnice se ne zaperajo več po turski šegi mahom o mraku („akšamu,“) nego ostajajo odprte do trdne noči. — Lepšim poslopjem (po novi šegi zidanim) prištevajo „biskupov dvor,“ katoliško in pravoslavno šolo, novo gostinilco „pri avstrijskej cesa-rici“ j. dr.
Spomina vreden je tudi stari turski ,,konak“ (vladina hiša), stara (nekdaj imenitna) trdnjava in „čaršija.“ Razen tč je pa še kakih 500 prodajaluic, med njimi tudi jako lepih.
Najimenitnejša imenitnost Mostarska je pa sloveči „zidani most na Neretvi,“ ki je prek te reke (38'/2 metr. široke) razpet samo na 1 slemeuast obok ter veže predmestje Podhum z mestom na njeni levi strani ležečim. — Več tujcev je v Mostar potovalo, samo zato, da so videli in popisali ta most. Nekateri mislijo namreč da izhaja iz rimske dobe — Trajanove ali pa Hadrijanove. Ker je tedaj — kakor sodijo — ta most star, zato se dozdeva nekaterim, da je okrajšano ali zlito potem takem tudi ime „Mostar“ iz besed: „most star.“ Ker se pa veli temu latinski „pons vetus,“ zdeli so, da je bila ondi nekdaj rimska naselbina „Pons vetus“ (!)
Ali ta izvaja in razlaga stoji na preslabih nogah. Slutil je to že slavni Hilferding, ki modruje tako, da so oni ljudje, kateri so se bili nekdaj naselili okolo starodobnega mosta, dobili ime „Mostari,“ kakor ,,Blatari“ od blata, a „Drvari“ od drv. ')
Vendar po mojih mislih ni treba, da bi se bil obrusil i na koncu; lahko, da je sedanja oblika »Mostar" prvotna. Se dan denašnji je namreč po jugo-slovanskih krajih (soseb srbskih, lir-vatskih in bosansko-hercegovskih) poleg množi nskih »krajevnih imen11 te vrste še dosti jeduinskih n. pr: Štitar,2) Kožuvar,
(dežela za goro,). Prim. Miklošič ,,Mouum. srb.*1 str. 25. Dan. ,,Rječn. iz knjiž. star. srpsk.“ 18(33	64. — Potem pa, ko je bil po-
prejšnji včliki vojvoda Stepali Vukčič (Kosača) dobil od cesarja Friderika tuji naslov »herceg* (Herzog) po 1. 1441 prekrstili so deželo ter jej nadeli ime . ,Hereegovinau, (ki jo loči zdaj od Bosne zlasti reka Neretva, pa tudi Treskaviea-, Javorina , Koren- in Ranjen-planina).
') Hilferd. piše prav za prav ^Mostave/* ^Blatare,*1 ^Drvare.1'— Pis, ") „Štit“ — 'ščit, seutuin. — Pis,
17«
Nova pisma o Bosni in Ilerecgovini.
Sedlar, Sakar, Drvar, Trubar, ') Zlatar, Vratar, Lukar (Lokar), Šljivar '2) itd.
I)a se je rabila res kedaj oblika „Mostari“, ui dokazala do zdaj še živa duša.
V novi zanimljivi knjigi a) na str. 71). čitam, da sedanjega Mostara šeni bilo v srednjem veku, in da se je po starih pismih „Dubrovačkih“ stopram konec XV. veka nahajal na onem mestu kraj po imenu „Most, Mostiči ali Mostar (prav za prav „Mo-stari, Plur.), sedež turskemu vojvodi.11 — Motiš se pa, če misliš, da je pisatelj našel tako („Mostari“) zapisano v kakem starem pismu; dodatek v zaklepu („eigentlich Mostari Plur.“) ta dodatek je namreč samo njegova misel; kajti v zadnji opombi na isti strani navaja izvirne besede iz dotičnega starega pisma (talijan-skega) tako: „Most, Mostichj, Mostar 1499:“ Sanudo, Archiv V. 32, 61, 74, u. s. w.“ 4)
Turski zemljepisec Hadži Chalfa (f 1648) piše, da je visel ondi nekdaj lesen most na verigah, a za vlade turskega cesarja Sulejmana II. 1. 974 „od hedžre“ bil sezidan sedanji sloveči most, in to po domačem zidarju. — Zasledili so resna mostnem podzidju vsekana dva turska napisa, ali tako izlizana, da zlasti „arabskih števil** ni moči prečitati do dobrega. 5)
Jemljo tedaj prvo število po Chalfi za 1. 974 „o. h.“ t. j. 1566 po Kr. r. To število kaže, kedaj je bil most zidan; - po tein takem samo deset let pred Višegradskim, ki ga je dal zidati Mehmed-paša Sokolovič 1. 1577; —drugo število 1087 (V) „o. h.“ ali 1676 po našom računu, pravi pa neki, kedaj je bil most popravljan. —
Veruj Turčinu ali ne, — dognano je zdaj po starih Dubrovačkih pismih, da je Mostar starši od svojega imenitnega mosta,“ da je dobil svoje ime res po nekem mostu, ali ne po sedanjem ,,zidanem mostu;“ dokazano jo zdaj i to, da ta most ni rimsko (Trajanovo) delo, in kako krivo so učenjaki razlagali še mnogokaj, česar nečem tu pogrevati. —
Ali predolgo sva se mudila pri „najimenitnejši imenitnosti141 Mostarski; hitiva dalje! — Gredoč naj ti povem iz zgodovine še to, da je Mostar začel rasti in razcvetati se stopram potem, ko je bilo Turčinu prišlo v pest glavno mesto humsko — Blagaj. (146:jj.
') ,,Truba‘'-stsl. Tp/Y>BA (tromba, tuba). — Pia.
4)	Beseda (srbohrv.) „šljivar“ ali slivar11 pomenja ,,trgovca s6 slivami/* pa tudi prostor ali vrt, na katerim rastejo slive. Vuk. 844. _ Pis.
3) Dr. Konst. J ir e če k: ,,Die Handelsstr. u. Bergw, v. Serbicn u. Bosnien wiihrend des MittelalterB.“ Prag, 1879. — Pis.
4) Isti pisatelj jemlje ondi v misel i sredovečni kraj bolgarski
^Mostar'1 (poprej tildi „Most11 imenovan). — Pis.
5) Dr. BIau 3ti. — Pis.
Da je Mostar trgovsko mesto, kažejo ti premnoge mestne prodajalnice. Velika cesta, nekoliko popravljena, nekoliko nova, ki vodi iz Sarajeva — na Mostar — do Metkoviča, ') veže glavno mesto hercegovsko sedaj z Bosno in na ravnost z jadranskim morjem.
(V ,,Bos.-lierc. novinah“ 5. okt. t. ). čitam veselo novico, da dela neko družtvo tudi že priprave za novo železnico od Spijeta do Most ara. Skoro bode tedaj po moji želji vezala železna vez Hercegovino s posestrimo Dalmacijo, — ž njenim morjem in ž njeno železnico).
Nova deželna cesta drži na Nevesinje v Gacko (72 km.), a druga v Vrgorac (v Dalm. 53 km.) — Delajo se pa še zmerom poti na vse strani.
Med kakimi 12.000 „službenimi“ prebivalci turske dobe je še zmerom • največ muhamedancev.2) To oznanuje potniku že zdaleč 33 po koncu stoječih visokih, belih stolpov (munar) na turskih cčrkvah, lesenih in zidanih „džamijah.“ Izmed vseh najlepša je „Karagiusbegova džamija,“ ki pravijo, da je bila nekdaj krščanska cčrkev. Tudi imajo muhamedanci še 23 malih šol.
Po številu prvi za njimi so pravoslavni, ki imajo samostan, dve cerkvi (nova je mnogo lepša od stare) in dvoje šolsko poslopje.
Tudi njihov ,,vladika" ima v Mostaru svoj sedež, ki pa ni tako lep kakor katol. „biskupa dvor,“ pri katerem vidiš tudi pohlevuo „kapelico“ in staro šolo, zidano 1. 1852. Zdaj imajo pa i katoličani novo in prostrano cerkev in od 1. 1870 i novo (ljudsko) šolo.
Dve leti pozneje osnovale so milosrčne sestre v Mostaru dekliško šolo. Istega leta (1872) napravili so oo. frančiškani tudi tiskarnieo, v kateri je bilo tiskanih že več knjig šolskih in drugih.
Vredno je vedeti, da so imeli nestanovitni cigani že 1. 1873 v Mostaru 129, judje pa 18 hiš.
Res, da te okolica Mostarska opominja nekoliko našega nek rasnega Krasa; a vendar imajo oči tudi dosta lepe paše na izbor; kajti v blagem podnebju (jednakem dalmatinskemu) rastejo po okolici Mostarski kakor po Dalmaciji prostrani vinogradi, prijetni gaji, celi vrti pomoranč in limon, sem pa tam tudi smokva, laško pšeno, oljka, lavorika in še več drugih južnodeželnih sadežev.
L. 1694 in 1717 oblegali so Mostar Benečani, pa se ga niso mogli polastiti; požgali so mu (drugi krat) samo predmestja. Brez upora se je glavno mesto hercegovsko podalo našim 5. avg. 1878. Predrznil se je bil (po nekega samovidca besedah) samo jeden Turčiu
*) Skoro b6de — če še ni — podaljšana do Neuma pri Kleku (kar že veš). — Pis.
a)	Po frančišk. „šemat.u 1. 1873 živelo je pa ondaj v Mostaru celo 29.116 duš in to: 20.306 muharaedanskih, 5008 pravoslavnih, 2821 katol., 903 cigan, iu 78 židovskih. Kolik razloček! Kako težko čakata ndvega popisa! — Pis.
Lrttopi« 1870»	12
izprožiti puško na našo „lovce,“ — ali na srečo — brez kakega nasledka (naj je bilo slišati tudi več strelov, kakor trdi službeno poročilo. ')
Drugi dan nato vnide v mestu glavni poveljnik Jovanovič s tremi vojaškimi oddelki (brigadami). Ni mi treba praviti, s kako gromovitimi „živio-klici“ so ga pozdravljali oslobojeni kristjani, a molče in pisano gledali poniglavi Turki.
Povedal sem ti že, da je Mostar slovel že poprej zarad svoje čistote; ali da si ga videl lani, pa da ti jo videti ga letos, — ne bi ga spoznal. *)
Btina, vas dve uri od Mostara, na ravnici pri šumeči Buni. Prek nje vodi zidan most „na 13 oken“ (Bogcn), ki pravijo, da jo rimsko delo, iu še dan denes za rabo. — Malo niže srka to vodo že reka Neretva.
Z lepim dvorom in prelepim vrtom je to vas olepšal nekdanji vezir Ali-paša zasadivši na vrtu vsake vrsto južnega sadja in redkega bilja. — Na visokem hribu nad vasjo vidiš še ruševino starega mesta. 3)
Iz tega kraja preselili so se za turske dobe v Senj (Zeugg) in v Bačko tako imonovani Bunjevci, ki so prištevajo Hrvatom.
Blagaj (hercegovski), tri jezdno ure od Mostara proti jugu, pri izvirku znane Bune pod Veležom; to nekdaj imenitno mesto . . . . siromaška turska vas ti je zdaj (30 hiš, med njimi samo 2 „pravoslavni.“)
Blizu vasi kipi k višku strma gora. Iz njeno zevajoče pečino vre Buna ter curi razkropljena navdol. Nad temi „vodopadi“ gnezdijo v votlini vršela plašnih golobov, ki izfrče mahom na dan, čim zaslišijo kakega človeka glas. Dospovši na vrh ugledaš pa star, razvaljen in zapuščen gradič. To ti jo Sandal jev grad Blagaj, 4) v kojem je po Sandaljevi smrti stoloval i njegov naslednik: sinovecmu Stepan Vukčič (Kosača). Kriva jo tedaj misel, da ga jo sezidal ta „kerceg.“
Staremu gradu nasproti, drugem vrhu vidiš ostauke ,,kulc,“ 5) ki pravijo, da jo je v jedni noči sezidal istega „hercega“ Stepana sin Grujiča, koji se je pozneje poturčil. Pripoveduje sc šo več zanimljivega o tej kuli; ali vse drugo jo izmišljeno, razen tega, da so Turki dobili res Blagaj v roko (1. 1463), da se je Stepanov
') „Die Occupation Bosniens u, der IIerceg.“ Wien 1879 ; 290. — Pis
2)	„Obzor“ br. 191 - 1879. Pis.
8) Nekateri mislijo, da je to Konstantinova Bona (Bora c. 33); omenjena n6va knjiga pa trdi (25), da je bila ta „Bona“ latinsko ime Blagaju; (kajti stal. „blag'l><< = bonus), in da je bilo oboje Konstantinovo mesto na vrhuncu visokega hriba: Bona in Hum ali Illm (X/.ovi<) prav za prav j c dno mesto. — Pis.
4)	Mikloš. ,,Monum. srb." str. 328. Dan. ,,I{ječu.“ I. 42. Pis.
•’) ,,Kula,“ stolp (Thurrn, tudi Bloekhaus); v Hercegovini vel(5 pa vsaki zidani liiši ,)kula.<f (Vuk 313.) — Pis,
najmlaji sin Stepan res poturčil na ime Ahmet, ki jo postal nato imeniten turski veljak, in da je bil nad vrati nekakšen („nepre-čitan“) napis, ki so ga pokvarili bedasti Turki nalašč zato, da so ne bi moglo zvediti, čija bode Hercegovina. -
V lepi dolini, kjer izvira Buna, vidiš tudi nekdanjega mesta razvaline.
Štiri ure od Mostara proti severo - zapadu stoji ob znani po-ničnici Lištici - Jasenici vas „Siroki brig“ (breg), kjer so si oo. frančiškani po 1. 1852 dozidali samostan in cerkev. Po okolici pa nahajajo več znamenitnih starin: cerkvenih in drugih podrtin,tako tudi po „Knežpolju“ (hercegovskem) od one vasi na severno stran —- blizu Gradca (Gradac).
g. pismo.
Trebiiije, znamenitno mesto, s trdnjavo, opasano se zidom in vodotokom v rodovitni dolini in prelepem kraju ob reki, ki jej pravijo, kar že veš, največ nepravilno „Trebišnjica,“ nekateri (Srbi) pa vendar tudi pravilno „Ti'ebiujštica“ (= hrv. Trebinjščica) — tako po mestu Trebinju, (ki jo bilo nekdaj jako nesnažuo zato, ker mu niso trebili nesnage iz pretesnih in vijugastih ulic).
Tedaj — porečeš — „lucus a nou lucendo.“ — Žal mi je, da no morem pritegniti. Da to ime ne izhaja iz „trebiti“, ali kakor se ti šališ, iz „netrebiti,“ to nam kažejo ,,Trebinjskega kraja" stara imena: „Travunija, Trovunija“ in ,,Trevuninske zemljo,“ ki se nahajajo — v starih „srbskih (pismenih) spomenikih.“ ')
Zato misli Šafafik, da izhajajo ta imena iz latinskega imena „Travunia,“ to pa da je zloženo iz lat. besede „trans“ (za prek) pa iz grške „buuos“ (jpovrog, hrib) tedaj Travunia = Transmontani ali Tramontani t. j. po pomenu tudi „Zahumje“ „Zagorje.“ Iz oblike „Travunija“ nastalo je s časom Trebinj«*. Na „travo“ no misli! Ako bi Travunja bila izrastla iz domače „trave,“ vem, da se ne bi bila prevrgla v „Trebinje,“ (čakavski „Tribinje“). — Kakor nekdaj „Travunija,,“ tako se zove „Trebinjo“ še dan denes tudi ves kraj Trebinjski.
V srednjem veku bila, je oKolica Trobinjska s kosom denašujo Dalmacije vred (od Dubrovnika do Kotora) posebna kneževina. Ta kneževina z glavnim mestom sedanjim Trebinjem spadala je s početka pod oblast knezom Zetskim, prišla v drugi polovici 12. veka pod kralje srbske, — 1. 1366 (po zadnjega Nemanjiča smrti) pa z drugimi srbskimi deželami vred pod mogočnega bana, a nato kralja bosanskega Stepana Tvrdka I., ter ostala pri Bosni do
*) Glej Miklošič. „Monum. serb.“ str. 9. 25. 19. itd. — Dan. III. 302. 307 in 304. — Cesar Konstantin piše TsQ(3ovvia', v nekem drugem (v 11. veku predelanem spisu) čita se pa ToaSovvoi. Prim. Šaf. ,,starožit.“ 658. Mesto so Rimljani imenovali ,,Tribunium“ ali ,,Tribu-
liuin.** — I’is.
polovice 15. veka pod imenom „doltiji kraj,“ se bosanskimi župani in vojvodami.
Nekdanjo „biskupijo“ (škofijo) Trebinjsko , ki šteje zdaj 9928 duš, združili so 1. 1839 z Dubrovačko. — Bistri in junaški kristjani Trebinjski okoličani, kresali so se že večkrat živo s Trebiojskimi prevnetimi Turki, ki so se morali v zadnji dobi braniti v Trebinju vstajnikov in Černogorcev, našim vojščakom se pa po trdovratnem uporu podali 15. sept. 1878.
„čaršija Trebinjska“ ima kakih 70 prodajalnic v sebi. To ti kaže, da je Trebiuje trgovsko in obrtno mesto. Oddaljeno je od dalmatinske meje samo 5, od Mostara pa 18 ur turskemu jahaču, t. j. jezdnih ur turskih. ’) Nova deželna cesta veže pa Trebinje z Dubrovnikom, Bilečem (Bilek), Fočo. in Goraždo.
V Trebinju prebiva kakih 3000 ljudi katoliške, pravoslavno in židovske vere.
Med Dubrovnikom in Trebinjem (a temu mnogo bliže) stoji sloveči pravoslavni samostan Duži. V tem jako trdnem samostanu branili so se Turkom 1. 1875 več časa hercegovski vstajniki. Naposled jim ga sovražnik šiloma vzame in upepeli.
V okrožje Trebinjsko spadajo tudi kraji („predieli“): Zubci, Banjani (s pravoslavnim samostanom „Kosijerovo“,) ..Korje-niči“ itd.
VKovjenidih imajo zdaj podružnico okrajnemu oblastvu. Ondi je tik nove črnogorske meje in ob cesti od Gackega proti Trebinju tudi mala, a močna, na visokih skalah čepeča trdnjava Klobuk, pri koji so bili 1. 180fi Rusi strašno potolčeni (po izdajstvu). Našim se je predal Klobuk po junaški brambi 28. sept. 1878.
Ljubuško ali Ljubuški(-oga), po Vuku: Ljubočki, Ljubočko, Ljuboški ali Ljuboško; čita se tudi že „Ljubuška.“ Ni li ti zaprlo sape? Koliko imen ali oblik za jeden kraj! — Stoji pa to mesto s trdnjavo ob reki „Trebižat“ v jako prijetnem, plodnem kraju med gorami kraj ceste iz Mostara v Vrgorac (v Dalm.), od onega 6 ur, od tega pa 2 uri daleč. Prebivalci so do malega muhamedanci (med njimi malo katoličanov), in trgovci, ki tržijo tudi s pijavkami. Okolo mesta rodi vino, laško pšcno in d uhan.
Spomina vredne katoliške vasi v tem okraju so: H uma c, „ V e 1 i j a c i“ ali „V e 1 j a c i,“ G r a d n i č i, K1 o b u k (vas), Č e r i n, Ružiči, Drinovci, Gorica, Kočerin in blizu moje dalmatinske ravnica Posušje z glavnim krajem po imenu ,,Jukiča mahala" (Jukičevo selo), kjer je katol. šola i ti župski dvor.
Naj pritaknem til, da sc mod Mostarom in Ljubuškim razprostira rodovitno, vinorodno „Bročno“ ali „Brotnjo polje,ki spada se svojimi vasmi v okraj Mostarski, ter je imenitno tudi zato, ker se nahaja po vaških pokopališčih mnogo starih spomenikov z bo-sausko-cirilskimi napisi.
*) Turski kouj na potu ne drka, nego koraka možki in „gospod8ki.“ Vsak turski konj, veli Hilferding, mora tako korakati. — Pia.
Pocitelj, mesto s trdnjavo v ozkem dolu kraj Neretve, ki nosi uro niže (pri Čapljini) že Indije.
Žitomišlič vele bogatemu pravoslavnemu samostanu, lepo a brez posebne umetnosti zidanemu na ravnici pod Vrhdolom pri reki Neretvi, 4 ure od Mostara na jug. Dal ga je zidati že za turske dobe (1. 1585) ter mu podaril obilo sveta premožni grajščak Miroslav Miloradovič.
Sto in še nekoliko več let pozneje preselil so je pa (po Hil-ferdingovih besedah) Mil orado vicev rod, ker se ni hotel poturčiti nikakor, na Rusko, kjer se je s časom Se bolj obogatil in poslavil tudi v zgodovini ruskega cesarstva. Miloradoviči niso zabili, „za-dušbine" svoje ni v novi domovini. —
S posebnim ponosom pokazujejo v tem samostanu tudi drago cerkveno knjigo s tem napisom (cirilskim) na prvem listu: „Go-dine od rodjenja Ilristova 1717. posla manastiru na poklon ovu knjigu ruski car P e tar i donese je u Žitomišljič Gavra i Mihailo, sinovi Ilije Miloradoviča."
Hilferding pripoveda, kako se je 1. 1857 potujoč v Žitomišlič ob planini Gradini mimo izvirka reke Neretve ondi nameril na nekega avstrijskega družtva mlin, ki reže (žaga) deske. To je, veli on, prvi mlin v vsi Bosni in Hercegovini z evropskimi slapi (jezi). Temu nasproti piše pa pošten Nemec (Prus), ki je potoval po Bosni, da so bosanske ,,žličare“ t. j. mlini s kolesi lia žlice ali lopatice („Miihlen mit Loffel- oder Schaufelrftdern") bile prvi vzgled, po kojem so začeli Nemci narejati tako imenovane „turbine“ (Tur-binen). Naj se tedaj — veli — zahvalijo za nje . . . ,,surovim Bošnjakom.14 ‘)!
Gabela, obzidano in se stolpi („kulami“) utrjeno mesto tik Neretve, samo pol ure od Metkoviča (na dalmatinsko-hercegovski meji) z velikim trgovskim skladiščem za uvažanje in izvažanje.
— Nekdaj je to mesto bilo mnogo veče od sedanjega, ki šteje samo kakih 300 hiš, a med prebivalci največ katoličanov (jako malo muhamedancev).
V okolici Gabelski “) se v nekakem jezeru nalovi vsako leto mnogo jegulj, ki jih raznašajo suhe, v jesen pa i surove po vsi Hercegovini, Bosni in Srbiji.
Novo selo (Trebižat) bilo je do 1. 1846 pravo močvirje. Ondaj podari tedanji deželni poglavar hercegovski Ali-paša Rizvan-b ego vir ta kraj „krščanom<l (katoličanom), naj ga naselijo in obdelajo; — kedar ga pa posuše in zemljo obdelajo, pokaže mož svojo veliko tursko modrost, izgovorivši samo tri, ali tehtne besede, namreč: „T o j e m oj e.“ Tako si ta mogočnik — ni p6t ni šest
— prisodi novih vasi (45 hiš) in obdelanega sveta last. Gorjč
') „Fz. Maurer 1870; 205.“ •— Pis.
IJ) Vuk piše v , rjeen." na str. 80: ,,U Gabeli se v nekakoiu jezeru hvata mnoga jegulja.“ . . . Razumevaj v poprejšnji ,;knežini“ Gabeli, o koji ondi govori. — Pis.
onemu, kdor bi sc bil predrznil prigovoriti tej premodri razsodbi! — Tako ti je delala „turska pravica1' z ubogo rajo. —
Utovo je mestice in trdnjavica pri „močvari“ (Sumpf) po imenu „Utovo blato,“ ne daleč od moje dalmatinske (blizu Kleka). Temu še bliže proti vzhodu stoji katol. vas Gradac, a na severno stran tik dalmatinske meje (Metkoviču nasproti) druga katol. vas Doljani. Pri tem kraju tone plitva Krupa hercegovska, ki izhaja iz Utovega blata, v Neretvo.
Med Trebiujem in Utovim razprostira se Trebinjsko in Popovo polje, 6 ur dolgo, uro pa široko v dolini reke Trebišnjice, ki spada, kar menda še pametiš, med poničuico, ter se gubi naposled pod zemljo blizu Utovega blata, prihaja pa zopet na dan v Dalmaciji prekrščena v Reko ali O m bi o. („Ombla“je prav za prav talijansko, a ,,Reka“ slovansko ime isti vodi, zato, ker je ondi jedina reka med potoki).
Konjic (po novem tudi Konjiča), utrjeno mestice na bosau-sko-hercegovski meji-, in to na levem kraju reke Neretve, — onkraj reko pa predmestje njegovo, ki se zove po reki tudi Neretva. Vez med njima je velik zidan most, ki pravijo, da ga jo dal zidati neki kralj H v ali mir že v 10. veku. L. 1446 zboroval jo v Konjiči za kralja bosanskega Stepana Tomaža tudi državni zbor.
Okolo mesta raste dobro vino in sadje, koje razvažajo daleč po Bosni; ali kupčija ni zdaj v Konjiči več tolika, kakor je bila nekdaj. Po novi cesti je pot od Konjic do Sarajeva 61, do Mostara pa 80 km. dolg. Za 7% — 9 ur pa prijašoš ali prikorakaš iz Konjic v Mostar, po starem, in to jako težavnem potu, ki vodi prek visoke (2 uri dolge) ravnice, z visokimi gorami opasane, po imenu „Borci“ (Borki). Znamenitna je zato, kor se nahaja na njej istega imena jezero, več vasic in krčem („hanov,“) a V, ure od hana po imenu „Borci“ več rimskih rak v umotno narejenih votlinah. Po tej okolici kažejo tudi dosta pilastih nagrobnikov. Pravijo, da so se ondod pokopavali nekdaj „Grci“ (Grki).
Pa i po mnogih drugih krajih hercegovskih je obilo kamenih spomenikov, ki so ostali po „Grkih.“ Na stotine takih stolpov ali stebrov in velikih plošč (brez napisov, samo z različnimi podobami) nahajal jo ob potu Hilferding, potujoč iz Trebinja v Mostar na Zagorje, a največ na tej visoki ravnici, (gornji Neretvi na desnem kraju). Še več takih plošč (tudi z napisi) vidiš pa na Popovem polju. —
Vredno bi bilo, da bi učenjaki te spomeuike natanko ogledali ter dognali, kdo so bili prav za prav ti Grki; kajti Bošnjaki in Hercegovci pravijo tako vsem ljudem, kateri so živeli prednjimi po njihovih krajih. ')
‘) V. Klaič 201. — Pis.
10. pismo.
Stolac, mesto s trdnjavo v prekrasnem kraju v dolini reke Bregave, in pri njenem „vodopadu.“ O trdnjavi pravijo, da je naj-starša in najmočnejša v vsi Hercegovini.
Najlepše se vidi Stolac in njegova nepopisljiva okolica iz dvora, v kojim je nekdaj stanoval glasoviti Ali-paša Rizvanbegovič ali Stolčevič.
Branil in obranil se je ta mogočnik v Stolen 1. 1831 begom bosanskim, ki so ga ondi oblegali ter liotli prisiliti, naj bi se ž njimi vred uprl turskemu cesarja. On je trdnjavo tudi na novo sezidal, po tem ko sta jo bila 1. 1810 raznesla strela in smodnik (zapalivši se v svoji shrambi od strele).
Našim se je Stolac podal brez upora 12. avgusta 1878; ali toliko, da posedejo trdnjavo na griču, obstopi meste tolika množica upornikov, da ni mogel živ krst iz njega.
Naj vzamem tu samo na kratko v misel zanimljivo zgodbo, kako je našo posadko, — ki je ginila že v trdnjavi od žeje, lakote in bolezni — rešila nemile smrti posebna zvijača in predrznost srbskega junaka, častniškega namestnika po imenu G. Mihaldžič, (Mihalčič) ki seje preoblečen v Turka, kakor 1. 168i3 K61czycki iz Dunajskega mesta, splazil 18. avg. ob 9. zvečer iz trdnjave, zapel bosanskim „Turkom“ na glas „srbsko“ pesem, dospel naposled srečno skozi turski šotor drugi dan (19.) o poldne do naših v Črniče, ter izročil pismo o prevelikih stiskah naše posadke našemu poveljniku, (ki se je pomikal po viši zapovedi že od 1(5. avg. proti Stolcii, pa ni mogel dobiti prej ni kakega glasa od posadke iz Stolca). —
21. avgusta bil je Stolac po strašno krvavih bojih s pomočjo hrabrih dobro voljcev Mušiče vili upornikom otet, in tako rešena naša posadka v njem. — Se zlato svetinjo za hrabrost osvetinje-nega videl sem vrlega moža, (ki je bil pozneje povikšan za častnika), letos v Beču na „srbski besedi." Ni velik ta junak, ali jeklen korenjak.
Od Mctkoviča do Stolca je po novi cesti 45 km. ali f> ur; tako daleč je tudi od Mostara do Stolca, ki šteje kakih 3500 duš vse troje vere. Katoličanov je samo 211 v 41 hišah. Pravoslavni imajo v Ošeničih, pol ure od Stolca, lepo cerkev. Zidati jo jo dalMiloslavaMiloradoviča uajmlaji brat. — Prenj je vas s katol. prebivalci, tudi blizu Stolca.
Ljuhinje, mestice od Stolca na jug 25 km. oddaljeno in glavni kraj na Ljubinskem polju, ki se razprostira med planinami Kubašo, Vidušo in Gradino, a po sredi polja teče potok poničnik Bukovštak (Bukovščak).
Strašno so Ljubinski muhamedanci preganjali poprej kristjane, tako da niso drznili ni prislediti k Hilferdingu in njegovemu spremstvu (1. 1857).
Od Mostara je Ljubinj e 10 ur daleč, od Trebinja pa 8 ,,lepih11 ') ur na konju.
V ta okraj spadajo tudi kraji („predeli“) Ljubomir, Zarja ča (s pravoslavnim samostanom ,.Dobričevo1* in znano Popovo polje, na kojem se nahaja 34 kristjanskih vasi, med njimi 30 pravoslavnih in pravoslavni samostan Z a vala.
Oacko (Metohija, Metokija), mesto s trdnjavo blizu črnogorske meje, glavni kraj istega imena polju in skalnatemu okraju, po kojem raste malo žita, a vendar nekoliko sadja, smokev itd., največ pa vina. „Gačani“ so dobri pevci; zato voli nirodna poslovica : „Pjeva kroz Gacko,“ (kedar kdo kaj pravi onemu, kateri zna kaj bolje od njega).
Iz Gaekega vodi — na Nevesinje — n6va cesta v Mostar (72 km).
Na Gackem polju ima svoj grad ali kulo Lipnik sedanji gostoljubni uengič-aga, naslednik nekdanjim mogočnim poturče-njakom tega imena, koje ti je znano iz Mažuraničeve slovečo pesmi „čengič-aga.“
N. ‘vesinje je zdaj utrjeno mesto na ,,Nevesinjskem polju" 12 ur dolgem, 2 uri širokem, (največem v vsi Bosni - Hercegovi), po kojem je razsejanih več vasi s kakimi 2500 pravoslavnimi kristjani. V mestu je sto muhamedanskih, nekoliko pravoslavnih in 5 ciganskih hiš.
Po Btarem potu računalo se je od Mostara do Nevesinja samo 6 ur; po novi cesti bode še bližo. — Brez boja so naši 28. avg. 1878 dobili v roke to mesto, imenitno zato, ker se jo 1. 1875 ondi bila raznetila ona vroča iskra — vstaja hercegovska, ki ima tako važne nasledke. — Izmed drugih krajev, ki pripadajo temu okraju, največi je trg Tar t ar o vi č ali Salem-palanka.
Foča, lepo in veliko mesto s prekrasno okolico kraj Drine in Čehotine, (ondi, kjer se izliva ta v ono), v Hercegovini prvo za Mostarom. Foča slove po obilni trgovini z Dubrovnikom in po svoji obrtnosti, soseb po izvrstnih sabljah in nožih („handžarih,“) ki jih delajo Fočauski nožarji. Prebivalci so do malega muha-medanci, ki imajo zdaj kakih 20 džamij (med njimi 9 se svincem kritih); pravoslavni pa novo cerkev. Vseh stanovalcev skupaj je menda 10.000
Nova cesta (200 km. dolga) gre iz Goražde — na Fočo Bilek in Trebinje — do Dubrovnika. Iz Fočo v Mostar prideš po starem potu za 25, v Sarajevo pa za 16 ur.
Po dobrih kožarjih znano je mestice Jeleč.
Vasica Bilec ali Bilek, novi sedež novemu okraju, leži sredi kamenite puščave na vodnatem „Bilečkem polju,“ ki sega do nove črnogorske meje, in je zarad svoje lege in vodne obilnosti
') Tako, nm. ,,dobrih" ali ,,debelih“ ur pravijo ondod. Hilferd. 1873 Ul ; 20. — Pis.
prevažno „iz vojaških obzirov." Na njem vidiš res proti črnogorski strani nekoliko vojaških naprav, postavljenih, še za turske dobe. — Dospevši do nove meje črnogorske — pri kraju sem s krajepisjem bosamskim in hercegovskim.
Piva, Jezero, Drobnjaki, Šaranci, Brstac, soteska „Duga“ in in ves okraj Nikšiči (s trdnjavo vred), vsi ti in še nekateri drugi poprej hercegovski kraji spadajo zdaj po znani Berlinski pogodbi 1. 1878 pod Črno goro. —
če hočeš pa videti, kako sc . . . prisekuje Sultanu po malem rep, treba vendar še pogledati za mejo, koja loči zdaj Bosno od okrožja Novopazarskega, ki leži — Bosni na jugu (jugo-vztoku) — med Srbijo in Črno goro.
Ta je 1. 1878 pridobila tudi Novopazarskega okrožja kos na jugo-zapadu a s tem vred sloveče kraje: Žabljak, Podgorico in Spuž; 'dalje Gusinje, Piavo, Kolašin (Kulašiu) in še več drugih. Po tem takem je s črno goro vred tudi okrožje Novo-pazarsko dobilo nove mejaše. Res, da se zviti Turčin še opo-tavlja, ter neče odstopiti Črnogorcem Gusinja, Plava itd.; pa mu ne bode menda pridilo čisto nič.
Bosansko - novopazarsko mejo prekoračili so naši (po zuani pogodbi in njeni poznejši prenaredbi) 8. septembra 1878 na dveh mestih ter posedli brez resnega upora a zato i brez boja naglo „Priboj,“ „Pljevlje“ in „Priepolje.“ Brusili so si turski poveljniki samo jezik; pa je bil brž „mir besedi,“ ko so videli, da so vse besedo bob ... v steno.
Kolisa radost vsem kristjanom, ki jih navdaje zdaj sladka nada, da prisije rumeno sonce — sloboda zlata — skoro i pred njihova vrata. S časom pride na vrsto tudi „Bielopolje“, in nemara še kaj več.
Naše posadke ostanejo po teh goratih in kamenitih krajih za zdaj s tursko posadko vred — kakor mislijo nekateri, zato, da ne bi denes jutri začeli lasati se, ali pa celo . . . objemati Srbi iu Črnogorci, koje loči samo ta ozki kos zemlje. — S časom utegnejo naše posadke same ostati — brez turskih. Tačas bodo pa naši hrabri vojščaki kazali lenim Turkom i. dr., kako se delajo pošteni poti in ceste.
Da ti povem zdaj o tej „skalnati strani" na kratko samo toliko:
Do 1. 1817 bilo jc okrožje Novopazarsko nekdanje stare Srbije kos, — deželica („pašaluk“) sama za se, a tedaj bilo pridruženo Bosni. Od 1. 18152 do 1. 18(35 pripadalo je to okrožje samostalni Hercegovini, od 1. 1865 do 1876 pa s Hercegovino vred zopet zjedinjeni deželi („vijalet“) Bosni; 1. 1876 prirepljeno je bilo novi deželi „Kosovo“ imenovani, a že 1. 1877 s Hercegovino in Bosno vred zjedinjeuo na novo v jedno deželo: Bosno, ki je pa ostala na cedilu, t. j. samo na papirju.
Kakor mačka mlade, tako je turska vlada — soseb o poslednjih vstankih — prenašala „sandžake“ ... s papirja na papir,
misleč v svoji trmi in slepoti, da utegne popraviti s takimi po-pravami(!) vse svoje v nebo vpijoče grehe, ter odolati ') t. j. zadostiti vsem pravičnim željam sitne raje.
Pa pustiva na miru slepo tursko vlado; oglejva si rajši najprej „posedene tri kraje,“ a potem še nekatere druge v okrožju Novo-pazarskem.
„Priboj“ je mestice ob Limu, ondi, kjer teče va-nj srbski Uvac, samo pol ure od srbske meje, ima 2 hana, zapuščeno staro kulo in kakih 2000 prebivalcev (do malega muhamedancev), ki živo tržijo se sosedi Srbi. — Od bosanke meje stoji to mestice, koje so posedli naši mahom 8. septembra, — samo nekoliko, od Više-grada pa 135 km. oddaljeno.
„P1 j e vi j e ,“ turski „Tašlidža“ t. j. Kamnik, “) v bosanski zgodovini jako imenitno mesto, leži na obeh straneh reke čehotine med golimi in skalnatimi strminami v prostrani kotlini, po koji se širijo plodne njive in senožeti. — Vendar ni podobno „zvezdi“ (ali kolesu brez platišča), kakor sodijo nekateri zato, ker se strinjajo vse ulice okolo „Useinove ali Huseinove džamije." Še drugih šest džamij imajo muhamedanci, pravoslavni pa cerkev in samostan nekoliko v stran od mesta. — Hiše so brez malega zidane in pobeljene. V njih živi zdaj kakih 7000 ali 8000 ljudi (med njimi največ poturčencev, mnogo manj kristjanov, jako malo Arbanasov).
Nahaja so v tem za trgovino važnem, dosta lepem in čistem mestu tudi „čaršijasamo tlak je zdaj še tak, „da se Bog siniluj!“
Našli so v Pljevlju že mnogo rimskih napisov, opek, stebrov, in še več drugih starinskih reči, ki kažejo, da je bilo tu uekdaj rimsko selišče. — Pravoslavni samostan obiluje pa s knjigami in rokopisi, med tem je tudi Ivana Damascena obilni „šestodnev“ iz 15. veka.
To mesto posedli so naši 10. septembra .1879 zjutraj, upotivši se 8. septembra v jutro iz Čajnice po slabih, a za mejo strašno nchoduih in strmih potih.
„Prijepolje“ je srednje mesto ob Limu z lesenim mostom, ter se deli na tri dele: turski del, „pravo Priepolje" skoraj povse srbsko in „Vakuf - Priepolje“ (tursko-cerkveno). Ne presnažno mesto šteje kakih 000—700 hiš z opekami kritih, in je se svojimi ulicami in uličicami pravijfzahodnjak (labirint).
Prostrano in rodovitno mestno ravnico oklepajo gore: Zlatar, Ikonovac in Ivosavina. — Prebivalcev ima Priepolje (koje so cesarski posedli 14. septembra) v sebi kakih 4000 med njimi menda deseti del kristjanov, ki žive ob trgovini in rokodelstvu; drugi so
*) Ta stara beseda (stsl. odoldti, srb, odoljeti) živi še sem pa tam, — ali je vsaj živela, ni davno tega, med Slovenci: na Radoviči (pri Metliki). pod Mehovim in še po nekih drugih krajih. — Pis.
'*j ,,Tašu-kameu; ,,ta8li‘‘-kamenit. — Do 15. veka rekali so temu mestu „Breznica.“ (K. Jir.), — Pis.
muhamedauci, ki se pogajajo — čuj, čuj! —res od nekdaj jako lepo s kristjani ter se pečajo raje s plugom in živinorejo nego z orožjem.
Če se potrudiš samo uro v stran od Priepolja (na vzhodno stran kraj potoka, ki teče pri tem mestu v Lini), najdeš nekdajnega krasnega samostana (po imenu „Mileševa“ ali »Miloševa**) razvaline, imenitne zato, ker je bil v tem samostanu 1. 1376 kronan prvi kralj bosanski Tvrdko L, in ker je bilo ondi shranjeno sv. Save (Sabbas) truplo, dokler ga ni dal sežgati Sinau-paša 1. 1595.
Znameniten je tudi samostan Banja s pravoslavno cerkvo in slovečimi toplicami, na dvoru samostanskem izvirajočimi, — okolo samostana pa košat gozd. Tik sedanje cerkve (z dvema zvonikoma) leže starega samostana razvaline.
Resneje pride pa za prisekavanje t. j. za posedbo na vrsto tudi »Bielopolje,** obzidano mesto kraj Lima (s kakimi 3000 prebivalci muhamedanske in krščanske vere), 52 km. od „Pljevlja,“ 6 ur pa od Novega pazara, s kojim trguje.
Belopoljska okolica je pravo gnezdo razbojnikom. Zato so meščani, soseb trgovci, vedno pod orožjem, in zato je naša vlada odložila tega mesta posedbo do ugodnejše dobe. — Nemara, da se bode našim, predno posedejo to mesto, večkrat meriti s temi razbojniki.
V tem okrožju je M,itrovica, mesto s trdnjavo pri reki „Ibar“ na lepi vinorodni ravnici, — 12 ur od Novega pazara.
Spomina vredna je še „Sjenica“ (tudi s trdnjavo) na visoki in neplodni ravnici, ki se imenuje po domače »Stari vlah.“ To mesto je jako važno v vojaškem obziru. Ondi so hoteli 1. 1876 v predzadnjem boju za slobodo podati si roko Srbi in Črnogorci ter planiti nad Turka se združeno močjo; pa jim je — na žalost! — izpodletelo.
Nova varoš (= Novo mesto) v tesni dolini reke Tikve jo zdaj »Sibirija novopazarska.** Morebiti, da se prekrsti skoro zopet v »Sibirijo bosansko,“ kakor so jo imenovali prej, dokler je pripadal Novi pazar še Bosni.
Po tem, ko sem te vodil po manjih mestih in krajih tega okrožja, pristoji se, da te spremim tako tudi še v njegovo glavno mesto , Novi pazar“ (= Novi trg), poprej: do konca 15. stoletja še »Trgovište** trgovišče, tržišče), še poprej „Ras“ ali „Rasa“ imenovano.
Tu jo je bila srbskim županom inNemanjičem prestolnica, po koji je menda vsa dežela dobila staro tuje ime „Rascia,“ (kakor so zove tudi zdaj po glavnega mesta imenu vse okrožje).
