LETO II. Cena 50 p. LJUBLJANA, 7. OKTOBRA 1924. NAROČNINA ZA IVCOSLA-VSIO ČETRTLETNO DIN 15 CELOLETNO DIN 60/ZA INOZEMSTVO }E DODATI POjTNlNO/ OGLASI PO CENlKV/ POSAMEZNA ŠTEVILKA PO DIN I 50 POŠT. (EK. RAČ. I3.I88 STEV. 49. VREDNliTVO IN VPRAVA V VČITELUKI‘TISKARNI/ ROKOPISI SE NE VRAČAJO / ANONIMNIDO-PlS» $E NE PRIOBČV-•JElO/POilTNlNAPLA-VCANA V GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 906. Kje je zakon proti korupciji? Vlada g- Davidoviča je že preživela svoje medene tedne in javnost, ki je bila navdušena vsled Padca senilnega in koruptnega Paši-čevega režima, se je začela ohlajati, kajti nova vlada se le prepo- j časj loteva programa, ki si ga je j bila stavila. Zlaisti je bila večini jugoslovan- ' ske javnosti simpatična nova vlada, i ker si je bila stavila kot glavno za- j dačo boj proti korupciji. Zaman ča- j kamo boja in zakona proti zlu. ki ! se je pri nas razpaslo do nezasliša- , nih razmer, tako da se nam zdi, da j ho ostalo vse le pri praznem tro- ] bentanju za napad, boja in zmage j ter kazni za počinjene zločine pa ne ! bo. i Najprimitivnejša vladalska mo- | drost bi zahtevala, da bi nova vla- | da postavila pod obtožbo vse ob- i dolžene ministre nemudoma, kajti i Ves narod je tega pričakoval in boj t)r°ti zločincem na najvišjih mestih j l,Prave je bil pravzaprav povod za j sestavo in postanek nove vlade, i Vsled nezadovoljstva z upravo, so ; postale akutne vse druge zadeve in samo vsled korupcije na najvišjih metih se je razvila težnja po federacijah in republiki. Nova vlada je samo v časopisih objavila zla dejanja, ki so jih zagrešili ministri, in misli, da je s tem storila vse. Izgovarja se, da mora Prej sprejeti zaikon proti korupciji, da sicer ne more postopati proti sleparjem, poneverjalcem in tatovom. Iz tega bi povprečen državljan lahko došel do sklepa, da v Ju-Soslaiviji sploh ni zakona, ki bi za-branjeval take zločine, ali pa da so ministri nekaj -boljšega in vzviše-nejšega, da se jih ne sme soditi po zakonu, ki velja za ostale lopove. Ako so očitki, ki se pišejo v bre- ; me ministrom resnični, potem bi bita dolžnost vlade, da jih na temelju že obstoječih zakonov kratkomalo zapre in vrši preiskavo, dokler sedijo obdolženci v ječi, ne pa da se i*m daje priliko, da na svobodi po možnosti uničijo vse sledove svojih sleparstev in odgovarjajo na obtožnice v obširnih člankih v dnevnem časopisju. Na ta način se nikjer ne vodijo Podobni procesi, zlasti, ker so bivši ministri vendar kolikor toliko še ugledni, da se marsikaka priča boji nastopiti proti njim. Ko bi jili imeli enkrat pod ključem, se bo materija! že nabral in priče se bodo javile brez straha. Koliko bi vlada pridobila na priljubljenosti med narodom, ako bi šla v tem oziru oziru res energično na delo! Saj nikomur ne pride na misel, da bi se vlada morala pečati z vso drobno korupcijo v vsej naši upravi. Treba .pa je na vsak način, na začne vlada čistiti pri viru. t. j. pri ministrih, manjše ribice, ki tudi sumljivo diše pri glavici, bodo že vzeli v roke drugi. Samo dobrega zgleda je treba na najvišjih mestih in boj proti gnilobi se bo začel v vsej upravi, kakor se je gniloba zanesla v vso upravo vsled slabega vzgleda z najvišjih mest. Narod tudi ne zahteva, da se začne prav pri prevratu — naj odide Korošec prost s svojimi parfemi in ženskimi srajčkami, nogavicami in modrci! — tudi globlje v upravo naj v.uda ne sega. — to bodo opravili že drugi, kajti zakaj ima kovač klešče? —, pač pa bi morala* z vso silovitostjo nastopiti proti trem ministrskim eksemplarom. Vsaj proti tem bi morala vlada nastopiti, sicer bo narod mislil, da so vse obdoTžit-ve po časopisih samo puhlo in neodgovorno obrekovanje, in bi se sleparjem lahko posrečilo, da ne samo uidejo kazni, ampak se celo operejo pred očmi javnosti, češ: »niti sama vlada zakonitosti in reda, koje geslo je bilo boj korupcji. ni mogla odkriti na nas niti najmanjše i, pegice!