Jako lepa je lega sedanjega, dobro utrjenega in dosta prostranega mesta pri Raški in njenem pritoku Jošanici; ali hiše (»rumelski** zidane) niso nič kaj lepe; mesto samo na sebi jako nesnažno in brez poštenega tlaka. Pa morda pride naša »posadka*1 skoro tudi v to mesto snažit, pa tudi »popisovat.“
Potem bodemo konči znali, koliko ljudi živi prav za prav v tem mestu ; kajti v dveh novih knjigah (1.1878) čitam, da živi v njem (v »kakih*4 1600 hišah) . . . ,,kakih“ 8000 . . . do 25.000 duš. — Kolika razlika
v teh „računih po priliki!" Vendar je verjetno, da je med prebivalci največ muhamedancev, primčroma malo kristjanov (pravoslavnih) in nekoliko Židov.
Med muhamedanci je pa poleg Srbov tudi mnogo Arbanasov, ki se nosijo in lepotičijo po svoje, a soseb žene.
Ubogi kristjani ne smejo beliti si hiš samo zato, da bi se ločile od muhamedanskih.
Pol ure od mesta proti vzhodu nahajajo se še stare rimske toplice; — pol ure proti severju sv. Petra in Pavla cčrkev, ki pravijo, da je bil v njej krščen veliki župan srbski Stepan Nemanja, oča kralju Stepanu „Prvovenčanemu.“ — Dalje od mesta v stran je pa še več imenitnih spomenikov starinskih.
Bodi zdaj konec krajepisju. Prehajam k zgodovini.
n. pismo.
Predno se poprimem zgodovine bosanske, naj ti razložim, od kod izhaja po mojih mislih ime tej deželi: Bosna.
Ni dvojbe, da je bilo to ime znano že pred desetim vekom, ali zapisano nahajamo prvič pri desetega veka imenitnem (grškem) piscu: cesarju ') Konstantinu Vil., ki jo piše Bosoiia (Bocrcom. 2)
A od kod to ime? — Vgibali so to že mnogi; ta ga izvaja tako, oni tako. — Meni se zdi najverjetnejše, da je dobila dežela ime po glavni svoji reki Bosni, (kakor n. pr. „Posavina“ po Savi). Tej misli ustrezajo tudi novi zasledki v starih pismih „Dubrovačkih“, po kojih je Bosna iz prvine obsegala samo gornje porečje ali gornjo dolino reko Bosne. 3)
Vprašaš me: Je li res, da so živeli v Bosni najprej Ilirci in da so bili stari Ilirci Slovani? —
Priča nam zgodovina, da so živeli v Bosni res najprej Ilirci; ali ne da se po mojih mislih dokazati nikakor, da so bili stari Ilirci slovanske krvi.
Kdor je o stari Iliriji (Illyris, llyricum, 'Ikkvgis, ’1)1vqihov) in o starih Ilircih prečital samo to, kar je napisal o njih učeni P. J. Šafafik,4) vem, da ne poreče: „I)ognano je, da so bili nekdanji Ilirci — Slovani.'1 —
') Zato mu pravijo )>Porpl)yrogencU“, Bagrenorodni t. j. „v bagru“ (škrlatu) rojeni. — Pis.
a)	„De administrando imperio c. 32“); po Cinama (Kirtttnmos) Boaftva, etsl. BoHtna, lat. Boasina. — Pis.
:1) K. Jir. 1879; 29. — Pis.
4) Gl. „P. J. Šaf. Starožitnoati slovan." (1837) in „Ueber die Ab-kunft dor Slaven" (1828). — Pis.
Da stari Ilirci niso bili slovanskega roda, gre na dan tudi iz Hahnove knjige,1) ki dopoveduje z verjetnimi dokazi, da so sedanji Albanci (Arbanasi, Arnavti) zarod po starih Ilircih, in to: tako imenovani ,,(xegi“ (Skipetari) v severni Albaniji po pravih Ilircih, a ,,Toski“ v južni Albaniji po Epirotih.
Če primerjam tega ilirskega zaroda indo-evropsko govorico slovanščini (stari slovenščini in živim narečjem slovanskim), ne morem si kaj, da ne bi vzkliknil: „Oni ljudje, kateri so govorili kedaj tak ali temu podoben jezik, — niso bili nikdar Slovani.“
Evo ti nekoliko albanskih (toskovskih in gegovskih) besed, pa sodi sam!
Njeri, geg. rop človek, mož; koku glava; balh čelo; hund% nos; veš uho; dore roka; tosk. Hmb%, geg. kame noga; tosk. dz'hm%rh, geg. dzamm (dzemm ali dzemfrun,) srce;	voda;
tosk. vem, geg. vem, vino; tosk. henm>, geg. hannn, mesec (luna); tosk. dud, geg. dil (solnce).
Ker so pa po nekaterih deželah, nekdaj k stari, s časom sila razprostranjeni Iliriji spadajočih, prebivali pozneje ter prebivajo še dan denes ondod Slovani, zato so mislili in trdili nekateri, da so bili .,stari Ilirci11 — Slovani.
Tudi onim, kateri so se pvri tem dokazovanju naslanjali na neka narodovska in krajevna imena, ki se nahajo po grških spisih, ter zvone nekako slovanski, — odgovoril je že učeni Šafarik, 2) da se ne da uič do dobrega dognati s tem omahljivim dokazom, (ki se opira tudi na imena celo iz šestega veka, ko so se bile že jako premenile narodopisne razmere). — Temu dokazu trohljiva podpora je pa tudi stara „Bylazora“ (Bv)m%<oqu), gornje-macedorisko mesto, prvič imenovano pri Polibiju vsaj 14(5 let pred Kr. r. (v. 97.) Kaj pa je to drugega — pravijo — nego „13ela zora ?“ —
Da so okanim vsega drugega izpodbijanja, vprašam tudi jaz samo to: ,,Kdo na vsem svetu je kedaj slišal ali čital o beli zori? — Dobro je vsem Slovencem znan ,,beli dan“; ali bela zora, s) to je — sit venia verbo — misel nora.
Kdor pa sluti samo po lepi in šibki rasti, veliki in krepki postavi, po črnih laseh in brzih nogah, po junaštvu v boju in gostoljubnosti v domu itd., da so sedanji narodi po poprejšnji zahodni Turčiji (tedaj tudi Slovani po Bosni in Hercegovini) ilirski zarod, — onemu treba povedati i to, da vse te ilirske lastnosti — vsa ta svojstva (z gostoljubnostjo vred) pripadajo tudi Albancem, ki so zdaj po Hahnovih dokazih jedini ,,ostanki*1 starim Ilircem.4)
') Dr. J. G. Haliu: „Albau. Studien.1' Wien, 1853. — Pia.
'■*) ,,Slov. 6tarožitn." na str. 212—321. — Pis
:l) Prim. nom. Morgenrothe, lat. aurora iz ,aurum‘ (zlato). — Pis.
4) Vendar je zdaj dosti Albancev in Slovanov srednje postave; niso vsi južni Slovani črnili las itd. — Pis.
Nuj prestopim po tem razjasnita, ki sc mi jc zdelo potrebno, k zgodovini.
Kdo je „njega dni“ t. j. za predzgodovinske dobe živel v Bosni, tega ne ve zdaj živa duša. Kakor nam pa pričajo zgodovinske knjige, živeli so Ilirci prvi v sedanji Bosni, ') ki jc spadala z denašnjo Hercegovino vred pod Ilirijo. Potem, ko so mogočni Rimljani leta 1(38 pred Kr. r. premogli poslednjega kralja ilirskega Gencija (Gentliios), prišla je Bosna pod rimsko vlado, ter bila v prvem desetoletju po Kr. r. (za cesarja Avgusta) pridružena najprej stari Panoniji, kosneje pa Dalmaciji. Ko jo bilo rimsko cesarstvo 1. 395 po Kr. razpolovičeno na vzhodno in zahodno, prišla je Bosna najprej pod „zakodno-rimsko“ cesarstvo, t. j. pod Rim, —1. 470. (ko je bilo tega cesarstva konec), pa pod „vzhodno-rimsko“ ali grško cesarstvo t. j. pod Carigrad.
O včliki selitvi narodovski osvojili so to deželo, in to v potem veku Goti, koje so pa že v šestem veku pregnali silni Avari (Nestor piše „Obri“). —
Čital si morda i ti v kaki knjigi, da je za Avari v denašnjo Bosno proti koncu šestega veka prišlo iz Tracije slovansko ljudstvo po imenu Besi ali Bosi (Hessen, Bossen, Boser), in da jo dobila po njem dežela tudi ime. Ali temu ni tako.
Po novih učenih preiskavah imenovali so se namreč Besi, '2) a ne Bosi — duhovniki ali preroki nekdanjih malikovavcev Sa-trov (Zaznat) slobodnik podgorcev (južno-balkanskih) plemena rakovskega, ki j e v rodu starim Ilircem. Teh dohovnikov ime „Besi“ 3) prenesli so pozneje na vse ljudstvo.
Iz tega vidiš, da „Besi“ niso bili Slovani, in da so ,,Bosi“ gola izduha novejših piscev; „bosa“ je tedaj, da je Bosna dobila ime po (izmišljenih) „Bosili“.
Zgodovinska resnica je pa, da so prišli za Avari v sedanjo Bosno-Hercegovino v prvi polovici sedmega veka Slovani.
Da so že 1. 600 po Kr. r. Slovani silili prek Donave, soseb v primorske kraje, svedoči nam pismo papeža Gregorja I., ki je tedanjemu škofu Solinskemu (Salona v Dalmaciji) na dotično poročilo odpisal že julija meseca leta 600, kako ga to taro in skrbi, da silijo Slovani, [ki ondaj niso bili še kristjani], v Dalmacijo in skozi Istro tudi že v Italijo. 4)
') Da so nekdaj živeli tudi v sedanji Bosni stari Skordiski, in da so bili ilirskega plemena, pričata nam Strabo [geogr. VII; ‘219 Bas, 1523] in Apijan [c. III. do reb. illyr. Par. 1877 5 J 271. — Pis.
2)	Bessoi (Briiraoi po Herod. VII. 111; Bsffant po Strabonu). — Pis
•1) Alb. ,,bes'ta = vera, zvestoba (Halm, I. 242), tedaj ime ,,Besi“. n i iz slovanske besede ,,bes“ (r/IiCT.) daemon. — Pis.
'*) „De Selavorum [Slavorum] gente, quae vobis valde imminet
Nekateri menijo, da so bili ti ljudi ’) A vari, a 110 Slovani; ali papežev odpis govori razločno o Slovanih, ki so tedaj, kakor se kaže, že ondaj po malem silili prek Donave na to stran te mokre mejo.
Za cesarja Heraklija, ki jo vladal v Carigradu od 1. GIO do 041, prišli so pa v tedanjo Dalmacijo po Konstantinovem poročilu na debelo najprej Hrvati (Xoa>fiaTot, Chrobatoi, Clirovati), a za njimi stopram Srbi ali Srbiji (2£(>plot, Serbloi). — Hrvati premorejo in pokončajo, ali si pa podvržejo Avare po „večletni“kvojski, ter so polaste Dalmacijo.'-) —
Iz Dalmacije odpravi se pozneje množica Hrvatov ter posede „Ilirijo“ in „Panonijo“. :,j
Ni dvojbe, da si treba pod to Panonijo misliti nekdanjo posavsko Panonijo" med Savo in Dravo; ali natančneje: del dolnje Panonije [posavske in sremske] med Savo, Dravo in Donavo 4) t. j. sedanji Srem („Sriem“, Sirmien), denašnjo Slavonijo .in kos sosedne jej Hrvatske.
Zastran Konštatinove „Ilirije“ (Illyricum, ’I)2vqix6v) ima~pa pri učenjakih vsaka glava svojo pamet. 5) — Ali kdor neče pritrditi, da je obsegala Konštantinova Ilirija tudi Bosno; priznati mu bode vendar, da so Hrvati, če ne ob oni dobi, — vsekako po popisani preselitvi iz svoje stare domovine, bodi si na jeden krat, bodi si s časom razprostrli se tudi po Bosni.
Živeli so pa Hrvati po besedah Konstantinovih prej v „Veliki ali Beli Hrvatski'1, kjer so za njegove dobe stanovali še nekrščeni „Beli Hrvati" (Bdir/jm^aroi., Belochrobatoi). Dalje nam pripoveduje Konstantin verno, kakor je slišal praviti, da je prišel v Dalmacijo [ob oni dobi, ko so jo imeli A vari v rokah], izza „Bagivareje“ jeden rod Hrvatov, namreč: pet bratov; med njimi tudi Hrvat,, (Xqu!>(Jarov) in dve sestri: Tuga pa Buga se svojim ljudstvom.0)
et affligor vehementer ct conturbor, . . . quia por Histrine aditum iam ad Italiam intrare coeperunt.“ (Ph. JafftS: ,,Regesta Pontif. Kom.11 Beri. 1851; str. 138 Nr. 1320). — Pis
*) Tildi oblike: ljudi, sosedi, krneti, Hrvati, itd. (11111: ,,ljudje“ itd.) so slovenske. — Pis.
-) Konst. Porpbyrog. de admin. imp. c. 30 — 31. — Pis.
3) De admin. imp. c. 30. — Pis.
4) Šaf'. „Starožit.“ 6G4; Rački „ Književn.“. 1.(1864); 63. — Pis s) Prim. Šaf. 664; Račk. ,,Književ n,“ I. 63 in „Monumenta histor
Slav. merid“. VII. 271; F,. Diimml. ,,S itzgsber. kais. Akad. phil.hist. C1 1856. XX; 374. — Pis.
6)	Lahko si misli vsak zvcdcnec, da je to samo n&rodna pripovedka
(kakor ona o Cehu, Lehu itd.); ali ker ni Konstantin povedal tega razločno,
začela sta nemška strokovnjaka ICrause pa Diimmler po 900 letih
zato in zbog nekih drugih nedostatkov strašno pikali in celo sramotiti
tega ^svetlega-pisca", glavni steber stari zgodovini hrvatski in srbski. — Pis.
Velika ali Bela Hrvatska" bila je tedaj po Konstantinu za Bagivarejo (ultra Bagivaream, im&tr Bayi^aQslag '). — Da ni ta Bagivareja nič drugega, nego Bavarska (po starem: „Baioria“, „Bagoarii), a ne „Babja gora“ ali ,Babje gore“ v Tatrah (Karpatih), kakor so mislili in učili poprej, - dokazal je jako bistroumno učeni zgodovinar jugoslovanski Rački v ,,Književniku“ I. 51.
Za Hrvati, in to še za istega cesarja Heraldija, pravi Konstantin nadalje (c. 31—32), prispeli so prek Donave i njihovi poprejšnji sosedi Srbi iz ,,Bele Srbije", ki je bila soseda Beli Hrvatski. '-) Ali nezadovoljni z odkazanim svetom v Solunskem kraju (in Thessalonicae themate), vrnejo se prek Donave nazaj.— Na njihovo prošnjo odkaže se jim za selišče del sedanje in stare Srbije, kos sedanje Hercegovine, (namreč: stara Poganija ali Neretva v primorski „Zahlumiji“ s „Travunijo“ vred), in „Konavli“ (Canalitarum regioj t. j. denašnje Konavlje ((.anali), ki spada zdaj k Dalmaciji. —■
To je bila nova domovina srbska. Bili so si tedaj Srbi in Hrvati zopet mejaši in sosedi kakor v stari domovini. — Okoli 1. 634 preselili so se iz nje Hrvati, okoli, 1. 638 pa Srbi, potem ko so bili Avari že pregnani, pobiti, ali pa Hrvatom podvrženi, kolikor jih jo ostalo namreč v Dalmaciji živih. — Za Konstantinove dobe živelo je še nekoliko zaroda avarskega ter ga bilo lahko razpoznati od Slovanov [brez dvojbe po posebnih telesnih lastnostih, po noši itd.]. Ali poslovanili in podomačili so se s časom Avari po vse, t. j. pozabili tudi svoj jezik.3)
Dognano je, — to priznavajo celo najhujši nasprotniki Konstantinovi, — da se je oboja selitev (hrvatska in srbska) godila res za cesarja Ileraklija, tedaj med 1. 610 in 641. Cepajo se misli sedanjim učenjakom samo zastran pravega časa te selitve.
Du Nor d trdi, da so prišli Hrvati, (pozvani po cesarju Herakliju na Avaro) že 1. 61!), a Srbi kakih deset let za njimi. *) — Izidor Sevilski, škof in sodobnik (Zeitgenosse) svedoči pa celo, da so bili Slovani že 1. 615 posedli evropske dežele He-raklijeve.5)
Pokazalo se je tedaj, da je cesar Konštantin, premila ni bil „nezmotljiv“, — to je dokazal i Rački — pisal vendar resnico, imenitno zgodovinsko resnico, poročaje, da so prišli najbliži nam bratje po krvi v svojo novo domovino za cesarja Heraklija.B)
') Na drugem mestu (c. 31.) veli pa K; ,(ultra Turciam1* (rrji Tovtmug) t. j. za madžarsko Ogrsko. Prim. Šaf. 638. — Pis.
'2) Prim. c. 32. — Pis.
3) Nekateri mislijo, da so sedanji M o r 1 a k i v Dalmaciji poslovanjenili Avarov zarod. — Pis.
4) ,,Abriss d. Gesch. v. Bosnien“ itd. 1876; 11. — Pis.
5) Končalli: ,,Vetust. lat. seript. chron.“ II. 640. — Pis.
6) Še pred Hrvati in Srbi selili so se Slovenci iz nekdanje domovine v sedanjo, in to med 1. 692 in 595. (Šaf. str. 689), vsekako pa ne-
Pokazalo se je nadalje, da so po polnem verjetni tudi Konstantinovi zemljepisni podatki ') — potem ko se je podrla natvezena mn „Babja gora“, ki je bila zmešala glavo i ljubeznjivomu gosp. D U m m l e r j u; kajti tudi on je veroval ondaj še va-njo, t. j. Konltan-tinovo „Bagivarejo“ imel po krivem za Tatre ali Karpate.
Z ozirom na omenjeno Izidorjevo svedočanstvo verjetno je tudi poročilo Konštantinovo, da so se Hrvati in Srbi pokristjanili še pred Heraklijevo smrtjo (f 641), ko je Hrvatom županoval prvi i,veliki župan" ali knez (uoyav, princeps) Porga. 2) — Vendar niso bili mahom prvič krščeni vsi preseljenci.
Kraju onih Srbov, kateri so ostali še nekrščeni, t. j. po tedanji govorici „pogani“ (iz lat. „pagani“) nadeli so ime „Poganija,“ ki ti je že znana. Tudi izneverilo se je po Heraklijevi smrti krščanstvu mnogo Srbov, — Pri Hrvatih so drugič krščevali in menda dokrstili zopet rimski duhovni za vlade velikega župana P o r i n a ali B o r n e. '■*)
Srbe so pa pozneje drugič krstili grški duhovniki, poslani po cesarju Vasi 1 ju iz Carigrada (877). Pokristjanili so se ondaj i Neretvani v „Poganiji“ ali Neretvi.
Dalje nego sem bil nakanil, mudim se pri stari zgodovini hrvatski in srbski; ali zdi se mi potrebno i to, da zveš, kako marljivo in na kak način so so domači in nedomači strokovnjaki ba-vili v zadnji dobi se staro zgodovino jugoslovansko, zlasti s hrvat-sko in srbsko, oziroma z bosansko in hercegovsko, kaj so zasledili, dokazali ali izmodrovali novega .... o starih časih. — Ali to kar ti podajem, samo dr obet je tega, kar je prišlo na dan. — Pretesen mi je prostor, kakor je bil Srbom v Solunskem kraju. 4)
Predno pa koračim dalje, naj vzamem v misel še to, da nisem mogel pritegniti vsemu izpodbijanju in modrovanju teh možakov, zato ker je v stari zgodovinski dobi jugoslovanski še mnogo nejasnega — neznanega, omahljivo tedaj dokazovanje ali modrovanje, ki se naslanja samo na „dozdovke“, — ali nekoliko na zgodbe, nekoliko pa na dozdevke. Zato se ne skladajo misli zastran nekaterih dogodeb ni omenjeuim novim strokovnjakom. —
koliko let predi. 610; kajti Pavel dijakon svedoei, da so bili Slovenci v sedanji kranjski deželi (^Carniola1*) in po gornjem Posavju okolo 1. 610; že kakor doma (Zeus 617). Vzhodno - balkanske dežele (,,die ostlichen Hamuslander) imeli so pa Slovenci po Miklošičevih mislih v rokah že petega veka. (,,Die Elem. im Rumunischen'*. Denkschr. Akad. 1861: 12; 4). - Pis.
»J Rossler (1873) 73; 120. „Sitzgsber. Ak. philos.-hist. 01.“ — Pis.
2) Konšt. de admin. imp. c. 31—32. Obliki „Porga<< (TInQya) primeri besedo „prga“. Vuk 566. Pis.
3) Prim, Dum ral. 392. — Pis.
4) Diimmlcr neče verjeti zbog ,,pretesnega prostora*', da so se bili Srbi preselili najprej v Solunsko deželico. — Morda so jo pa zapustili baš zato, ker jim je bila pretesna. — Pis.
12.	pismo.
Zdaj naj ti pa podam samo še nekoliko obilnejši zgodovinski pregled od lanskega.
Po svoji preselitvi imeli so Hrvati in Srbi mnogo — premnogo gospodarjev. —
„V boju za življenje11 vojskovati se jim jo bilo s časom no samo s tujimi sovražniki (Franki, Mletčani ali Benečani, Bolgari, Grki, Madžarji i. dr.), nego bojevati so i bratu z bratom, kakor so godi na žalost od nekdaj na svetu.
Mahom po H e r a k 1 i j e v i smrti (za vlade slabega cesarja M i h a 1 a 1. 641) iznebili so se višje oblasti Carigradske, ter živeli nato slo-bodni najprej pod domačimi župani, a nato pod „včlikimi župani11, kojimi so bili iz prviue podvrženi „župaui“ in „bani“. S časom je pa prekosil ban „velikega župana11, ki je bil ondaj veči od tedanjega „kneza“. ')
Ali še pred poldrugim vekom (1. 788) pride pod frankovsko oblast samostalna Ilrvatska, ki je bila ondaj mnogo veča od sedanje, ter obsegala tedanjo „posavsko“ in dalmatinsko Hrvatsko, s to vred pa tudi severno-zapadno Bosno in kos sedanje Hercegovine.
Srbsko državo, (ki je imela za Konstantinove dobe v sebi tudi kos severno-vzhodne sedanje Bosne in velik del denašnje Hercegovine) razdeli veliki župan srbski Mutimir'1) 1. 874 na zvezni (federativni) način na banovine in županije. Ali predno mine sto let, začno se odpovedavati velikemu županu bani in župani, ki niso hoteli imeti več gospodarja nad sabo. Bilo je naposled toliko vladarjev, kojikor banov — telo brez glave.
Tako se jo zgodilo po smrti včlikega župana Ceslava (f 949) — piše neimenovani pop Dukljanski3), ki pa ne jemlje v misel države srbske, poroča to stvar tako, da se je ondaj država h rvat-ska razdelila na same samostalne (neodvisne) banovine.
Ali veliko zmešnjavo napravil je — Bog mu odpusti grehe! — v zgodoviui jugoslovanski ta nesrečni pop. Goti so mu Slovani. Zato
') Prvi knezi [vsaj Brbski] bili so to, kar ondaj lat. „00101108“ [Gaugrafen]. Čita se tudi o ,,včlikih knezih11 (ki so bili veči od županov), in o „včlikih banih11. — Prim. ,,Dan. rječn11. pod besedami: knez, župan, veliki župan, ban, — Šime k tolmači pa na str. 11., da so bili ,,banil' = „duces“ (^Herzoge) a „župani“ = ^comites11. Zdaj je to drugače. — Pis.
2) Po naSe menda Motimir (lat. ^Muntimirus'1 in ^Montomerus11), po krivem tudi Budi m ir imenovan, v letopisu Dukljanskem pa cel6 j.Svetopelek11 (= Svetopolk; Svatopluk). — Imenjak mu je hrvatski Mutimir (lat. Muncimir), znan po svoji darovnici 1. 892.Knjiž. 1.72. in 75. — Pis.
3) ,,Presbyteri Diocleatis regnum Slavorum11, letopis pisan v Baru (Antivari) sredi Xl[. veka. gl. ^njiževn.'1 I. 203 in 218. — Pis.
je naštel do druge polovice X. veka 27 gotsko-hrvatsko-srbskih kraljev, a med njimi po imenu samo štiri prave. ') Vsi drugi ne veljajo tedaj s kratkočasnimi »pripovedkami11 vred o tek, brez malega izmišljenih „kraljih slovanskih11 za zgodovino niti gluhega oreha.
Ali dokler niso sedanji strokovnjaki deli letopisa Dukljan-skega „na rešeto11, verovali so va-nj celo učenjaki in čislani zgodo-pisci, ter mašili ž njegovimi pripovedkami brez pomisleka zgodovinske praznine, katere so prazne pustili zgodopisci Carigradski.
Zatrosilo so jo tedaj med žito dosti plevela, ki ga ni lahko ločiti od pravega žita.
Mnogo verjetnejši je (se zemljepisnimi podatki vred) D u kij a n-skega letopisa drugi del, ki sega od X. do druge polovice XII. veka; ali verjetnega jo samo toliko, kolikor se strinja s kakim drugim, dotični' zgodbi ,podobnim11 poročilom, — in to, česar je doživel lahko sam.
Tako ni upati povse ni P ap ali če v e mu letopisu, ki ni do malega nič drugega nego prepis letopisa D u k 1 j a n s k e.g a. Zmešnjavo pomnožuje i to, da se jednako ne tolmačijo slovanska imena v tuji opravi (grški, latinski itd.). — Vzeti mi jo bilo gredoč v misel tudi te okolščine zato, da vidiš, kolik križ je pisati osčdobi zgodovino bosansko in hercegovsko.
Nadaljevati jo hočem zdaj na kratko, skrbno ogibajo se vseh pripovedek.
Bela II. slepi, kralj ogrski, priženil jo 1. 1127 z Jelisavo (hčerjo Uroša, velikega župana raškega) tedanjo Ramo t. j. kos južne Bosne okolo vode Rame, ki teče izpod planine Rad uš e v Neretvo. —
Od one dobe pošiljali so kralji ogrski v Ramo svoje bane za gospodarje.
L. 1136 poveri Bela banovino ramsko2 sinu Vladislavu, vojvodi hrvatsko-slavonskemu, tor pridene dve leti nato svojemu naslovu tudi nazov: „kralj ramski11 (rex Ramae).
Ta nazov rabil jo kraljem ogrskim tudi pozneje, ko je prišla pod njihovo oblast vsa Bosna. 2)
Dokler je namreč v Rami gospodaril tretji ban, tedanjemu ogrskemu kralju brat, bauoval je (od 1. 1154) v Bosni ban Borič.
Ko je car Carigradski Man v el (Emanuel) 1. 1104 pridobil Hrvatsko in Dalmacijo,	podvrže	si	tudi Boriča (f 1168).
O tej dobi (1169)	prisvoji	si	Stepan Nemanja	veliki	župan
srbski, ki je hotel ves svoj narod zjediniti in ga samostalnega napraviti), poprejšnjo južno Bosno, t. j. tedanjo južuo-hrvatsko državo. 3)
') Med temi je tudi omenjeni česlav ali Čas lav (^Ciaslavus”), pri Konšt. T&badlapoš. — Pia.
2) Stopram od 6ne	dobe pomenja v ogrskih listinah	Ra m a tudi	vso
Bosno (,,pars pro toto‘‘J.	— Pis.
3) Prim. „Obz,“ br. 224. (1879) na drugi str. v listku. — Pis.
Po smrti Man v el o vi vzame si pa B61a III., kralj ogrski, Hrvatsko, Dalmacijo in Bosno ter podeli 1. 1180 vso Bosno [z Ramo vred] sinu Boričevemu, banu Kulinu, s kojim se začenja pod ogrsko-hrvatsko krono vrsta narodnih banov bosanskih. ') Banovali so kakih 200 lčt, potem pa začeli v Bosni kraljevati narodni kralji.
Hvalijo bana Kulinn, da je bil jaki skrban vladar in prijatelj Dubrovčanom, kojim jo dovolil 1. 1189 s posebnim pismom, da smejo brez straha trgovati po vsi njegovi deželi. Tudi s papežem pogajala sta se s početka jako lepo; pozneje sta si pa bila navskriž zastran cerkvenih zadev. Ker mu ni hotel papež odje-njati, posluhne Kulin menda svojo ženo, Stepaua Neinanjiča velikega župana srbskega sestro in bogomilko, pobogomili se tudi on, in vzame bogomile („patarene“), ki so se bili ondaj silno pomnožili po Bosni, pod svojo posebno bran.2)
Po velikih sitnostih, ki jih jo imel zato s papežem in kraljem ogrskim, odpove se Kulin v javni skupščini (1203) očitno novi veri, in umrje 1. 1204. Vendar so no strinjajo računi glede tega, kedaj je začel banovati, a kedaj je umrl. 3)
Za njegove vlade napravili so stranski naseljenci, v deželo pozvani, več novih mest in vasi; žito, sadje in vse rodilo je pa tako obilo, da pravijo v Bosni še dan denes srečni rodovitni dobi „Kulinova doba“ ali „vremeua Kulinova“.
Naslednik mu je bil sin Stepan (1204—122G). Za njegovega banovanja prekose katoličane zopet bogomili. Kralj ogrski Andraš pošlje na-nje križarsko vojsko, kojo je vodil škof Koločki, ter prisilil mnogo bogomilov, da prestopijo k naši veri, še več jih pa zapodi iz dežele.
Ali zatrl jih ni; kajti po smrti Step a novi razglasi se za bana bosanskega s pomočjo bogomilsko a brez privolje kralja ogrskega bogoinilec Matija Stepan Ninoslav, ter izpodrine Stepanovega sina S eb is lava.
Pa se naglo zopet preveri, ko ga zastraši kralj ogrski z vojsko.
Priljubi se Ninoslav s tem papežu Gregorju IX., ki se potegne (1233) za-nj pismeno pri tedanjem ogrskem kraljeviču K o 1 o-manu in opravi, da mu ostane banovina; ali pozneje Ni nos 1 a v zopet prepreže, ter se poprime zopet bogomilstva. Zato vzraste bogomilom greben. — Na papežev pozov pa nova ogrska vojska
’) Hrvatska (sž Slavonijo in Dalmacijo vred) podvrgla se je bila ogrski kroni sama rada po tako imenovani „osebni uniji1* (združbi) že 1. 1102. za ogrskega kralja Kolomana. — Pis.
,J) čitaj, če še nisi, o bogomilih in bogomilstvu spis v letopisu „Mat. sloven.“ 1. 1877. (187 —195). — Pis.
3)	Šim e k 47. in 51. — Pis.
zbogomili (1234:) in z banom pristriže bogomilom peruti; še bolj pa o drugi križarski vojski 1. 124(5 zoper njih.
Deset let poprej (123(3) bila je ponovljena z Dubrovčani Kuli-nova trgovska pogodba iii staro prijateljstvo.
Še večje trgovske pravice podelil je paNinoslavDubr ovniku kakor „veliki ban“ marca meseca 1. 1249 s pismom, ki se nahaja med Miklošičevimi srbskimi spomeniki. ')
Po smrti Ninoslavovi (1250) banoval je v Bosni (vsaj 1. 1271) ogrskega kralja S t e p a n a sestran ali sestrič B č 1 a. Po njegovi smrti (1272) izročil je pa kralj Vladislav (Ladislav) Bosno materi svoji Jel is a vi. — Ta pošlje pa za namestnika ali bana v Bosno nekega Stepana (Kotromana). Za njegove nemarne uprave opomorejo se zopet bogomili ter začuo očitno oznanjati svojo vero. Zatirala sta jih po volji papeževi J e 1 i s a v a in kralj (sin), ali zatreti jih nista mogla.
Zbog splošnega nezadovoljstva v Bosni z ogrsko vlado proda kralj Vladislav Hosno (1283) „banu hrvatskemu in knezu Bribir-skemu“ Pavlu Subiču. Stepan Kotromanin njegovi sini pobegnejo v Dubrovnik. — Združena je zdaj Bosna s Hrvatskopod jednim banom.
Ali že tretje leto nato (1286) polasti se Bosne srbski kralj Milutin (tudi Stepan Uroš imenovan, kralju Urošu I. drugi sin).
Otme mu jo Pavel Subič zopet (1302) in pošlje v Bosno svojega sina Mladena za podbana.
Po smrti očetovi (f 1312) banoval je Mladen Subil v Hrvatski in vsi Bosni ter dovolil bogomilom (pozabivši pogodeb s papežem) vso slobodo.
Pristudi se njegovo samovoljno vladanje Hrvatom in Bošnjakom, ki ga po 10 letih ... zapodč. Kralj Karol Robert privoli, odstavi Mladena iu postavi za bana bosanskega Stepana Kotro-maniča ali Kotromano vida, sina S t e p a n u K o t r o m a n u, ter mu dovoli (1325) iz posebnega prijateljstva, da si prisvoji vso Bosno ter pridobi tudi „IItunsko zemljo11 ali „Zahumje“.
L. 1334 ponovi se stara trgovska pogodba med Bosno in dalmatiusko-primorskimi mesti. Prestopivši od pravoslavne vere k naši, pomagal je na vso moč zatirati bogomilstvo.
L. 1349 spreta se z Dušanom, „carom srbskim**,živozarad meje primorske (zalmmske). Začne se huda vojslca. Naposled pri-vojskuje Dušan „Zahumje“, (anti še pametiš, da je to sedanja severna Hercegovina s primorskim obližjem). — Ko se pomirita, pridrži Dušan Zahumje in nekoliko primorskih mest, ter se počne (1355) imenovati „kralja bosanskega11.
Po smrti D u š a n o v i (f 1356) dobi pa Stepan Kotromanič z ogrsko pomočjo vse to zopet nazaj.
') ,,Monum. srb." str. 32 — 34. — Pis.
Že drugo leto (1357) nato stisne na naglem oči tudi St ep a n K o t r o m a n i 6.
Ker ni imol sina, zato pride na njegovo mesto njegov sinovec ') Stepan Tvrdko.
Ali sovraž so mlademu banu mnogi plemenitaši zbog njegove matere Jelene (Helene), ki je vladala kakor banica z nedoletnim sinom, ter razglasijo za bana bosanskega Pavla Kulišiča, kije banoval v Usori2) in prvoval zarotnikom. Ali prehiti in vjame ga srčni Tvrdko iznenadi v lastnem gradu izmed nekoliko zarotnikov, ter mu vzame banovino usorsko, kojo pa odstopi nato kralju ogrskemu. Izpodletelo je drugim upornikom in sovražnikom Tvrdk o vi m, med katerimi je bil tudi njegov pravi brat Vuk , ki seje lastil Bosne s praznimi pretvezami. Hrabri Tvrdko premore v krvavih bojih vse; neki Dabiša mora pobegniti v Dubrovnik, brat Vuk pa na Ogrsko (1364).
L. 1369 potolče Tvrdko pod Srebrnikom strahovito tudi madžarsko vojsko, poslano na-nj po ogrskem kralju Ludoviku, zato ker ni hotel ban odstopiti bratu Vuku polovice svoje banovine, kakor mu je bilo ukazano. Združi se nato junaški Tvrdko se srbskim knezom Lazarjem zoper N. Altoraanoviča in Jur j a Balšiča, župana Zetskega, tor raztegne po srečni vojski (1376) svojo državo na jug do Sjeuice, On ogoš ta (Nikšiča) in Ko tora.
Razprostranivši tako svojo banovino, da se mogočni ban še 1. 1376 v Mileševi kronati za kralja bosanskega po imenu: „Stepan Tvrdko l.“
Dve loti nato pritrdi Dubrovčauom pismeno (10. apr. 1378) vse pravice in trgovske sloboščine, katere so imeli za njegovih prednikov v Bosni in v Srbiji. 3)
Po LudovikovJ smrti (1382) privzame si tudi „Zahumje“, po materini smrti tudi Us or o in več trdnjav. Ko pridero tačas Turki v Bosno, plane nad-nje in jih pokonča 15.000. Knezu srbskemu Laz ar j u pošlje na Kosovo polje (1389) na pomoč 20.000 Bošnjakov. Vodil jih je hrabri vojvoda Vladko H r a n i č, (tudi Hranja Vukovič imenovan), ki je moral zbog B rank o vi če v ega izdajstva vrniti se brez ugodnih nasledkov.
Ali ko hočejo Turki zmage pijani pet dni nato vdreti v Bosno, potolče jih (20. junija) in zavrne srečno od meje bosanske.
Mahom potem našeška Uranič pošteno Madžarje (ki so nagajali Bosni), pod Vrano, planino bosiinsko, tor pribori drugo leto (1390) svojemu kralju tudi skoro vsa dalmatinska mesta in otoke (razen Dubrovnika in Zadra).
1) (Srbohrv.) sinovac, bratič, bratauie = (sloven.) sinovec, bratič ali bratan t. j. bratov sin. — Pis.
2) Usora, kraj v severni Bosni ob reki Usori, ki teče v Bosno. — Pis.
3) Na tem pismu je podpisan tako: (JtC<I>AHI> TlipbTKo) BB xpHCTA Bora rcpAJU> (JpEJIICMB H Bocirf; H UpIlMOpmO („Stefan Tvrtko v Hrista Boga kralj Srbljein i Bosnč i primoriju“). — Pis.
Iz hvaležnosti za tolike zasluge podari Tvrdko junaškemu Vladku Hraniču „Zahumje“ z (ledno ali nasledno pravico pod oblastjo bosansko. (Vladku prvi naslednik: sin Sandalj Uranič, ki pa ni imel sina).
Z Mletčani je Tvrdko živel vedno v velikem prijateljstvu.
Novce (z latinskimi napisi) dajal je kovati še kakor ban, tako tudi pozneje kakor kralj bosanski.
Stepan Tvrdko I., mož bistre pameti in moder vladar, skrbel jo v svoji sreči in mogočnosti po tedanjih okolnostih na vso moč tudi za dušni razvitek v svojem kraljevstvu. Umrl je pa prvi kralj bosanski — premda je bil dvakrat oženjen — 1. 1391 brez zakonskega odvetka.
Izbran je nato po bosanskih velikaših za kralja bosanskega oni plemenitaš Dabiša, ki je bil tudi glavar nekdanjim upornikom Tvrdkovim, ter moral naposled pobegniti v Dubrovnik.
Izvolila ga je večina bosanskih velikašev. ’) Izpodnašati ga začne njegov nasprotnik Tvrdkovič („Scurus“), postranski sin pokojnega Tvrdka; ali s pomočjo ogrsko-hrvatskega kralja Žige (Sigmund), ki je Dabiši prepustil na vse žive dni Dalmacijo, obdrži se novi kralj na prestolu ter zapodi Turke (pod Bajazitom) iz Bosne, a Tvrdka Tvrdkoviča iz primorja dalmatinskega, in pridobi še kos sveta.
Ko izdahne Dabiša, posadi se (1397) na kraljevi sedež vendar Stepan Tvrdko II. Tvrdkovič, ki je pa moral dvakrat stopiti ž njega ter obsedel na njem stopram tretjič. Ker se je bil namreč raznesel mahom po prvem nastopu glas, da Tvrdko II. ni kralja T r v d k a sin, nego da mu je bil podvržen, izbere še istega leta večina velikašev drugega kralja. Ta je bil Stepan Ostoja, knez usor-ski.4) Posreči mu se, da pahue s prestola Tvrdka Tvrdkoviča. Ta pobegne... k cesarju turskemu Bajazitu, ter ga prosi pomoči, obetaje mu velik davek („danak“). Zdaj nastanejo velike spletke. Dokler se turska vojska zbira pri Zvorniku, polasti se kralj ogrski neka^srih severnih krajev bosanskih. Zato stopi zdaj Ostoja na stran kralja Vladislava napoljskega, ko se je trgal ta s kraljem ogrskim za ogrsko krono.
Junaški vojvoda bosanski Hervoje, Hrvatič ali Hrvoja Vukčič pridobi z veliko vojsko Vladislavu veči del Dalmacije.
') Čita se po raznih knjigah, da je bil D abi S a T vr d k o v e mu stricu Miroslavu (nezakonski) sin, tedaj Kotromanic; bil je namreč ta Miroslav znanemu Stepanu [Kotromanu] 3. sin. V. Klaid sodi pa po pismu Tvrdka II. (18. avg. 1421), da morebiti [Dabiša] vendar ni bil Kotromanid (,,Obz.u br. 107 t. 1. — Pis.
2) Miki. ,,Mouum. srb." str. 225. — R a d k i i. dr. trdili so dozdaj, da je bil Stepan Ostoja kralju Dabiši sin; jako duhovito dokazuje pa V. Klaid (brez podpisa) v ,,Obz.“ br. 107. t. 1. nasprotje, in da ni bil Ostoja nemara ni v rodu Kotromanidem. — Pis.
O st oj a ga obdari zato (1400) s „Hlivnom“ (Livno), a V1 a d i s 1 a v [kronan za kralja dalmatinskega v Zadru 1. 1403] postavi ga Dalmaciji inHrvatski za svojega namestnika z naslovom: „vojvodaSpletski.“
Istega leta (1403) spre se Ostoja z Dubrovčani, in jim napove vojsko. — Dubrovčani premamijo pa na svojo stran mogočnega II e r v oj o, tedanjega najmogočnejšega velikaša bosanskega, (ki je bil menda pomogel O stoji najbolj na prestol), ter ga pregovore, da jim obeča (1404) pismeno, namesto Ostoje razglasiti nekega Pavla Ra dišiča za kralja bosanskega.
Začno se boj. Tačas prilomasti pa v Bosno Tvrdko Tvrdkovič s tursko vojsko, nadvlada svojega nasprotnika Ost oj o, iztera iz Bosne ter sede drugič na prestol bosanski (1404).
Ostoja pa išče na žalost pribežališča in pomoči... tudi pri Turčinu, obetaje mu še več davka. — Ne gltiši se Turčin ni zdaj.
Mahom so pomiri Tvrdkovič z Dubrovčani. Ker pa potegne tudi z Vladislavom napoljskim, vojskovati mu so je s kraljem ogrskim, ki potolče Tvrdkovič a pod D oborom (i408) tor vjame njega in 126 veljakov živih, izmed katerih je dal mnogim glavo odsekati, ter pometati jih brez glav v Bosno; druge veljake pa odvede sabo v Budim s kraljem vred, ki ga pridrži pri sobi.
Mahom nato polasti so kraljevega prestola bosanskega s tursko pomočjo (1408) zopet Stepan Ostoja, ki se je bavil ondaj v Bobovcu, ter se bil ubranil ondi Tvrdko v iču že poprej. Dokler se je boril Hervoja z vojvodomhumskim Sandaljem, (koji ga je dolžil skrivaj izdajstva), a zbog tega pritikanega mu izdajstva tudi s kraljem ogrskim (1410), ugajal je Ostoja temu.
Za to (druge) nemarne vlade njogove podvrgel si jo turski cesar Muham od I. južno ali „gorujo“ Bosno (,,supcriorcm Boznam“ vel „Verhbozanyam“) ter postavil tam za svojega namostnika ali „kralja“ nekega ,,Ikača“ t. j. vojvodo Izaka. — Poklical je bil namreč v veliki sili Turka v deželo sobi na pomoč zoper kralja ogrskega samopridni Ho r voj a sam, ki je po tako žalostnih nasledkih ... od žalosti umrl 1. 1415.
Ali naposlod se kralja Ostoje nemarno kraljevanje irffrazuzdano življonjo pristudi Bošnjakom tako, da ga odstavijo ter po-sadč na kraljevi prestol njegovega sina Stepana Ostojiča (1418).
Stari Ostoja beži . . . zopet, k staremu „prijatolju“ Turčinu ter mu obeča, za pomoč plačevati še več davka na leto in dati mu sina R a di v o j a J) v zastavo. Kako rad ga usliši M u h a m e d! Da mu silno vojsko. — Zdaj pa nečejo imeti poprejšnji nasprotniki očetovi ni sina Ostojiča za kralja, nego zopet Tvrdka II., Tvrdko vi ča, ki se jo ondaj s kraljem ogrskim mudil na Nemškem (na cerkvenem zboru v Kostnicah, Konstanz).
‘) Zakonskoga sina temu kralju imenuje ga Š i m e k (Schimek 100, 110 in 118), ki je prenesel to zgodbo v leto 1408; „uaravni deci“ kraljevi prišteva ga pa V. Klaie v „Obz.‘‘ br. 107. t. 1. — Pia.
Potem ko se vrne kralj Žiga s Tvrdkovičem domov, in otme vojvodi Izaku, (ki je obležal mrtev na bojišču), „gornjo Bosuo“, da Bosno zopet Tvrdku II. Tvrdkoviču, ki je prišel na ta način — po kratkem ali živem boju z mladim kraljem Ostojičem in ž njegovo močno stranko — tretjič na kraljevi sedež še 1. 1418.
Da ne bi bilo pa zopet kake nesrečne vojske, pregovore in pomirč velikaši oba kralja tako, da bodeta kraljevala oba skupaj (Tvrdko II. Tvrdkovič in Stepan Ostojič) z jednako veljavo in častjo do smrti, vendar vsak v svojem predelu. To se je res tudi godilo brez kakega razpora med njima.
Umrl jo bil na srečo stari O s t o j a šol. 1418, vsekako pa pred 5. marcem 1419. To priča pismo, s kojim je njegov sin Stepan Ostojič potrdil Dubrovniku vse pravice in sloboščine, katere so nm bili podelili njegovi predniki. ')
Očitna zmota je tedaj to, kar se čita po različnih starih in prenovili knjigah, da je umrl Ostoja 1. 1435.
Po tem takem niso kraljevali ti ,,trije kralji11 nikdar ,,vsi trije skupaj do smrti", nego samo Tvrdko II. pa Stepan Ostojič, (od 1. 1418 do 1421), dokler ni tega pobrala smrt že 1. 1421.
Nato ostane Tvrdko II. sam na kraljevem prestolu in zmore srečno O Stojičev ega brata2) Radi v oj a, ki se je hotel polastiti stola bosanskega s tursko pomočjo.
L. 1421 in 1422 ponovi tudi on staro (očetovo) trgovsko pogodbo z Mletčani, povrh pa sklene ž njimi bojno zavezo.
To ni po volji Turčinom, ki pridero zato v Bosno ter prisilijo Tvrdkoviča (1424), da jim mora odstopiti nekoliko mest in še več davka plačevati nego poprej.
Za poslednjo dobe Tvrdko ve ojača zopet bogomilstvo, zato ker so temu na roko hodili poglavitni velikaši.
Ker ni imel ni S te p a n T v r d ko II. T v r d k o v i č svojih otrok, zapustil je po smrti (j 144I-5) vsled posebne pogodbe krono svojemu sestrami (sestriču) II e r m anu Celjskemu, banu slavonskemu.
Ta pogodba pa ne obvelja, kajti po večini velikašev bogomilskih izvoljen je za kralja Stepan Tomaž Ostojič, bogomilec in pokojnega kralja St ep a na O stoje (starega) nezakonski sin.
Potem pa ko so je preveril (1444), pozakoui ga papež E vg e ni j IV. mahom drugo loto tor spozna za pravega sina kraljevega. Hvaležen je bil za to mladi kralj.
L. 1450 da Step a n T o m a ž O s t o j i č oglasiti vsem bogomilom, naj prestopijo k naši veri, ali se pa pobero iz deželo. — Preveri se jih nato 2000, — ali preseli 20krat toliko v novo, od Bosne odcepljeno Hercegovino. Ondi je vladal namreč tedaj poprejšnji
') V tem pismu s cirilico pisanem 5. marca 141 9 (M i k 1. ,,Monum. srb.“ štev. 95, str. 282) imenuje namreč Stepan O s t oj i c'svojega očeta i,SV0tO počivavBŠago", to je: v svetem [večnem] miru počivajočega. — Pia.
2)	Prim. predzadnjo opombo: 1) na str. 200. — Pis.
bogomilec in še vedno prijatelj bogomilom: Stepan Vukčitf (Kosačn), isti, koji se je bil po smrti strica Sandalja (f 1435) kakor njegov naslednik ‘) 1. 1441 odcepil od Bosne, razprostranil o vednih bojih v Bosni za prestol svojo kneževino („zahumsko“) od Dubrovnika do Konjiča, in od Dobrega polja do Novega pazara, ter si izprosil pozneje od cesarja Miroslava (Friderika IV.) k domačemu nazovu („knez in veliki vojvoda bosanski11) še tuji naslov ,,herceg“, a) po kojem jo dobila ime denašnja Hercegovina, kar sem ti pravil že „pod Mostarom.“
„Neodvisen“ je zdaj častiiakomni Stepan Vukčičod Bosne, ki zato jako oslabi. Joj Bosni, pa i... odcepljeni Hercegovini! — „Sloga jači, nesloga tlači.11
Vpletiije gredoč zgodovino hercegovsko, naj ti povem, da se je 1. 1451 Stepan Kosača vojskoval iz različnih uzrokov z Dubrovčani, kojim je pa pomagal kralj bosanski Stepan Toma ž. --„Pravijo“, da je bila med temi »različnimi uzroki“ . . . tudi neka lepa Nemka itd., — ali morebiti, da je to samo pripovedka, zato raje molčim. — Okoristijo se brž s to vojsko Mletčani (Benečani), ki razširijo svojo moč v Dalmaciji.
Zato novi prepiri med njimi in med kraljem bosanskim, tako tudi med njimi in med Vladislavom, staršim sinom V u k č i č e v i m
Pomiriti se mora Stepan Vu kčič naposled (1452) z Dubrovčani (zato ker sta mu se grozila Turčin in kralj ogrski), vendar ne brez dobička.
Za teh sporov vzamejo Turki Carigrad (1453) in prilomastijo čez Srbijo tudi v Bosno. — Bili so sicer jako tepeni pod Belim gradom (1456); ali po nezlogi kristjanski ni imela ta slavua zmaga dovoljnih nasledkov.
Kralj Stepan Tomaž zavrača na’vso moč Turčina od Bosne, ter se celo trudi, da bi se potegnile mejo njegovemu kraljevstvu v Hrvatsko. — Ali po smrti kralja ogrskega Vladislava (1457) ostane zbo« domačih sporov ogrskih — kralj bosanski proti Tur-činu sam, ter je prisiljen plačevati mu davek (,,danak“), a pripo-zuati drugo leto i vižo oblast „kralja Matij >tža“ ^ Kor vina), ki mu izroči Smederevo, naj ga brani Turkom. — Tomaž, (ki jo bil sam preslab ter 1. 145'J zahman prosil Benečanov pomoči zoper Turke), prepusti zdaj Turčinu Smederevo za neko pokrajine srbske.
Gorka sta mu zato kralj Matij až in Stepan Vukčič, ter ga zatožita papežu.
') Imel ju Sandalj Hranili Kosača, (ki je umrl brez odvetka), dva brata: V ukca pa Vuka: Stopan Kosača [no Kozača] bil je sin San-daljevemu staršemu bratu Vukcu, zato V u k e i,č. — Pis.
Pisal se je nato: ,,hereeg [vojvoda | svetoga Save'1 itd. — Prvič čitamo ta novi naslov v pismenem spomeniku srb. 1. 1449. Ondaj ni bil tedaj Stepan Vukčie več bogomilec. — Pis.
Zdobrovolji so Ste p a n Tomaž sicer s papežem; ali upade mu osamelemu srce tako, da ponudi (1460) svojo „kraljevino“ Benečanom, naj je branijo presilncmu Turčinu. — Zastonj; Benečani nečejo „truove krone“ bosanske.
Ko je pa S t e p a n T o m a ž nato na vojski zoper nevernega bana V u k m a n a taboril na „Belajskem polji“, umorita ga brat E, a d i v o j in nezakonski sin Stepan Tomaševič po noči 1. 1461. ')
Omahuje že bosansko kraljevstvo.---------
Da bi se maščevala za kralja, pokliče njegova žena („her-cegu“ S t e p a n u V u k č i č u hči) na pomoč „starega prijatelja bosanskega* . . . Turčina, ki pa izmolze inpopali vso ubogo Bosno. Kesa se zdaj nevedna kraljica; posreči se jej pa vendar, da odpravi „starega prijatelja" za zdaj z veliko „mito“ iz deželo. —
Ker jo bil Stepana Tomaža prvi zakonski sin umrl že pred očetom, zato pride zdaj (1401) na nesrečnega kralja prestol njegov nezakonski sin Stepan Tomaševič, — sedmi in poslednji kralj bosanski.
Naj preskočim nekoliko nevažnejših zgodeb, ter pristopim mahom k najvažnejši.
Že po dveh letih (1463) napove turski cesar Muham o d II. Stepanu Tomaševiču vojsko obetaje v svojem razglasu Bošnjakom, (če sc mu podajo iz lepa), da jim bode sloboduo držati se svojo vere, in da jim no bode treba plačevati davka („danka“).
Glej starega prijatelja v pravi podobi . . . zvite kače — pisanega gada!
V teh stiskah razpošlje novi kralj bosanski poslance pomoči prosit na vse strani: k papežu, k ogrskemu kralju Matijažu, k Benečanom in k Skenderbegu v Albanijo.
Po ugodnih poročilih iz Rima iu Benetek (Bečani podarč Bošnjakom mahom tudi nekoliko bojne priprave), pošlje Tomaševič na pomlad svoje poslance vendar še pred vojsko v Carigrad sultana prosit premirja „na 15 let“. Ker je pa Muham e d II. napravljajo se že na vojsko in na pot proti Drenopolju (Adrianopel), odpravil brez kakega odgovora, plane Stepa n T o m a š e v i č iznenadi na Tur-čina ter mu otme Šamac.
Brc/, zamude odpravi zdaj Muhamed svojega poslanca k Tomaševič u tirjat ga za 25.000 zlatakov (cekinov) dolžnega davka.
Ukrati mu jih kralj. Da ne bi pa mislil Turčin, da nima „božjaka“ (beliča) pri hiši, odvede poslanca brez pomisleka v bogato blagajnico, da seuverisam, koliko je ondi nakopičenega srebra in zlata, ter ga odpravi potom s predrznim odgovorom k sultanu nazaj.
Ves razkačen skoči sultan na noge in pridere že 14. junija 1463 pod grad „Bobovac'‘, tedanji sedež kraljem bosanskim se
*) Srbohrv. j^omaš”, zato tudi Tomaševič (— Tomažeyič). — Pi«.
svojimi krvoločnimi Turki, ki jih je bilo „kakor listja in trave" (med nepreštetimi pešci 150.000 konjikov).
Ustraši se tolike množice kralj ter pobegne s kraljico in z „lepim“ stricem R a d i v o j e m v Jajce, izroči vši B o b o v a c svojemu vojvodi Radaku, bogouiilcu. Ta pa izda grad (trdnjavo) Turčinu za obočauo obilno plačilo. Izplača ga pošteno Turčin (odseka mu glavo), — a nato za kraljem proti Jajcu. —•
Kralj pa zdaj iz Jajca v beg ter se skrije v grad Ključ. Dokler kralj ondi počiva, pridrka velika množica turskih konjikov, ki so ga iskali, ter zvedo po izdajstvu, da je v gradu, ki ga zdaj naglo obstopijo. — Preda se kralj naposled — kdo bi verjel?! — ,,na vero“ ’) turskemu poveljniku, vezirju Meh medu, koji ga je bil z lepimi besedami in z obljubo, da mu so ni treba bati za življenje, izvabil iz grada ter odvel proti Jajcu k sultanu, ki pa ne mara M e h m e d o v e obljube, nego da odsekati glavo kralju in njegovemu malopridnemu stricu Radivoju. 2) (Pobegnila je bila sirota kraljica Marija z obilnim imetkom že prej srečno iz Ključa k banu hrvat-skemu Pavlu, ter si rešila vsaj življenje.) —
Tako žalostno je že tretje leto dokraljeval	nesrečnega	očeta
nesrečni sin, Stepan Tomaševič, poslednji kralj	bos&nski a	Bosna
prišla pod turski jarem I. 1463
Strašno začne zdaj gospodariti po Bosni krvoločni Turčin. Odsekati da glave še mnogim drugim: vojvodom, knezom in veli-kašem bosanskim, kateri se niso hoteli poturčiti.
Predno je sultan dal končati poslednjega kralja bosanskega, prisilil ga je bil podpisati razpise vsem poveljnikom po trdnjavah, naj	se podado sultanu	dragovoljno „ua vero“.
Na ta način dobi	zvita kača turska več od 70 trdnjav	v roke
bez kaplje krvi; druge vzame po sili, ter se polasti Bosna do Vrb asa,'1) — tudi Baše (Rascien), ki jo pa dodeli Rumeliji.
Bosna ponosna, Bosna zlata, kako strašno zvršil se je nad tabo pregovor: ,,Sloga jači, nesloga tlači!“
Doživel je nesrečnega dne, ko je padla „Bosna ponosna11, oni mož, ki je je bil razdora kriv, in držal v svoji slepoti križem roke, ko se jo valil že proti Bosni krščanskega imena stari „vrag“ (sovražnik).
Pregledal jo zaslepljeni mož stoprav ondaj, ko je pridrla turska drhal iz premagane Bosne mahom tudi v Hercegovino, on pa moral bežati iz nje v strahu, da se ne bi pripetilo i njemu kaj takega, kakor Stepami Tomaševiču. —
Hrabrost hercegovska ubrani Turčinu, da se no moro polastiti še vse Hercegovine; vendar jej naloži odhajaje obilen davek.
*) „Auf Treue und (ilauben11. Prim. pri Vuku 65. — Pis.
u)	Prim. „Pam. janczara" [.Srba Mihala Konštantiuovida], čcaki prevod izdal A. Auj ezdsky (žit. Oujezdsky) ,,v Litom£šlil< 1.1565 in 1581. — Pis.
3)	Šim e k 155. — Pis.
Vrne se Stepan zopet v Hercegovino; ali ni bil v njej več sam svoj gospodar. Prežene sicer nato turske posadke iz več trdnjav, ali ne more jih iz vseh. Ostane jim v rokah i njegova ,,sto-lica“ — grad Blagaj.
Že 20. leto po padcu kraljevstva bosanskega (1483) podjarmi Turčin tudi Hercegovino, ki jo bila nato združena kakor „sandžak“ z Bosno... pod j e d ni m deželnim poglavarjem, „vezir-jem bosanskim.*1
Godilo se je zdaj Hercegovini tako, kakor nesrečni Bosni že 20 let poprej.
Naj se ozrem še enkrat na to prežalostno dobo!
13.	pismo.
Vsi mladeniči bosanski, kateri so mogli puško nositi, morali so mahom prvo leto (1463) pod puško. Tako nabere Turčin 30.000 mladih Bošnjakov, „novih vojščakov11 (— ,.janičarjev“).
Kodar se vali turska drhal, pali, pleni (ropa) in mori na vso moč; 200.000 ljudi — inožkih, ženskih in otrok vzame pa Muha-m e d II. sabo na Tursko v sužnost.
Stopram zdaj (v jesen 1463) prebudi se ogrski kralj Matij až in otme Turčinu brez malega vso Bosno. Pomagal mu je tudi skesani (?) S t e p a n V n k č i č, ter pripomogel s hrabrim krdelom hercegovskim največ, da je kralj Matij až Turkom na naglem preotel Jajce. ') Pomagal je Vukčič Ogrom srečno i drugo leto (1404), ko pridero Turki zopet v Bosno, ter si hočejo Jajce prisvojiti na novo.
Ko pa začno potem ne samo Turki, nego i Benečani lastiti se njegovega sveta, a kralj Matij až neče njemu zdaj priti na pomoč niti za obečane lepe novce, nego počne kesneje po sili grabiti i on hercegovske kraje sebi, — prisiljen je bil StepanVukčič v tolikih stiskah podvojiti davek . . . Turčinu, naj bi ga ta oslobodil bližnjih „prijateljev“. — Turčinu voda na mlin. —• —
Pustiva zdaj na miru ubogega „hercega“, ki jo v velikih skrbeh za prihodnje in poslednje dni. — Res ni „sklenil“ v svoji novi „stolici“ v Mostaru, nego po velikih nadlogah — ves pobit v Novem (Novi) 1. 1466.
Starša sina Vladislav pa Vladko razdelila sta Hercegovino iz lepa med-se in vladala vsak v svoji polovici iz prvine z materjo (mačuho) Cecilijo. Ali prešteti so jima dnevi! — Najmlajega sina (St ep a na) vzel je bil pa že 1. 1463 Muham e d II. sabo v Carigrad ter ga poturčil na ime Ah met, kar že veš. Znan je po nazovu Ahmet-beg in „beglerbeg“ rumelski.
Kaj se godi tačas v Bosni? —
Rujeta se za-njo kakor silna zmaja turski cesar M u h a m e d II. pa ogrsko-hrvatski kralj Matij a ž. Ugodna je sreča s početka kralju Matijažu.
J) Prim. Ljub. ^Ogled." I.; 267) — Pis.
/e prvo leto preotel je bil Turku z Vukčičevo pomočjo Jajce in povrli še mnogo drugih trdnjav, — velik del Bosne.
(Pridružena je zdaj preoteta Bosna Hrvat s ki). — Tudi drugo leto (1464)uažge kralj M a t i j a ž M u h a m e d a, ki jo primulial z novo veliko vojsko v Bosno do Jajca, ter ga zapodi' prek meje.
Še večkrat po Matij až e vi smrti (f 1490) pridrli so Turki do Jajca ter hoteli (1. 1500, 1515, 1519 in 1524) po sili polastiti se te poglavitne trdnjave bosanske; ali pobiti in preterani so po strahovitih bojih vselej.
V zmagovitom boju 1. 1500 poslavili so se sosebno hrvatski junaki: Karl o vi č, Frankopan, Zrinski in Kor vi n, ban hrvatski. V teh slovečih vojskah pridobljen je bil zopet v oči del otete Bosne.
Ali leto dni po nesrečni bitvi Mohački, v koji jo bil mogočni Sulejmani. 1526 potolkel mladega ogrsko-hrvatskega kralja L u d o-vika II, prišlo je Turčinu v roke tudi Jajce, a ž njim vred naglo vsa Bosna s tursko Hrvatsko vred. Hercegovino podjarmil je bil povse že poprej (1483) Mahomedov sin Bajazit II. ter izgnal oba Vukčičeva naslednika iz dežele.
Združena jo zdaj (1527) Hercegovina zopet z vso Bosno, v jedno deželo, ali žalibog! . . . pod turskim jarmom.
Začenja se doba turskega gospodarstva, — doba „tuge i žalosti.*4
V strahu, da no bi izgubili svojega imetka, svojih pravic in sloboščin, poturčijo so najprej plemenitaši bosanski, a za njimi tudi mnogi preprosti ljudje samo zato, da bi so rešili strašnega preganjanja, zajedno pa udeležili tudi večih pravic.
Poturčijo se bo gomili soseb zato, da bi se . . . maščevali nad kristjani; kajti tako kakor pravi Turki tlačijo zdaj 6 ne kristjane, kateri niso hoteli zatajiti svoje vere. Tako neusmiljeno tlači in preganja kristjanske brate tudi novi poturčeui zarod.
Kristjani ne smejo imeti ni kosca svojega sveta; hlapčevati morajo Turkom in poturčonjakom kakor „nema živina11. Res jim zdenejo Turki [ime] „raja“ (čreda), ki ni imela nikakih pravic razen pravice . . . plačevati od vsako možke glave „harač“ ali po naše „glavnico“. S časom naraste davkov na kupe. Turčiu odira in preganja „rajo“, da je strab.
Sto in sto kristjanskih rodovin, katere y se nečojo poturčiti, beži in u skoči iz Bosne in Hercegovine v črno goro, Dalmacijo, Slavonijo in Hrvatsko k najbližim bratom po rodu. Maogo t e h „u s koko v“ moralo jo pozneje iz Hrvatsko (od Senja) preseliti so celo v kranjsko deželo, kjer jim je Ferdinand I. (1530—1541) odkazal selišča v Metliški okolici: v Žumberku, Kostelu itd. brez kakega davka proti temu, da morajo biti vedno pripravljeni iti na Turčina.
Iz onih krajev, po katerih so stanovali taki „uskoki“, napravila je naša vlada s časom ob turski meji tako imenovano vojaško krajino1' (mejo), ki je bila ondaj zoper Turka, ki so poha-
jali (vgnezdivši so po nesrečni bitvi Mohački v velik del kraljev-stva ogrskega in v vso potlačeno Bosno) sosedne dežele še mnogo silneje nego prej, ') ter prislomastili državi avstrijski dvakrat (1529 in 1683) do osrčja in celo do srca — do »Dunajskega mesta,“ ki so ga oblegali obakrat, a drugi krat — malo, da ga niso dobili v pest.
Kdo ve, ne bi li nosili Dunajčani pod tursko oblastjo še dan deues ... »turskih hlač“, da jim ni prišel 1. 1683 na pomoč hrabri kralj poljski Jan (Ivan) Sobieski, ki je Turke še za časa strašno zmlatil ter zapodil prek ogrske mejo nazaj.
Toliko bolj razsaja Turčin nato po bližnjih deželah avstrijskih (poSlavouiji in Hrvatski), tako tudi po Orni gori (zlasti 1. 1687); po podjarmljeni Bosni, Horcegovini, Srbiji, Bolgarski, pa tlači, goli in dere uboge kristjane dan za dnevom huje.
Že po prvem turskem obleganju Dunajskega mesta sklenili so bili v Rimu (1538) papež Pavel III, cesar Karol V., kralj Ferdinand I. in Benečaui med sabo tako imenovano »sveto zvezo“ („ligo“) v ta namen, da bi zapodili Turka iz vseh evropskih krajev.
Ko se pa razdere zaveza, spomni so nesrečnih kristjanov tudi ruski car Ivan IV., ter odpravi svoje poslance pod vodstvom nadškofa (»metropolita*1) Grego rjaz napotkom, kako bi se trebalo združiti za na vojsko »s krvoločnim turskim psom**. —
Pripoveduje nam zgodopisjo še o več drugih takih »lepih namenih**, — ali na nesrečo — ostali so iz različnih uzrokov jalovi vsi do 1. 1688.
Tega leta pride ubogim turskim kristjanom na pomoč vojvoda Badenski L u d o v i k, otme Beli grad ter posede (s pomočjo velike množice odraslih možkih, ki so se pridruževali cesarskim vojščakom), naglo tudi velik del Bosne ter potolče Turke pri Tuz li, ban hrvatski Draškovič pa drugo leto strahovito pri Ko s tajnici.
Pod vodstvom patriarha Crnojeviča preselilo seje še istega leta 1689 (in 1. 1690) iz tedanjo Raše prek Bosne kakih 40.000 srbskih rodovin v Slavonijo (v Požežko županijo), v Srem, Bačko, Banat (Temiški) itd. Spromljali so jih cesarski vojščaki.
Tudi novim podložnikom bosanskim hodi potem cesar L e o p ol d
I.	jako na roko ter veleva svojim vojvodom v posebnem pismenem napotku, naj ravnajo ž njimi priljudno in glede vere nepristransko. — Tega modrega napotka ni se pa na žalost držal neki vojvoda, ter razdraži se svojim nespametnim ravnanjem „rajo“ bosansko tako, da je nato Turkom celo pomagala poditi cesarske iz dežele.
')	V štajersko deželo pridrli so prvič 1. 1396 do Ptuja	(Kremp.
126), v	kranjsko pa 1.	1408 do Metlike,	1. 1472 »obiskali1*	so prvič
bčlo Ljubljano. Vsega vkup prirušili so v naše kraje nad 36 krat. Kako junaški so se bojevali ž	njimi Slovenci, to	vemo iz ustnega in pismenega
poročila.	Glej Val v a z.	XV. knj., str, 398	i. d, — Pis.
Več let trpela je vojska, dokler ue zmore slavni Evgenij Savojski Turka 11. sept. 1697 pri S e n t i (Zenta). — Nato dere naglo v Bosno in pridere zmagovito že 23. oktobra do Sarajeva, ki ga dobi mahom v pest ter da zbog izdajskega ravnanja turskega pleniti in zažgati.
Vračajo se že 25. oktobra iz Bosne, vzel je „blagi vitez" sabo spotoma 40.000 kristjanov v Slavonijo. Ali ko sklenejo 1. 1699 v Karlovcih (Karlowitz) mir, prisodijo Bosno -- žalibog! — zopet Turčinu.
Sultan Ahmet III. prelomi 1. 1716 sam ta mir ter napove ogrsko-hrvatskemu kralju (cesarju Karolu VI.) zopet vojsko, — zajedno pa tudi Benečanom, ki se združijo s cesarjem.
Hrabri in „blagi vitez11 poseka Turke pri Petrovaradinu (17 H!) in pri Belem gradu (16. avg. 1717), ter se polasti tudi „turske Hrvatske“ in severno Bosne. Vojvoda benečanski M o cen igo vdore tačas v Hercegovino do Mostara ter mu upepeli predmestja.
Po pogodbi Požarevački (Passarovitz 1718)pridobi Avstrija razen več drugega tudi Iieligrad in kos Bosne onkraj Une in Save. Ali ko sel. 1737 (leto po smrti Evgenijevi) vname nova vojska med Turčinom in Avstrijo, izgubi ta zopet oni kos Bosne, pa tudi Beligrad (1739).
Ne da se popisati, kako strašno so divljali Turki ter preganjali in mučili ubogo kristjane v Srbiji, Bosni in Hercegovini, in njihove duhovne.
Zatirati začno zdaj turska vlada zlasti narodne škofe ali vladike in patriarhe, tor postavlja na njihovo mesto tako imenovano „fanarjote“, ') neizrečno velike lakomnike in samopašnike, ki so svoje „ovčice“ drli še mnogo bolj, nego kakšen turski paša, beg ali aga.
Prehudo trpljenje siromakov kristjanov bosanskih, ki so vedno ječali pod turskim jarmom, ni moglo neznano ostati sosedni vladi avstrijski.
Cesar J o ž e f II. pogovori se z rusko cesarico Katarino, kako bi se dalo zatreti tursko gospodarstvo v Evropi na veke, in zastran deleža njenega in svojega.
Privoli mahom Katarina in napove prva Turčinu vojsko (1787), a drugo leto i cesar Jožef.
Pridruži so jima vladika črnogorski Peter Petrovič I. s& svojimi slobodoljubnimi „sokoli“, ki so se že tolikokrat srečno merili s Turčinom.
Skrbelo se je tudi za to, da vstanejo zoper tursko vlado sosedi Hercegovci in Albanci.
Iz prvine bila jo vojska srečna. Slavni Lavdon prekorači Uno, ter pobije Turke pri Dubici in pri No v e m 26. avg. in 3. okt.
*) Tako pravijo grškim, večidel bogatim rodovinam Carigradskim. — Pis.
1788, otme drugo leto Gradiško, dere dalje po Bosni proti njeni sredini, in vzame nato Turkom tudi Beligrad in Smederevo (Se-mendria). — L. 1789 zmlatil je zmagoviti vojvoda Turke še večkrat; ali 20. febr. 1790 pokosi cesarja Jožefa II. nemila smrt, ter preseka na mah i vojsko, a ubogim kristijanom pod turskim jarmom vso nado.
Njegov naslednik Leopold 11. pomiri se s Turki že 4. avg. 1791 vSvištovu (Sistov) in jim odstopi zopet vse, kar jim je bilo vzetega v Bosni. — Celo črna gora, koja je že večkrat otresla bila turski jarem, prisojena je zdaj razločno najhujemu sovražniku Turčinu.---------
Junaški Črnogorci pa potolčejo tursko vojsko sami žo 1. 1796 v Spužu,.a potem drugič „do noge“ ') v Kruši, (kjer je obležal glavni turski poveljnik M a h m u d B u š a 11 i j a in 26 drugih poveljnikov ž njim), ter starejo na ta črnogorski način Turku poprejšnjo moč tako, da ves obnemore. Od te dobe pripoznavale so „velovlasti“ — vsaj na tihem — Črne gore samostalnost.
Brez kakega uspeha pa teklo je toliko krvi za ubogo Bosno, ki ječi zopet pod turskim jarmom, a ne more si pomoči sama, kakor so si hrabri Črnogorci, koje jači ne samo lega, nego i j e d n a vera. Bošnjaki so pa bili razcepljeni že zdavna na trojo vero.
,,Sloga jači, nesloga tlači".
Nastane mračna doba. — —
Kar so zasveti 1. 1804 svetla zvezda. Vzdigne so v Srbiji, (koji se je godilo tako zlo kakor Bosni), nad krvoločnega Turčina najprej junak Črni Jurij (Kara-Djordje). In ko dobi 1. 1806 v roke Beli grad, a drugo leto i Šabac, — spomni se vrli mož tudi bratov Bošnjakov, ter lomasti predrzno po Bosni dalje . . . proti črni gori, da bi se združil ž njenimi junaškimi sinovi. — Predno pa doseže ta namen, vrniti se mora v Srbijo zbog nesrečne „nesloge“ med srbskimi vojvodi.
Drugič zasuče Črni Jurij meč za rusko - turske vojske (1. 1809) za slobodo srbsko; drugič hoče dovršiti svoj vnamen ter združiti so s Črnogorci, da bi sc oslobodila tudi Bosna, črni Jurij pride z junaškimi, za slobodo gorečimi Srbi srečno do Sjenice, oklesti Turke in koraka zmagovito proti Novemu pazaru, oblega Pri ep olj o in pridere celo do Drobnjakov.
Svita žo Bosni in Ilcrcegovini zora slobodo zlate; — pri tej priči razneso se žalostna novica, da sc morajo Srbi na bolgarski strani umikati Turkom. Popustiti je Črnemu Jurju vse in hitčti na novo Srbiji na pomoč. —
Tako je Bošnjakom in Hercegovcem dvakrat splavala po vodi vesela nada, da se iznebe pretežkega turskega jarma. —
Hiteti je zdaj i meni — proti koncu.
Ker niso mogli tega pretežkega bremena nositi več ni drugi kristjani pod tursko oblastjo, začno vstajati zaporedoma zoper občnega sovražnika.
Med njimi so zopet junaški Srbi, ki si pribore (potem ko je moral Črni Jurij 1. 1813 pobegniti iz dežele) 1. 1815 pod vodstvom hrabrega Miloša Obrenoviča slobodo in samostalnost — vsaj na pol, namreč proti temu, da so morali plačevati Turčinu na leto 20.000 zlatakov davka („danka“), in da so ostale v nekaterih srbskih trdnjavah (zlasti v Belem gradu) še turske posadke.
L. 1821 zagrabijo za orožje tudi Grki in Bolgari, ki jim pomagajo, — ali brez uspeha. —
Nastaja znamenitna doba. I)o zdaj upirali so so turski vladi samo kristjanski podložniki. L. 1821 začno so pa upirati tudi turski mogočniki ,,spahijo“ in „begi“ bosanski. — V jedui noči da, vezir Djeladin-paša (poprejšnji derviš) tridesetim takim mogočnikom odsekati glave. Tako se zgodi tudi mnogim drugim — privržencem njihovim; mnogo jih mora božati iz dežele. (Nič zlega ne pripeti se o tej priliki „raji“, itako dosti nesrečni.)
Pa to ni bila senca temu, kar se je godilo med letom 1826 in 1832.
Potem ko je bil namreč trmoglavi sultan M ah m ud II. dal v Carigradu pokončati janičarje, razpošlje po vseh svojih deželah razglase („fermane“) z novimi vodili, katerih se kani prihodnjič držati za svoje vlade.
Strašan vihar napravijo te novotarije po vsi Bosni, zlasti v Sarajevu in v Krajini. Pobegniti mora sultanov namestnik Hadži Mustafa ali M us ta j iz Sarajeva.
L. 1827 pride v Bosno Ab d u ra m an-paš a, ki da po zvijači ugonobiti poveljnike janičarske, in pomoriti nato tudi vse druge upornike. — Dve leti potem zapode vstajniki (p o tur če ni Bošnjaki) i njega, ter si izbero za vezirja Huseina ali Useina, „kapetana iz Gradašca44, — pravijo mu tudi „zmaj bosanski/4 ki je vodil poturčence „na carevo vojsko.44
Mislil je namreč „pobožni44 mož, poturčenih roditeljev sin, ki se je držal trdno podedovane turske vere, da izpodkapa Mahni u d se svojimi novotarijami ,,prerokovo vero44 in mukamedanstvo sploh, zato ker je bil ukazal i to, da morajo vojščaki redne turske vojske („uizam44) nositi e v r o psk o - vojaško opravo, a na glavi „fes44 namesto „čalme‘4. Po tem sodi pa mož nadalje, da hoče Mahmud kristjanom podeliti več pravic in sloboščin. (Kako se je motil!)
To dopoveduje in dopove tudi svojim prijateljem in znancem.
Po teh zvedo in verjamejo stvar mnogi drugi — s časom vsi poturčeni Bošnjaki, koji si priljubijo svojega vodnika ,,Usein-kape-
tana“ tako, da ga postavijo — kar že vemo — sami ob sebi na mesto pregnanega vezirja.
Dvakrat (1. 1830 in 1831) vodil jo „zmaj bosanski1'po 35.000 do 50.000 poturčenjakov ,,ua carevo vojsko11 t. j. proti Carigradu s tem namenom, da bi odstavil nevernega („djaurskega“) sultana Mah m ud a. Pridružil se je obakrat Useinu i M ust a j-paša Skadrski z obilno množico Albancev. Zmogla sta na več mestih in oplenila vso Bolgarsko; ali v soteski pri Babuni potolče drugo leto Rešid-paša z redno vojsko združene Bošnjake in Albance. Vendar upora ni še konec.
Naposled pa mora U s e i n pred R e š i d o m bežati in pobegne v Slavonijo. — Zadušen je vstanek poturčenih Bošnjakov: begov, kapitanov in prostakov.
Mogočni Ali-aga Rizvanbegovi6 iz Stolca pa dobi od sultana (zato, ker se ni hotel pridružiti v tem vstanku drugim begom, nego je pomagal R e š i d u), za plačilo vezirstvo v Hercegovini in oblast nad 14 „nahijami“, ki so bile nalašč odcepljene od Bosne. (Tako je Hercegovina bila oddružena zopet od Bosne 1. 1832).
Po tem nesrečnem vstanku — da preskočim dva ali tri druge manje — oslabi prvič moč mogočnim begom; — drugič pa 1. 1850—1851. Izpodrezal jim jo ondaj peruti znani poturčenec Omer-paša (Latas). Ker so se bili namreč 1. 1849 uprli pre-naredbam novega sultana A b d u 1 - M e d ž i d a ') pošlje ta na-nje svojega preljubega O m er a, ki jih zmore v vseh bojih (1850) ter jim pristriže potem (1851) jako poprejšuje pravice in sloboščine, z onimi vred, katere so si bili prisvojili s časom sami ob sebi po krivici.
Tega leta (1851) pricepi mogočni Omer-paša Hercegovino na novo Bosni,'1) potem ko je bil neusmiljeni vezir hercegovski A1 i-Rizvanbegovič v Omerovem taboru ustreljen, zato ker seje ustavljal zdaj njegovim naredbam tudi on.
Vendar ostane jalova nada ubogim kristjanom, ker je ostal „hati-šerlf“ s „tanzimatom“ vred... samo na papirju; dosti so pa trpeli za teh krvavih bojev med poturčenjaki iu sultanovo vlado. —
') Že prvo leto svoje vlade (1839) izdal je bil Abdul Medžid tako imenovani ,,hati-šerif" (blaženo pismo) t. j. glavni zakon z ,,ravnoprav-nostjo vsem svojim podložnikom'1, 1. 1844 pa ,,tanzim<it“ t. j. [posebne] ukaze, kristjanom ugodne. Odpravljena je bila tlaka (,,begluk“) a uvedena tretjina itd. — Pis.
2) Juk. - Kov. str. 11. — Vnovič oddeljena pozneje, bila je Hercegovina 1. 1865 zopet prideljena Itosui, 1. 1876 pa na novo ločena.
Pis.
Ne zdi li se ti čudno, da so se novim, kristjanom nekoliko ugodnejšim prenaredbam, upirali sami poturčenči — Slovani, a ne pravi Turki? — Resje tedaj, da je ,.poturica“ huji od Turčina.
Tudi Omer-paša storil je n e k o t e to, kar je storil kristjanom ugodnega s tem, da je zmanjšal moč upornim begom iu kapitanom (agam); kajti potčm, ko ga je bil H a j r e d i n - p a š a očrnil v Carigradu, da kodi kristjanom na roko, začne poturčeui O m e r kristjane preganjati ter jemati jim orožje, samo da bi se iznebil tega suma. Zapreti je dal v Sarajevu — kar že vemo — tudi svojega poprejšnjega tajnika, slovečega frančiškana Jukiča.  -----------
Vendar mora Bosno zapustiti, a na njegovo mesto — za ve zirja bosanskega — pride njegov sovražnik H a j redi n. —■
Naglo menjajo se poglavarji bosanski, — nasprotniki krist-jauski.
Hvalijo jedincga H u r š i d - M e h m e d a, ki je bil tudi kristjanom pravičen iu jim dovolil celo cčrkve zidati po Bosni (1853—18515'. Ali to menda ni bilo po volji turski vladi; kajti, ko bi 1. 185G trebal bilo zvršiti tako imenovani „hati-humajuu“ t. j. preblaženo pismo, (s kojim je bil vsled „moranja“ drugih velevlasti evropskih po miru Parižkem istega leta odpravljen „harač'‘), — prestavi sultan poštenega Huršid-Mehmeda naglo v Tesalijo, a ua njegovo mesto pride (1857) zagrizeni Turčin Melimed Rešid.
Za njegove dobe vrši se zopet stara krvoločnost turska, — gode se strašno velike krivice kristjanom.
Še gorši je njegov naslednik K j a n i - p a š a. Ta preganja revne kristjane tako, da jih pobegne muogo iz dežele iu prihajajo celo do našega cesarja — prosit ga pomoči.
Naša vlada začne posredovati brez zamude. Turska vlada odpravi v Bosno mahom dva poverjenika ... „preiskovat“ ; po preiskovanju pa ostane po turski navadi zopet — vso pri starem.
Ali struna prenapeta poči. Skoči na noge . . . zmaj hercegovski, Luka Vukalovič (18(51), in skliče hrabre Hercegovce „na orožje“; kajti uvidel je prebrisani mož, da ni gluhega oreha vredna nijedna pismena „trdujava“ turska, naj so imenuje „hati-šerif“, „hati-humajuu“, „tauzimat“, ali kakor koli si bodi.
Vem, da pametiš še dobro, kako junaški se je bojeval z O m e-rom Latasom, kako je tega večkrat potolkel v krvavih bojih,— in kako žalostno se je iztekel i ta upori — Zato nečem ua drobno pogrevati . . . veselih zgodeb, a žalostnih nasledkov.
Iz istega uzroka naj molčim tudi o drugih nesrečnih vstan-kih bosanskih ter vzamem v misel samo še oni srečni trenotek, ko se je raznetil iz „iskrice hercegovske11 lčta 1875 blagega spomina tolik plamen, da se je zabliskalo po vsi „zaspani“ Evropi, ki se predrami zdaj iz svojega predolgega dremeža, — plamen, ki je
dal tudi drugim bratom jugoslovanskim pod višjo oblastjo tursko znamenje, da je čas vstajati ter osloboditi se se združeno močjo p o vs e turskega jarma.
Živo pomnimo še vsi, kako je po srečnih bojih črnogorskih a nesrečnih bojih in praskah srbskih in bosanskih 1. 1876, drugo leto termoglavemu Turčinu vojsko napovedal mogočni llus, in ga po trdovratnem uporu naposled (1. 1878) vrgel strašno ob tla, ter mu potrl preveliko moč, in kako je bila Bosna - Hercegovina še istega leta rešena turskega jarma, ki je žuljil ,,rajo“ 400 let.
Kdo izmed nas ne želi iz vsega srca, da bi se ubogim, tako davno zatiranim kristjanom pod novo vlado skoro izpolnile — če tudi ne vse, — a vsaj poglavitne želje!
Iztočne poslovice.
Nabral J o s. Charpentier.
Kakor narodne pesmi, tako so narodne poslovice zrcalo zdravega narodnega mišljenja in v njih se najživejše kaže narodov značaj in njega modrost, zategadelj imajo veliko ceno ne le v učenjaških krogih, nego tudi vsak naobraženec si rad naslaja z njimi svoje srce ter bistri svoj um, čudeč se neovržnim resnicam v preprosti obliki. Uže Shakespeare jo dobro vedel, kakšno vrednost imajo poslovice, zato jih je mnogo upl&l v svoje nesmrtne drame, in vsak čitatelj „Don Quixota“ zna, da je Cervantes natovoril Sane h o Panzi malo ne vse španjske narodne poslovice, katere radodarno usiplje okolo sebe pri vsaki priliki. Inače niso delali francoski, italijanski in nemški pisatelji, mod katerimi je zvlasti mojster Goethe bil velik prijatelj kakor narodnemu pesništvu, tudi temu oddelku narodnih dušnih proizvodov.
Morebiti ne bodo „Matičinega letopisa1' dragim čitalcem neljubo, ako se jim tu podade nekatere zanimive turske poslovice, ki sem jih nabral iz H. F. Fleisclierjeve slovnice turskega jezika. *)
V novejšem času, ko je zaradi zgodovinsko pomembnih dogodkov vsa Evropa obračala svojo pozornost na iztok in se je z nova mnogo govorilo in pisalo o n6,rodu osmanskem, sme se upati, da ta oskromna zbirka turskega narodnega modrstva izrekov obrne nase tudi prijaznjivo pozornost tega ali onega Slovena, in to je namera naslednjim vrstam. Naj bi jo dosegle! —
1. O menih, o derviš! z novci prideš po vsi zemlji.
2. Pes laje, a karavana gre svojim potem.
3.	Ocet, podarjen, je slajši od medu,	katerega	kupiš.
4.	Čemu bi vodnik bil njemu, ki mesto pozna?
5.	Kdor hoče rožo, vzeti mu je tudi	trnje.
6.	Poljubljaj roko, katere ti ni moči	odsekati.
*) Wieu, 1853. Verlag der Buchhandlung Albert A. VVeuedikt.
7. Moder sovražnik ti je koristnejši od bedastega prijatelja.
8.	Pritlikovci naj bodo pokorni velikanom.
9.	Dežju smo so umikali, a prišli smo na točo.
10.	Žrtvujmo brado, da otmemo glavo.
11.	Kdor dela	zli), zadeno ga njega	posledice.
12.	Kdor išče	prijatelja brez slabosti, ne bode	našel	prijateljev.
13.	človek je	zrcalo človeku.
14.	Ne, da dolgo živimo, ampak,	da mnogo	vidimo,	s	tem	se
česa naučimo.
15.	Roža poganja iz trnja, trn iz rožo.
16.	Kadar je mačka od doma, povzdignejo miši	glavč.
17.	Na konjskem sejmu se vprašuje po starosti.	*)
18.	Prodati mi hočeš vrana za slavca.
19. Služiti mlademu princu in iskrega konja snažiti, sta dve zelo
težki opravili.
20.	Istina je gorjupa.
21.	Kdor jo oddaljen oččm, je še bolj oddaljen	srcu (izpred oči,
iz misli).
22.	Odprimo oči, da nam jih ne odpro drugi.
23.	Če nemarno zlata in srebra, ohranimo si čast.
24.	Lisjaka ne ukaniš.
25.	Naša dejanja naj se ujemajo z besedami našimi.
26.	Kdor hoče živeti v miru,	biti mu je gluhemu, slepemu iu
nememu.
27. Darila, ki ti ni po volji, ne jemlji.
28. Ne hodi v ogenj, da bi se ognil dimu.
29. Vse, kar podariš, odneseš seboj (tija na oni svet).
30. Kdor ubožcu daruje, Bogu posojuje.
31.	Bedak ima srce na jezici,	modrijan jezik v srci.
32.	Ako hočeš živeti v pokoji,	brzdaj svoje strasti.
33. Mirna beseda izvabi celo kačo iz svojega zakotja.
34. Smrt je tešilo ubožcu.
35. Umremo, kakor smo živeli.
36. Kdor mnogo začenja, malo izvrši.
37. Jezik ukončava več ljudi, nego meč.
38. Sčdaj narobe, a govori prav.
39. Ako si srečen, prihaje sreča k tebi iz daljne Arabije; ako si
nesrečen, odbežf ti z roba uston.
40. Potrpljivost je ključ do veselja.
41. Današnjo jajce jo boljše od jutršnje kokoši.
42. Misli si, da je tvoj sovražnik slon, ako tudi ni večji od mravlje.
43. Kdor ne umeje ubogati, ne bode nikdar utnel zapovedovati.
44. Gore sc ne snido, a snido se ljudje.
45. Ako se usodi poljubi, bistrovfdec oslepi.
46. Pošten človek ostaje pošten, dokler ga ne stiska siromaštvo,
(t. j. siromaštvo in poštenost se redko nahajeta združena).
*) Na iztoku ui obično, barati koga o starosti.
47. Ne tisti, kdor jih uživa, ampak tisti. Ju jih plačuje, pozna
stvari ceno.
48. Ženska jo sreča ali nesreča domu.
49. Izguba je sestra dobičku.
50. Malo novcev, malo tožeb.
51. Kdor mnogo ve, se često moti.
52. Ne zaupaj obljubam velikašev, pokojnemu morju, jasnemu
dnevu, čilosti svojega konja, niti ne besedam ženskim.
53. Kdor bi objokoval ves svet, izjokal bi si oči.
54. Ni je nepotrebnejše stvari, nego so sv6ti bedaku in milo In-
dijanu, (da se belo opere).
55. Pridemo, ako hočemo, odidemo, kadar nam je moči.
56. Bolje te poučuje živa beseda, nego zaprašene knjige.
57. Človek ima časti, kolikor si jo pridobi.
58. Kdor ni užil žalosti, ne v6 ceniti veselja.
59. Daj glavo, a skrivnosti nikdar ne izdaj.
60. Rane, katere zada nož, se zacelijo, a ne zacelijo se rano,
katere je usekal jezik.
61. Jedino ta je mož, ki mu je obljuba sveta.
62. Zjutraj vstajaj in na večer hodi spat, (t. j. delaj vso ob pra-
vem času).
63. Krf se ne izmije s krvijo, ampak z vodo.
64. Smrt je črn velblod, kateri poldčka pred vsake duri.
65. Ako vidiš slepca, zapri oči.
66. Zaljubljencu niti v Bagdad ni predolg pot.
67. Vsako drevo razprostera senco.
68. Vsakemu prazniku je z večera konec.
69. Služabnik sem njemu, ki me spoštuje, sultan onemu, ki me
zaničuje.
70.	Tisoč	prijateljev	nam je premalo,	jeden	sovražnik	odveč.
71.	Kdor	malenkosti	ne izpoznava, no	izpoznava	velikosti.
72. Ako zapovedujeta dva brodarja, potopi se ladija.
73.	Tudi	kamenček lehko rani glavo.
74.	Kdor	hitro hodi,	se skoro vtrudi.
75.	Kdor je prorok resnici, poženo ga iz	mesta.
76.	Otroka, ki ne veka, mati no podoji.
77. Jej in pij s svojim prijateljem, a ne imejta med seboj nikdar
kupčije.
78.	Nikomur ni moči nositi dveh dinj pod	jodno pazduho.
79.	Vsak jok je oča smehu. ■
80.	Jezik izdaje človeka.
81v Dobro vino in lepa ženska sta dva sladka strupa.
82.' Pušice, katero si izprožil z loka, ne udržiš.
83. Ako prideš s praznima rokama, poreko ti: „efendi spi“; a če
prideš z darilom, poreko ti: „efendi, prosimo, izvolite ustopiti“.
„Zeleni Juraj“ (Jurij).
Zapisal Anton, priobčil in razložil J. Navratil.
Stara majko, hvaljen budi Bog!
Nastalo je novo leto, pomozi nam Bog! Sve su kite ') oklenile,,J) samo jedna ne, Ona nije oklenila, kaj zelena nij.
Na toj kiti sva gospoda i gospon Bog. Prešal je, prešal pisani vazam,3)
Ovo je došal zeleni Juraj,
Izza loga zeleuoga, izza morja krvavoga Donesal je, donesal lakat dugu mladiču, Donesal je, donesal pedanj dugu travicu, Po dalekom putu, po debelom gruču Do kolena blatci, do ramena vodica,
Po ravnom polju, na vranom konju Dajte mu dajte, kaj premorete,
Dajte mu zobi4i, kaj se doma dobi,
Dajte mu hrži, kaj se doma trži,
Dajte mu hajde, kaj se doma najde,
Dajte mu	žita,	kaj se doma	pita
Dajte mu	jaje,	da vam Bog	občuva	janje,
Dajte mu	soli,	da budu debeli voli,
Dajte mu	luka	5), da mu ne	bu muka,
Dajte mu mesa, da se ne otresa,
') ,,Kite“ ali veje.
u) ,,Okleniti“ skrajšano namesto ,,ojekleniti*1. Primeri v letopisu ,,Mat. sloven." 1878. III. na str. 97*': ,,obilo klenega [um : jeklenega] zrnja — dalje nsl. še (ešče, šče) in stslov. „ješte.
•') ,,Vazam" = /uzem, bolje tudi po govorici slovenski „vezem“ (velika noč) nm. ^mesoVzem", (madž. „hus-včt“, caruis sumtio), kakor ^pust" nm: „meso-pnst'‘ (č. ,,masopust). Glej Miki. lexic. 95.
4) ,,Zob,-i“ (žensk, sp.) == oves.
5) „L n k'1 = čebula (čebul, tudi ,;žbul,“-a).
Dajte mu pogače, da mu noga odskačo, Dajte mu groš, da vam dojdo još,
Dajte mu dinara, da vam dojde vinara, Dajte mu škudu, da 110 pojde k sudu. — DaFki su mi puti, opanci su utli,
Nimam drite, ni »mole,
Kaj bi krpal opanke.
šilo mi je v Metliki, drita jo v Ljubljani,
Dokle to saberem, cipele razderem. —
Oj kaj, stara majko, bu - li kaj? —
Težko mi je stati Pred vašimi vrati.
Tako jo Blaž Kos iz Novakov (na Hrvatskena) tri ure od Metlike, kbr. 10, župe Pribieke izpod sv. Križa, popeval v Metliki i!4'4. 1878 od hiše do hiše noseč na kolcu nabodeno butaro evotččih kit.
Narodna pesmica.
Zapisal 1. 1867 v Iladovižih kraj hrvatske mojo (blizu Metliko) J. N a vrat il.
Lepa moja gora zelena,
Pod njo teče voda ledena. Rad bi se je junak napiti, Tak ne more leda probiti.
I pod ledom trava zelena I v travi roža rumena.
Rad bi si ju junak vtrguiti, Pak ne more leda probiti.
Lepa roža tulipan.
Opornim. Spomnil sem so to narodne pesmice (pa menda ni cola) ži-taje v „Obzoru“ br. 20. 1. 1879 prekrasno narodno pesem bosansko « temi vrsticami, ki so naši pesmici jako podobno:
„Gledaj tamo jedna gora zelena,
„U toj gori bunar-voda ledena,
„U bunaru ‘) jedna čaša srebrena,
„A u čaši biela gruda od sniega. „Uzmi, dragi, grudu od sniega,
„Pa ju'1) metni s lievo strane do srdca ; „Ako ti se gruda ona raztopi, — „Onako če srdce moje za tobom.“
') Bunar (tur. beseda) <= studenec. — Tis.
2) Očitno nam kažejo oblike:	„prObiti	‘	in	„vtrgniti“	(brv.
„utrgnUti“), da se je preselila i naša pcsmica a hrvatske strani na kranjsko; kajti v Radovičih pravijo sicer ,.jo,‘ ,,prebiti1' in „vtrgati * (izjjov. ftrgati), a ne ,,vtrgniti,N premda je ta (poalednju) oblika — bolj po starem „utrgnOti'‘ — tudi slovenska. — Pis.
Bibliografija slavonska.
Slovensko knjigarstvo od i. januarja 1879. leta do i. januarja 1880. leta.
Sestavil Ivan Tomšič,
(Štev. 1—147 glej v „Letopisu“ za 1869. leto 268—281. strani; štev. 148—243 v ..Letopisu" za 1870. leto od 364—371. strani: štev. 244—351 v „Letopisu“ za 1871. leto od 346—354. strani; štev. 352—589 v „Lotopisu“ za 1872. in 1873 leto od 280—301 strani; štev. 590—817 v „Letopisu“ za 1876. leto od 193—215 strani; štev. 818—925 v „Letopisu“ za 1877. leto od 324—335. strani; šte,\ 926—1124 v „Letopisu“ za 1878. leto od 192—213. strani.
I.	Časopisi.
1125. Brencelj v lažnjivi obleki. V Ljubljani. Vrednik in založnik: Jakob Alešovec. Letnik IX. 1879. 4°.
1126. Cerkveni glasbenik. Organ Cecilijinega društva v Ljubljani. Letnik II. 1879. Z muzikalnimi prilogami. Odgovorni vrednik lista Janez Gnjezda. — Odgovorni vrednik muzikalnih prilog Anton Foerster. Zaloga Cecilijinega društva. Tiska H. Milic. 8°.
(Izhaja po jedenkiat n a mesec. Vsaeem« listu je priložena muzikalna priloga obsezajoča po 4 str. 8°.)
1127. Deželni zakonik za vojvodstvo Kranjsko. 4°. V Ljubljani. Leto 1879. Natisnila Klein in Kovač (Eger).
1128. Državni r.aknnik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopano. Na Dunaju. Iz ces. kr. dvorne in državne ti-skarnice. 4°. Leto 1879.
1129. Edinost. Glasilo slovenskega političnega društva za- Primorsko. Lastnik, izdatelj in odgovorni vrednik- Ivan Dolinar. Tisk avstrijskega Lloyda v Trstu. Tečaj IV. 1879.
(Izhaja vsako drugo in četrto soboto vsacega meseca.)
11150. Novice, gospodarske, obrtniške in narodne. V Ljubljani. Tisk in založba: Jožef Blaznikovih dedičev. Odgovorni vrednik Alojzi Majer 4°. Tečaj XXXVII. 1879.
(Izhajajo vsako sredo.)
1131. Prijdtel. Znanost, razserjuvajocze meszesne novinc. Peto leto. Buda-Pest 1879. 4°. Podgovoren reditel: Augustich I m r e. Stampano v Buda - Pesti vu Franklin - Tivaristve nasztavi.
(Izhaja prvega dno vsacega mesoca.)
1132. Slovenec. Političen list za slovenski narod. Letnik VII. 1879. Fol. V Ljubljani. Izdajatelj in odgovorni vrednik: Filip Haderlap. Tiskali Jož. Elaznikovi nasledniki.
(Izhaja po trikrat na teden, v torek, četrtek in soboto.)
1133. Slovenska Čebela. Družbeni list za prijatelje čebelarstva po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Izdajatelj »čebelarsko društvo". Odgovorni vrednik J. Jerič. V Ljubljani. Tečaj Vil. 1879. 8°. Tiskala Kloiu in Kovač (Eger).
(Izhaja vsak moseo.)
1134. Slovenski, gospodar. List ljudstvu v poduk. Izdalo in založilo katol. tiskovno društvo v Mariboru. Odgovorni vrednik dr. La vosi a v Gregorec. — V Mariboru. XIII. tečaj 1879. Tisk Drag. Lorenca v Mariboru.
(Izhaja vsak četrtek v tednu)
Slovenski Gospodar ima dve prilogi in sicer: 1) Gospodarstvena priloga.
Priložena od Staj. kmetijske družbe; 2) Cerkvena priloga. Priložena od katol. tiskovnega društva.
1135. Slovenski Narod. V Ljubljani. Fol. XII. leto, 1879. Izda-telj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk „Narodno tiskarne. “
(Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih.)
1136. Slovenski prijatel. Vredil in založil Andrej Einspieler, knezoškofijski duhovni svetovalec, katehet in učitelj na ces. kralj, viši realki v Celovcu. — Leto 1879. XXVIII. tečaj.
(Izhaja po jedenkrat v nioseen.)
1137. Soča. Glasilo slovenskega političnega društva goriškega za brambo narodnih pravic. Izdavatelj in odgovorni urednik: Anton Fabijani do meseca avgusta; potem pa Jožef Zei. — Tiskar: Mailing v Gorici. Tečaj IX. 1879. Fol.
1138. Učiteljski Tovariš. List za šolo in dom. Devetnajsti tečaj. 1879. Odgovorni vrednik Matej Močnik, učitelj v I. mestni deški šoli v Ljubljani. — Natisnil in založil Rudolf Milic. 8°.
(Izhaja 1. in lo. dno vsacega meseca.)
1139. Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Uredil in založil Ivan Tomšič, učitelj na c. kr. vadnici v Ljubljaui. Deveti tečaj, 1879. 8°. 192 str. V Ljubljani. Tiskala Klein in Kovač (Eger). — Letnik ima 1 muzikalno prilogo.
(Izhaja po jedenkrat v mesecu.)
1140. Zgodnja Danica. Katolišk cerkven list. Odgovorni vreduik: Luka Jeran. V Ljubljani, 1879. XXXII. tečaj. Natisnili in založili J. Blaznikovi dediči. 4°. 41G str.
(Izhaja vsak petek.)
1141. Zvon. Lepoznanski list s podobami. Leto V. 1879. Izdaje in ureduj e J o s. Stritar. Tiska A. Keiss na Dunaii. 8°. 384 str.
II.	Društvena dela.
Čitalnica narodna v Ljubljani.
1142. Letopis narodne čitalnice v Ljubljani začetkom leta 1879. Založila čitalnica. Tisk J. Blaznikov v Ljubljani. 8U
Dramatično društvo v Ljubljani.
1143. Slovenska Talija. Zbirka dramatičnih del in iger. Na svetlo daje dramatično društvo v Ljubljani.
44.	Vozek. „Berite Novice". Vesela igra v enem dejanji. Spisala J. K. in J. J. 37 str. — Dva zeta. Vesela igra v enem dejanji. Poleg nemškega predelal za slovensko gledališče. J. T. 50 str. V Ljubljani. Natisnila „Narodna ti-skarna“. 1879. l6mo-
Društvo v pomoč bolnikom iu za oskrbljcvanje v Ljubljani.
1144. Letno sporočilo društva v pomoč bolnikom in za oskrblje-vanje v Ljubljani za trinajsto društveno leto 1878. 8°. V Ljubljani. TIskaia Klein in Kovač (Eger) v Ljubljani. Založilo društveno vodstvo. 16 str.
Matica Slovenska.
1145. Letopis Matice Slovenske za leto 1879. V redil dr. Janez Bleiwcis. V Ljubljani. Natisnili J. Blaznikovi nasledniki. 1879. 8°. 290 str'.
Obseg: Slovenščina v besedi in pismu v šolali in uradih. Kul-turno-zgodovinska študija. Spisal pl. P. Radi os. — Przevalskega potovanje k Lob-Noru. Priobčil prof. Steklasa. — Črtice o starožitnostih slovanskih. Spisuje prof. Hubad. — Žalostna 18001etniea ali posuto mesto Pompeji. Spisal A. Zupančič. — Krško mesto na Dolenjskem. Zgodovinska črtica, spisal J. L. — Dogodbe prvega zemljevida slovenske dežele, lastnoročno spisal izdatelj tega zemljevida Peter Kozler, s kratkim predgovorom dr. Jan. Bleivveisoviin. — Janez Žiga Valentin Popovič. Spisal M. Vodušek. •— iz potne torbice (nadaljevanje rastlinskih in živalskih imen). Priobčil Pran. Erjavec. — Nova pisma o Bosni in Hercegovini. Spisal J. Navratil. — Iztočne poslovice. Nabral Jos. Charpentier. — Narodna pesmica. Zapisal v Radovičih kraj hrvatske moje J. Navratil. — Zeleni Juraj. Zapisal Anton Navratil, priobčil in razložil J. Navratil. — Bibliografija slovenska. Sestavil iv. Tomšič. — Poročilo o delovanji „Matiee Slovenske" 1879.1. Sestavil Andrej Praprotnik, — Imenik Matičinih udov.
1146. Grmanstno in njega upliv no. Slovanstvo v srednjem veku. Spisal J. V. Založila in na svetlo dala Matica Slovenska. V Ljubljani. Natisnili .T. Blaznikov! nasledniki. 1879. 8H. 55 str.
1147. Raznim delom pesniškim in igrokaznim Jovana Vesela-Koseski ga dodatek. Na svitlo dala in založila Matica Slovenska v Ljubljani. V Ljubljani. Natisnili .T. Blaznikovi nasledniki.
1878.	8°. 65 str.
1148. Znanstvena terminologija sosebno za srednja učilišča. Spisal Matej Cigale. Na svitlo dala in založila Matica Slovenska v Ljubljani. V Ljubljani. Natisnili J. Blaznikovi nasledniki. 1879. 8°. 176 str.
1149. Hrvatska Slovnica za Slovence. Spisal Franjo Marn, gimn. profesor. Založila „Matica Slovenska1'. V Zagrebu. Tiskom dioničke tiskarne. 1879. 8°. 168 str.
Marijna bratovščin« v Ljubljani.
1150. Letno sporočilo društva Marijne bratovščine v Ljubljani, ua koncu leta 1878. V Ljubljani. Založilo društvo Marijne bratovščino. Tisk Miličev. 8°. 15 str.
Katoliška družba zn Kranjsko.
1151. Glasi katoliške družbe. Na svitlo daje katoliška družba za Kranjsko. IX. zvezek. V Ljubljani. Založila katoliška družba za Kranjsko. Natisnila Klein in Kovač (Eger). 1879. 8°. 34 str.
Iz obsoga: Velikodušno djanje ljubezni. — Vabilo k bratovščin za duše v vicah. — Katoliška družba. — Kratko novine poslednjega polleta. — Vnanji udjo katoliške družbe.
1152. Glasi katoliške družbe. Na svitlo daje katoliška družba za Kranjsko. X. zvezek. V Ljubljani. Založila katoliška družba za Kranjsko. Natisnila Klein in Kovač (Eger). 1879. 80-32 str.
Iz obsega: Velikodušno djanje ljubezni. (Nadaljevanje.) — Zgodovina Bosne. — Mala Roza. (Povest.) - Samostanska vratarica (pesen). — Katoliška družba. —
1153. Glasi katoliške družbe. Na svitlo daje katoliška družba za Kranjsko. XI. in XII. zvezek. V Ljubljani. Založila katoliška družba za Kranjsko. Natisnila Klein in Kovač (Eger). 1879. 8°. 74 str.
Iz obsega: Kdo nas pripelje k zaželjeni sreči? (Spisal dr. Anton Jeglič.) — Prednosti Marije device, (hpisal dr. Anton Jeglič.) — 0 Pariški bratovšini za duše v vicah. ^Spisal dr. Anton J are.) —
DrušDo sv. iUohora v Celovcu.
(25.353 udov.)
1154. Koledar družbe sv. Mohora za prestopno leto 1880. Na svitlo dala družba sv. Mohora v Celovcu. 1879. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. 8°. 144 — 74 str.
Iz obsega: Kako smo obhajali potindvajsoto obletnico cesarjeve poroke? — 0 naši bosenski vojski. Spisal Ivan z Verha. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. Spisal J Jurčič.
— Peter Hitzinger, slavni slovenski učenjak in pisatelj. — Narodno blago: Dober svet. (Moravska pripovedka.) — Kdo je snedel golobe? (Češka pripovedka). — Zastavice. — Svete petere rane Jezusove. (Pesen.)
1155. Slovenski Gofjine ali razlaganje cerkvenega leta. Predelal Lambert Ferčnik, dekan v Žabuicah. Z dovoljenjem vis. č. Kerškega knezoškofijstva. 1879. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. II. snopič. 8°. 225—416 str.
1156. Občna zgodovina za slovensko ljudstvo. Spisal Josip Starč, kr. profesor više realke v Zagrebu. VI. snopič. 1879. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. 8°. 161 do 520 str.
1157. Slovenski spisovnik, svetovalec v vseh pisarskih opravilih. Spisal Andrej Praprotnik. Z dovoljenjem vis. č. Kerškega knezoškofijstva. 1879. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. 8°. 372 str.
Iz obsega: Knjiga je razdeljena na sedem delov. Prvi del ima v sebi: Liste in pisma in druge razne spise. — Drugi del: Gospodarsko, obrtnijsko, opravno in tergovsko zapisovanje in dopisovanje.
— Tretji del: Obženje. — Cetorti dol- Medsebna pisma. — Peti del: Notarji in beležniki in njih opravila. — Sesti del: Politične reči.
— Sedmi dol: Dačno stvari. Kolektivne ali štempeljske lestvice. Abecedno kazalo kolkovne ali štempeljske davščine. Oolnino. Občna čolna tarifa. Vojna postava. Zandarstvo. Dodatek in poštnina
1158. Šmarnice našo ljube Gospe presvetega Serca. Svojim udom da družba sv. Mohora. Spisal Janez Volčič, duhoven Ljubljanske škofije. Z dovoljenjem visokočast. Kerškega knezoškofijstva. 1879. Natisnila tiskarnica družbo sv. Mohora v Celovcu. 8°. 333 str.
III.	Lepoznanstvo.
1159. Slavjanski almanah. Izdatelj Radivoj Poznik. Na Dunaji 1879. Tisk Mechitar. (V. Heinricha) ve Vidni. 8°. 339 str.
(Knjiga je razdeljena v osem oddelkov: ruski, maloruski, češki slovaški, slovenski, hrvatski, srbski in bulgarski. — Slovenski oddelek obsega pesni: „Pozdrav slovanskim dijakom11, Pr. Zbašnik; — „Pervi kri/, na turškem polji", Pavlina Pajkova; — „Gazeli“, Jos. Cimperman; — „Rožno cvetje", Lujiza Pesjakova; — „0bup“, NisVodoran;
— „Kitica“, H.; — „Primula“, X.;— „V dan vernih duš", Lujiza Pesjakova; — ..Triolet", Pr. Zbašnik; — „Hitra promena", Viktor Eržen; „Potoku“, A. Strblč;— „Sonet“, X.; — V nevezani besedi: „0 pismenih jezikih na sploh in občeslovanskem literaturnem joziku posobe", Franco Podgornik; — „Medailon“, Fr, Zbašnik.)
1160. Val. Orožnovi spisi. Zbral in priredil Mih. Lendovišek, vikar v Ptuji. Založil ia izdal Ignacij Orožen, kn. šk. kon-zistorijalni svetovalec in korar stolne eirkve v Mariboru. V Celovcu. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora. 1879. 8°. 227 strani.
Obsog: Posni različne. Pesnicirkvono. — Mala pevka. Jgrokaz v 5 dejanjih. — Različni spisi.
1161. Ant. Mart. SlomSeka zbrani spisi. Tretja knjiga: Životo-pisi. Zbral, uredil in izdal Mih. Lendovšek, ptujski vi-karij. 1879. Natisnila in prodaja tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. 8°. 397 strani.
1162. Knjižnica slovenskej mladini. Izdaje Ivan Tomšič. — Knjiga I. Dragoljuhci. Zbirka poučnih pripovedek. Nabral in spisal Ivan Tomšič, učitelj na c. kr. vadnici v Ljubljani. Založil in izdal pisatelj. Natisnila Klein in Kovač (Eger). 1879. 8°. 94 str.
1163. Izgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov keršanstva. 1. del. Spisal in založil Anton Kržič, katehet. (Ponatis iz „Zgod-nje Danice".) V Ljubljani. Tisk J. Blaznikovih naslednikov. 1879. 8°. 150 str.
1164. Ljubljanske, slike. Podoba ljubljanskega sveta pod drobnogledom. (Popravljen ponatis iz „Sloveuca“.) V Ljubljani. Založil Jak. Aleš o v ec. Tisk J. Blaznikov. 1879. 12u265str.
1165. Pepelka. Krasna pravljica v zabavo in pouk ljubej mladini. Ljubljana. Tisk in založba Ig. pl. Kleinmayrjeva in Fed. Bambergova. 1879. 4".
(Z barvanimi podobami.)
1166. SnegulZica. Krasna pravljica v zabavo in pouk ljubej mladini. Ljubljana. Tisk in založba Ign. pl. Kleinmayrja in Fed. Bamberga. 1879. 4°.
(Z barvanimi podobami)
1167. Trnjeva rožica. Krasna pravljica v zabavo in pouk ljubej mladini. Ljubljana. 1879. Tisk in založba Igu. pl. Klein-mavrja in Fed. Bamberga. 4°.
(Z barvanimi podobami.)
1168. Pravljica o Pepelki. Ljubljana, 1.879. Tisk in založba Ig. pl. Kleinmayr-ja in Fed. Bamberga 8".
(Z barvanimi podobami.)
1169. Pravljica o obutem mačku. Ljubljana, 1879. Tisk in založba Ig. pl. Kleinmayr-ja in Fed. Bamberga 8°.	v
(Z barvanimi podobami.)
1170. Pravljica o rudeSi kapici. Ljubljana. 1879. Tisk in založba Ig. pl. Kleinmayr-ja in Fed. Bamberga. '8°.
(Z barvanimi podobami.)
Letopis laju	15
1171. PoduSno berilo za mladost. Spisali slovenski učitelji. V Ljubljani 1. 1879. Založilo slovensko učiteljsko društvo. Natisnil R. Milic. IG'1. 70 str.
Obseg:	J.	človek;	'i.	Pokorščina;	•’>.	Pridnost;	4.	Ifed; 5. Pri-
ljudnost; 6. Ponižnost; 7. Sramežljivost; 8. Svet; !). Ljudje; 10. Zemlja; 11. Prirodopis; 12. Živalstvo; 1!!. Rastlinstvo; 14 Budstvo; J5. Naravoslovje; 16. Lastnosti stvari; 17. Nekateri naturni prikazki: Voda; Zrak; Glas; Gorkota; Svetloba; Magnet; Elektrika.
1172. Cesar Franc Jožef I. V spomin petindvajsetletnice srebrne poroke Nju Veličanstev sestavil -los. Ciperle. V Ljubljani 1. 1879. Na svitlo dalo in založilo slovensko učit. društvo. Natisnil R. Milic. 8°. 50 str. (S podobo cesarja in cesarice.)
1173. Primeren spominek v dan srebrne poroke presvetlega cesarja in cesarice. Izdalo „Vrtčevo“ uredništvo. Tiskala Klein in Kovač, 8°. -1 str.
1174. Slovenskej mladini v spomin petindvajsetletnice Njiju Veličanstev cesarja Franjo Josipa 1. in cesarice Elizabete dne
24.	aprila 1879. Tiskala „Narodna tiskarna11 v Ljubljani. Založilo ravnateljstvo šole v Lokavcu.
Obseg: Cesarska himna. Slovanska himna. — Najlepši kraj.
IV.	Šolske knjige.
1175. Občna Aritmetika za učiteljišča. Sestavil in založil L. L avta r • c. k. profesor v Mariboru. V Ljubljani. Natisnila „Narodna tiskarna11. 1879. 8", 159 strani.
1176. Slovenska slovnica z naukom, kako se pišejo pisma in opravilni sestavki. Na Dunaju. V c. kr. založbi šolskih bukev. 1879. 8°, 216 str.
1177. Slovenisches Sprach- und Uebungsbuch. Nebst einer Chre-stoinatie und einem slovenisch-deutsclien und deutsch-slo-venischen VVortcrverzeichniss. Fur den ersten Uuterricht bearbeitet von I)r. .lacob Šket, k. k. Gymnasial-Lehrer ara Staatsobergymnasium zu Klagenfurt. — Klagenfurt, 1879. Druck und Verlag der St. Hermagoras Buchdruckerei. 8°. 300 strani.
1178. Kocenov zemljepis za ljudske šole. Poslovenil Ivan Lapajne. Drugi popravljeni natis. Z 10 slikami. Cena 30 kr. V Beču 1879. Založil Edvard HOlzel. 8°. Tisk Adolfa Holzhausen-a na Dunaju.
(linj' ga je namenjena ljudskim šolam in slovenskim učiteljem v porabo.)
1179. Drugo berilo in slovnica za ljudske šole. Na Dunaji. V c. k zuložbi šolskih knjig. 1878. 8°. 223 str. Natisnil Karol Gorišek na Dunaji.
(Najnovojša knjiga za slovenske ljudske šole.)
1180. Perva raSunica za slovenske ljudske šole. Spisal dr. vitez Fr. Močnik. Števila od 1 do 20. Na Dunaju. V c. k. zalogi šolskih bukev. 1879. 8°. 35 str.
1181. Tretja računica za slovenske ljudske šole. Spisal dr. vitez Fr. Močnik. Računanje se številkami'do 1000 in do tisočim Sklcpovni računi. Poti natis. Na Dunaju. V c. kr. založbi šolskih bukev. 1879. 8". 59 strani.
1182. Kerščanski katoliški nauk. Na Duuaji. Na stroške c. k. založbo šolskih knjig 1879. 8°. 170 str.
1183. Kratki katekizem v prašanjih in odgovorih za ljudske šole Ljubljanice škofije. V Ljubljani, 1879. Natisnili in založili J. Blaznikovi nasledniki. 8°. 86 strani.
1184. Zgodbe svetega pisma stare in nove zaveze. Za katoliške ljudske šole. Se 112 poiobšiuami in 1 zemljovidom. Po nemško spisal Dr. J. Schuster, poslovenil Anton Lesar, duhoven ljubljanske škofije. V c. k. založbi šolskih bukev na Dunaju, 1879. 8°. 232 strani.
1185. Sveti listi, berilo in evangelji za nedelje in praznike celega leta in vse dni svetega posta. Z navadnimi molitvami pri službi božji. Na Duuaji. V c. kr. zalogi šolskih bukov. 1879. 8", 352 strani.
1186. 'Tretja nemška slovnica za slovenske ljudske šole. NaDunaji. V c. kr. založbi šolskih bukev. 1879. 8°, 208 str.
1187. C. F. Banr-jev zemljevid, Kranjskega na 4 mapah. Založil Eduard Holzel na Dunaji.
V.	Šolska poročila.
1188. Slovenski dom. (Temelj — 4 stebri — streha.) Spisal P. Ladislav Hrovat. 8°. 1 31 str.
Programm des k. k. Real- and Obergymnasiums in Rudolfsweith fiir das Sehuljalir 1877—78.
1189. Letno sporočilo III razredne ljudske šole v Cerknici 1879. V Ljubljani. Natisnila „Narodna tiskarnica". 8". 10 str.
(Ima sestavek: 0 napravi sronjskih drevesni«.)
1190. Letno sporočilo javne štirirazredno ljudske šole v Kranji. 1879. Založila štirirazredna ljudska šola v Kranji. Natisnil R. Milic v Ljubljani. 8°. 12. str.
1191. Letno sporočilo čveterorazrcdne deške ljudske šole v Novo-mestu. 1878-79. V lastnoj zalogi. Natisnil J. Krajec v Novem mestu. 8". 8 str.
VI. Molitevne in poučne knjige.
1192. Zlata šola vsakemu kristjanu potrebna. Bukve polne lepih naukov in molitev. Spisal Janez Volčič, duhoven Ljubih*
ljaiiHke škofije. Z dovoljenjem visokočastitega Ljubljanskega kuezoškofijstva. V Ljubljani 1879. Založil M. Gerber. Natisnila Klein in Kovač (Eger) v Ljubljani. 12° 560 str.
1193. Ura, moliti Jezusa v zakramentu ljubezni Božje. Nektere molitve za obiskovanje najsvetejšega Zakramenta. Udom prelepe bratovščine sv. Rešnjega Telesa nabral Janez Volči Č , duhoven Ljubljansko škofije. Z dovoljenjem visokočastitega škofijstva Ljubljanskega. Šestega natisa. V Ljubljani. Založil M. Gerber, bukvovez. 1K79. 12". 63 str. Tisk Miličev v Ljubljani.
1194. Nebeške iskrice za mladost pa tudi za odraščeneljudi. Spisal po najboljših molitvenih bukvah mnogih jezikov Lovrenc Pintar, duhoven v Radovljici. Z dovoljenjem visokočast. Ljubljanskega škofijstva. Trinajsti natis. V Ljubljani. 1879. Založil Matija Gerber. Natisnil R. Milic v Ljubljani. 12°, 186 strani.
1195. Mašne in druge molitve. Spisal Lovrenc Pintar, duhoven v Radovljici. (Z dovoljenjem visokočast. Ljubljanskega škofijstva). V Ljubljani, 1879. Založil M. fterber. Natisnil 1!. Milic v Ljubljani. 12°, 316 strani.
1196. Devetdnevnica ali devet premišljevanj k Mariji Devici za majnik in 31 zgledov, kot doklada k šmarnicam za leto
1877.	V Ljubljani. Založil pisatelj. Tisk „Narodne tiskarne11 v Ljubljani. 1879. 12°, 141 strani.
1197. Sv. Križev pot za katoliške kristijane, kakor ga navadno v Rimu molijo. Z dovoljenjem vis. čast. knezoškotijstva. V Ljubljani 1879. Samozaložba. — Natisnila Klein in Kovač. 16.°
1198. Dušna pomoč za zdrave in bolne grešnike in pravične, ali prigovori, zgledi in molitve za zdrave in bolne kristjane. „Dušne pomoči11 tretje bukve. Nasvitlo dal Jan e z Z up a nčič, župnik v Ihanu. Z dovoljenjem visokočastitljivega Ljubljanskega kuezoškofijstva. V Ljubljani, 1879. Založil Janez Zupančič. — Natisnila Klein in Kovač. 12". 531 str.
1199. Marija, dobra Mati pobožnih otrok. Iz nemškiga. Šesti natis. V Ljubljani, 1879. Založil Jan. Giontini. Natis J. Feichtinger-jevih nasleduikov v Linču. !ii°. 224 str.
1200. Bodi moj naslednik. Molitevne bukve za mladost in odraščene ljudi. Spisal duhoven sekovske škofije. Peti pomnoženi natis. Z dovoljenjem visokočastitljivega ljubljanskega škofijstva. V Ljubljani, 1879. Založil Jan. Giontini. Natis J. Feichtinger-jevih naslednikov v Linču. 12°. 228 str.
1201. Razlaga svete maše po č. oč. Martinu Cochem-u. Domače in molilne bukve. Druzega natisa. V Ljubljani, 1879. Založil H. Ničmann. Natisnil R. Milic v Ljubljani 8°. 510 str.
VIL Različna dela.
1202. Pravda o slovenskem Šestomeru. Odgovor mariborskemu še-stomerniku Jauku Pajku. Spisal Fr. Levec. V Ljubljani. Natisnila ,,Narodna tiskarna11. — Založil pisatelj. 1878. 8°. 4(5 str.
(Ta knjiga jo prišla u/,o ianjskega lota na svitlo, a pri sestavljanji lanjske bibliografije so mi je bila izgubila. Pie.)
1203. Pripomoček zgodovini slovenskega slovstva. 1550—1880. Spisal Julij p lem. Kleinmayr, c. k. profesor. 1879. Založil pisatelj, v Kopru. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. 16mo. 30 str.
1204. Svečanost o priliki dr. Janeza Bleiweisa. Dne 19. novembra
1878. Po stenografskih bilježkah sestavil AntonBezenšek. Z uvodom dr. Fr. J. Celcstin-a. Zagreb. 1879. Izdalo uredništvo „Jugoslav. Stenografa." 8°. 95 str. (S podobo dr. Janeza Bleiweisa.)
1205. Zemljepisna začetnica. Ponatis iz „Učit. Tovariša" 1. 1868 —
1869. V Ljubljani. Tiskal in založil R. Milic. 1869. 12". 194 strani.
1206. Krsansko katoliško nravoslovje. Spisal France Kosec, župnik v Truškah. V Celovcu. Tisk in založba tiskarnice družbe sv. Mohora. 1879. 8°. 264 strani.
1207. Fara sv. Petra pri Mariboru. Krajepisno — zgodovinske črtice. Spisal Fr. Zmazek, kaplan pri sv. Petru pri Mariboru. S podobo sedanjega župnika in zlatomašnika Marka Glaserja. Založil spisatelj. Tiskal J. M. Pajk v Mariboru
1879. 8°. 56 str.
1208. Oarnizonska i stružna služba slovensko-nemška cesarskim i kraljevskim vojakom v poduk. Po vprašanjih i odgovorih sestavil i založil Andrej Komel, c. kr. stotnik. 1879. Tiskala tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu.
1209. Poduk, kako se dela žganje vsake baže, mrzlo in gorko in brez posebnih naprav (aparatov). Ozira se na navadne pijače, likere, kuhanje sladkorja (cukra) in barvanje blaga. Za krčmarje in tiste, ki sami kuhajo in mešajo pijače, je ta knjižica neobhodno potrebna. (Obsega blizu 100 receptov.) Drugi natis. V Ljubljani 1879. leta. Založil Jan. Giontini. Natisnila ,,Narodna tiskarna". H°, 42 str.
1210. Navodilo, kako naj krajni šolski svčti svoja uradna opravila opravljajo. V Ljubljani, 1879. Založil c. kr. deželni šolski svet za Kranjsko. Tiskala Klein in Kovač (Eger). 8°. 19 str.
(V nemškem in slovenskem jeziku.)
1211. Računski sklep posojilnice v Šoštanji za peto upravno leto
1.878. Tiskala „Narodna tiskarna" v Ljubljani. Založila šo-štanjska posojilnica. 4°.
1212. Posnetek iz računov o premoženji I. meščanske korporacije.
II.	špitalskega zaklada v Kamniku leta 1878. V Ljubljani
1879.	Tiskala ,,Narodna tiskarna'1 v Ljubljani. Založila meščanska korporacija. 4°. 9 strani.
1213. Pravila slavjanskega podpornega društva v Trstu. Tiskala „Narodna tiskarna11 v Ljubljani. —Založilo društvo. 8°. 8 str.
1214. Letno poročilo telovadnega društva ,,Sokol“ v Ljubljani za čas od 1. januarja 1878. do 1. jan. 1879. V Ljubljani. Tiskala „Narodna tiskarna". Založilo društvo. 1879. 8". 8 str.
1215. Velika Pratika za prestopno leto 1880, ki ima 366 dni. Na svitlo dala c. k. kmetijska družba. V Ljubljani. Natisnili in založili J. Blaznik-ovi nasledniki. 16mo.
Iz obsega: Podučno stvari našim gospodarjem in gospodinjam. — Kaj so kmetijske družbe, in kako so vrodjene. — Mnogovrstne dobre gospodarske skušnje. — Narodopisna karta Avstrije. — Pogovor pod lipo. — Koliko živine se redi' v naši državi? —
1216. Mala Pratika za prestopno leto 1880, ki ima 366 dni. V Ljubljani. Natisnili in založili J. Blaznikovi nasledniki. 16mo.
1217. Slovenska Pratika za prestopno leto 1880, ki ima 366 dni. V Ljubljani. Natisnila in založila pl. Kleinmayr in Bamberg. 16mo.
1218. /Slavnostni sprejem slovenskega pešpolka Kutinovega št. 17 v Ljubljani dne 26. in 27. novembra 1879. Uredil in založil Fran Hlavka. V Ljubljani, 1879. Natisnila „Narodna tiskarna". 8°. 31 strani.
VIII. Muzikalije.
1219. Jadranski Glasovi. Zbirka moških zborov in čveterospevov. Velezaslužnemu rodoljubu in drž. poslancu gospodu Ivanu Nabergoju posveteno od skladatelja Antona H a j dr ih a. Delo II. Uredil in izdal V. Kosovel. Tiskarna C. Gr. Iio-derjeva v Lipsiji 1879. 4°. 20 str.
Obseg: 1. Prva ljubezen. (4 spov) — Koseski. — 2. Deklica; (4 spev) — Bor. Miran. — 3. V spomin Valent. Vodnika (4 spev) — Dr. Preširen. — 4. V sladkih sanjah (4 spev). — 5. Slabo sveča je brlela (4 spev) — S. Jenko. — 6. Slovo (4 spev) — M. Vilhar. — 7. Na boj, (zbor) — Ternovec. — 8. Željo Slavjana. (Zbor); — Volkov. — 9. Sirota. Dr. Razlag. — 10. Napitnica; Žvab. —v 11. Hercegovska. (Zbor.) — Cegnar. — 12. Petelinčkova ženitev. (Šaljiv zbor).
1220. Cerkvena pesmi. Mašne, Marijne in Sv. Telesa, za mešan zbor. Vglasbil P. H. S at t n er. Z dovoljenjem visokoča-stitega ljubljanskega knezoškofijstva. V Novomestu. Tiskal J. Krajec. — V lastni zalogi. Fol. 16 str.
(Delo obsega 1(> cerkvenih pesni z napevi)
1221. Napevi pri s».' maSi in blagoslovu. Za čveterospev zložil P. Angelik Hribar. O. Š. F. Op. 4. V Ljubljani. Založili in tiskali J. Blaznikovi nasledniki. 1879. Fol. 16. str.
(Zbirka obsega 12 mašnih pesni in 8 Tantum ergo.)
1222. XIV. Marijinih Pesmij za majnik. Besede potrjene od prečastitega knezoškofijstva. Za 2, 3 in 4 glasove z orgijami uglasbil Anton Foerster, vodja godbe v stolni cerkvi. Op. 17. V Ljubljani. Založil skladatelj. — Tiskala Klein in Kovač (Eger). 1871). Fol. 13 str.
1223. Postni in velikonočni napevi za sopran, alt, tenor in bas, zložil in na svitlo dal P. Angelik Hribar. S privoljenjem prečastitega knezoškofijstva ljubljanskega in redovnega predstojništva. Cena 50 nov. čist dohodek je namenjen ljubljanski hiralnici in sirotniškemu zavodu. —■ Tiskala Klein in Kovač. Založil Frančiškanski samostan v Ljubljani 1879. Fol. 10 str.
1224. Slovenski orglavec. 100 mediger za orgije. Zložil Daniel Fajgelj. Izdala in založila Glasbena Matica v Ljubljani. Fol.
1225. Trije spevi za slavnost srebrne poroke Nju Veličanstev Franca Jožefa in Elizabete. Vglasbil Anton Ne d ved. Priloga k „Laib. Schulzeitung-i“. — 1879.
1226. Himna o srebrni poroki Nju Veličanstev. Vglasbil D. Fajgelj. Priloga k .,Učit. Tovarišu" štev. 8. 1879. 1.
1227. Slavjanska mazurka, uglasbil Srečko Carli.
1228. Slavček. Zbirka šolskih pesmi. Vglasbil Anton Ned ved« c. k. učitelj godbe. Prva stopnja.	Cena 20	kr. V	Ljub'
ljani. V	lastni	zalogi. — Natisnil	H. Milic.	1879.	8°. 36
strani.
(Obsega 55 šolskih pesni z napevi.)
1229. Slavček. Zbirka šolskih pesmi. Vglasbil Anton Nedved, c. k. učitelj	godbe.	Druga stopnja.	Cena 20	kr. V	Ljubljani. V	lastni	zalogi. — Natisnil	R. Milic	1879.	8°. 40
strani.
(Obsega 65 šolskih pesni z napevi.)
1230. Slavček. Zbirka šolskih pesmi. Vglasbil Anton Nedved, c. k. učitelj godbe. Tretja stopnja. Cena 30 kr. V Ljubljani. V lastni zalogi. — Natisnil R. Milic. 1879. 8". 80 strani.
(Obsega 68 šolskih pesni z napevi.)
Poročilo
o delovanji „Matice Slovenske'* 1879. leta.
Sestavil
Andrej Praprotnik,
odbornik in tajnik.
43.	seja Matičinega odbora
18.	decembra 1878. 1.
Vdeležilo se je te skupščine 16 ljubljanskih odbornikov (gospodje dr. Jan. Bleiweis kot predsednik, dr. Jarec, Klun, Kozler, Kržič, Marn, Močnik, dr. Poklukar, Praprotnik, Robič, Souvan, Stegnar, Šolar, Tomšič, Zupančič, dr. Zupanec) in 1 vnanji odbornik (gosp. Luka Svetec).
Predsednik dr. Jan. Bleiweis pozdravi zbrane in omenja hvalevrednega darila g. Petra Kozlerja, ki je Matici poklonil lepo zbirko svojih knjig in časopisov. Odbor mu izreka toplo zahvalo.
Tajnik poroča o važnejših stvareh tako-le: Od zadnje redne odborove seje, to je od 6. marca t. 1., vpisalo se je v vložni zapisnik 141 številk, med katerimi so važnejše te-le:
Gosp. Jožef Križman vpraša: je li Matica za to, da se z ozirom na slovenske Primorce s podporo Matičino (po §. 1. društvenih pravil) izda slo v.-italijanska slovnica. — Odbor določi, da se o tem natančneje okrene takrat, kedar odboru dodelani rokopis pride v roke.
Po Prizadevanji dr. Zupanca je Matica iz konkurzne obravnave o Lercherjevi knjigarni dobila za 35 gld. 74 kr. knjig, ki jih je imela tam v razprodaji. — Gosp. doktorju izreka so za trud njegov zahvala.
Več posamesnih oseb in zavodov prosi, da bi se jim podarilo Matičinih knjig. — Odbor je določil, da se prošnje vslišijo s tem pogojem, da se dotičui zavodi za naprej vpišejo med Matičine ude; prošnje p o s a m e s n i k o v se z ozirom na družbena pravila največ zavržejo.
C. k. izobraževalnica za učitelje v Mariboru vpraša, po čem bi Matičine knjige za svojo knjižnico dobivala. — Odbor je pritrdil tajnikovemu predlogu, da se jej za 25°/fl odbitka pripuščajo.
Pregledovalci društvenih računov naznanjajo odboru, da so Matičine račune v redu našli. — Odbor vzame poročilo z zahvalo gosp. pregledovalcem na znanje
Profesor Fr. Marn piše iz Zagreba, daje njegova „Hrvatska slovnica za Slovence" uže natisnjena, iu da obsega 10Vc pole. — Odbor določi g. pisatelju dotično nagrado.
„Narodnega blaga“, ki ga nekateri rodoljubi Matici pošiljajo, se nekaj sprejme, nekaj ne, ter se pošiljateljem vrača z opombo, naj bi bili pri nabiranji narodnega blaga previdnejši, da bi ne zapisovali takih reči, ki nimajo posebne vrednosti ali ki so bile uže natisnene:
Prof. Hubad ponuja odboru spis „Starožitnosti slovanske'4. — Odbor nasvetuje, naj se posamni oddelki sprejemajo v „Leto-pis", ker izdati jih na svitlo v veči samostojni knjigi, finančne razmere zdaj ne dopuščajo.
Prof. Gl o wa c ki poroča o svojem rokopisu „Flora slov. dežel", da je že mnogo tega dela izgotovil in ga prof. Erjavcu v pregled poslal. — Odbor vzame to poročilo na znanje in določi, da Matica utegne s tiskom „Flore“ pričeti leta 1880.
Prof. dr. Jos. Križan iz Varaždina piše, da je dogotovil 5,Logiko" v slovenskem jeziku in da ga je volja odseku za izda-vanje knjig jo na ogled poslati. Določi se, da naj odsek rokopis pregleda in o svojem času o ujem poroča.
O. Chrysogon Majer izročuje pismeno Matici predlog, naj bi izdala „Universalgesckichte der christlichen Kirche" (v. Dr. Alzog) v slovenskem jeziku. Odbor izroči ta predlog odseku za izdavanje knjig.
O. Stan. Škrabec, učitelj filologije v Kostanjevici pri Gorici, vpraša, ali bi Matica prevzela izdanje njegovih »študij o slovenskem glasoslovju", katerih začetek je bil natisnen v Novomeškem gimn. programu leta 1870. Predlog gre tudi odseku za iz-davanjo knjig v poročilo.
Slavnemu našemu pesniku Jovanu Veselu Koseskemu se je k njegovemu 80. rojstnemu dnevu 19. septembra t. 1. poslalo po Jos. Cimpermanu v pesmi zloženo voščilo v lično natisneni diplomi, ki so jo tukajšnji odborniki podpisali. En odtis te diplome hrani se v Matičini pisarni.
Ravno tako je Matica tudi v odborovem imenu svojemu predsedniku dr. Jan. Bleiweisu o njegovi 70letnici izročila krasno diplomo častnega uda. Gosp. predsednik se odboru toplo zahvaljuje za častno mu priznanje.
Za nove poverjenike so se izvolili gospodje: M. Len-
dovšek, vikar v Ptuju za okraj Ptujski, Damijan Pavlič, vikar v Zagorji, za Pivko, L. S vet ec za okraj Litijski, dekan Jož. Kragelj za okraj Tolminski. Poverjenišče cerkniško razdeli se v dva okraja, ker je za enega preveliko; okraj cerkniški, ki bode imel za poverjenika gosp. župana Krašovica, pa okraj staro-tržki, kateremu bode poverjenik gosp. trgovec Vilar v Pudobu.
V imenu odseka za izdava nje knjig poroča soglasno s prof. Zupančičem g. Klun o prof. Jesenkovi „Zgodovini starega veka“ za višo gimnazijo. Po obširnem razgovoru odbor sklene, gosp. profesorju odgovoriti, da za sedaj, ko še nikakoršnega upanja ni, da bi zgodovina v slovenskem jeziku postala v srednjih šolah šolska knjiga, Matica ne more v natis dati ponujane mu lepe knjige; naj bi pa ta odlok ne odvrnil velecenjenega pisatelja, pripravljati rokopis naslednjih „dveh vekov“, dovrševati že pričete zgodovine za niže srednje šole, priličnih monografij za „Letopis“ itd.
Tako tudi v imenu odsekovem poroča soglasno s prof. Marnom g. Stegnar o „Ruski povesti11 (stara doba), ki jo jo Matici ponudil prof. Steklasa. Odbor obžaluje, da Matica z ozirom na svoj denarni stan tudi tega jako mikavnega rokopisa za sedaj ne more sprejeti, posebno ako bode nadaljevala „Slo vanstvo“ po „naučnem slovniku" češkem, v katerem za čehe in Poljake imajo na svetlo priti tudi Rusi.
Predsednik dr. Bleiweis poroča oCigaletovi »Znanstveni terminologiji", katero je tudi gosp. Šolar pregledal in je pohvalno omenjal. Enoglasno se sklene, da se to jako nam potrebno delo na svitlo da zraven ,,Letopisa“ za leto 1879.
Konečno po predlogu odseka za izdavanje knjig odbor prin-cipijelno sklene:	1) Nagrada za nedovršene ali samo obljub-
ljene rokopise se naprej ne daje. 2)Neslovonski in nedovršeni rokopisi se ne sprejemajo.
Dalje tajnik poroča o zbirki „geografičnih imen“, katerih je došlo Matici že blizu iz 300 raznih slovenskih krajev, in nasvetuje, naj se ta zbirka izroči prof. Pleteršniku s prošnjo, naj bi jo on vredil in po svoji misli pripomogel k nje dovršitvi. Odbor pritrdi omenjenemu predlogu.
V imenu gospodarskega odseka poroča gosp. Klun o neki hiši Matici v nakup ponujani. Po raznih pomislikih se za sedaj nič no sklene, marveč izvoli se odsek 3 udov (gg. Vilhar, dr. Poklukar in dr. Zupanec), kateri naj skrbi za to, da se premoženje Matičino o priličnem času namesti v državnih obligacijah naloži varnejše z nakupom kakega posestva.
Gosp. Robič poroča, da po natančnem pregledovanji Mati-čine blagajnične knjige je našel, da so ustanovniki in letniki na zaostalih doneskih vsega vkup Matici dolžni 9200 gold. — Gosp. Robič stavi o tej važni finančni zadevi več predlogov. Odbor Ukrene, da pridejo v prihodnji odborovi seji v obravnavo.
O knjigah, odločenih za leto 1878. poroča gospod predsednik, da je dovršen „Letopis“, ki se je nekoliko zakasnil zato, ker je gosp. J. Navratil, pisatelj jako zanimivega članka o Bosni in Hercegovini, iskal nmogostranskih in zanesljivih virov. Izdala bo tedaj Matica za leto 1878.:
1) „Letopisa“ 3. in 4. snopič s poročilom Matičinim. Celi „letopis“ letošnji bode obsegal blizo 30 pol.
2) „P ot o v a n j e okoli sveta11 po Jul. Verne-tu.
3) „Slovuico hrvatskega jezika11, za Slovence, spisal prof. Franjo Marn v Zagrebu.
44.	seja Matičnega odbora
5.	februarja 1879. 1.
Pričujoči v tej seji šobili poleg predsednika dr. J. Blehveisa gospodje: dr. Jarc, Kržič, Klun, Marn, Močnik, dr. Poklukar, Praprotnik kot zapisnikar, Ilobič, Souvan, Stegnar, Tomšič, Vilhar, dr. Zupanec in Zupančič.
Ko predsednik sklepčnost odborovo konstatira in se zapisnik zadnje odborove soje odobri, poroča tajnik:
da je Matici zadnji čas pristopilo 37 novih udov, katere odboru po imenu naznanja; odbor sprejme vse;
dalje poroča tajnik, da je dioničKa tiskarna iz Zagreba Matici poslala 675 iztisov „H r v a t s k o slovnice za Slovnc e41, ki jo je spisal profesor Franjo Marn v Zagrebu. To slovnico bode Matica prodajala kot svojo lastnino, kajti založila jo je po pravilih (1. §.) s podporo.
(Odbor sprejme ta predlog, in slovnici določi ceno na 60 kr.). Knjige za 1878. leto se — ravno kar zdaj drugi pot razpošiljajo in, prav bi bilo, da bi se prihodnjemu občnemu zboru predložil nasvet, naj dovoli, da — gledč na teškote, ki jih večkratno razpošiljanje knjig prizadeva pisarni Matični v Ljubljani in poverjenikom na deželi, vrh tega pa tudi glede na precejšnje veče stroške — se pridrži prejšnje enkratno razpošiljanje knjig koncem vsacega leta. Po nadrobni razpravi sklene odbor s tem predlogom stopiti pred prihodnji občni zbor.
Odbornik R o b i č poroča v imenu gospodarskega odseka, da je natanko pregledaval in preiskaval vse Matičine zapisnike in knjige in pri tem preiskavauji našel, da Matici dolgujejo razni udje in poverjeniki, ustanovniki in letniki nekdanji in sedanji, umrli in živi blizo do 9000 gold.; ker mnogo tega dolga se ne bo
moglo iztirjati, marsikaj pa vendar še rešiti Matičini blagajnici, zato nasvetuje gosp. L. Robič, naj se voli odsek peterih odbornikov, ki njegovo poročilo prevdarijo in potem konečne predloge stavijo. Odbor je pritrdil temu predlogu, in bili so v nasvetovani odsek voljeni gospodje dr. Zupanec, Vilhar, K1 u n , dr. Poklukar in Robič, katerim pomagati ima tudi tajnik. Sploh se čuti potreba, da bi Matica po zgledu družbe sv. Mohora knjige pošiljala le takim udom, ki so za dotično leto plačo blagajnici u ž e o d r a j t a 1 i.
V imenu gospodarskega odseka dalje poroča gosp. dr. P o-k 1 u k a r , kaj in koliko se je storilo glede nakupa neke Matici ponujane hiše. Ker odbor priznava temeljitost poročevalčevih razlogov, je prestopil o tej zadevi na dnevni red, dotične gospode pa prosil, naj še zmirom pred očmi obdržijo misel, kako bi se Mati-čine obligacije dale v trdno premoženje izpremeniti z nakupom kakega posestva.
Prihodnji občni zbor Matice slovenske je določen na 12. dan marcija meseca. Po §. 12. društvenih pravil izstopijo letos iz odbora gospodje odborniki: dr. Jan. Bleiweis, Feliks Stegnar, Ivan Vavrfi, grof Jos. Barbo, Božid. Raič, Luka S vet ec, Josip Šuman in Viljem Urbas. (Y ,,Letopisu" za 1878. 1, na str. 225 namesti 1874 naj se bere 1878.).
Štirnajsti občni zbor „Matice Slovenske"
12.	marca 1879. 1.
Predsednik dr. Jan. Bleiweis, ko konstatira pravilno število pričujočih družbenikov, začenja zborovanje s sledečim govorom :
Zbrali smo se danes, prečastiti gospodje, v občni zbor, ki je
14.	v vrsti rednih „Matičinih“ zborov, da rešime vse to, kar po pravilih našega društva pripada področju občnega zbora. Zboroval je pa lani novembra meseca pod predsedstvom preč. gosp. dr. Jarca, izvanredni zbor, ki je meni naklonil največo čast, ki jo „Matica“ more nakloniti svojim članom, namreč, da me je imenoval častnega uda. Dolžnost mi je, da slavnemu zboru danes za toliko odlikovanje izrekam najtoplejšo zahvalo, kateri dedajam zatrdno obljubo, da hočem, dokler le morem, delati tudi za našo, slovenskemu narodu živo potrebno literarno društvo.
Ne morem pa si kaj, da ne bi na tem mestu tudi ponavljal, kako mi v spominu na to, kar se je meseca novembra godilo v Ljubljani, še zmirom srce veselja igra, da je sedemdesetletnica moja dala povod sijajnim dokazom, kako srčne simpatije uživa naš h ar od slovenski pri druzih sinovih matere Slave.
in to moje veselje je zdaj tem večo, ko vem, da nikdo zaradi mene ne trpi žalosti, česar smo sc bali, ko je počil glas, da slavnoznani rodoljub, prečastiti gosp. Biankini utegne zaradi svojega govora kake neprijetnosti doživeti, a zdaj radostni čujemo, da ne.
Dolžnost mi je dalje omeniti, da ,,Matičin“ odbor obžaluje izgubo mnogoletnega, mnogostransko izvedenega in vzlasti v odseku za izdavanje knjig (šolskih in drugih) marljivega odbornika gosp. Ivana Šolarja, ki premeščen v Dalmacijo zdaj kot nadzornik oudašnjih srednjih šol posluje v Zadru, kjer narod slovanski od njega pričakuje zvesto varstvo narodnih pravic v ondašnjih šolah.
Med knjigami, ki jih je Matica lani izdala, ste dve prišli na svitlo po sklepu lanskega občnega zbora (,,Potovanje okoli sveta11 po'Jul. Verneju in „Slovnica krvatska za Slovence11 Mar-nova), ena pa bila je navadni Matičiu ,,Letopis11, obsegajoč na blizo 30 polah mnogovrstno gradivo, obdelano od odličnih pisateljev naših. Te knjige so od ene strani hudo grajane, od druge pa toplo hvaljene; — a to je uže navadna osoda „Matičinih<l tiskovin, ki še le čez leta najdejo zasluženo priznanje. Tako seje godilo s šolskimi knjigami, zemljevidi itd. Kritika mora biti, to je prav, — brez kritike in opozicije ni nikjer pravega življenja; za naj boljo kritiko pa velja le tista, ki z delom svojim kaže, da zna to ali ono bolje narediti, kakor drugi. Pot do delovanja na „Matičinem“ polji je vsacemu pisatelju odprta; ni tedaj lojalno gledati le „od strani11.
O delovanji ,,Matičinega“ odbora v preteklem letu bode gosp. tajnik, o uovčnem gospodarstvu pa gosp. blagajnik poročal. Prijetna dolžnost pa mi je, da poleg tega, da rečem, da vsi gospodje odborniki, ki morejo v seje dohajati, marljivo sodelujejo, se še posebno g. Praprotniku in g. Vilharju javno zahvaljujem za marljivo iu vestno opravljanje njunega težavnega posla.
Prečastiti gospodje! Končaje svoj govor priporočam posebno Vaši pozornosti 7. točko današnjega dnevnega reda, to je, zaostale dolgove družabnikov. Odbor „Matičin“ni nikoli zanemarjal tega važnega finančnega vprašanja, ko pa je v odbor stopil gosp. Luka Robič, strokovnjak v tej stroki, dobil je ugodno priliko, temeljito se lotiti rešitve te novčiue zadeve. Iu res obširno preiskavo od začetka „Matičinega11 do letošnjega leta je izvršil gosp. Robič s toliko natančnostjo, da se čuditi mora, kdor pregleduje njegov operat. Zato mi je dolžnost javne zahvale za tako trudapolno delo gosp. Robiča, ki daje odboru podlago, dognati to sitno stvar do konca s pripomočjo današnjega zbora. —
Tajnik g. Praprotnik poroča o delovanji društva na drobnejo. Udov je nekoliko prirastlo, vendar se je pa njih število zmanjšalo zavoljo neke druge reči. Novih je 52, število vseh pa 1.977. Znižalo se je število zato, ker so se zbrisali vsi tisti, ki sq
letuiuo na dolgu ostajali. Nekaj jih jc tudi umrlo, med njimi več odličnih. Lansko leto sklenjeno štirikratno tiskanje in razpošiljanje Letopisa se je skazalo tako nepraktično, zamudno in drago, da stavi odbor nasvet, naj se izdaja ves vkup in pošilja udom z drugimi knjigami vred.
K temu poročilu tajnikovemu se oglasi g. Jurčič, ki graja posebno imenik društvenikov, ki se mu zdi nenatančen in glede udov večkrat čisto napačen, kor veliko tam za ude tiskanih uže ni živih ali so pa v drugih krajih.
Tajnik se izgovarja na poverjenike, ki večkrat ne pošljejo pol in imenik udov ali celo ne, ali vsaj no o pravem času.
Blagajnik gosp. Ivan Vilhar bere račun lanskega leta, po katerem je dohodkov bilo 8154 gold. 80 kr., stroškov pa 0680 gold. 91 kr., toraj je ostalo čez še 1478 gold., ki se bodo pa deloma še porabili za dozdaj še ne podane račune. Skupnega premoženja je 58.083 gold. 89 kr. Po proračunu, ki znaša dohodkov 4231 gold. 62 kr., oskrbovalnih stroškov pa 860 gold., toraj ostane za izdavanje knjig za letos 3871 gold. 62 kr.
Ta račun in proračun zbor odobri in za pregled se po predsednikovem nasvetu volijo gg. Žagar, Celestina in Kadil ni k.
Šesta točka dnevnega reda, to je, odborov nasvet o le enkratnem razpošiljanji društvenega„Letopisa“, ki gaje tajnik v svojem poročilu motiviral, se sprejme brez razgovora.
Odbornik Klun poroča v imenu odborovem o zaostalih letnih doneskih družabnikov in ustanovnih udov „Matice“. Odbornik Robič je namreč po trimesečnem trudu iz zapisnikov društvenih našel, da udje so na dolgu čez 9000 gold. Po natančnem prevdarku pa se je pokazalo, da ta znesek je previsoko cenjen, kajti med dolžniki so nekatera po trikrat vpisana ena in ista imena, dalje udje, ki so uže davno umrli, da niso bili o pravem času izbrisani, pa tudi drugi, ki knjig niso dobivali. Zaostanki se po takem izdatno znižajo. Odbor je prevdarjal, kako bi se vsaj nekaj tega denarja dobilo in kako bi se zabranilo daljnemu zaostajanju udov z letnimi doneski, pa bi se vendar število njihovo ne zmanjšalo. Nasveti njegovi so ti-le :	1. Tistim udom,
ki so zadnja tri leta bili redni plačevalci, se zbriše prejšnji dolg (ker je misliti, da je v zapisniku kaka pomota); 2. nastavi se poverjenikov več kakor jih je zdaj, in 3. vprihodnje so udje in dobe družbine knjige le tisti, ki letnino plačajo do konca dotičnega leta.
Pri tej točki se vname živahen razgovor. Gospod Jurčič meni, da so tega zaostanka krivi menda največ tajniki „Ma-tični“, kateri so bili v teh letih z drugimi posli tako preobloženi, da so za „Matico“ imeli premalo časa. Dobro bi bilo, da bi si „Matica“ dobila stalnega tajnika, čegar glavni posel bi bilo tajništvo; se vč, da bi moral imeti več plače, nego so je imeli dosedanji.
Gosp. lvluu odgovarja na to povdarjaje, daje med dolžniki bli/o 200 tistih, ki so se leta 1871. nagloma vpisali (znani ,,cha-brus“) in za katere je bila letnina za prvo leto plačana, pozneje pa nikdar več, in to znaša samo uže čez 2000 gold.
Gosp. Regali pravi, da knjige, kakoršne izdaja „Matica“, niso za priprosti narod. Njemu so toraj zdi, da zaostanki izvirajo zelo tudi od tod, ker velika večina družbinih knjig ne mara.
Gosp. K 1 u n opomni na to, da „Matica“ je društvo bolj za o mikane S 1 o v e n c e, ne pa za toliko priprosto ljudstvo: za ljudstvo je .,Mohorjevo društvo".
Potem se sprejmeta prvi in drugi predlog odbora, o tretjem pa se zopet prične razgovor, ki se suče večidel o tem, kateri trm in naj bi se odločil kot zadnji za vplačevanje letnih doneskov. 'Nekateri po dr. Staretu žele, da bi se vplačevanje sklepalo s koncem julija, drugi, da je dosti, ako ud plača le do konca leta, tretji, naj bi se počasni udje opominjali k vplačevanju, po mestu Ljubljani pa naj bi se denar pobiral, četrti, naj bi se ravnalo tako, kakor ravna družba sv. Mohorja v Celovcu. Slednjič po dr. Zupancu obvelja določba „Matičinih“ pravil, da ima odbor pravico izbrisati vsacega uda, ki svoje letniue ne plača do 1. julija, da so torej za tacega tudi knjige ne tiskajo.
Ker posameznih predlogov ni bilo, zato se je vršila volitev tistih odbornikov, ki so morali po pravilih letos izstopiti. Oddano je bilo namreč 142 glasovnic, od katerih ste bili 2 neveljavni. Dr. J. Bleiweis, B. Raič, dr. .1. Ulaga so dobili po 140 glasov. — grof Barbo in J. Šumau po 139, V. Urbas 138, L. iŠve-tec, J. Vavrft in Fcl. Stegnar 137 glasov.
45. seja Matieinega odbora
3.	aprila 1879. 1.
Pričujoči: dr. Jan. Bleivveis, dr. Anton Jarc, Kržič Anton, Klun Drag., Marn Josip, Močnik Matej, dr. Poklukar Josip, Praprotnik Andrej, Robič Luka, Souvan France, Stegnar Feliks, Tomšič Ivan, Vavrii Ivan, dr. Zupanec Jernej, Zupančič Vilibald.
1. Zapisnika 15. občnega zbora in 44. odborove seje se odobrita.
2. Volitev predsednika, dveh podpredsednikov, blagajnika, tajnika, knjižničarja, pregledovalca društvenih računov in dveh bla-gajničnih ključarjev se je po daljšem razgovoru izvršila tako, da, ker so vsi prejšnji odborniki tudi po novih volitvah ostali v odboru, so bili vsi dosedanji opravniki enoglasno izvoljeni.
Tajnik Andr. Praprotnik prosi odbor, da bi namesti njega izvolil izmed odbornikov d rit z ega tajnika ali pa se tajništvo oddalo tajniku, ki bi se po želji, ki se je od eno strani slišala v zadnjem občnem zboru, mogel ves posvetiti tej službi in jo bolje opravljati kakor dosedanji tajniki, ki so vsi bili in je tudi sedanji s svojimi opravili preobložen. Po mnogostranski razpravi, ki se je vršila na soglasno pohvalo marljivega delovanja tajnikovega, se tudi z ozirom na potrebno varčno gospodarstvo Matičinega imetja naprosi odbornik Praprotnik, naj opravlja tajništvo vsaj še do konca tega leta. — Tej želji se on naposled tudi uda proti temu, da ga bodo posamezni odborniki še dalje podpirali pri raznih Ma-tičinih opravilih.
Tudi dr. Bleiweis bi uredništvo „Letopisa“ rad odložil, toda soglasni želji se tudi on uda, rekši, da ga enostranska kritika „Letopisa“ nikakor ne moti, dokler sodelujejo pri „Letopisu“ pisatelji, ki jih Slovenija mod najboljše šteje; vsemu svetu pa težko kdo vstreže. Odbor mu izreka toplo zahvalo za njegovo žrtvovanje pri vredovanji ,,Letopisa" in odobri njegov predlog, da zraven nekoliko manj obširnega „Letopisa“ se izda še kaka drobna knjižica vrli „Znanstvene terminologije", ki pride lotos na svitlo.
3. Razprava o nasvetih občnega zbora izvrši se
a) s tem, da se ustanovi odsek, ki naj v prihodnji odborovi seji poroča, kje in kako naj se pomnožijo poverjeniki. V ta odsek izvoljeni so gospodje: Klun, Robič in tajnik Praprotnik.
b) Gospodarski odsek naj prevdari; kako bi se dolg iztirjeval, da „Matica“ ne trpi škode, pa se tudi udom ne zgodi kaka nepriličnost.
c) »Znanstvena terminologija1* gosp. Cigaletova naj se tiska v 2000 eksemplarih, in o tej in drugih knjigah naj se poroča v prihodnji skupščini odborovi.
4. O hiši banke „Slovenijo“, Matici v nakup ponujani, poroča dr. Poklukar in nasvetuje, naj jo Matica kupi. — Odbor enoglasno sklene: Odsek, ki je bil uže v zadnji in predzadnji odborovi seji v ta namen pooblaščen, naj skuša kupiti omenjeno hišo, vendar po posvetovanji z možmi, kateri imajo v tacih rečeh znanje, in z ozirom na vsa potrebna zagotovila; pogodbo z banko Slovenijo pa naj poleg njega (dr. Poklukarja) podpiše tudi predsednik „Matico Slovenske" z enim odbornikom (tajnikom) vred. Odseku se prepušča storiti s pričujočim zapisnikom, kar je morebiti v ta namen postavno potrebno.
4(5. seja Matičinega odbora
29. novembra 1879. 1.
Navzoči v tej seji so bili: predsednik dr. Jan. Bleiweis in gg. odborniki: dr. A. Jarc, A. Kržič, prof. Marn, uč. Matej Močnik, Luka Robič, uč. Fel. Stegnar, uč. Iv. Tomšič, prof. Vavrfi, Iv. Vilhar, dr. Zupanec in A. Praprotnik (odbornik in tajnik).
Predsednik začenja sejo z nagovorom, v katerem med drugim pravi, da, ker se bliža konec leta, je odboru nalog, da pregleda svoje delovanje v letošnjem letu. Omenivši britke izgube, ki je tudi „Matico“ zadela po smrti visoke časti vrednega rodoljuba gospoda grofa Josipa Barbota, ustanovnika in odbornika tega društva, vzdignejo se vsi pričujoči in s srčnim sočutjem pritrdijo besedam predsednikovim : „Večen mu spomin!“, ter odobrijo, da tudi „Matica“ je stopila v kolo častiteljev, ki so položili venec na prezgodnji grob visokorodnega ranjcega. Potem predsednik skupščini kaže za letošnjo leto Matičinim udom namenjene knjige, ki so uže nekaj natisnene, nekaj pa take, katerih tisek bode kmalu gotov.
Udje dobijo letos 4 knjige, in sicer:
1) „Grmaustvo in njega vpliv na Slovanstvo v srednjem veku“, spisal J. V.;
2) „Raznim delom pesniškim in igrokazuim“ Jos. Vesela-Ko-seskiga dodatek;
3) „Znanstvena nemško-sl o venska terminologija11, spisal M. Cigale ;
4) „Letopis“ za 1. 1879. z mnogimi mikavnimi sestavki. Zapisnik 45. odborove	seje se odobri. Potem poroča tajnik
o važniših stvareh tako-le:	Od zadnje redne odborove seje imeli
so odborniki v Ljubljani zaradi nujnosti sami tri skupščine, pri katerih se je obravnavalo: 1) kako bi se tudi „Matica“ vdeleže-vala slovesnosti v spomin sreberne poroko Nju Veličanstev. Sklenilo se je, da se bode „Matica“ rada vdeležila te slovesnosti in se bode odbor njen enako drugim društvom poklonil c. k. deželnemu predsedniku. To se je zgodilo in „Matica“ je od c. kr. predsedstva v priznanje svoje lojalnosti prejela tudi zahvalno pismo Nj. Veličanstva. — Drugi pot so se ljubljanski odborniki sešli o priliki, ko je „Matica“ dobila vabilo iz Zagreba, da bi so udeležila svečanosti P. Pr era d o vi če ve. Tudi to seje zgodilo in odbornik g. dr. Poklukar se je k tej svečanosti v Matičinem imenu podal v Zagreb, kjer so se mu pridružili še nekateri Slovenci v Zagrebu bivajoči. — Tretji pot sešli so se ljubljanski odborniki 20. maja v namen, da se določno sklone o nakupu hiše .,banke Slovenije11.
Od zadnje odborove seje do danes je k „Matici“ pristopilo 41 novih udov. Odbor jih	sprejme. Sim pa tje pa jih je tudi
1 C*
nekoliko odstopilo iz raznoterih vzrokov. Ua ,,Matica11 o času, ko politika veliko kolo sveta goni, si vendar pridobiva toliko novih udov, zahvaliti se je tudi nekaterim marljivim gospodom poverjenikom, kateri ne iztirjnjejo samo zaostalih dolgov, temuč tudi pridno pridobivajo ,,Matici" uovih udov.
Želeti je, da bi se po okoliščinah časa in krajev o poverjeništvih marsikaj izpremenilo, zato nasvetujem te-le nove poverjenike :
1) za Trst in njegovo okolico gosp. Gregorija Jereba, tajnika tržaške čitalnice,
2) za dekanijo Kanal v goriški nadškofiji tamkajšnjega dekana gosp. Frančiška Vidica,
3) za Žavec v lavantinski škofiji gosp. Jos. Širca, trgovca v Žavcu,
4) za Slovengraško dekanijo]gosp. dr. Josipa Šuca, župnika v Slovengradcu,
5) za fare senožeško, vremsko in za Razdrto (na Kranjskem) posebnega poverjenika, in sicer gosp. Ignacija Okorna, župnika v Senožečah,
ti) za B1 e d in B o h i n j gosp. Jan. T r o j a r j a, nadučitelja v Gradu. (Odbor pritrdi in tajništvu naroči, da naj omenjene gospode naprosi, da bi blagovolili prevzeti poverjeništvo v v teh krajih).
Med spisi, ki jih je „Matica“ ta čas dobila, so bolj važni
ti-le:
1) P. Chrisogou Maj ar pošilja spis „Iz srednje Afrike11.
2) Dr. Iv. Tavčar spis „V Karlovcu".
3) Gosp. Rutar spis „0 Jordanu (Jordanis)“.
4) Gosp. Jak. Žnidaršič spis „0 k o in vid“(s priloženimi podobami).
5) Dr. Jos. Križan pošilja spis: „Logi ka“. Vsi ti rokopisi izročajo se odseku za izdavanjc knjig.
6) Po odborovem naročilu je gosp. prof. Maks Pleteršnik prevzel nabrane pole geo grafičnih imen za porabo dotičnega spisa „Geografičnih imen na Slovenskem", katere še dalje nabira od krajev, od katerih mu jih še manjka.
7) Gosp. prof. Šuklje spisuje „Zgodoviuo francoske revolucije*1.
8) Gosp. prof. Šuman naznanja, da je svojo „S1 o vensko slovnico" na podlagi najnovejših naukov Miklošičevih ravno dodelal.
9) Gosp. Iv. Lapajne vpraša: ali ne bi ^tatica" sprejela poslovenjeno gosp. P. Radičevo knjigo: „FUhrer fiir Bad Veldes".
Sklenilo se je, da popotnikom po Bleškem okraji namenjena hvale vredna knjiga ne ugaja Matičinim namenom.
10) Gosp. Ljud. Tomšič v Zagrebu vpraša: ali se v letopis" sprejemajo tudi dramatična dela, na priliko vesele igre, pripravne za čitalnične odre? Sklenilo se je, mu sporočiti, naj bi se obrnil do „Dramatičnega društva“, ki izdaja gledališko igre.
11) Gosp. prof. Hubad vpraša: ali bi „Matica“ za posebno knjigo sprejela „St,arožitnosti slovanske". Določi se, da „celote“ teh spisov „Matica‘; sedaj še ne more prevzeti, a posamezni oddelki za „Letopis“ so jej po volji.
12) Sl. generalno rediteljstvo „Slavije“ (banke) v Pragi je z dopisom od 25. maja t. 1. „Matici“ poslala 100 gld., ki jih je to domoljubno društvo po tukajšnjem svojem zastopniku gosp. Hribarju „Matici“ darovala. Lepi dar se je hvaležno sprejel.
13) Gospodje pregledovalci društvenih računov za leto 1878., v dopisu 29. avgusta 1.1. potrjujejo, da so pri „Matici“ vse v najlepšem redu našli.
14) Gosp. Jan. Saje, nadučitelj v Šent-Jerneji, je učiteljsko knjižnico v Krškem vpisal v „Matico“, in prosi nekaj knjig v dar tej knjižnici. — Podeli se jej 19 knjig raznega obsežka.
15) Gosp. Kržišnik, poverjenik (ustanovnik) v Ribnici na Štajerskem, tako tudi gosp. L. Hiti (ustanovnik) prosita, da bi se jima prof. Marnova „Hrvatska slovnica1* poslala. — Peticiji se vstreže, in po nasvetu gosp. Robiča se bode vsled §. 5. društvenih pravil vseth ustanovnikom vrh navadnih „Matičinih“ knjig tudi še poslala „IIrvatska slovnica za Slovence*1.
16) Gosp. Jos. Lesar vpraša: ali jevasSušje zapisana med ustanoviiike ali med letnike? — Po natančnem pregledu „Mati-činih“ knjig po gosp. Robiču se določi, da vas Sušje je samo letnik.
17) Bukvovez Leyrer v Mariboru piše, da bi rad „Matičine‘, knjige do ji val v zalogo. Pismo so odda gospodarskemu odseku.
18) Knjigarna brača Jovanoviča v Pančovi vpraša: ali bi so jej „Matičine“ knjige ne pripuščale za 30 % rabata. (Izjemno za P a n čo v o so dovoli 30 °/0 rabata).
Po sklepu odborovem. da naj se nekaterim prošnjikom (šolam, društvom itd.) podarc „Matičine“ knjige, je tajništvo poslalo „Matičino“ knjige v dar, in sicer: a) šolski knjižnici v Materiji (18 zvezkov), in b) ljudski knjižnici v Črnicah (21 zvezkov). — Odbor je zahvalna pisma vzel na znanje.
Na vrsto jo potem prišlo poročilo odseka za iz da vanj e knjig. Tu se pri razgovarjanji o knjigah oglasi posebej odbornik prof. Marn ter pravi: O počitnicah šolskih bil sem v Mariboru in v smislu „Matice slov.“ poprosil prof. Majcigerja, naj pridobi si starejših in mlajših pisateljev slovenskih, da dovršijo
leta 1860. obljubljeni, leta 1868. užo pričeti, a doslej še ue dovršeni ,,S 1 o venski Štajer11. ,, Matica'1 si želi biti dosledna. Po osnovi natisneni v 1. snopiču leta 1868. je omenjeno knjigo v 4 razdelkih (dežela, prebivalci, narodno gospodarstvo, zgodovina) sestaviti obljubilo cuajst gospodov, a sedaj so v dveh dodelanih snopičih (1. leta 1868., 3. leta 1870.) mož-beseda le štirje. —Drugo veliko delo daje po sklepu svojega odbora „Matica*1 na svetlobo, in to je »Slovanstvo11 (po »Naučnem slovniku češkem11). Prvi del »Jugoslovani", „Slovenci11, ,,Hrvati11, »Srbi11, »Bolgari11 (spisali Majciger, Pleteršnik, Raič) je bil tiskan leta 1873. »Slovan gre na dan11 — pravijo naj gre tudi Slovanstvo; zato treba, da more »Matica11 po svoji osnovi napredovati, da prihodnje leto na pr. stopi na svetlo s »Čehi11; Poljake spisuje prof. Wiesthaler, Ruse obeta prof. Steklasa. — In prof. Majciger, kateri ima Čehe po tej naročbi v delu, je obljubil, da hoče v ta namen delovati, glede na knjigo „S1 o venski Štajer11 pa tudi o »Slovanstvu11 naši »Matici11 dokončno poročati, vsaj do meseca februarija prihodnjega leta.
Dalje poroča prot. Marn, da je knjiga »Prirodopis živalstva s podobami11, katero je po Pokorny-u poslovenil prof. Erjavec in »Matica11 na svetlo dala leta 1872., uže v drugem izdanji pošla do zadnje, zato nasvetuje, da slovenska stvar ne bode trpela, naj »Matica misli na novo izdanje »Živalstva11 in se zato obrne najprej zarad osnove novega izdanja do prevoditelja gosp. prof. Erjavca in potem ukrene, kar je potreba, da ne bode prepozno, kajti knjiga je šolska, čital sem — pravi prof. Marn naposled — nekatere neugodne opazke o naši »Matici11 (v »Obzoru11 in v »Politiki11), češ, da napreduje manj hvalno mimo hrvatske, in da je nekako vnemama glede na S tan k o - V raz o v o ilirsko zapust-nino. Kar prvo tiče. smo Slovenci ros v skromnejših razmerah, a delovanje našega društva, ki je uže mnogo dobrih knjig in lepih zemljevidov na svitlo dala, nikakor ni manj hvalno in manj vspešno; kar pa drugo, naj se poišče in pogleda, v čigavih rokah in kolike vrednosti je, in naj se tudi o tej ostalini v kateri prihodnji skupščini poroča11.
V imenu gospodarskega odseka poroča najprej »Matiči ni blagajnik gospod Ivan Vilhar prav na drobno o nakupu hiše nekdanje »Banke Slovenije11.
Po odborovem sklepu 3. aprila t. I. kupila je »Matica11 to hišo za 28.000 gld. s tem pogojem, da vsi stroški in dohodki hiše od 1. junija t. 1. pripadajo »Matici11. Po prepisu hiše na ime »Matice Slovenske11 plačalo se je užo 20.539 gold. 78 kr.
Da se	je	mogel ta znesek in tudi	znesek prepisnih odstotkov
z	1071. gld.	33	kr. poplačati, prodale	so se nekatere obligacije o
času, kedar sc je denar potreboval, iu sicer vkup za 21.868 gld. 80 kr.
»Matici11	ostaja v lasti sedaj še	12.500 gold. srebrne rente
iu	100 gld. drž. loter. posojila leta 18(50. Potem ko bode še neki
dolg poplačan, bode se z „Banko Slovenijo" sklenil konečni račun in bode se jej poplačal znesek, ki jej še gre. Nadrobnemu temu poročilu dodaja gospod blagajnik še to opazko, da hišni dohodki redno prihajajo, in da je hišnih poprav malo, ker je celo lepo poslopje v dobrem stauu. — Odbor je poročilo gosp. blagajnika vzel zadovoljno ua znanje in mu soglasno votiral zahvalo za veliki njegov trud.
Dalje se določi, da naj se „Matičina“ hiša na Bregu postavi na prodaj za 12.000 gld.
Ker je gosp. Souvan bolan in gosp. Klun na Duuaji v državnem zboru, se za ključarja začasno postavita gosp. Kr Žič in gosp. Robič, katerima se izroči tudi gospodarska skrb „Ma-tičinih“ hiš.
Sklep
vseh dohodkov in stroškov „Matice Slovenske*4
Dohodki
V	gotovini			v obli-
posa- mezno		skupaj		jali
gld.	kr	gld.	kr	gld.
				2987	74	38460
80							_
1474		1554		—
1782	72			
97	62	| 1880	34	—
—		684	80		
—-		46	55	—
—	-	1047	37	—
! —	-		_!	50
-	—					1000
—	—	—	"1	1000
		8154	801	40510
| —	—	6680|91 j		1000
1 ~	—	1473	8^j	39510
0 p o m b e
Imetok 81. dec. 1877 Plačila družbenikov:
a) nstanovnikov	.	.
b) letnikov .	.	.
Obresti:
a) od obligacij	.
b) od gotovine	.	.
Dohodki Matiči ne hiše Za prodane knjige Za izsreekauo obligacijo oedenbnrSko st, 13488 ..................
Darila:
a) v gotovini .	.	.
b) v oblig. rente	v pap. št. 12265
Kupljeni obligaciji rente v zlatu št. 141140 „ „ ,. „ 141141 Skupni znesek dohod-
x kov...................
Oe se odštejejo stroški ostaja imetka .	.	.
(v hranilnici, bukv. št.
‘>0878,1133 fl. 71 kr.,, in če sc k temu pri- r šteje še vrednost hiše J: in vrednost inventarja se pokaže konečnega premoženja . . .
Potrošiti se sme:
Iz tek. št. 1 fl. 2987.74 po odbitih ,, 1000.— kot 2. obrok glavnici še dolžnih 11. 3185.24
fl. 1937.74 Iz	tek.	št.	2	fl.	1474.-
„	„	3	„	1880 34
,....... 4	..	684.80
i?	5	,,	46.55
skupaj fl. 6023.43 potrošilo so je pa izvzemši stroške štev. 8 fl. 5130.81 tedaj menj . fl. 892.62 kteri znesok se bode pa še porabil za račune, kteri se še niso dopo-slali v izplačanje.
11400:-!	-
5700- ! —
18573189 395101
58083 gl. 89 kr.
računa
za XIV. leto. to je od 1. jan. 1878.1. do 81. dec. 1878.1.
v gotovini
v obli-gaei-
Opombe
Stroški
posa- : rnezno ,i gld. Ikrj
I skupaj
gld.
Tajniku:
a) nagrade . . .
b) za pisarne potrob ščine ....
250
159
40yj 545 1300 2037: 4G8 291:
5 „ vezanje knjig . .
6 Hišni stroški ■ . .
7 Izsreekana obligacija.
oedenburška štev.
13488 ...............
8!Za nove obligacije št. 141140 in 141141
1000 |
1450,
180j
Bazni izdatki .	.
Skupni znesek stroškov
6680:
1000
Pro-
„Matiee Slovanske*’ za XV. leto, to je od
<x> >t«		Nominal-					
	I) o h o d k i	na vrednost obli-	Letni obresti		Skupaj		Opombe
<V		gacij					
Eh		gld	gld.	kr	gld	kr	
1	Obresti po odbitem davku in sicer: a) od oblig. zemljiš. odvoze : temešvarske: št. 1929, 16307, 15989; oedenburške: št. 7561, 7637, 7789, 8080, 8081, 8170, 13489; veliko-varaždinski: št. 388, 8037; požonski: št. 641, 6751 : kašavski: št. 1710, 3585,						
	skupaj 16 po 1000 gld, . .	16000	781	12			
	b) iz rente v zlatu in sicer:						
	št. 141140 in 141141 po						
	1000 gl.l		2000	80					—	
	c) iz rente v srebru in sicer :						
	5 po 100 gld. st. 546378,						
	548115, 548116, 256407.						
	257408; 12 po 1000 gld. št.						
	147573, 147574, 147576,						
	147577, 147578, 219682,						
	219684, 219685, 386508,						
	388211, 142690, 142691 .	12500	525	—				
	d) iz rente v papirji, in sicer:						
	št. 12265 za 50 gld.						
	7 po 100 gld. št. 4582,						
	4583, 87009,87054, 87055,						
	201078,207779: 5 po 1000						
	gl. 27713,113720, 113721,						
	144904, 144905 ...	5750	241	60				
	e) drž. loter. posojilo 1. 1860						
	št. srežkc 16, serija 18312						
	za		100	4	—			_	
	f) od „Pl»ndbriefov“ za . .	3000	150	—	’ 			
	g) od 2 akcij banke Slovenije						
	za		160	—		,178o	62	
2 3	Cisti dohodek JVlatičilie hiše . Od letnikov po 2 gld. . . .					400 2000	—	
4	Za knjige, ki sc morda prodajo	—	—		50	-	
	Skupaj .	1			4231	62	
račun
t. januarja 1879. 1. do 31. decembra 1879. 1 ■■ 1 1111 —    -    .............................
Stroški
Posa-
mezno
gld kr
Skupaj gld. [kr
Opombe
Tajniku :
a) nagrade	.	.
b) za malo stroške Blagajniku .	.	.
Knjižničarju	.	.
Vezanje knjig	.	.
Razni izdatki	.	.
Skupaj V primeri z dohodkom .
ostaja za izdavanje knjig
250
150
400
60
50
300
50
860
4231
3371
62
62
V Ljubljani 1. januarja 1879.
Ivan Vilhar,
blagajnik.
j
UpravniStvo
„Matice Slovenske" 1879. leta
Prvosednik:
Dr. Janez Bleiweis.
Prvosednikov namestnik:
Dr. Anton Jarc.
Blagajnik:
Ivan Vilhar.
Tajnik in zapisnikar:
Andrej Praprotnik.
Knjižničar:
Feliks Stegnar.
Pregledovalce društv. rakunov:
Dr. Jernej Zupanec.
Ključarja:
France Souvan.
Dragotin Klun.
ODBOR.
a)	Ljubljanski odborniki.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
11.
Dr. Bleiweis Janez 1879. Dr. Jarc Anton 1878. Kržič Anton 1878.
Klun Dragotin 1877. Krisper Valentin 1878. Mam Josip 1876.
Močnik Matej 1878.
Dr. Poklukar Josip 1877. Praprotnik Andrej 1876.
10. Bobič Luka 1878.
11. Souvan France 1877.
12. Stegnar Feliks 1879.
13. Tomšič Ivan 1877.
14. Vavrft Ivan 1879.
15. Vilhar Ivan 1874.
16. Dr. Zupanec Jernej 1874.
17. Zupančič Vilibald 1878.
b)
Cigale Matej 1876. Einšpieler Andrej 1876. Erjavec France 1878. Grabrijan Jurij 1876. Herman Mihael 1877. Hubad France 1878. Kosar France 1877. Majciger Janez 1878. Marušič Andrej 1878. Raič Božidar 1879. Svetec Luka 1879.
Vnanji odborniki.
12. Dr. Sterbenec Jurij 1877.
13. Šavnik Dragotin 1877.
14. Šolar Jauez 1876.
15. Šuklje France 1878.
16. Šuman Josip 1879.
17. Dr. Šust Janez 1876.
18. Dr. Tonkli Josip 1877.
19. Dr. Ulaga Josip 1879.
20. Urbas Viljem 1879.
21. Žolgar Miha 1878.
Letna številka kaže, katerega leta je bil kdo poslednjič odbornik izvoljen.
ODSEKA: a) Odsek za gospodarstvo
1. Klun Dragotin.
2. Souvan France, prvomestnik.
3. Tomšič Ivan.
4. Vilhar Ivan.
5. Dr. Zupanec Jernej.
b| Odsek za izdavanje knjig.
1. Dr. Bleiiveis Janez, prvomestnik.
2. Klun Dragotin.
3. Kržič Anton.
4. Marn Josip.
5. Močnik Matej.
6. Dr. Sterbenec Jurij.
7. Stegnar Feliks.
8. Tomšič Ivan.
9. Prapotnik Andrej.
10. Urbas Viljem.
11. Vavrft Ivan.
12. Zupančič Vilibald.
Imenik Matičinih udov.
('astili udje:
1. Bleiweis Janez, dr., v Ljubljani.
2. Miklošič Franjo, dr., vitez na Dunaji.
3. Rački Franjo, dr., kanonik in predsednik jugoslov. akademije.
4. Rajevski Mihael, biškup pri ruskem poročništvu v Beču.
5. Rieger France, Ladislav, dr., v Pragi.
6. Trstenjak Davorin, župnik v Starem Trgu na Štajarskem.
7. Vesel Koseski Ivan v 'Prstu.
Razvrstitev udov po poverjenikih ali dekanijah.
Opazka. * kaže ustanovnike. — Nepake naj se blagovoljno naznanjajo Matičinemu tajništvu. Kdor svoje izpremembe ni o pravem času naznanil in ni tiskan v dekaniji, v kateri sedaj biva, naj išče knjig pri poverjeniku, pri katerem jih je bil zadnjikrat prejel; ako pa ga ui v imeniku, naj so zglasi pri tajništvu, in nemudoma bode se mu postreglo.
I. Dekanija Ljubljana- — Poverjenik: Andr. Praprotnik.
a)	Mesto Ljubljana.
Ustanoviiiki.
Arce Rajko, c. k. poštni uradnik. Auer Jurij, posestnik.
Blaznikova Fani, gospica.
Bleiweis Janez, dr.
Blciweis Drag., dr., zdrav, v bolnišn. Bučar France, trgovec.
Codelli bar. A. Fahnenfcld, grajščak. Čebašek Andrej, dr,, častni kanonik, prof. bogosl.
Češko Valentin, posestnik, čitalnica, društvo.
Detelja Oton, grajščak.
Dolenec Henrik, dr,, c. k. adjunkt pri dež. sodniji.
Drčo Aleksander, trgovec.
Fabijani o. Placid, vikar irančišk. Fabian Janez, trgovec. Frančiškanska knjižnica.
Frelih Anton, hišni posestnik. Gariboldi pl. Anton, grajščak. Gariboldi pl. France, bivši svetovalec višje dež. sodnije.
Gogala Jan., dr, katehet više gimnazije in vodja v Alojzijevišču.
< >raseli Peter, posestnik.
ITeidrib Dragutin, rodovnik. Hranilnica Kranjska.
Hren France, posestnik.
Jamšek Ivan, trgovec.
Jarc Anton, dr., prošt.
Jerajeva Ivana, zasebnica.
Jeran Luka, monsign., „Zg. Danice" vre cinik.
Kadilnik France,
Kastelic France, c. k. stotnik vpokoji. Klemenčič Jožef, kat. c, k. učiteljskega izobraževališča Klun Drag., beneficijat Ravbarjev pri stolnici.
Knjižnica c. kr. učiteljskega izobraževališča.
Kosti Gustav, mestni faj moštev. Kozler Ivan, grajščak.
Kozler Jožef, dr., posestnik.
Kreč Mat., dež. odbora tajnik. Krišper Valentin, trgovec in posest. Križnar Mir., katehet na c. k. viši realki.
Kušar Jožef, trgovec in hišnik. Lukman Jakob, c. k. rač. svetovalec. Marn Josip, profesor na c. k. viši gimnaziji.
Milic lludolf, tiskar in hišnik. Močnik Matej, učitelj 1. mestne šole. Munda Franjo, dr., odvetnik.
Murnik Janez, tajnik kup. zbornice. Pavšler Jožef, korar.
Peternel Mihael, c. k profesor više realke v pokoji.
Pfeifer France, c. k. rač. uradnik. Pleteršnik Maks, c. k. gimn. prof. Pogačar Ivan Zl., dr., knezoškof. Pogačar Martin, knezošk. kancelar. Poklukar Jožef, dr., dež. poslanec. Pongrac Oskar, dr., zasebnik. Pribošič Janez, vojni duhoven. Ravnikar France, dež. blagajnik.
Robič Luka, c. kr. davkarski nadzornik v pokoji in dež. poslanec.
Rozman Ivan , katehet v mestnih šolali.
ltuard Viktor, grajščak na liledti.
Samasa Anton, zvonar.
Skubic Anton, c. kr. gimn. prof.
,,SokoI“, telovadno društvo.
Souvan Perko, trgovec.
Souvan France Ks., starejši, trgovec.
Souvan Kratice, mlajši, trgovec.
Starč Jožef, dr., koncipijent pri e. k. finančni prokuraturi.
Strobelj France.
bvajgar Jurij, pol. nadkomisar.
Tavčar Janez, hišn posestnika sin.
Valenta Alojzij, dr., prof. in vodja v bolnici.
A’avru Ivan, c. k. prof. na viši gimnaziji.
Vilhar Ivan. trgovec.
Vošnjak Jožef, dr., zdravnik in dež. poslanec.
Zamejie Andrej, bogosl. profesor.
Zarnik Valentin, dr., advokat, dež. in drž. poslanec.
Zupančič France, dr., pravdosrednik.
Zupanec Jernej, dr., c. k. bilježnik.
Zupan Jožef, dr., pravdosrednik.
Zupan Toma, gimn. profesor.
Žagar Dragutin, kontrolor dež. bla-gajnice.
Vuičič Paskal, biskup in namestnik apostolski v Bosni, Atev. 81.
L e t n i k i.
Ahačič Karol, dr., odvetnik.
Ahčin Drag., ključar.
Aldšovec Jakob, pisatelj. Alojzijevišče.
Ambrožič Fr., dr., mestni zdravnik. Arko Albin, žurnalist.
Bahovec France, učitelj ‘2. m. šole.
Belar Leopold, nadučitelj in ravnatelj 2. mestne ljudske deške šole. Bizavičar, o. Jožef, frančiškan. Bohinec Žiga, knezošk. kaplan.
Brus Andrej, kmet., družbe tajnik. Candolini Vojteh, e. kr. sodnik v pokoji.
Celestina Josip, prof. na c. k, učit.
izobraževališči. čuren Karol uradnik v hranilnici. Dimic Avgust, c k. finančni svčt.nik. Drč Josip, dr., zdravnik.
Dolenec Jakob, vikarij stolno cerkve. Drašler France, čevljarski mojster. Drašler Pavel, trg. pomočnik.
Drenik Franjo, opravnik.
Drenik Kunibert, kontrolor v posilili delalnici.
Društvo tiskarjev za Kranjsko. Družba rokodelskih pomočnikov. Endlicher Rudolf, c. k. uradnik. Eppich Janez, učitelj v c. k. vadnici. Erker Jožef, stolni kaplan.
Eržen Ignacij, župnik v pokoji.
Flis Janez, epiritval v duhovščnici. Fortuna France, trgovec in posestnik. Fuchs France, dr., prim&r v bolnici. Gerber Matija, posost. in bukvovoz. Gerdežič Jože, c kr. dež. pravilu.
namestnik.
Gnjezda Ivan, prefekt v Alojz. Goričnik Franco, trgovec.
Gross Anton, misijonar v Ameriki. Grkman France, učitelj v c. k. vad niči.
Guttman Emilij, odv. koncipijont. Hohn Edvard, posestnik in bnkvovez. Ilohn Ilugon, c. k. poštni uradnik v Sučavi.
Hohn Robert, uradnik pri železnici. Horak Ivan N., posestnik in roko-vičar.
Hribar Ivan, glavni zastopnik tnnkn „Slavije“.
Hrovat Blaž, ravnatelj c. k. izobra-ževališča za učitelje in učiteljice. Jber Ivan, tvgovec.
Jeglič Anton, dr., drugi vodja v škof. duh. semenišču.
Jentel Anton, trgovec.
Jerič Jožo, župnik v pokoji.
Jurčič Josip, vrednik ,,Slov. Naroda1'. Juvančič Iv. Drag., trg. pomočnik. Kaprec Ivan, c. k. nadsodn. svetnik. Karun France, župnik v Trnovem.
Katoliška družba (2 iztisa). Kermavner Valentin, prof. c. k, više
gimnazije.
Kilar Janez, kaplan v Trnovem. Kleiu An'on, lastnik tiskaruice. Klofutar Leonard, dr. prof. bogosl. Knjižnica bogoslovska.
Knjižnica ljubljanske gimnazije. Knjižnica ljubljanske realke. Knjižnica učiteljska ljublj. okolice. Knjižnica c. kr. prciskovalnice na Žabjeku.
Koblar Anton, knezoškof. kaplan. Kočevar France, c. k. dež. sodnije svetovalec.
Kogl Barbara, hišna posestnica, Kokalj France, učitelj 2. mestne šolo. Kolman France, trgovec.
Konšek Val., prof. c k. više gimnazije
Kotnik Ognjeslav, stud. jur.
Kovač Janez, lastnik tiskuruice. Kramar France kanonik.
Kremžar Andrej, upravnik deželnih dobrotnih naprav.
Krsnik Janko, notarski koncipijent. Kržič o. Andrej, frančiškan.
Jvržič Anton, nunski katehet.
Lasnik Peter, trgovec.
Lavrič Ivan, pionirski kadet v Hain-burgu.
Luzar Mih , glavni učitelj v c. kr.
izobraževališču za učiteljice. Leben Matija, dr., častni korar. Ledenik Alfred, trgovec.
Levec France, c. k. profesor na viši realki.
Levstik Frauce, skriptor v c. k.
licealni knjižnici.
Lichtenberg, baron. Leopold, grajščak v Habahu.
Lokar Josip, pisar pri kmet. družbi. Lozar Jožef, trgovec.
\Iucik Ivan zemljemerec.
Mahr Ferdinand, lastnik in ravnatelj kupčijske učilnice.
Majer Jožef, učitelj v 1. mestni šoli. Majzelj Franjo.
Marinko Josip, doktorand bogoslovja. Medič o. Kalist, gvardijan, frančiškan. Mihalič Jurij, ravnat, mest. pisarnice. Mošč Alfons, dr , odvetnik.
Mulaček Drag., mestni uradnik. Mulej Andrej, c. k. uradnik.
Munda Jakob, dr., koncipijent. Narodna tiskarna.
Oblak Jožef, zasebni uradnik.
Pakič Mihael, pos. in trgovec. Papež France, dr., odvetnik.
Pavker pl. Glanfeld Henrik, dr., korar. Perles France, posestnik.
Perona Ljudevit, magist. svetovalec. Pfeifer Jožef, koncip. dež. odbora. Pirec Iv., uradu, pri južni železnici. Pirnat Tomaž, hišnik.
Porenta Franjo, kaplan pri sv. Petru. Porenta Janez, stolni kaplan. Potočnik Fr., stavb, svčtuik v pokoji. Potočnik Mihael, nunski spovednik. Praprotnik Andrej , nadučitelj 1.
mestne ljudske deške šole. Praprotnik France, učitelj v Preski. Pribil Janko, inženir.
Puhar Dragutin, posestnik.
Pestotnik Jan., dr., primarij v dež. bolnici.
Premk Anton, poštni uraduik. Radics, pl. Peter, pisatelj.
Raič Anton, učitelj na c. k. viši realki.
Rajakovič Franjo, uradnik v hranilnici.
Raktolj Fr., učitelj 2. mestne ljudske deške šole.
Ravnikar Lud., dež. sod. svetovalec. R.echbach, baron, jurist v terez. na Dunaji.
Rebol Rudolf, asekurančni uradnik. Regali Jož., hišnik in mest. odbornik. Regoršek Frauce, trgovec.
Ribič Jožef, trgovec.
Rode France.
Rost Viljem, sodar v Gradišči. Rumpelj Avgust, glasovirar. Schifferer J., dr., c. k. vojn. nadlečuik. Slovensko učiteljsko društvo.
Smolej Jakob, šolski svetnik, c. k.
gimnazije vodja.
Smrekar Jožef, profesor bogoslovja. Spoljarič Jakob, ključar.
Sta rž Ferdinand, c. k. sodnijski pristav.
Stegnar Feliks, učitelj kazuilnice na Gradu.
Strbenec Jožef, duh. v pokoji, Suhadobnik Lovr., zasebnik.
Svetek Ivan, urad. pri južni železnici. Sašelj Feliks, okrajni komisar. Savnik Eduard, dr., zdravnik v bolnici. Škofič Lovro, davkarski kasir.
Škrl Ivan, avskultant pri okr. sodniji. Šolmajer France.
Solmajerjcva Kornelija gospa. Štempihar Valentin, dr., odv. koncipijent.
Šumi France, sladikovarnik.
Tuvčar Dragutin, posestnik.
Toman Jela.
Tomec Jakob, magist. uraduik. Tomšič Ivan, učitelj c. k. vadnice. Tratnik Antonija, fin. kom. žena. Travnar Jožef, učitelj 2. m. šole. Turek Ilugon, trgovec.
Urh Peter, kanonik.
Valenta Vojteh, magist. uradnik. Valentinčič Ignacij.
Vavpetič Ivan.
Več Ivan, trgovec.
Vipavec Ludvik, dr., c. k. askultant pri dež. sodniji.
Višnikar Franjo, uradnik pri dež. sodnji.
Vizjak Ant., učitelj na c. k. učit.
izobraževališču in okr, š nadzornik. Vode Jožef.
Vodušek Matej, c. k. gimn. profesor. \Vascher Rajko, uradnik v hranilnici. AViesthaler France, c. k. gimn. prof. Zagorjan Ivan, kaplan pri sv. Petru. Zeplichal Ognjuslav, kamnopisec. Zima Janez, učitelj v c. k. vadnici in okr. š. nadzornik.
Zittcrcr Andrej, čevlj. mojster. Zmrzlikar France, tehnik,
Zupan Jožef, stolni prošt.
Zupančič Anton, kaplan pri sv. Jakobu.
Zupančič Vilib., c. k. prof. ženskega uč, izobraževališča.
Žakelj Miroslav, c. k. gimn. prof. Žitko Jakob, vratar pri dež. glavarju. Žlogar Anton, kaplan pri sv. Jakobu. Zvab Lovro, uč. v trgovski šoli.
Štev. 177.
b) Ljubljanska okolica.
*Krčon Anton, župnik v Kudniku. *Mazek Lovro, župnik v Černučah. Aleš Luka, župnik v Preski.
Babnik Jernej, župnik na Dobrovi, čitalnica v Šcnt-Vidu.
Dernovšek Jurij, duh. adm. v Že litnljah.
Dolenec Andrej, posest, v Dravljah. Finec Anton, župnik v Sostrem. Gams .lan., posestnik v Loki pri Igu. Govekar France, nadučitelj na Igu. Hočevar Jožef, župnik na Igu. Klemenec Fr., posestnik v Zalogu. Knez Janez, posestnik v Šiški. Kobilica Janez, kaplan pri Dev. M. v Polji.
Kogej Janez, učitelj na Brezovici. Križaj Nik., kaplan na Igu.
Kraljič Miha, posestnik in poštar v Št. Vidu.
Kunaver Miha, pos. v Dravljah. Malinšek Marija v Tacenu.
2. Dekanija Škofja Loka.
*Debe!jakova rojstna hiša na Visokem, št. 2, v Poljanski fari. *Dolinar France, župnik na Trati. "‘Kožuh Matej, dekan v Stari Loki. čadež Ivan, posestnik v Poljanah. Dolinar Anton, adinin. v Lučinah. Jereb Matej, župnik v Javorjih.
Marešič Franjo, kaplan v Št. Vidu. Mekinec France, kaplan na Dobrovi. Mencinger Lovro, duh oskrb. na Golem.
Namrž Anton, župnik v Šmartnem. Potočnik Anton, župnik v Šent-Vidu. Potočnik Janez, župnik na Brezovici. Potočnik Martin učitelj v Sori. Povše France, župnik na Ježici. Sever Janez, posestnik, srenjski odbornik na Vižmarjih.
Skul Valentin, župnik pri sv. Jakobu na Savi.
Sovinec Anton, duh. v pokoji na Gameljnih.
Štrukelj France duhoven na Šmarni gori.
Vrhovnik Ivan, kaplan v Sori. Zupan Davorin, železniški uradnik v Zalogu.
Žagar France, kaplan v Javoru. Žužek Šimen, župnik pri sv. Katarini.
Štev. 35.
— Poverjenik: Matej Kožuh.
Jezeršek Janez v Gorenji vasi. Lavrič Matija, župnik v Novi Oslici. Peterlin Primož, duh. adm. pri sv. Lenartu.
Puc Alojzij, kaplan v Stari Loki. Ramoveš Jernej, župnik v Poljanah. Rožman Lovro, ekspozit v Žabnici.
Štev. 12.
b)	Poverjenik: Blaž Mohar.
Arko Anton, dr. okrajni zdravnik Fabiani Karol, lekar v Loki.
v Loki.	Gašperin Jakob, ključarski mojster
Bukvarnica učiteljska v Loki.	v	Loki.
Guael Janez, trgovec v Loki.
Jeriha Matija, nunski spovednik v Loki.
Kadilčeva Iladevojka v Loki.
Kosmač Sim., duh. v pokoji.
Kralj Matija, kaplan v Loki.
Mohar Antonija, kovačica v Loki.
Mohar Blaž, mestni župan in posestnik v Loki.
Nuglič Rudolf, trgovec v Loki.
c)	Poverjenik:
♦Globočnik Leopold, posestnik v Železnikih.
♦Rožič Alojzij, kaplan v Železnikih.
Eržen Balant, kmet v Rudnem.'
Globočnik A., posestnik v Železnikih.
Sušnik Avgust, posestnik v Loki.
Sušnik Jovana, posestnica v Loki.
Triller Janez, c. k. notar v Loki.
\Volken8perg Avguštin, baron, posestnik Oblakovega fidejkomisa v Loki.
Zabrezovnik Jurij, duh. v pokoji.
Zupan Šimen, katehet nunske dekliške šole.
Štev. 18.
Jože LeviSnik.
Hafner A., rud. uradnik v Železnikih.
Kos France, nastopni uč. Brednjih šol.
Levičnik Jožef, posestnik in učitelj v Železnikih.
Tušek Gregor, posestnika sin v Me-gušnici.	Štev.	8.
3.	Dekanija Kranj. — Poverjenik: Dragutin Savnik.
“Bartol Baltazor, župnik v pokoji.
♦Debeljak Jan., župnik v Preddvoru.
♦Globočnik Edv., zdravnik v Cerkljah.
♦Krašovic Jur., župnik v Šmartnem.
♦Mali Ognjeslav, dr., c. k. okr. zdravnik v Kranj i.
♦Mežnarec Anton, dekan v Kranji.
♦Omersa France, trgovec v Kranji.
♦Pirec Matej, trgovec v Kranji.
♦Pleiweis-ova Ivana, posestnica v Kranji.
*Pleiweis Vatentin, trgovec v Beču. (Knjige naj prejema kranjske gimnazije učenec, ki jo v slovenščini najizvrstnejsi.)
♦Prevec Tine, dr., zasebnik.
*Ros Matej, trgovec v Kranji.
♦Sajevic Ferd., trgovec v Kranji.
♦Šavnik Dragutin, lekar v Kranji.
*Šavnik Sebastian, posest, v Kranji.
♦Urbančič Lujiza, gospa grajščakinja na Turnu.
*Widmar Jernej, dr., knezoškof.
♦Zarnik Anton, župnik v Naklem.
Aljaž Jakob, kaplan v Tržiču. Bohinec Fr, župnik v Križah. Čitalnica, društvo v Kranji.
Dolenec France, trgovec v Kranji. Erjavec Janez, duhoven v Kranji. Frank Rihard, župnik v Tržiču. Franke Ivan, slikar v Kranji. Florijan Karol, zasebnik v Kranji. Golobič Anton, župnik v Cerkljah. Gregorič Ign., župnik na Trsteniku. Hiti Janez, župnik v pokoji.
Košmelj Janez, kaplan v Šent Jurji. Krišper Rajm., trgovec v Kranji. Krčon Jožef, župnik v Predosljah. Kregar France, kaplan v Kranji. Kršič Jožef, posestnik v Trbojah. Košmerl Jurij, župnik v pokoji v Kranji.
Mencinger Janez, dr., odvetnik v Kranji.
Novak Martin, poštni odpravnik v Kranji.
Povšč Martin, župnik v Šent-Jurji pri Kranji.
Preželj Matej, župnik v Mavčičah.
Rihar Anton, v pok. v Mavčičah. Robič Simon, beneficijat na Šentjurski gori pri Cerkljah.
Spendal France, kaplan v Cerkljah. Sušnik Jakob, kaplan v Tržiču. Stanonik Nikolaj, učitelj v Šmartnem pri Kranji.
Šlibar Tomaž, župnik v Dupljah. Tavčar France, ekspoz. pri sv. Joštu. Tavčar Ivan, dr., advok. koncipijent.
Učiteljska knjižnica kranjskega šolskega okraja.
Urbančič Janko, grajščak v Turnu.
Vavken Andrej, učitelj in posestnik v Cerkljah.
Vouiberger Blaž, župnik v pokoji na Primskovt-m.
Zarnik Matija, kaplan v Šmartnem pri Kranji.
Štev. 52.
4.	Dekanija Radovljica. — a) Poverjenik: Janez Trojar.
*Jerala Jane*:, kaplan v Bohinjski Bistrici.
Burger Martin, o^č. tajnik v Bohinjski Bistrici.
Cirheimb Ceuo, baron, župnik na Koroški Beli.
Dobravec Miha, kaplan v pokoji v Bohinjski Bistrici.
Gnjezda Štefan, župnik na Bohinjski Beli.
Jereb France, župnik v Zaspern.
Koželj Auton, duhoven v pokoji na Dobravi.
Lukežič Janez, ranocelnik v Bledu. Mali Ignacij, duhoven v Ribnem. Mencinger Jakob, učitelj v Boh, Bistrici.
Mesar Jan., župnik v Boh. Bistrici. Morž Anton, kaplan v Gradu. Trojar Janez, nadučitelj v Gradu. Umek Anton, župnik v Gradu. Žumer Jakob, posestnik v Fodhomu (Gorje.)
Žumer Janez v Spodnjih Gorjah.
Štev. 16.
b)	Poverjenik: Janez Keršič:
Ažman Ivan, župnik na Dovjem. Robič Matija, jamski nadzornik na Keršič Janez, župnik na Jesenicah. Jesenicah.
Štev. 3.
c)	Poverjenik: Silvester Kenb.
*Bernik Lovro, žup. v Kamnigorici. Bononi Jožef, župnik v Radovljici. Brodnik Anton, kaplan v Radovljici. Hauptman Janez, strojar in posestnik v Kranjski gori.
Kalan Mat., cenilni poroč. v Radovljici.
Kešž Silvester, dekan v Bdgunjah.
Kumer France, župnik v Mošnjah. Molek Martin, kurat v ženski kaznilnici v Begunjah.
Novak Janez, kaplan v Mošnjah. Olifčič Josip, usnjarski mojster. Tavčar Janez, kaplan na Breznici. Teran Janez, župnik v Ljubnem. Zupan Ulrik, duh. v pok. v Mošnjah.
Štev. 13,
Berlic Janez, kaplan v Kropi.
Habč Janez, župnik na Ovsišah.
Kapuz Janez, župnik v Kropi.
Kropinsko- Kamnogoriška čitalnica.
5.	Dekanija Kamnik. —
^Kokalj o. Rainerij, frančiškan.
*Stare Alojzij, administrator na Rovi.
*Stranjska fara po Mih. Dobovšekovi ustanoyi. (Gosp. župnik je prošen, da knjige razdeli med tri posest, iz Dobo»šekove rodovine, po njihovi smrti pa faranom po svoji previdnosti).
^Nabernik Ivan, c. k. sodn. pristav.
Albrecht Leopold, župnik v Dobu.
Bukvarnica učiteljska, okraja kamniškega.
čenčič Jernej, nadučitelj v dekliški šoli v Kamniku.
čitalnica v Kamniku.
Debevec Janez, posestnik v Kamniku.
Eder Janez, župnik v Mekinjah,
Golob Janez, župnik v Motniku.
Gruden Ivan, c. k. davkar na Brdu.
Hoffern pl. A^iljemina, grajšcinska gospica na Brdu.
Hribar France, posestnik na Križu.
Iglič Janez, trgovec v Lukovci.
Janežič Anton, trgovec v Kamniku.
Jereb o. Romuald, frančiškan v Kamniku.
Kajdiž Tomaž, župnik v Vodicah.
Kmetič Mihael, župnik v Stranji.
Knjižnica v Repnjah.
6. Dekanija Moravče. —
*Jarec Jernej, župnik v Dolu. *Oblak Janez, župnik pri sv. Heleni.
*Preša Jožef, župnik v Pečah.
..Sloga**, bralno društvo v Kropi. Soršak Matej v Kropi.
Zupan Janez v Kropi.
Štev. 7.
verjenik: Janez Debevec.
Knkelj Anton, kaplan v Vodicah. Levec Janez, trgovec v Kamniku. Ložar Janez, posestnik v Trzini. Lomberger Jožef, beneficij at v Komendi.
Lušin Anton, župnik na Homcu. Mrvic Blaž, župnik v Nevljah. Murnik Janez, trgovec v Kamniku. Orel Josip, trgovec v Kamniku. Podstudenšek Andrej v Gozdu, Pečnik Valentin, admin. na Vranjipeči. Plaveč Anton, posestnik v Kamniku. Ffeifer France, učitelj na Goričici. Polak Josip, meščan v Kamniku. Pož Dragutin, c. k. davkarski kontrolor na Brdu.
Ravnikar Jernej, učitelj v Komendi. Rod6 Josip, meščan v Kamniku. Samec Maks, dr., v Kamniku.
Suhi Jos., trgovec v Kamniku. Svetlin France, kurat na Goričici. Svetlin Andrej, posestnik v Komendi. Starč Mih., inženir v Mengišu. Svajgar J., grajski oskrbnik na Brdu. Tavčar Matej, župnik v Komendi. Vidic o. Fortunat, frančiškan.
Zorec Janez, župnik Mengišu. Zarnik Anton, posestnik v Krtini. Zupančič Janez, župnik v pokoju v Radomljah.
Štev. 47.
Poverjenik: Janez Toman.
*Šranec Stanko, župnik v Hotiču. *Vrbanček Janez, župnik v Krašnji. Abzec Matija, admin. na Sveti gori.
Gros Jakob, župnik v Zagorji. Kepec France, duh. administrator v Češnjicah.
Koprivnikar Janez, župnik na Savi. Krištofič Lovro, duh. adrnin. v Št. Osvaldu.
Mogolič M., župn. pri sv. Lambertu. Pogorelec Andrej, benef. na Vačah. Petrovčič France, kaplan v Moravčah.
Pleško France, beneficiat na Vrhpolj!.
Romfe France, župnik v Cemšeniku. Šolska knjižnica v Blagovici.
Tavčar Mihael, župnik nn Vačah. Toman Janez dekan v Moravčah. Zorman Anton, župnik v Kolovratu. Žan Janez, kaplan v Kolovratu.
Štev. 20.
7.	Dekanija Šmarija. — Poverjenik: Andrej Drobnič.
*Štritar Janez, benef. v Št. Vidu. Anžur Anton, župnik v Šent Jurji. Borštnik Janez, nadučitelj v Šmarji. Drčar Martin, župnik na Polici. Drobnič Andrej, dekan v Šmarji. Hočevar Anton, župn. v Kopanji. Jakelj Gregorij, župn. v Žalini. Klun Janez, kaplan v Šont Vidu. Kovač Franjo, učitelj v Zatičini. Kulavcc Matija, župnik v Šent-Vidu. Lauter Valentin, kaplan v Višnji gori.
Lukan Jak., zdravnik v Šent-Vidu. Mazek Anton, posestnik v Šmarji. Oblak Lorene, kaplan na Krki. Podboj Ivan, kaplan v Šent-Vid* pri Zatičini.
Razpotnik Jakob, župnik v Višnji gori.
Rotschiitz Emil, baron, grajščak v Smreki.
Vrančič Ignacij, župnik v Zagradcu. Zorec Jurij, župnik na Krki.
Štev. 19.
8.	Dekanija Litija. — Poverjenik: Lulca Svetec.
*Kobler Alojzi, posestnik v Litiji. *Saj& Miha, župnik v Štangi. *Svetec Luka, c. k. notar v Litiji. *Zupan Miha, župnik na Prežganji. Bergant Valentin, kaplan v Šmartnem. Gestrin Leopold, župnik pri sv. Jurji. Jaklič Janez, Alojzi v Šmartnem. Jeretia Martin, tajnik c. k. okraju.
glavarstva v Litiji.
Ivlofutar Janez, župnik na Dolih.
Kunstelj Fr., župnik na Jancem. Pavlič Jgnacij, dr. c. k. okrajn.
zdravnik v Litiji.
Ramoves Andrej, župnik v Svibnem. Rožnik Anton, c. k. sodnijski ad-junkt v Litiji.
Rus Jakob, dekan v Šmartnem. Vestenek Julij, dl1., vitez, c. k. okrajni glavar.
Štev. 15.
9.	Dekanija Trebnje. — Poverjenik: Janez Kovačič.
*Košir Janez, c k. sodn. v Trebnjem. *Kovačič Janez, dekan v Trebnjem. Bercar J., pos. v Kamnji (sv. Rupert.)
Blagnč Anton, oskrbnik v Rakovniku. Bogolin Miha, župnik v Ajdovici.
Dolinar Jan., župnik v Sent-Janžu. Grčar Andrej, učitelj v Šent Rupertu. Grčar Jožef, župnik pri sv. Trojici. Gostiša Jakob, učitelj v Trebnjem. Ilofer Karol, župnik v Čatežu. Karlin Janez, admin. v Doberničah.
Kolar Matija, kaplan v Trebnjem. Košir Alojzij, župnik pri sv. Rupertu. Laznik Jožef, kaplan v Žužemberku. Lebar Jakob, kaplan v Čatežu pri Zaplazu.
Lenasi Anton, kaplan v Doberničah. Marolt Jakob, župnik pri sv. Križu. Nemec Anton, kaplan pri sv. Trojici. Pogačnik Jan., kaplan u» Mirni. Steklasa France v Šout Rupertu. Stenovec Anton, kaplan pri sv. Križu.
10.	Dekanija Leskovec. — a)
*Hušič Jožef, posestnik v Št. Jerneji. *Grivec France, kaplan v Leskovcu. •Hočevar Martin, posestnik.
•Polak Edvard, dekau in čast. kanonik v Leskovcu.
•Rudež Dragutin, grajščak v Gra-curskem turnu.
*Šola Št. Jeruejska.
^Tavčar Anton, župnik na Kaki. •Učiteljika bukvarnica šolskega okraja v Krškem.
•Vesel Ivan, župnik pri sv. Duhu. Brulec France, župnik v Dolini. Burnik Valentin, učitelj v Št Jerneji. Jarec France, kaplan v Leskovcu. Knavs Janez, vikarij v Krškem.
Strupi Jakob, kaplan v Šent Lorencu' Schuller Janez, župnik v Trebelnem' Tramte Anton, kaplan v Žužemberku.
Trep il Anton, administrator na Selih. Urbanija Lovro, župnik na Mirni. Vašič Ljudovik , dr., zdravnik v Trebnjem.
Zagorjan Martin, župnik v pokoji v Čatežu.
Zorec Anton, župnik v Mokronogu.
Štev. 29.
I
Poverjenik: Edvard, Polak.
Ifoceli Karl odvetnik v Krškem. Kurent Karl, kaplan pri sv. Križu. Lapajne Janez, ravnatelj meščanska šole v Krškem.
Lapajne Janez, župnik na Studencu. Mervec Janez, kaplan v Št. Jerneji, Mavrer Gustav, posestnik na Raki. Obrstar Jan., kupčevalec v Cerkljah. Pfeifer Viljem, župan v Krškem. Sajfe Janez, nadučitelj v Šent-Jerneji. Šušteršič Mat., posest, v Krškem. Tavčar Ignacij, župnik pri sv. Krilu. Varl Tomaž, kaplan v Škocijanu. Virk France, trgovec v Škocijaou. Vovk Janez, župnik v Šcnt-Jerneji. Zadnik Šimen, župnik v Čatežu.
Štev. 28.
h) Poverjenik: Janez Lesjak.
•Gestrin Dragutin, c. k. okrajni sodnik v Kostanjevici.
•Kuralt Ivan A., c, k. sodn. pristav v Kostanjevici.
•Lesjak Janez, župnik v Kostanjevici.
Abram Lavoslav, nadučitelj v Kostanjevici.
Bel6 France grajsč. oskrbnik v Kostanjevici.
Šetinec Fr., trgovec v Konstanjevici. Verbajs Anton, kaplan v Kostanjevici,
Štev. 7.
ii.	Dekanija Novomesto (Rudolfovo). — Poverjenik: Sim. Wilfan.
•Babnik Janez, župnik v Soteaki. *Langer pl. Fr., Podgoro, grajščak ®Grašič Anton, kanonik v Novem v Podganicah.
mestu.	*Mlakar	Ant., kanonik v Nov. mestu.
'•^Korne Janez, župnik pri sv. Petru. *Vojska Andrej, dr., c. k. okrajne sodnije svčtnik v Novem mestu.
* Volčič Janez, župnik v Smarjeti. Babnik Janez, župnik v Prečini. Barbo Miha, kaplan v St. Mihelu. Čitalnica v Novem mestu. Frančiškanski samostan v Novem mestu.
Gruden Jakob, župnik v pokoju.
Hren Jakob, c. k. državni pravdnik v Novem mestu.
Kalčič Ant., trg. v Novem mestu. Kastelic Franjo, trgovec v Nov. mestu. Krajec Janez, lastnik tiskarne v Novem mestu.
Knjižnica c. k. gimnazije.
Kiissel Wendelin, c. k. uradnik. Majtinger Ivan, e k. uradnik v Novem mestu.
Mohar Martin, uradnik v Nov. mestu. Naehtigall Rajko, c. k. profesor v Novem mestu.
Oblak Valentin, trgovec v Novem mestu.
12.	Dekanija Metlika. — a)
*Mahkot Janez, c. k. okr. glavar v črnomlji.
Aleš Anton, dekan v Semiču.
Dev Edvard, c. kr. okrajni sodnik v črnomlji.
Gašperin Viljem, adrn. na Planini. Gorčnjec Lavos., župnik v Adlešičah. Kalan Rajmund, župnik na Vrhu. Kavčič Franjo, učitelj v Dragatušu. Kenda Franjo, učitelj v Semiču.
b) Poverjenik:
*Lampč Jož., c. k. uradnik v Metliki. Dovgan Franjo, župnik v Podzemelji. Furlan Franjo, posestnik.
Gangel Lavoslav, posestnik.
Guštin Franjo, župan.
Jančar Franjo, duh. nem. vit. reda. Kapele Janez, oskrbnik komendski. Navratil Anton, zasebnik.
Ogorek Josip, c. k. profesor v Novem mestu.
Poljanec Ivan, c. k. profesor v Novem mestu.
Rizzolli Dominik, lekar v Novem mestu.
Rozina Jož , dr., c. k, odvetnik v Novem mestu.
Sattner Hugolin, frančiškan v Novem mestu.
Skofic Franjo, dr., c. k. pristav v Novem mestu.
Stavdaher o. Ignacij, frančiškan v Novem mestu.
Šos Miha, župnik pri Beli cerkvi.
Tomažič Ivan, vikar v Novem mestu.
Verbič Lovro, c. k. davk. adjunkt v Novem mestu.
Virant Janez, župnik v Podgradu.
Wilfan vitez pl. Sim., prošt in dekan v Novem mestu.
Žajdel Nande, filozof.
Zbašnik Franjo, kaplan v Mirni peči.
Žitnik Ignacij.
Štev. 37.
Poverjenik: Anton Aleš.
Kupljen Anton, c. k. notar v črnomlji'
Režek Peter, župnik v Starem trgu.
Šola farna v Starem trgu (plačuje g. dr. Jurij Strbenee.)
Šola v Semiču.
Švajger France, kaplan v Semiču.
Svajgar Ivan, posestnik v črnomlji.
Šutej Matija, župnik v Vinici.
Tomec Martin, župuik v Suhorji.
Štev. 16.
Anton Navratil.
Pfefferer Adolf, c. k. sod pristav v Metliki.
Premer Anton, zasebnik.
Prosenik Anton, trgovec.
Sturm Valcav, učitelj.
Vilman Gašper, duh. pomočnik v Metliki.
'•'Lovšin Simou, župnik pri Fari v Kostelu.
♦Novak Josip, dekan v Kočevji. Belec Ivan, duh. pomočnik v Starem Logu.
Bučar Žiga, dr., e. k. okrajni zdravnik v Kočevji.
Gantar Lovro, kaplan v Kočevji. Jaklič Jožef župnik v Starem Logu. Kalan Jakob, provizor v Spodnjem Logu.
14. Dekanija Ribnica. - «)
* Jereb Jožef, župnik v Dragi.
'•‘Kljun Marija, posestnica v Slatniku ♦Lesar Janez, posestnik v Hrovačak. ♦Lesar Martin, posestnik v Sušji. ♦Lovšin Mica, pos. v Jurjeviču. ♦Skubec Martin, dekan v Ribnici. Arko Anton, posestnik v Ribnici. Bobek Janez, zdravnik v Ribnici. Bralno društvo v Sodražici.
Jaklič Štefan, župnik v Dolenji vasi. Jenčič Alojzij, c. k sodu. adjunkt. Knific Srečko, duh. pomočnik v Ribnici.
h) Poverjenik:
♦Martinak Jožef, c. k sodnik v La šičah.
Armbruster Dragutin, trg. pom. v Lašičah.
Frelih Matej, župnik v Lašicah. Hočevar Matija, c. k. poštar v Lašičah.
15. Dekanija Vrhnika. — «)
♦Kotnik France, posest, na Vrhniki. 'Markič Matej, župnik v Logatcu. ♦Šlibar Martin, dekan na Vrhniki. Belar Josip, župnik v Hotederšici.
Ključcvšek Ignacij župnik v Spodnjem Logu.
Komljanec Janez, katehet gitnn, v Kočevji.
Mandelc Anton, admiuist. v Banjiloki. Trcitz Anton, zdravnik v Kočevji. Vajvoda Simon, župnik v Nemški Loki.
Videmšuk Matija, adrn. v Osilnici.
Štev. 13.
Poverjenik: Martin iSkubec.
Merhar Jože, trgovec v Dolenji vasi. Poč Martin, župnik v Loškem potoku. Poklukar Josip, kaplan v Sodražici. Pristov Simon, duhovni pomočnik v Ribnici.
Ratek Lovro, c. k. sodnik v Ribnici. Strič Franjo, trgovec v Loškem potoku.
Sušje, vas
Tomšič Štefan, učitelj v Sodražici. Voglar Jožef, župnik v Sodražici.
Štev. 21.
Matej Frelih.
Jun Primož, župnik na Robu. Kočevar Matija, trg. Pod-Turjakom. Kosec Jernej, župnik v Turjaku. Lotrič Leop., kaplan v Dobrepoljab. Murgelj Julij, c. k. adjunkt v Lašicah.
Štev. 9.
Poverjenik: Šlibar Martin.
Borštnik France, profesor (knjige v Borovnico št. 8.)
Borštnik Janez, posestnik v Dolčh. Dolinar France, župnik v Horjulu.
Globočnik Viktor, c. k. priitav na Vrhniki.
Hočevar Anton, župnik v Šent-Joštu. Jelovšek Gabriel, trgovec na Vrhniki. Jugovec Anton, župnik v Borovnici. Justin Blaž provizor v Črnem Vrhu. Kavčič Gašpar, posestnik v Rovtih. Lenarčič Jožef, posestnik na Vrhniki. Levičnik Valentin, c. k. davkarski nadzornik v Logatcu.
Levstik Vinc., nadučit. na Vrhniki. Papler Fr., nadučitelj v Borovnici.
Pipan Andrej, kaplan na Vrhniki. Pleško Drag., c. k. okrajni sodnik na Vrhniki.
Podobnik Ignacij, župnik v Preserji. Rogelj Florijan, notarski uradnik v Logatcu.
Rott Gothard, kaplan v Logatcu. Rozman Jurij, župnik v Rakitni. V6nča Anton, duh. pastir v Belkah. Zdražba Janez, kaplan na Vrhniki. Žitnik Dragutin v Borovnici.
Štev. 26.
16.	Dekanija Idrija, a) Poverjenik: Valentin Treven.
*Občina mestna v Idriji.
*Vidmar Jožef, župnik v Žireh.
Demšar Janez, župnik v Ledinah.
Grbec Ljudevit, dr., rudarski zdravnik v pok. in ces. svetov, v Idriji.
Inglič Jakob, nadučitelj in ravnatelj rudarske šole v Idriji.
Kogej Jožef, dekan v Idriji.
Lapajne France, trgovec v Idriji.
Leskovec Boštjan, posest, in župan v Spodnji Idriji.
b) Poverjenik:
Čitalnica v črnem Vrhu.
Domicelj Ant., vikarij v črnem Vrhu.
Majnik Miha, kmet v Črnem Vrhu.
Lipold Marka Vincencij, c. k. rudn.
predstojnik in viši svčtnik v Idriji. Pivek Janez, admin. v Zavracu. Stranecky Jožef, trgovec v Idriji. Treven Valentin, trgovec in župan v Idriji.
Urbas Leopold, ces. kr. topilnični oskrb v pokoji v Idriji.
Št. 13.
Domicelj Anton.
Mikuš France, rokodelski umetnik v Zadlogah.
Št. 4.
17.	Dekanija Cerknica- — a) Poverjenik: Anton Krašovec.
*Obreza Adolf, pos. v Cerknici. Grbec Franjo, posestnik v Cerknici. Jan Šimen, župnik pri sv. Trojici nad Cerknico.
Klinar France, učitelj v Šent Vidu.
Koželj Mib., kaplan v Cerknici. Kraševec Ant., posest, in cerkniški župan v Dolenji vasi.
Oblak Janez, dekan v Cerknici. Žerovnik Tomaž, župnik v Grahovem.
Št. 8.
b)	Poverjenik: Jakob Vilar.
*Kaplenek Jan., župnik na Oblokah.	Lenček Blaž, župnik v Starem trgu.
Končnik Dav., kaplan v Starem trgu.	Mandelc Iv., uadučit. v Starem trgu.
Prijatelj Mat., kaplan na Oblekah. Schweiger Martin, zdravnik iu župan v Starem trgu.
c)	Poverjenik-.
Bernard Val., farni oskrbnik v Stu-denem.
Jeršan Anton, posestnik na Uncu. Klemenec France, župnik na Uncu. Koren Miroslav, posestnik v Planini.
Vilar Jak., trg. v Pudobu pri Ložu. Volčič Jurij, c k. pristav v Ložu.
Štev. 8.
France Rihar.
Kovšča France, posestnik v Planini. Lavrič Jurij, posestnik na Rakeku. Poženel Ivan, učitelj na Uncu. Rihar France, župnik v Planini Sebenieherjeva Matilda na Rakeku.
Štev. 9,
18.	Dekanija Postojina- — a) Poverjenik: Janez Hofstetter.
^Globočnik Anton, c. k. okrajni glavar v Postojini.
*Razpet Martin, dr., c. k. okrajni zdravnik v Postojini.
*Sajevic Janez, župnik v Slavini. *Sterbenec Jurij, dr. prava župnik v Hrenovicah.
Bezeljak Pavel, c. k. notar v Postojini.
Čadež Janez, eksposit. v Matenji vasi. čitalnica v Postojini.
Ditrih Ant., pekovski sin v Postojini. Kr»jgher Peter, posestnik v Hrašah. Skvarča Janez, kaplan v Slavini. Tuma Henrik, zaseb. učitelj v Postojini. Žužek Franjo, c. k. stavbeni pristav v Postojini.	Štev.	12.
b)	Poverjenik: Ignacij Okorn.
*Kržič Gregor, c. k. okrajni	sodnik	Kavčič Hinko, posest,	v	Razdrtem.
v Senožečah.	Okorn Ignacij, župnik	v	Senožečah.
*Občina v Razdrtem.	Pogačar Andrej, gozdnar v	Senožečah.
*Svetličič Fr., župnik	v	pok.	v Raz-	Zelen Jožef, posestnik	v	Senožečah.
drtern.	Št.	8.
Fettih-Frankhciui Anton, župnik v Vremah.
19.	Dekanija Trnovo. — Poverjenik: Damijan PavliS.
*Brinšek Ivan, trgovec v Trnovem. *Česnik Jurij, trgovec v Knežaku. *I)omicelj Alojzij, trgovec v Zagorji. *Jenko Skender, trgovec v Trnovem. *Ličan Skender, trgovec v Trnovem. *Štrukelj Jurij c. k. sodnik v Bistrici. Bilec Jan., duh. v pok. v Trnovem. Kacin Anton, kaplan v Trnovem. Legan France, kurat v Nadanjem-selu.
Lukanec Jožef, kurat v Suhorji. Mežnar Jožef, posestnik v Harijah.
Misel Josip, učitelj v Podsteuji. Pavlič Damijan, vikanj v Zagorji. Ponikvar Anton, župnik v Knežaku. Požar Anton, učitelj v Knežaku. Satran Anton, gozdni uradnik v Ma-šunu.
Tomšič Ivau v Bistrici.
Torkar Matija, župnik v Košani. Ztrnik Martin, učitelj v Trnovem. Žnidaršič Jakob, prof. v Premu. Žgur Anton, kaplan v Trnovem.
Štev. 21.
•Erjavec Matija, vikarij v Sturijah. ^Grabrijan Jurij, kan. in dekan v Vipavi.
*IIiti Luka, kurat v Ustiji.
*Kavčič France, posest, v Šent-Vidu.
* K oder Matej, kurat v Slapu.
Adlešič .Jurij, nadučitelj v Vipavi. Bevc Janez, kurat v Podkraju.
Bric Janez, c. k. okrajni sodnik. Bukvarnica učiteljska v Vipavi, čitalnica kmetijska v Poddragi. Čitalnica nirodna v Vipavi.
Ditrih Andrej, kupčevalec v Vipavi. Francelj Stefan, učitelj v Šent-Vidu. Ganter Jakob, učitelj na Planini. Hubi Jože na Gočah.
Hiti Simon, učitelj na Slapu.
Hladnik Janez, benef. v Lozicah.
Štev. udov v Ijublj. škofiji:
Janža Ivan, kurat v Podvelbu.
Kete Jožef, strojar v Vipavi.
Košir Jakob, vikarij v Sent-Vidu. Lekan Janez, posestnik v Vipavi. Mercina, učitelj v Vipavi.
Malnaršič Jožef, duh. v pokoji. Pečar Janez, kurat v Vrhpolji. Silvester France, pek.
Šapla Antou v Vipavi.
Sola vinorojska na Slapu.
Sraj Valentin, kurat v Poddragi. Uršič Anton, posestnik v Vipavi. Vidrich Anton, posestnik v Vipavi. Žepič Franjo, prof. na gospodarski šoli na Slapu.
Žgur Anton, posestnik v Poddragi.
Štev. 32.
ustanovnikov .	.	.	179
letnikov ....	656
Skupaj .	834
II. Lavantinska škofija.
I. Dekanija Maribor. Poverjenik: Janez Majciger.
•Čital uica narodna.
*Dominku! Forko, dr., odvetnik
*Gregorec Lavoslav, dr., profesor bogoslovja.
^Knjižnica. gimnazijska.
'■''Knjižnica semeniška.
*Kosar Franjo, kanonik.
*Kovačič Martin, sem. ravnatelj in profesor bogoslovja.
*M;ijciger Janez, c. k. girnu. prof.
*Ogradi Franco, špirit ual v sem.
*Radaj France, dr., c. k. bilježnik.
♦Rapnc France, c. k. bilježnik v Šoštajuu.
*Skuhala Janez, ravnatelj dijaškega semenišča in prof. bogoslovja.
*Sorglechner Josip, župnik pri Dev. Mariji v puščavi.
*Srnec Janko, dr., odvetnik.
*Valenčak Martin, c. k. gin.n prof. v pokoji
'•''Vučnik Franjo, nadučitelj v pokoji v Selnici za Dravo.
*Zorčič France, stolni prošt.
Borsečnik Antonij, predmestni kapi. v Mariboru.
Bralno društvo v Kušab.
Berdajs Davorin, trgovec.
Brelih P’rance, prof. verozakoua in slov. jezika na c. k. viši realki.
Ferk Feliks, dr., magister zdravilstva.
Flek Jožef, stolni vikar.
Gaberc Davorin, bogoslovec, Glančnik Jernej, dr., odvetnik. Grosskopf M., žup. v pok. v Selnici. Haubenreich Alojzij, kaplan pri sv.
Petru pod Mariborom.
Herg Lovro, župnik v Lembachu Heržič Jožef, stolni kaplan.
Hirti Franjo, stolni kaplan.
Jazbec Anton, župnik pri gornji sv.
Kungoti.
Jeutl Bernard, trgovec.
Kocmut Janez, nadučitelj v Kušali. Koren Matija, župnik v Selnici. Koser Makso, dr., koneip.
Lavtar Luka, prof. na e, k. učitelj.
izobraževalnici.
Lednik Anton, kaplan v Rušah. Miklošič Ivan, učit. na c. k. učitelj, izobravalnici.
2.	Dekanija Jarenina. —
Čuček Jožef, dekan v Jareuini. Merčnik Anton, kaplan pri sv. Ilu. Repa France, župnik.
3.	Dekanija Braslovče. —
*Balou Anton, župnik na Vranskem. *Bohinec Jakob, dekan v Braslovčah. *Šentak France, pos. na Vranskem, *Šventner Lov., trg. na Vranskem, čitalnica narodna na Vranskem. Gradišnik Luka, zdravnik na Vranskem.
4.	Dekanija Slovenska Bistrica.
*Hajšek Anton, župnik v Makov-ljah.
*Ratej France, dr., bilježnik v Slov. Bistrici.
Ceneč Gašpar župnik v Crešnoveu. Knjižnica učitelj okraj, v Slovenski Bistrici.
Morič Maks, trgovec,
Murko Matija.
Nerad Miha, učitelj v St, Petru pod Mariborom.
Orozel Janez, dr., odvetnik.
Pajek Jožef, dr, gimn profesor. Praprotnik France, učit. v Lembahu. Robič Fr., okr. šolski nadzornik. Rošker France, nadučitelj v Lembachu.
Šijanec Alojzij, kaplan v Selnici. Šijanec Anton, kaplan v Lembahu. Šoštaršič Ferdinand, bogoslovec. Tomažič Ognj., kovač v Smolniku. Wurzer Matija, župnik v Rušah. Zemljič Jožef, učitelj v pokoji. Žmavce Jurij, kaplan v Svičini. Žuža Janez, knezošk tajnik in pridv. kaplan.
Štev. 53.
v-
Poverjenik: Jožef CuSek.
Simonič Janez, kaplan v Jareuini. Slekovec Jožef, učitelj v Jareuini. Šerbela Jožef, Cerkvenik v Jareuini' Štev. 6.
Poverjenik: Anton Balon.
Križnik Gašpar, čevljar v Motniku. Okrajna uč. knjižnica na Vranskem Rak Florjau, posestnik v Brašloveah. Smrečnik France, kaplan v Braš, lovčah.
Sora Gašpar, župan v Grajski vasi-Štev, 12,
— Poverjenik: Lovro Stepišnik.
Prešerin Janez, kaplan v Slovenski Bistrici.
Stepišnik Lovro, posestnik in trgovec v Slov. Bistrici.
Slainberger Anton , koncipijent v Ormožu
Žigart France, kmet v Šmartnem, Štev. 8.
*Arzcnšek Matej, župnik pri sv. Pan-kracu v Grižah.
•čitalnica n&rodna v Celji.
•Janežič Jakob, rudninski posestnik v Grižali.
•Kapus France, trgovec v Celji.
"‘Kočevar Št., dr., okr. zdravnik v Celji.
•Krušič Ivan, gimn. c. k. prof. v Celji.
•Lipold France, odv. koncip. v Celji.
•Občina gelska na Teharjih.
*Pirant Andrej , rud. opravnik v Zabukovcu pri Grižah.
'•'Podružnica kmetijska v Celji.
•Sernec Josip, dr., odvetnik v Celji.
*Topljak Jos., posestnik v Colji.
•Trafenik Franjo, župnik v Šentilju (p. Wollan).
*Žuža Ivan, rud, poseotn. v Grižah.
b)	Poverjenik:
Bergman Mihael, dr. zdravništva v Žavcu.
liratanič Herman, trgovski pomočnik v Žavcu.
Hauseubiichler Janez, tržan v Žavcu.
Ambrožič Blaž, c. k. šolski nadzornik v Celji.
Kožel Matej, not. koncip. v Celji. Knjižnica gimnazijska v Celji. Krašan France, c. k. prof. v Celji. Matoh Josip, župnik v Galiciji. Miheljak Davorin, notar v Celji. Nerat Miha, c. k. šolski nadzornik v Celji.
Potočnik Gustav, nadučitelj v Petrovčah.
Rupnik J., učitelj pod Prežinom. Širca Ernest, trgovec v Grižah. Tarbauer Jos., dr. zdravništva v Celji. Vrečar Gašper, nadučitelj na Teharjih.
Weiss Josip, učitelj v Celji.
Zelenec Jože, župnik v pokoji v Celji. Žičkar Josip, kaplan v Celji.
Žolgar Miha, c. k. gimn. prof. v Celji.
Štev. 29.
JoSef Širca.
Plešnik Miha, kaplan v Žavcu. Uoblek France, v Žavcu.
Širca Jožef, trgovec v Žavcu.
Šola ljudska v Žavcu.
Štev. 7.
6.	Dekanija Dravsko polje. 0J. Rača, KranichsfeldJ. a) Poverjenik: Rat France Ser.
•Stranjšak Martin, nadžupnik in ltat France Ser., župnik v Frav-dekau v Hočah.	hajmu.
Hren Anton, nadučitelj v Fravhajmu, Slekovec Matej, kaplan v Cirkovci.
Štev. 4.
b)	Poverjenik: Antolič Ivan. (P. Pcttau )
Antolič Ivan, župnik na Ptuj. gori.	Šparovec Andrej, župnik pri	sv.	Lo-
Pezdevšek Dragotin, učit. v Slivnici. rencu.
Presečnik Gregorij, kaplan v Cerko-	Zupanič Jakob, kaplan pri	sv.	Lo-
vicah pri Ptuji.	rencu.
Šket Martin, kaplan na Ptujski gori.	Štev.	6.
*Potočnik Lovro, dikan v Gornjem gradu.
*Sternad Matija, župnik v Ljubnem. Hren Ivan, pos. v Gornjem Gradu.
b) Poverjenik: Jožef Kotnik.
*Lipold Jožef, posestnik v Mozirji. Čitalnica v Mozirji.
Govedič Ivan, kaplan v Mozirji. Goričar Anton, poštar v Mozirji. Kotnik Josip, učitelj v Mozirji.
8.	Dekanija Št. Jurij na Ščavnici.
*Šinko Božidar, župnik v Ljutomeru. Božič Anton, pos. pri Mali nedelji. Fridav Peter v Norševicah.
Gomilšak Jožef, uradnik v Ljutomeru. Huber J. D., knjigar v Ljutomeru. Jurinec Alojzij, posestnik v Banovcih. Kastel Janez, c. k. okrajni sodnik v Ljutomeru.
Kralj Ivan, posestnik v Iljaševcih.
9.	Dekanija Konjice. (Gonobiz.)
'■•‘Bezenšek Jurij, župnik v čadramu. ♦Knjižnica nadžupnijska.
*Kovač Jožef, krojač in posestnik v Žrečali.
*Modic Janez, župnik v Tinjah. *Šrbec Martin, kaplan v Čadramu. *Ulaga Josip, dr., nadžupnik in dekan v Konjicah.
*Vrlič France, župnik v Stranicah. Brglez Janez, kaplan v Konjicah. Brus Anton, dr., odvetnik v Konjicah. Erjavec Peter, župnik v Žrečah.
Okrajna učiteljska bukvarnica v Gornjem gradu.
PustOBlemšrk Anton, pos. v Sušah.
Sternad Anton, pos. v Novi Štifti.
Štev. 6.
('Pošta Mozirje. Prassberg.)
Krajnik o. Atanazij, frančiškan v Nazaretu.
Majer Franjo, zidarski mojster.
Pirš Josip, okr. tajnik v Mozirji.
Škoflek Jak., nadučitelj v Mozirji.
Štev. 9.
— Poverjenik: Davorin Napast.
Kukovec Ivan, posestnik in dež. poslanec.
Lorenčič France, župnik pri Mali nedelji.
Mravljak Anton, dr., odvetnik v Ljutomeru.
Napast Davorin, kaplan v Ljutomeru.
Šrol France, župnik v Ljutomeru.
Štuhec Marko, kaplan v Ljutomeru.
Štev. 14.
— Poverjenik: Dr. Jos. Ulaga.
Geršak Vinc., župnik pri sv. Ku-nigundi.
Globočnik Al., dr., sodn, pristav v Konjicah.
Jaklič Diagutin, župnik v Špitaliču.
Mlakar Janez, kaplan v Konjicah.
Pintar Fr., župnik v Št. Jerneji.
Smole Jaka, kaplan v Ločah.
Virk Jožef, župnik pri sv. Duhu v Ločah.
Vovšek Franjo, pristav pri c. k. sodniji v Konjicah, Štev. 18.
*Arnuš France, kaplan v Galiciji. *Knjižnica učiteljska v Kozjem. Bosina Jan., dekan v Kozjem. Dvoršek Ant., župnik v Št. Vidu. Janžek Edvard, kaplan na Vidmu.
Lenart Janez, kaplan pri sv. Petru. SredenSek Janez, župnik v Podčetrtku.
Zabukovšek Iv., trgovec in posestnik v Tuhelju.	Štev. 8.
II. Dekanija Laško. (Tiiffer.) — Poverjenik: Anton Zuža.
'■'‘Vrečko Matej, žup. v Jurijkloštru. 'Žuža Anton, dekan v Laškem. Boheim Jan., kaplan v Laškem. Elsbaeher Andrej, trg. v Laškem. Frece Matija v Laškem.
Heber France, kaplan v Laškem.
Krajni šolski svet pri Zidanemmostu. Kolarič Jožef, župnik na Kazborji. Pajman Anton, kaplan v Loki. Šolska knjižnica na Kazborji.
•Ilirih France, c. k notar v Laškem.
Štev. 11.
12. Dekanija Marnbery. — Poverjenik: Švarec France. (Hohenmauthen.)
Coeej Jernej, župnik v Remšniku. Košar Matej, župnik na Pcrnici nad Marenbergom.
Sparhakl Ivan, kurat pri sv. Osvaldu. Svareč France župnik na Muti.
Štev. 4,
13. Dekanija Nova cerkev. (P. Vojnik pri Ceiji.) Poverjenik: Franjo Juvančič.
*Ko>; Alojzij, župnik v (Jrešnjicah. *Lapuh Martin, župnik pri sv. Joštu, Brezovnik Anton, učitelj v Vojniku. Dolinšek Blaž, župnik v Frankovljah. Fišer Anton, kaplan pri sv. Martinu. Gajšek Dragutiu, župnik v Dobrni. Juvančič Franjo, čast. korar in dekan pri Novi cerkvi.
Karba Matija, kaplan na Dobrni. Kukovič Avguštin, dolttorad, kaplan v Vojniku.
Prcmozer Jožef, zasebnik v Vojniku. Potočnik Anton, kaplan v Vitanji. Voh Jernej, kaplan pvi Novi cerkvi.
Štev. 12.
14. Dekanija Ptuj. — Poverjenik: LendovŠek Mihael.
*IIrtiš o. Benko, minorit v Ptuji. *Kancler o. Pavel, minorit v Ptuji. *Kukovee Jožef, župnik pri sv. Andreji.
*Meško Jakob, župnik pri sv. Lov-renciju.
""Modrinjak Matija, inf. prošt i. t. d. v Ptuji.
*Trstenjak Jakob, beneficijat v Ptuji. Alekšič o. Fidelij, guardijan v Ptuji. Čuček Jožef, dr., odvetnik.
Drozeg Anton, kaplan pri sv. Marjeti. Ferjančič Andrej, dr., c. k. sodn.
pristav v Ptuji.
Ferk Franjo, kaplan pri sv. Urbanu. Ferk Matija, beneficijat v Ptuji.
Clowacki Julij, profesor v Ptuji. Gregorič Alojzij, dr., odvetnik v Ptuji.
Horvat Jožef, nadučitelj pri sv. Urbanu.
Ilubad France, profesor v Ptuji. Jug Franjo, katehet v Ptuji. Kocuvan Anton, župnik pri sv. Urbanu. Kolenko Martin, kaplan v Ptuji. Kranjec France, župn. pri sv. Marjeti. Kunstek Luka, profesor v Ptuji.
Lendovšek Mihael, vikarij v Ptuji. Mikuž Raf., c. k. davk. pristav v Ptuji.
Sinko Jožef, kaplan pri sv. Lorencu. Strah Jurij kmet pri sv. Andražu. Šalamun o. Klemen, minorit v Ptuji. Šegula Jožef, dr., koneipient.
Tobias Janez, posestnik v Ptuji. Učiteljska okrajna knjižnica v Ptuji. Vuk Andrej, župnik v Hajdini. Žitek Jože, profesor v Ptuji.
Štev. 31.
15. Dekanija Rogatec. — Poverjenik: Anton Frelih.
*Orač, nadzornik v Rogatcu.
*Sovič Josip, župnik v Stopercah. *Stanjko A., župnik v Stopercah. *Vraz Janez, kaplan v Rogatcu. Frelih Anton, župnik pri sv. Križu na Kisli vodi.
Jan France, kaplan v Kostrivnici. Jarec Val., župnik pri sv. Florijanu. Kristan Anton, učitelj pri sv. Petru. Krušič Jakob, kaplan pri bv. Križu poleg Slatine.
Levičnik Vojteh, c. k. okrajni sodnik v Rogatcu.
Obran Lovro, kaplan pri sv. Emi.
Slatiiršek Anton, kaplan pri sv Križu poleg Slatine.
Sabot Jurij, župnik pri sv. Roku.
Stramič France, c. k. davk. uradnik v Rogatcu.
Tamšč Valentin, kaplan v Žetalih.
Žurman Janez, pos. pri sv. Trojici.
Štev. 16.
16. Dekanija Šaleška dolina. (P. Woiian.) — Poverjenik: dr. Janez Lipold.
*Lipold Janez, dr., župnik v Šmart nem.
Bevec Miha, kmet v Oržmirji. Dovnik France, duhovnik v Šoštanji. Fekonja Andrej, kaplan v Šoštanji. Hojšek Jožef, kaplan v Skalah.
Ostrožnik Anton, kaplan v Skalah. Pirkovič France, župnik v Gornji Ponkvi.
Skubic Franjo, zdravnik v Melenji. Slomšek Jakob v Oržmirji. Stiplovšek Val., kaplan v Skalah.
Štev. 10.
17. Dekanija Šmarje. — a) Poverjenik: Martin Ivanc.
*Ulaga Jožef, župnik v Št. Vidu. Cileršek Blaž, kaplan na Sladki gori Ivanc Martin, dekan v Šmariji. Jurkovič Franjo, učitelj v Šmariji.
Lešnik Janez, trgovec v Šmarji. Rakoše Miha, provizor v Žusemu. Skaza France, veliki posestnik v Šmarji.	Štev.	7,
*IIasnik Jožef, župnik pri sv. Juriju. ■^Ipavec Gustav, dr., zdravnik pri sv. Juriju.
Hernah Jožef, kaplan v Dramljah. Jarec Valentin, učitelj pri sv. Juriju. Monetti Matija, uradnik južne železn.
Šuc Jurij, župnik v Dramljah. Šuster Balant, občinski tajnik pri sv. Juriju.
Tanšek Miha, posestnik v Slivnici. Veber Gašpar, posestnik v Lokarjah.
Štev. 9.
18.	Dekanija sv. Lenarta v Slov. Goricah.
a)	Poverjenik: Dom. Čolnik. (P. St. Leonhard )
*Čolnik Dom , posest, na Drvanji. Bračko Miha, kaplan pri sv. Juriju v Slov. Goricah.
Cajnko J., učitelj pri sv. Rupertu, čitalnica pri sv. Juriju.
Divjak Jožef, župnik pri sv. Ani. Gogala Jan., dr. in koncip. pri sv. Lenartu.
Hošovnik Simon, nadučitelj pri sv. Rupertu.
Ješovnik Šimen, nadučitelj pri sv.
Lenartu.
Jug Josip, dr. pri sv. Lenartu. Kalšek Alojzij, koncip. pri sv. Lenartu.
Kelemina Matija, kaplan pri sv. Lenartu.
Kocovan Vinko, Cerkvenik pri sv. Urbanu.
Kos Maks, učitelj pri sv. Juriju. Kramar Ivan, kaplan v Holleneku. Kukovec Mir., posestnik na Vdlki.
Milošič Mih., župn. pri sv. Benediktu.
Okrajna učit. bukvarnica pri sv. Lenartu.
Perko Leop., podobar pri sv. Trojici.
Purgaj Jurij, kaplan pri sv. Anina Kremberzi.
Polič o. Bonaventura, kapucin v Dalmaciji.
Rajšp Matej, nadučit. pri ev. Juriju.
Rojko France, kaplan pri sv. Benediktu.
Sadnik Rudolf dr. zdravništva pri sv. Lenartu.
Samostan frančiškanski pri sv. Trojici.
Skalmič Jakob, učitelj pri sv. Benediktu.
Vidovič Ant., nadučitelj pri sv. Benediktu.
Weixl Janez, učitelj pri sv. Trojici.
Zadravec Jožef, kaplan pri sv. Rupertu.
Štev. 28.
6)	Poverjenik: Jurij Cobelj. (P. Radkersburg.)
*Jančar France, duhoven v pokoji pri sv, Petru.
*Simončič Jan. Al., kaplan pri bv.
Juriju na Ščavnici.
Belšak Anton, župnik pri sv. Petru.
Cobelj Jurij, kaplan pri sv. Petru pri Radgoni.
Dominkuš Jurij, učit. pri sv. Petru. Gregorič Janko, organist v Radgoni.
Štev. 6.
19.	Dekanija Velika nedelja. — Poverjenik: Anton Jesih.
(P. Friedau.)
*Knjižnica učit. okraja v Ormožu. *Majhenič Gašpar, župnik pri sv. Nikolaji.
*Petovar Ivan, dr., odv. v Ormožu. Fric Matija, dekan pri Veliki nedelji.
Geršak Ivan, dr., bilježnik v Ormožu. Horvat Matija, krojač v Ormožu. Jesih Anton, koncipist v Ormožu. Kosi Ivan, učitelj pri sv. Lenartu. Kotnik France, organist v Ormožu. Kovačič Štefan, učitelj v Središču.
Mavčič Jožef, župn. pri sv. Tomažu. Repič Mart., učitelj pri sv. Nikolaji. Štuhec Ant., učit. pri sv. Bolfanku. Suhač Anton, dr. kaplan pri Veliki nedelji.
Sporn Jožef, župnik v Ormožu. Svinger Albin, župnik v Središču, Toplak Fr., župnik pri sv. Lenartu. Vrhnjak Marko, bilježniški uradnik v Ormožu.
Vilhar Filip, kaplan v Ormožu. Žinko Josip, učitelj v Središču.
Štev. 20.
20.	Dekanija Stari trg (Slov. Gradec.) — Poverjenik: Jožef Šuc.
*Sribar Janez, župnik v Pamečah.
*Šuc Jožef, dr., bogotJ. v Sl. Gradcu.
*Trstenjak Davorin, župnik v Starem trgu.
*'Zmazek France, kaplan v Starem trgu.
Abram Anton, c. k. davk. nadzornik v Slov. Gradcu.
Barle Jožef, nadučitelj v Sl Gradcu.
Jan Ferdinand župnik v Šmiklavžu.
Klavžar Fr., župnik v St. Ilu.
Nedeljko Ivan, kaplan v Šmartnu.
Ogrinec Viljem, c, k. sodn. adjunkt v Slov. Gradcu.
1’ustinek Anton, mlinar v Št. Vidu.
Sever Jožef, župnik v Podgorji pri Slov. Gradcu.
Vivod Jan., gostilničar pri sv. Florjanu.
Vrečko France, učitelj v Slovenjem Gradcu.
Walter Franjo, župnik pri sv. Vidu.
Štev. 15.
21.	Dekanija Brežice. — Poverjenik: Ivan TanSek. (P. Brežice.)
*Repič Aodrej, župnik v Kapelah.
^Knjižnica učiteljska v Brežicah.
*Lenček Alojzij, pos. na Blanici.
*Mikuš Franjo, dekan v Brežicah.
*Razlag Radoslav, dr., odvetnik v Brežicah.
*Ripšel Dragotin Ferd., župnik v Vidmu.
*Slomšek Janez, župnik pri sv. Lenartu v Zahukovji.
*Srebre Gvido, dr., odvetnik v Brežicah.
Boštjančič Ivan, učitelj na Blanici
Bregant Jurij, učitelj v Zdolih.
Cerjak Franjo, posestnik v Rajhen-burgu.
Černoša Šitnon, župnik v Pišecak.
Hlebec o. Bogomir, gvardijan v Brežicah.
Jamšek Franjo, nadučitelj v Rajhen-bergu.
Janežič Janez, posest, v Brežicah.
Janžekovič Lovro, kaplan v Rajhen-burgu.
Jožek Ljudevit, c. k. okrajni glavar v Brežicah.
Kavčič Jakob, knjigovodja v Brežicah.
Kunstič Ivan, učitelj v Sevnici.
Muren o. Tcodorik, frančiškan v Brežicah.
Novotny Emanvel, c. k. okr. sodnik v Brežicah.
Poljanec Jožef, učitelj v Brežicah. Ratnor Ferdinand, župnik v Pišecah. Schopf Dragotin, frančiškan v Brežicah
Tanšek Ivan, koncip. in posestnik. Učiteljska knjižnica v Sevnici.
Večaj Jožef, učitelj pri sv. Antonu.
Štev. 27.
22.	Dekanija Vozenica. — Poverjenik: Luka Držečnik.
(P. Fresen-Reifnig, Karntncr-Bahn.)
*Držečnik Luka, župan v Janževem Vrhu.
*Mraz Tomaž, župnik pri sv. Lov-reneiju v Vuhrudu.
Globočnik M*iks, župnik v Ribnici. Kreft Alojzij, kaplan v Vozenici. Medved Jakob v Lehni.
Meško Martin, duhovnik.
Miklavec J., gostilničar v Ribnici. Miklavec Peter v Ribnici.
Stopaj ni k Jurij v Jaužev. vrhu Šola Ribniška.
Vamlek Valentin v Ribnici.
Štev. 11.
23.	Dekanija Zavrče. — Poverjenik: Božidar Raič. (P. St. Barbara
Ankenstein.)
*Mlinarič J., župnik v	Leskovcu.	'Sovič Aleks., župn. pri	sv. Trojici.
(P. Ptuj.)	*Trampuš Ivan, dekan v	Zavrčah.
*Raič Božidar, župnik pri sv. Barbari.	Kornfeld Edm., kaplan v	Halozah.
*Rajsinger Fr., pos. in trg.	v Dobravi.	Pignar France, kaplan v	Zavrčah.
Štev. 7.
Sv. Martin na Paki (P. Schonstein).
Jurče J., kaplan.	Kocmut Janez, učitelj. Štev. 2.
Število udov v lavant. škofiji: ustanovnikov ...	94
letnikov .... 302
Skupaj
396
III.	Krška škofija.
I. Dekanija Celovec. — Poverjenik: Šimen Janežič.
^Čitalnica slovanska.	*Janežič	Evgen, sin •)• g. Antona
^Einspieler Andrej, realkin profesor. Jauežiča, profesorja.
Alijančič And., »tolni dekan in korar. Sv. Mohor, družba (v zameno). Ambrož Matija, župnik v Svečah.	Pesjak Franjo, trg. opravnik.
Božič Valentin, župnik v Pjkerčah.	Poljak Gvido, bank. pooblastnik.
Breznik Jožef, c. k. finančni viši nad-	Rossbacher Bernard, trgovec.
zornik v Celovcu.	Rup	France, pridigar	pri glavni fari
čare Peter, župnik v Porečah.	v	Celovcu.
Einspieler Lamb., konz. sv. in knezo-	Sašelj Martin, duh. svetovalec in
škof. tajnik.	katehet.
Janežič Jožef, posestnik v Lešah.	Wieser Andrej, stolni kaplan v Ce-
Janežič Šimon, nadporočnik v pokoji. lovcu.
Janežič Valentin, dr. , polkovni	Zupan Josip, tajnik grof. Eggerjeve.
idravnik.	Štev. 20.
2.	Dekanija Belak.
Pintar Peter, Zelanov na Strmiču.	Vuti Matija, kmet.
Stockl Simon, župnik v Št. Lenartu.	Štev.	3.
(P. Arnoldstein.J
3.	Dekanija Doberlaves. (P. oberseeland.)
*Šervicelj Matej, župnik pri sv. Ko-	Muri Peter, posestnik na Jezeru.
cijanu,	Pušel Tomaž, rokodelec v Priblavesi.
Božič Ivan, duhoven v Koriteh.	Roblek Ožbalt, posestnik na Jezeru.
Lutman Matej, kaplan v Kapli.	Sajovec Josip, posestnik na Jezeru.
Muden Simon, župnik v Kapli.	Šenk Jurij, trgovec na Jezeru.
Muri Anzelm, kupčevalec z lesom pri	Štev. 10.
sv. Obžaltu na Jezeru. (P. Oberseeland.)
4. Lješe. (P. Prevali.) — Poverjenik: Ivan Gostenčnik.
Ellmeyer Gašpar, posest, v Lješah.	Lipold Marko, rud. urad. v Lješah.
Gostenčnik Ivan, trg. v Lješah.	Štev. 3.
5.	Dekanija Pliberk. (Bleiburg.)
Bergmann Val., župnik pri Fari.	Kulterer Jurij, advokat v Pliberku.
Jerman Jurij, kaplan pri Fari.	Lakner Janez, župnik v Koprivnici.
Kolenik Valentin, kmet v Pliberci.	Leskovar Josip, župnik v Svabeku.
Štev. 6.
6.	Dekanija Lavantinska dolina na Koroškem.
Poverjenik: P ir ec o. Franjo Sal.
♦Pirec o. Franjo Sal., predstojnik	Venedig o. Herman, gimn. profesor
gimn. konvikta v^Št. Pavlu.	v pokoji v Št. Pavlu.
Mlakar p. Maksim., samost, dohod-	Štev, 3.
uičar v Št. Pavlu.
Hutter Ivan,	kaplan v Tinjah.	Serajnik	Jiovro,	prošt v Tinjah.
Štev. 2.
8. Dekanija Velikovec.
Kikelj Tomaž , župnik na Rudi.	Krofič Mihael, župnik.
(Ruden.)	Štov.	2.
9. Dekanija Spodnja Zila. — Poverjenik: Dr. Jernej Levičnih.
Levičnik Jernej, dr., dekan pri sv.	Vigele Ferdo, posestnik v Ziljski
Mohoru.	Bistrici.
Stembal Davorin,	župnik v	čačah.	Štev.	4.
Vavtižar Luka, župnik v Ziljski Bistrici.
10.	Dekanija Zgornji Rož. (p. Velden. Karaten.) Poverjenih: Val.
Lesjak.
Marinič Janez, župnik v Lipi.
Oblak Antou, župnik v Gozdanjih. Sumper Janez, župnik v Skočidolu. Weiss Peter, kmet v Dvoru.
Štev 7.
II. Dekanija Spodnji Rož. —	Poverjenik: Janez Godec.
Colarič Franjo, orglar v Glinjah.	Sablačan Lovro, krčmar in štacunar.
Godec Ivan, župnik v Glinjah.	Štev. 3.
12. Sovodenj (Gmiind). — *Hraševec France, c. k. kant. sodnik.
13. Žabnice (na Koroškem).
Ferčnik Lambert, dekan v Žabnicah.	Wieser Janez, župnik na Pontablu.
Štev. 2.
število udor v Krški	škofiji: ustanovnikov .	6
letnikov ...	60
Skupaj .	66
Knaflič Radoslav, kaplan pri Št. Jakobu.
Lesjak Valentin, župnik v Dvoru. Lipid Janez, mlinar v Dulah.
IV.	Goriška nadškofija.
I.	Gorica in njena okolica. —
*Golmayr Andrej, dr., knez in nadškof.
'Bensa Štefan, kanonik.
Budal Bernard, stud. viši h šol. *Grča Blaž, kaplan v čepovanu. *Jakopič Josip, dr.
*C. k. knjižnica študijska. ^Kocijančič Stefan, bogosl. profesor in častni kanonik.
^Knjižnica cent. bogosl. semenišča. *Marušič Andrej, gimn. profesor. ^Solkanska čitalnica.
*Tonkli Josip, dr., advokat.
*Vales Marko, vikfr v Oseku.
Bajc Anton, učitelj v Renčah.
Balič Josip, bogoslovec.
Benko Jakob učitelj v Sovodnjah. Bregar o. Albin, frauoiškan.
Cibič Anton, dekan v črnicah. Čebular Jakob, c k. profesor više realke.
Črv Antou, vikar v Brdih pri Gorici. Erjavec Franjo, c. k. profesor više realke.
Faganelj Štefan, kaplan v Renčah. Ferfilja Franjo, trgovski opravnik. Fister o. Pacifik, frančiškan.
Fon Jakob, mašnik v bog. semenišči. Gabrijelčič J., dr , bogoslovski prof. Gerbec Ivan, kaplan v Mirnu.
Godnič Jožef, kaplan v Solkanu. Gregorčič Anton, vikar pri sv. Florijanu pri Gorici.
Goljevšček France, kaplan v Biljani. Goljevšček Alojzij.
Hafner Franjo, gimn. prof.
Hribar Anton, učitelj na vadnici. Jarec Ivan, kaplan v Bovcu.
Jeglič Andrej, vodja dež. račun, v Gorici.
Jug Anton, kaplan v Prvačini.
Jug Tomaž, učitelj v Solkanu.
Kafol Štefan, častni kanonik in nadškof. kancelar.
Poverjenik: Andrej Marušič.
Knjižnica učiteljska goriške okolice. Knjižnica više gimnazije.
Knjižnica više realke.
Komel Mih., c. k. srednje-šolske pri-pravljavnice učitelj.
Kumar Val., učitelj na c. k. vadnici. Lašič France, posestnik v Renčah. Lazar Mat., gimn. prof.
Lukežič Janez, vikarij v Gabrijah pri Mirnu.
Mahnič Anton, prefekt v mladenšnici kn. nadškofovi.
Mašera Jožef, vikarij v Št. Mavru. Moc Jožef, prof. na učit. izobraže-vališču.
Nanuti Antoniu, duhoven v Gorici, Pahor Anton, kaplan na Srpenici. Pavletič Andrej, vodja gluhonemov. Pavletič Jožef, vikarij v Cerovem, Pečenko Andrej, kaplan v Biljah. Perko Andrej, živinski zdravnik v Gorici.
Povšč Fraujo, profesor in voditelj kmet. šole.
Premeri Ljud., železnični voditelj in uradnik.
Rojic Aloksij, dr., zdravnik.
Rudež Anton, učitelj gluhonemov. Rutar Lovro, ravnatelj na sv. Gori. Semenišče mladenško, knezoškof. Savnik Anton, posestnik v Biljah. Skrabcc o. Stanislav, frančiškan. Štrekelj Karol.
Tonkli Nikolaj, dr., advok, kandidat. Urbančič Lovro, profesor v Gorici. Velikonja Josip, spovedn. na sv. Gori. Vidic France, kaplan v Gorici. Vodopivec France, c. k. okr. šol.
nadzornik.
Zavadlav France, posestnik v Šent-Andrežu.
Ceket Franjo, kaplan v Srpenici. Grželj Ivan, učitelj v Srpenici. Hoban Josip, nadučitelj v Bovcu. Kenda Anton, krčmar v Bovcu. Kobal Peter, dekan v Bovcu. Kurinčič Janez, kaplan v Srpenici.
Leban Andrej, previdnik v Soči. Likar Janez, kaplan v Vojskem. Sorč Alojzij, posestnik v Bovcu. Stres Anton, učitelj v Bovcu. Žagar Andrej, posest, v Srpenici. Žagar Franjo, poseBt. v Srpenici.
Štev. 12,
3.	Dekanija CirknO' — Poverjenik: Josip Jeram. (P. Kirchheiin.)
Harmel Adolf, župnik v Šebretjih. Ilovar France, župnik na Senviški gori.
Jeram Josip, dekan v Cirknem. Jereb Joabim, kurat v Jagerščah. Seljak Anton, vikarij v Novakah.
Sitar France, župnik na Bukovem. Starman Štefan, vikarij v Orehku. Širca Janez, nadučitelj v Cirknem. Wester Janez, vikarij v Otaležu.
Štev. 9.
4.	Dekanija črnice. (P. Ajdovžčina.)—Poverjenik: Šimen Gaberšček.
^Edinost", (društvo) v Ajdovščini.
Gabršček Šimen, kurat v Ajdovščini,
Logar Jakob, župnik pri sv. Križu.
Poljščak Anton, kapi. pri sv. Križu.
Kerkoč Štefan, vikarij v Lokavecu.
Kjavec Blaž, župnik v Batujah. Rustja Franjo, posestnik v Skrilih. Samostan kapucinski pri sv. Križu. Setničar Jakob, nadučit. v Ajdovščini. Vodopivec Janez, trgovec v Kamnji, Štev. 10,
5.	Devin. (P. Nabrežina.) — Valentinčič Štefan, kaplan v Devinu.
6.	Gradiška. — Bizjak Jakob, duh. oskrbnik v kaznilnici (Gradišča).
7.	Dekanija Kobarid.
Bandel Blaž, kaplan v Kobaridu. Carli Srečko, nadučitelj v Kobaridu, črv Jan. Nep , vikarij ua Sedlu. Dominko Franjo, učitelj in ravnatelj pripravnice v Kobaridu.
Jekše Andrej, dekan v Kobaridu. Mancini Anton, kaplan v Starem Selu.
Milek Dragojila, učiteljica v Kobaridu.
Peternel Jurij, vikarij v Borjani. Podreka Jožef, župnik v Breginji. Slokar Janez, vikarij v Logčh. Štrukelj Miha, vikarij v Trnovem.
Štev. 11.
8.	Dekanija Kanal. — Poverjenik: France Vidic.
♦Vidic France, dekan v Kanalu. *Wolf Ivan, župnik v Mirnu, čerin Tomaž, vikarij v Avčah, čitalnica narodna v Kanalu.
Domeniž Ivan, učitelj v Desklah. Gaberšček Franjo, c. k. davkar Kanalu.
Juh Janez, vikarij v Lokovcu.
Kodre Janez, kaplan v Kanalu. Kravanja Andrej, kaplan v Kanalu. Lisjak Andrej, dr., zdravnik v Kanalu.
Lukančič Tomaž, učitelj v Gornjem polji.
Pa^ša Anton, duhovnik.
Skočir Jožef, vikarij v Lomu.
Škert Andrej, vikarij v Kalu.
Tomšič Jožef, vikarij v Levpi. Trpin Anton, vikarij v Zapotoku. Ukmar Anton, vikarij Marija Celjski. Vodopivec Vinko, učitelj v Ročinju. Vogrič Janez, nadučitelj v Kanalu. Vuga Andrej, vikarij v Ročinju. Zega Miha, učitelj v Kanalu. Žnidaršič Andrej, vikarij na Banj-
šicah sv. Duha.
btev. 22.
9.	Dekanija Komen. — Poverjenik: Gregorčič Šimen.
(P. Rifenberg pri Gorici.)
*Kavčič Josip, notar v Božič Anton vikarij v Doljak Jakob, župnik Komenu.
Ferfolja Josip, kaplan (P. Ajdovščina.) Gregorčič Šimen, kapi. v Hebat France, vikar v Komenu.
Kodelja Josip, kaplan v Kolavčič Jan., župnik v Kramar Filip, župnik v Križman Ignacij, učitelj v Leban Franjo, kaplan v
Komenu.	Ličen Janez, župan v Rifenbprgu.
Batah.	Makuc Anton, vikarij v Kobilji glavi,
in dekan v	Pečeuko A , pos. siu v Rifenbergu,
Pipan Jožef, vikarij na Vojščiči v Šmarijah (P. Ajdovščina )
Polšak France, župan v Šmarijah. Rifenbergu.	Poniž Ambrožij, učit. v Rifenbergu.
Voščici pri	Rebek Anton, c. k. davkar v Komenu.
Rudež Jožef, posestnik v Kobilji Dornbergu, glavi.
Prvačini.	Sin>goj And., pos. sin v Dornbergu.
Dornbergu.	Tomšič Fr., učitelj v Rifenbergu.
Dornbergu.	Vuga Peter, kurat v Škrbini.
Komenu.	Štev.	22.
10.	Dekanija Tomin. — Poverjenik: Kragelj Josip.
^Čitalnica n&rodna v Tominu. ‘‘"Knjižnica okrajna učiteljska v Tominu.
Budal Leop., c. k. sodnik v Tominu Bratina J., učitelj v Kredi.
Carli Alozij, župnik pri sv. Luciji. Ivančič Jožef, c. k. bilježnik v Tominu.
Kogoj Peter, nadučitelj v pokoji. Kovačič Nace, pos. pri sv. Luciji. Kragelj Josip, dekan v Tominu. Krajnik J., učitelj v Melcih.
Kumar Ivan, kaplan pri sv. Luciji. Lužnik France, kurat v Ročah.
Marinič France, duhovni pomočnik v Tominu.
Pervanja Martin, kurat na Idriji pri Bači.
Pipan Anton, vikarij na Kamnem.
Pittamic Janez, dr., odv. pripravnik v Tominu.
Premerstein pl. Janez, dr., c. k. bilježnik.
Primožič Franjo, bilježn. pisar v Tominu.
Smrekar Franjo, vikar na Libušnjem.
Urbančič Andrej, vikar na Pečinah.
Volerič Valentin, učitelj na Liveku.
Štev. 21.
Število udov v goriški nadškofiji: ustanovnikov .	18
letnikov . . .	160
Skupaj
178
V.	Tržaško-koperska škofija,
I.	Trst in njegova okolica. — a) Poverjenik: Jereb Gregor.
*Dobrila Jurij, dr., škof.
*Cegnar Franjo, telegr. kontrolor. ^Čitalnica slovanska v Trstu.
*Fegec Franjo, c. k. namestnijski svetovalec.
‘■'‘Gorup Jožef vel. trgovec. ‘■'‘Kastelec France, trgovec.
*Klodič Anton, vitez, c. k. deželni šolski nadzornik.
'•''■Komar Vekoslav, uradnik deželne glavne blagajnice.
*Lavtman Janez, trgovec.
*Pertot Janez, posestnik v Barkolji. *Vesel Koseski Jovan, c. k. finančni svetovalec, častni ud.
*Vovk Janez, župnik v Bazovici. *Žvanut Matija, trg. pomočnik. Bartl Jožef, kaplan pri sv. Jakobu. Bezlaj Josip, učitelj v c. k. deški šoli v Trstu.
Bonin Jurij, učitelj v Rojanu.
Bunk Franjo, učitelj v Nabrežini, črne Janez, kaplan pri sv. Jakobu, čitalnica v Rojani.
Debelak Miha, kaplan pri bv. Antonu v Trstu.
Dekleva France, trg. agent.
Deželna višja sodnija za kaznilnico v Gradiški (v dar.)
Dolenec Viktor, trgovec.
Dolinar J., na Dovgani.
Dovgan Anton, uradnik pri južni železnici.
Durn Rok., trgovski pomočnik. „Edino8t“ društvo.
Ferluga Antonija, učit. pri sv. Ivanu, Flego Peter, škofov kaplan.
Geržel Anton, trg. knjigovodja. Glavina Blaž, duhoven v koperski kaznilnici.
Gnjezda Franjo, prof. više realke. Godina Jožef, finančni komisar. Gomiljšak Jakob, nemški pridigar pri sv. Antonu v Trstu.
Hodnik Anton, trgovec v Trstu.
Hut Karol, e. k. vojni kaplan. Jančar Jožef, učitelj v Katinari. Jatina Vekosl., uradnik južne železnice.
Jereb Gregor, c. k. telegr. uradnik. Kulister Ivan, zasebnik.
Kapus Šimen, škofov sluga.
Katalan Božidar, trgov, pomočnik. Kenda Anton uradnik Kjuder Anton, kaplan v Servoli pri Trstu.
Klemenčič Ivan, telegr. uradnik. Klemenec Jakob, trgovec.
Kocijan Jakob, kaplan pri Veliki Materi Božji.
Križman Jos. duhoven pri sv. Ivauu. Kurent Maks, trg. agent.
Leban Josip.
Legat Jan. Nep., gimn. profesor v Trstu.
Mankoč Josip, trgovec.
Novak Tomaž, trgovec v Trstu. Omers Jože, duhovnik v Trstu. Fahor Mih., trgovec v Trstu.
Penko Franjo, hišnik v Hotel Evrope. Pogorelec Ivan, telegr. uradnik. Polič Matej, trgovec in predsednik čitalnice v Trstu.
Požar Anton.
Poženel Anton, telegr. uradnik. Potočin J., trgovinski pomočnik. Rogač Anton, duhovnik v Katinaru pri Trstu.
Rozina Anton.
Stavdacher Ferd., častni korar in c.
k. gimn. profesor v pokoji.
Šileč Ivan, trgovec v Trstu.
Škerl Jožef, kaplan.
Šušt Jan., dr., bogoslovja profesor in škofov kancelar.
Truden Miha, trgovec.
Urbas Viljem, c. k. profesor više realke.
Užnik Ivan, c. k. prof. više realke. Vončina Lipe. duhovni pomočnik na Občini.
Uršič Alojzij, pisar.
Valenčič Ivan, trgovec.
Vesel Jožef, tehtovec v e. k. dogani.
Vodnov Davorin , pri Kalistrovih
dedičih.
Wratschko France, gimn. profosor. Žbona Andrej, žel. uradnik v Trstu. Žerjav L. v Borštu pri Trstu.
Štev. 78.
b)	Poverjenik: Ivan Nabrgoj.
Gorjup Ivan, posestnik v Proseku. Marcina Ivan, učitelj v uč. pripravnici v Proseku.
Nabrgoj Ivan, župan in posestnik v Proseku.
Valentič Anton, učitelj v Proseku.
Štev. 4.
2.	Dekanija Dolina fpri Trstu'. — a) Poverjenik: Jurij Jan.
* J a n Jurij, dekan v Dolini.
Bitenc Anton učitelj v Dolini.
Fink Jože, kaplan na Kinncn Juriševcc Stepan, gostilničar v Milah. Klemenčič France, duhovnik v Podgorji.
Klemenčič Jernej, župnik v Predloki. Koren Ivan, kmet v Podgorji. Metlika Anton, trgovec v Klancu.
Mikuš Josip, duh. pomočnik v Dolini. Pavli Lojze, kaplan v Borštu.
Reko Franjo, vžitni opravnik v Bolj uncu.
Sila Matija, župnik v Rodiku.
Sterlč France, načelnik postaje v Divači.
Švct Ivan, kaplan v Podgorji.
Štev. 14.
b) Poverjenik: Rekar Janez, j P, Lokev (Corgnale) pri Divači).
*Notur Tone, duh. pomočnik v Brezovici.
Benedek Janez, župnijski oskrbnik v Brezovici.
Kraljič Fr., duh. pomočnik vBrezovici. Praprotnik Avgust, učitelj v Lokvi. Rekar Janez, kaplan v Lokvi.
Štev. 5.
3.	Dekanija Jelšane. (P. st. P(
Valentin
Bevčič Luka, posestnik v Novi vasi. Fidel Martin, posestnik v Sušaku. Jenko Štefan, vikarij v Podgraji. Košič Martin, učitelj v Jelšanah,
d) Poverjenik: Fr. Sabec. i
*Šabec France, trgovec v Podgradu. Breceljnik Ivan, župnik v Hrušici. Kokole France, c. k. davkar v Pod gradu (sedaj v Malem Lošinju.) Kuntara Anton, posestnik in poštni opravnik v Podgradu.
ter, Krain.j — a) Poverjenik: PuSavec.
Plata Valentin, kaplan v Jelšanah. Pušavec Valentin, dekan v Jelšanah. Rebolj Matej, župnijski oskrbnik v Klani.
Štev. 7.
'. Podgrad, Illir. Oastelnuovo.)
Mahnič Ivan, duhovnik v StaraČi, Markič Matej, kaplan v Hrušici. Poklukar Martin, župnik v Vodicnh. Zajec Anzelm, duhoven v Hrušici.
Štev. 8.
1>Črne Anton, posestnik v Tomaji. Benigar Anton, učitelj v Tomaji. Brencč Jernej, duh. v Dutovljah. Dutovlje, vaška knjižnica, (plačuje g. Tavčar v Ljubljani.
Gulič Franja, posestnikova soproga v Sežani.
Knjižnica učiteljska, okr. v Sežani.
Legat Edv., župnik v Lipici. Matičič Franjo, duhoven v Sežani. Narobe Janez, duhoven v Taboru. Strič France, načelnik železn. postaje v Divači.
Zupan Jožef, duhovnik v Tomaji. Živec France, posestnik v Skopem.
Štev. 12.
5.	Dekanija Koper. — a) Poverjenik: Jakob Sila.
Kleinmayer pl, Julij c. k. profesor na učiteljišči v Kopru Poniž Benedikt, učitelj na vadnici. Sancin Jožef, župnijski oskrbnik na Rižani.
Sinkuvič Martin, suplent v Kopru.
6. Dekanija Kastav.
Čitalnica narodna v Kastvu.
Janec Josip, duh. pastir v Rokavcu. Legat Franjo, c. k. sodnik v Alboni.
Sila Jakob, katehet na učiteljišči v Kopru.
Teran France, duh. v Pomjanu. Žvokelj Iv., c. k. davk. uradnik v Kopru.
Štev. 7.
Poverjenik: Anton Sovdat.
Sovdat Anton, c. k. davkarski nadzornik v Voloskem.
Štev. 4.
7.	Dekanija Piran. — Franjo Ravnik, župnik v Kartah (P. Pii ano v Istri.)
8.	Dekanija Pazin. — Pičan. — Poverjenik: Herman Venedig.
(Pazin, Istrien.)
*Volčič Jakob, kurat v Zarečji.
Berbuč Ivan, c. k. giinn. profesor v Pazinu.
Kukovec Franjo, župnik v Trbižu.
Bočevar Ivan, c. k. davkarski uradnik v Pazinu.
Ivančič Jože, c. k. gimn. profesor v Pazinu.
Jelušič Raim., pl. oskrbnik v Tinjanu.
Križaj Bartol, duhovni pomočnik v Žminji.
Matejčič Franjo, c. k. gimu. prof. v Pazinu.
Nemauič Davorin, c. k. gimn. prof. v Pazinu.
Orlič Franjo, župnik v Žminji.
Sajevec Jakob, pl. oskrbnik v Go-logorici.
Venedig Herman, c. k. gimn. profesor v Pazinu.
Zimerman Matija, župnik v Gradištji.
Štev. 13.
9.	Dekanija Buzet. (Pinguente.) — Poverjenik: Anton Petelin.
Grosman Edvardo, kaplan v Buzetu. Petelin Anton, kaplan v Buzetu.
10.	Permani. Pezdič Miha, poštni opravnik.
II.	Truške. (P. Capo d’ Istria.) Kosec France, župnik v Truškah.
12.	Umaga (Istria.) — Rovnik. Pirano: — Jugo M., župnik v Mate-
radi pri Umagi.
13 Bersec (istrija). Logar Franjo, župnik.
Število udov v tržaški	škofiji: ustanovnikov	.	.	18
letnikov .	.	.	.141
Skupaj	.	. 159
VI.	Sokovska škofija.
I. Admont — Poverjenik: Pivec o. Maksimiljan.
*Lajh o. Korbinian, gimn. profesor.	Rešek	o.	Enrik, župnik.
^Matevžič o. Eginard, gimn. prof.	Švare	o.	Alkuin, župnik.
*Pivec o. Maksimiljan.	Trček	o	Egidij, župnik.
*Vaguja o. Rudolf, župnik.	Štev.	7.
2.	Cmurek-
Pavalec Jurij, kaplan v Cmureku.
3.	Gradec.
*Ipavec Benj., dr., zdravnik.
4Krek Greg., dr., prof. slav. slov. na vseučilišču
*Macun France, bivši sodu. pristav.
*.Vluišec Jožef, dr., realk, profesor v pokoji.
*Skodlar Henrik, trgovec.
*Švajgar Gabriel, gvardijan minorit, samostana.
*Vošnjak Miha, inženir juž. železu.
Hauptman France, prof. na c. k. ženskem uč. izobraževališču. (Hay-dengaBse, 8.)
Herman M., c. k. sodnik in deželni odbornik.
Hoffer Edv., dr. profesor na viši realki.
Kocijančič Alojzij, kamnosek.
Končnik Peter, prof. na c. k. izobraževališču za učiteljice.
Kovačič J., župnik v Vrbovji.
Lavrič Josip, učitelj mestnih ljudskih šol.
Lupšina, ravnatelj v zastavnici.
Macun Ivan, c. k. gimn. profesor.
Misia Jak., dr., knezoškof. tajnik.
Mol Lavoslav, duhoven delalnice.
Opravništvo (Oekonomat) c. k. nad-sodnije (po 5 iztisov v dar.j
Paltauf Jak., župnik v pokoji.
Petelin J., magistr. blagajnik.
Pirnat Jakob, odv. koncipijent. Polak P. Alojzij, minorit, prokurator. Purgaj Jakob, dr., c. k. profesor na I. gimn. v Gradcu.
Regula France, uradnik.
Robič Mat., dr., bogosl. profesor. Seifrid Ludwig, duhovnik v c. k. kaznilnici.
Senior, dr., zdravnik.
Stanonik Jož., dr., bogosl. profesor na vseučilišču.
Svetina Janez, dub. doktorand filozofije.
Slik Jož., župnik pri sv. Margareti na Vabi.
Šubic Sim., dr., c. k. profesor vseučilišču.
,.Triglav1', društvo.
Wallner Peter, niž realke katehet Štev. 35.
Dijaki na vseučilišču.
Kosi Anton, filolog.	Hojnik Kronoslav, filozof.
Lasbacher Josip, filozof.	Sinkovič Dnigutin, filo/.of.
Leudovšek Josip, filozof.	Sket Radoslav, filozof.
Pihlar J., filozof.	Štev.	7.
4.	Vorau: Kramberger Feliks, kanonik.
5.	Graden (p. Kotlah): Kolenko Jožef, župnik.
6.	Si Peter pri Judenburgu: Kitak Franjo, kaplan.
Število udov v sekovski škofiji:	ustanovnikov	.	.	11
letnikov .	.	.	4 '2
Skupaj .	.	.	53
VII Udje v raznih krajih.
I Bern: Pajek Janko, c. k. profesor.
2 Bisag (P. Breznica pri Varaždinu). Vojska Lavoslav, župnik.
3.	Buda-Pešt: *Dr. Turner Pavel.
4.	DijakOVar: *Stros8inaycr J. Juraj, biškup.
5.	Črnilog (P. Lokve pri Reki Fiume). Poverjenik: Franjo Ahčin.
Ahačin Franjo, učitelj v črnem logu.	Stefančič Matej, trg. v Črnem logu.
Durbešič Avguštin, posestnik na Valšič Rade, župe opravitelj v Pra-Grobniku.	putniku	pri	Bakru.	Štev.	4.
6.	Dubrovnik (Ragim) • Namar France, c. k. žandarski stražmestor.
7.	Dunaj in okolica.
Rajevskij Mib. biškup, častni ud.
*Cigale Matej. c. k. minist. tajnik.
*Conrad Sigmund, njeg. ekseelencija baron Eybesfisld, c. k. namestnik Doljno - avstrijski, skrivni svetovalec i. t. d.
*Firbaa France, odgojitelj.
*Kanderna^l France, profesor gimn.
*Miklošič pl. France, profesor na vseučilišču.
*Napret Teodor, dvorni svetnik pri nujviši sodniji.
*Pogačnik Ferd , dr., odvetnik.
*Schneid-Treuenfeldski Josip, vitez, c. k. stolnik in c. k. dvorni tajnik, pos. mnogih visocih redov i. t, d.
*Simonič France, dr., c. k. uradnik vseučeliščine knjižnice.
'•‘human Josip, prof. akad. gimn.
*Winkler Andrej, c. k. dvorni svetovalec.
*Žvegel Josip, baron, ministerski svetovalec vnanjih oprav.
Bar. Kuhnov polk. št. 17. v dar.
Detelja Franc, profesor v Dunajskem Novem mestu.
Dolenec Josip, duh. v Avgustineju.
Habč Josip, učitelj v Fiinfhausen-u.
Hostnik Davorin, stud, phil.
Jelenee Jan., prefekt v Terezijanišču.
Jevnikar Jakob, ravnatelj pri mini-sterstvn za deželno bran.
Kogovšek Matija, uradnik obrtn. in trgov, zbornice.
Koželj Anton, prefekt na c. kr. Terez, akademiji.
Kulavec Jan., dr., dvorni kapelan in vodja viših bogoslovskih ved v Avgustineju.
Napotnik Miha, duhovnik v Avgustineju.
Navratil Iv., c. k. najvišega sodišča pristav.
Novak Peter, prefekt v Terezijanu. (Knjige v Kamno Gorico št. 22.)
Poznik Radivoj, c. k. staviteljski pristav.
Sežuu Žiga, bank. uradnik.
Slovensko literavno društvo na Dunaji.
Stritar Jožef, c. k. gimn. profesor na Dunaji.
Šuklje France, a. k. gimn. profesor v Dunajskem Novem mestu.
Urbanija Jakob, poštni uradnik (Cen-tralbahnhof, Frachtenausgabe.)
Zmerzlikar France, kem. in tehn. vodja fabrike za kotranove izdelke v Angernu pri Beču.
Štev. 33.
8.	Delnice: Majnarič Jakob, učitelj.
9.	GOSpiČ V Vojni krajini. Valon Josip, svetnik sodnije.
10.	Inomost (Innsbruck). Feuš France, duhovnik.
II.	Jindrihov Hradec na Češkem. Mašek Ignacij, gimn. profesor.
12.	Hallstadt. Križnicka Dragutin, c. k. sal. kontrolor.
13.	Pariz. Pieot Emile, podkonzul v Parizu (knjige pod napisom'): Mena. Emile Picot. Viceconsul de France 3 Plače d’ Eylau Pariš. (Dureh Giite de« Herrn Speyers Duran bei der framosischen Botschaft in Wien),
*Steklasa Ivan, profesor.	Majtinger dr. Vojteh, gradski fizikus.
Pfeifer o. Gratus (Milko), vikiir in	Štev.	3.
provizor v Karlovcu.
15.	KonjŠČina (na Hrvatskem). *Košiček Ubaldo, župnik.
16.	LOVOV. *Chocholovšek Emanvel, zemljemerec. Preis Amalija, rojena Gregoračeva (Grttne Gasse, Nr. 19).
17. Lovke- (pri Keki). Poverjenik: Majnarič Gjnro.
Konic Josip, kotarski lečnik.
Majnarič Gjuro, poštar.
Vilfan Ivan, poreznik.
18. Materija. (v Istri). Pernišek Blaž, narodni učitelj.
19.	Novi Ičin (Neutitschein). Apih Josip, profesor deželne realke. (Schmiedgasse, 171.)
20.	Šibenik. Miglič Peter, dr., nadlečnik 18. polka pešcev.
21- Oderberg. Milič Anton, poštni oficijal (kolodvor).
22. Osek.
*Jelovšck Martin,	ravnatelj	realke.	Jazbec	Ivan, nadtelegrafist.
Gradišnik Franjo,	vodja	brzojava.	Kodrič	Andj-ej, gimn. prof.
Hržič Anton, gimn. prof.	Kolarič	Baje, ravnatelj štedionice.
Hoker Franjo, telegrafist.	Leitner	Franjo, telegrafist.
Horvat Matija, pravoslov.	Štev.	9.
23.	Pitten (Spodnja Avstrija). Cirman Anton, učitelj.
24.	St- Polten (Spodnja Avstrija). Nemec Anton, poštni opravnik.
25.	Poreč. Zarli France, c. k. davk. nadzornik v Poreču.
26.	Poredje (P. Rogatec na Hrvatskem) : Peter Vrtovec, oskrbnik v Poredju.
27. Praga.
Beseda umetniška.	Rieger	Franjo, Ladislav, častni ud.
Matica češka.	Spolek	pravniški.
Prvi spolek Gabelsbergerjevih ste-	Štev.	5.
nografov.
28- Požega (Slavonija).
*Mazek Anton, gimn. ravnatelj.
Raič o. Ivan Kapistran, gvardijan v Ivarlobagu, Štev. 2.
29- Reka. roverjenik: Franc Blaž.
*Blaž France, trgovec.	Markovič Ivan, realk, vodja.
Afrič Franjo, c k. prof. na	Reki.	Slamnik Ljudovik, gimnazijalni	rav-
Barbič Erazem, dr.	natelj.
čičigoj Jakob, gimn. prof.	Zupan Jan., gimn. profesor.
Fiamin Ivan, dr., kanonik i pred-	Štev.	8.
stavnik.
Samobor: p. Hrisogon, Majer, frančiškan.
SebetliCO (v Dalmaciji). Barbič Martin, pri c. k. dalm. drž. železnici. 30. Zlatar (Hrvatska). Rožič Valentin, grajščinski rendator.
31. Sisek Pavlica Stevo, trgovec.
32. Slunj Zor Lovro, okrajni zdravnik.
33- DekanOVaC (,P. čakovao v Medjumurju). Luci Anton, župnik.
34. Tr8at (P. Sušak). Merk o. Sofronij. — Ziherl o. Lenart, vikarij. —
O.	Veleč Avguštin, kapucin. — Fabor Rupert, kapucinski klerik.
Štev. 4.
35- Vahrn (pri Brikuenu), Solkanski Andrej.
36. Varaždin.
*Francelj Bar,, učitelj na niži realki	Križan Josip, dr., gimn. profesor.
v pokoji.	Žugič Štefan, profesor.
Erhartič Franjo, dr. odvjetnik.	Štev.	4.
37. Zagreb- Poverjenik: Anton Kos.
Rački Franjo, dr., častni ud.	*Star6 Josip, profesor na višej realki.
*Bradaška Franjo, ravnatelj kr. gimn.	*Vančas Aleksander, dr., zdravnik.
v Zagrebu.	!*Weber Adolf kanonik.
*Kopač Jožef dr., odvetnik.	Derenčin Martin, dr.
"'Kos Anton, tajnički pristav ban	Eisenhut Miroslav, stolar in posest.
skega stola.	Fogl Fmd, župnik v Kupčini.
"Mažuranič Anton, gimn. ravnatelj	Fon Josip, dr. v bolnici rniloirč-
v pokoji.	nikov.
Gnjczda Anton, trgovec.
Kukuljevič pl. Sakcinski, Ivan.
Lipež Viktor, prof. na realki.
Magdič Franjo, profesor.
Marn France, profesor gimn.
Matavšek Ferdo, kr. državnega nad-pravdnika namestnik.
Mrazovič Ladislav, župan.
Naglič Ivan.
Novak Josip, vrhovni blagajnik v pokoji.
Pažur Josip, mestni kaplan.
Sevnik Vinko, vččnik kr. banskoga stola.
Simončič Gjuro, prof. preparandije.
Smičiklas Tade, gimn, profesor.
Strožir Ivan, prof. kr. vise realke.
Društvo sv. Jeronima.
Jugoslovanska akademija (po 3 odtiske).
Matica hrvatska.	Štev.	42.
38. Zader: Šolar Janez, c. k. dež. šolski nadzornik. Zic Nikolaj, vojni župnik.
Štev. 2.
39. Za Rusijo. — Poverjenik: g. Mihael Rajevskij.
*Bolč Davorin, profesor.	1,2	iztisov za društva, s katerimi je
*81avjanski dobrodelni komitč v St. „Matica“ v zvezi književno vza-Petersburgu.	jemnosti.
Štiftar Franjo, prof. v Kalugi.	Štev.	3.
Število udov v raznih krajih:	ustanovnikov	.	20
letnikov .	.	.	122
Skupaj	.	161
V djanski zvezi književne vzajemnosti je „Matica“:
1. Z Matico dalmatinsko v Zadru od 1864. I.
2. Z Matico srbsko v Novem Sadu od 1864. 1.
3. Z Matico gališko rusko v Lvovu od 1865. 1.
4. Z akademijo jugoslovansko v Zagrebu od 1874. 1. *)
*) Njenemu predsedništvu pošiljajo se po trijo iztisi vsake knjige: eden akademijski knjižnici, dva pa, da ju slavno predstojništvo po dr. J. Muršečevi želji daje najizvrstnejšima slovenskima dijakoma na vseučilišču.
Šulcr Franjo, učitelj.
Tomšč Jožef, vojni kurat.
Tomšič Ljudevit, učitelj.
Valjavec Matija, prof. kr. gimn. Vakanovič Jar, prist. kr. stola sedmerice.
Vidovič Ante, katehet v samostanu milosrčnih sester.
Vidrič Lovro, dr., odvetnik.
Vršeč Anton, finančni uradnik. Weingrl Josip, dr. v bolnišnici mi-losrčnikov.
VVeis Franjo, kavarnar.
Zeininger Bojnomir, pek.
Žepič Sebastijan, gimn. profesor. Žugčič Josip,
5.	Z	društvom sv. Jeronima v Zagrebu od 1869.	1.
6.	Z	Matico češko v Pragi od 1866. 1.
7.	Z	besedo umetniško v Pragi od 1866. 1.
8. Z društvom (spolkom) pravniškim v Pragi od 1866. 1.
9. S prvim društvom Gabelsberger-jevih stenografov v Pragi od 1870 I.
10. Z društvom sv. Mohora v Celovcu od 1866. 1.
11. Z društvom antbropologiškiin v Moskvi od 1866. 1.
12.	Z	akademijo carsko v St. Petersburgu od 1861. 1.
13.	Z	občestvom za izdavanje narodnih spominkov v	Vilni	od	1869.	1.
14.	Z	Mumjecovsko muzejo v Moskvi od 1869.	1.
15.	S	knjižnico slavjanskega komiteta v Moskvi	od	1869. 1.
16. Z imperatorskim ruskim geografičnim občestvom v St. Petersburgu od
1869. 1.
17. Z imperatorsko universiteto v Varšavi (Ego Prevosboditeljstvu Petov
Aleksijeviču Lavrovskemu, Kektoru Imperatorskago Universitete od 1872. 1.
18.	Z	universiteto v Moskvi od 1872. 1.
19.	Z	arheologiškim občestvom v Moskvi od 1872. 1.
20.	Z	občestvom ljubiteljej istorij i drevjostcj rosijekih v	Moskvi	od 1872,	I.
21.	Z	universiteto imperatorsko	novoDasijsko	v Odesi	od	1872. 1.
22.	Z	občestvom filologiškim v	Voronežu od	1872. 1.
23. S Smithsonovo ustanovo (Smithsonian Institution) v Washingthonu.
24.	S	srbskim učenim društvom	v Belemgradu od 1868.	1.
25.	Z	Matico moravsko v Brnu	od 1869. 1.
26. S kraljevo universiteto v Kristijaniji od 1872. 1.
27. Z bolgarskim učenim društvom v Brajli.
„Matica“ svoje knjige daruje:
1.	Slavni c. k. pravdniji v Ljubljani	za kaznilnice (po 3 iztise).
2.	Slavni c. k. nadpravdniji v Trstu	za knjižnice primorskih	kaznilnic
(po 1 iztis).
3. Slavni c. k. okrožni sodniji v Gorici za knjižnico tamkajšnje kaznil-
nice (po 1 iztis).
4. C. k. baron Kulinovemu polku št. 17 od 1869. 1. (po 1 iztis).
5.	Sl. deželnemu odboru v Ljubljani	za posilno delalnico od	1869.	1.
6.	Sl. kat. družbi v Ljubljani za knjižnico od 1869. 1. (po 1	iztis).
7. Vis. c. k. nadsodniji v Gradcu za slovenske vjetnike (po 5 iztisov).
8. Učiteljskim izobraževališčem v dar za onega pripravnika poslednjega
leta, ki je z najboljšim vspehom dovršil svoje nauke, in sicer: a) Ljubljanskima (možkemu in ženskemu, b) zagrebškima (možkemu in ženskemu), c) zadarskemu, č) petrinjskemu, d) pakraškcmu, e) djakovarskemu, f) samoborskemu, in g) kragujevaškemu.
9. „Hervatskomu pedagogijskomu književnomu sboru".
10.	Vodstvu dobrodelnih naprav v Ljubljani.
Pregled vseli Matičinili udov.
V škofiji	častnih udov		ustanov- nikov	letnikov	skupaj
I. Ljubljanski ....			179	655	834
II. Lavantinski ....			94	302	396
III. Krški				6	«0	66
IV. Uoriški				18	IGO	178
V. Tržaško-koperski			18	141	159
VI. Sekovaki				11	42	53
VII. V raznih krajih			29	122	151
Skupaj	7		355	1482	1814
o®o»-
Kazalo
letopisa »Matice Slovenske” za 1879. 1.
Stran.
1.	Slovenščina v besedi in pismu po šolah iti uradih. Kulturnozgodovinska študija; spisal P. pl. Radics.......................... 1
2.	Przevalskega potovanje k Lob-Norn. Priobčil prof. J Steklasa	34
3.	Črtice o starožitnostih slovanskih. Spisuje F. Hubad ...	49
4.	Žalostna IHOOletniea ali posuto mesto Pompeji. Spisal A.
Zupančič .	 88
5.	Krško mesto na Dolenjskem. Zgodovinska črtica.	Po raznih
virih in delih sestavil J. L. .	.	  95
ti.	Dogodbe prvega zemljevida slovenske dežele.	Spisal izdatelj
Peter Kozler..............................................104
7.	Janez Žiga Valentin Popovič. Spisal M. Vodušek .	.	.	.	110
8.	Iz p6tne torbe. Priobčil Fran Erjavec......................118
9.	NAva pisma o Bosni in Hercegovini. Spisal J. Navratil .	.	148
10.	Iztočno poslovice. Nabral .Tos. Charpentier........................ 214
11.	„Zeleui Juraj“ (Jurij). Zapisal Anton, priobčil	in	razložil J.
Navratil..................................................217
12.	Narodna pesmica. Zapisal 1. 1867 v Radovičih	kraj hrvatske
meje (blizu Metlike) J. Navratil..........................219
13.	Bibliografija slovenska. Slovensko knjigarstvo od 1. januarja
1879. leta do 1. januarja 1880 lota. Sestavil Ivan Tomšič	220
14.	Poročilo o delovanji „Matice Slovenske" 1879. leta. Sestavil
Andrej Praprotnik, odbornik in tajnik.....................232
15.	Imenik Matičinih udov......................................252
———
rv
c L
Naznanilo.
Mati&infe knjige imajo naprodaj :
V Ljubljmii: Glontini; Klejnmajr j V Oroden: Letisclmor in Ln-
& Bamberg.	,	Benski.
V Celovcu: .1. Leon; K. Liegl. ' JNi* Reki: Julij Dašo.
VTrstu: F.H. Sehinipf; Julij Daše. | V Zagrebu: Zupan.
VOorlci: Julij Dase. ,	V Pragi Oregr & Datel.
V Ptujem: Blanke.
Družhinim knjigam je tn-le rena:
1.	Zgodovina slovenskega naroda .......—	gld.	60	kr.
2.	Zgodovina avstr.-ogerske monarhije, 2. natis	.	.	—	„	40	„
■i.	Vojvodstvo Kranjsko............................■	.	„	44	„
4.	Vojvodstvo Koroško.................................... •	—	n	"O	n
5.	Slovnica češkega jezika	z	berilom,	spis.	Marn	.	—	60	„
6.	Narodni koledar in Letopis 1. 1867^.................—	„	40	,,
7.	Narodni koledar in Letopis za 1868. 1.	.	.	.	—	„	50	„
8.	Stirjo letni časi  	  •	1	>•	—	»
9. Budni nosiovje po FSlleokerji	-	»	»
10. .Olikani Slovenec......................... • • •	’	”
11. Schoedler. Knjiga prirode. I. snopič H/.ika	>	»
Nauk o telovadbi II. ‘dol	s	164	podobami	.	.	.	—	„
12:
Ki. V. Vodnik, pesni 14
60
Jovan Vesel-Kososki. Bazna	dola z njegovo	podobo	1	„	60
15.	Baznim delom Jov. Vosela-Koseskiga, dodatek .	,,
10.	Atlant. It. sno|)ič: Azija, severna Amerika, južna	,	^
Amerika	 ”	ra
17.	Slovenski Stajer. I snopič	. \	~	»
18. Slovenski Stajo. III. snopič .	•	•	•	•	•	—	»
19.	Schoedler. Knjiga prirode 2 snopič. Astrono-
mija in Kemija  	5	”	...
•20.	Letopis za 1871. I. s 40 podobami .	.	•	•	,	■»«
21.	Schoedler. . Knjiga prirode. 3. snopič. Minern-
lobija in Oeognozija .
22.	Atlant. III. snopič : Afrika. Avstralija, evropska
Busija . • .	i	'»
28.	Rastlinstvo po Pokorniji, Iv Tušek ....'.
24.	Letopis za 1872. in 1878. I z 2 podobama . .	1	„	;>0
25.	Slovanstvo -z dvema zemljevidoma...............1	„	—
26.	Letopis za 1874.1.  .................................. 1	»	M
27.	Prirodoznanskl zemljepis, M- Jesenko	....	l	-	—
28.	LetopiH za 1875. 1. . -. • • ■ ■ y-	■ • •	1	«
21).	Schoedler. Knjiga prirode. IV. snopič.	Botanika
in ZooloKijn..........................................”
80.	Telegralija, iz Letopisa 1875. 1. posel oj vezana,
spisal dr. Šubic........................—	"	un
;il.	Letopis zn 1870. I	  ~	«	'
32.	Letopis za 1877. 1. . 	 1 gld.		—	kr. s
33.	Letopis za 1878. 1. I. in II. del	—	n	GO	
34.	Letopis za 1878. 1. III. in IV. del	—	n	60	
35.	Letopis za 1879. 1	1		—	
30.	Dr. Lovro Toman	—		80	
37.	Dr. E, H. Costa s podobo		 . —		50	
3«.	Atlant. IV. snopi«: Francija, Britanija in Skandinavija . . . ,	 1 Atlant. V. snopič: Švica, Španija in Portugalsko, Nizozemsko in Belgija	1		5	
39.		v	5	
40.	Potovanje okolo sveta v 80 dneli		 —		80	
41.	Hrvatska slovnica za Slovence . . 		—		60	
42.	Znanstvena terminologija	1		20	
43.	Grmanstvo in njega vpliv na Slovanstvo . . . —		20	
44.	Dr. Lovro Toman, podoba . . 		—		40	
45.	Dr. Etb. H. Costa		—		20	
46.	Baron Anton Zois, podoba .'	—		10	
47.	Janez Vesel, Koseski, podoba ....... —	n	10	n
Proiinjn. Častiti družbeniki naj gg. povorjenikom povrnejo stroške, ki jih ti imajo s prejemanjem in razpošiljanjem družbinih knjig.