« Pravni čut naroda, ki se nanj »Slovenec« toliko sklicuje, kadar je treba udariti po Orjuni. bo kruto in dvojno razžaljen, ako vlada, ki razglaša na vse grlo zločine bivših ministrov, ne uvede postopanja proti njim. ker bo narod uvidel, da gre morda samo za kleveto, ki naj škoduje ugledu političnega nasprotnika. Naših klerikalcev ne pozivamo na boj proti korupciji: Sami proti sebi se vendar ne morejo boriti. Za borbo proti ostalim korupcijoni-stom pa oni niso upravičeni, ker sami že mesece in mesece vodijo proti nam najogabnejšo kampanjo laži in klevete, seveda pod zaščito poslanske in ministrske nedotakljivosti. Žebotje in podobna golazen bi morali začeti s čiščenjem najprej pri sebi in dati odgovor za vse klevete, ki so jih učinili v senci imunitete, sicer je ves krik proti korupciji golo hinavstvo. In to tudi je! Korupcijonist ne bo storil korup-cijouistu tega. česar ne stori vrana vrani, tembolj ker se jutri stvari lahko obrnejo tako. da' pridejo Žebotje na mesto Markoviča in Jankoviča. Povdarjamo: Poslanec, ki s svojo imuniteto krije »Slovenca«; »Domoljuba1« in »Stražo«, je v naših očeh ničvrednež! S takim naostrejše obsodbe vrednim postopanjem vzbujajo1 to časniki med slovanskimi narodi že * itak močno negativno energijo in ji j dajejo navidezno podlago za njeno ; razruvalno udejstvovanje. Z njenim razmahom pa pada v odgovarjajoči geometrični progresiji med Prečani : že itak malo razvita nacionalno-državna zavest in pa samozaupanje. Seveda pa s tem prično dvomiti narodne mase tudi nad resničnim poštenim hotenjem svojih voditeljev. Naroda se poloti obči defetizem, ki ima najsilnejši izraz tega nezaupanja do iskrenosti dela narodnih delavcev v besedah: »Kaj bi se človek mešal v politiko, saj so itak vsi enaki«. Žalibog pa se pričenja ta formula razširjati danes že tudi preko ostalih nacionalnih ustanov odkjer prihajajo tožbe, da narod odneha 1 pomoč in sodelovanje. To pa je tudi | razumljivo, kajti če ne morejo oziroma pravilno nemorejo razlikovati i intelektualni in izobraženi narodni i voditelji partijskih in nacionalnih j zadev, kako jih naj potem široki in I preprosti narod? Na ta način partije in novine ne- | prestano uničujejo stare vrednosti, j namesto, da bi ustvarjale nove in ž njimi bogatele notranjo vsebino našega nacionalnega podviga v vseli ozirih. S tem mečemo v stran pozitivni material, ki nam bi zamo-gel silno koristiti, dočim bi ga morali pravilno še zbirati. Tako, da danes politične Mesije našega naroda ne delajo drugega, kot osiromašujejo njegovo notranjo nacionalno vsebino in jo riadome-stujejo s svojo pokvarjeno partijsko moralo korupcije in brez primernega zartizanstva, okičenega in olepšanega za oči z najrazličnejšimi gesli in programi, ki naj bi vlekli maso! Potem pa še vstane tak »narodni voditelj« v smešni ulogi kakega ministra in prične peti jeremijade o propadanju notranje vrednosti in državljanske zavednosti jugoslo-venskega naroda. S čim in na temelju česa pa naj zaboga potem s sistematičnem zastrupljanju in dege- ; neriranju od zgoraj še jačajo naši • učitelji in resnični maloštevilni na- , rodni delavci v omladini in narod- j du? Morda o jezuitskolegurijansko moralo dr- Korošca, o siamskimi moralnimi nazori Spalie. čudotvornimi ideovoškiini eksperimenti Radiča ali pa s poslovnim duhom Pašiča in njegovih poslovnih tovarišev? Edini protilek proti temu je čim bolj dosledno in neizprosno propagiranje jugoslovenske misli med narodom, ki mora kakor ogenj rane iz" gati vse povojne zajedalke vsesane v telo našega naroda. Pokazati moramo narodu, da sovsi ti, ki danes nasijo državotvornost in edin-stvo na prodaj, samo junaki besed in še daleč ne domnevajo v svojem formalizmu resnične vsebine in gloi-bine onega Jugoslovenstva. kot smo ga mi sprejeli v očuvanje in inkarnacijo od naših padlih drugov. To pa bomo dosegli le če čimbolj strnemo naše vrste in izgradimo sami sebe v čimbolj popolne in velike Ju-goslovene v etičnem in fizičnem smislu. Obenem pa, da vzporedno s tem kar najintenzivnejše razširjamo našo misel in veliko ideologijo med narodom ter ga zbiramo pod našimi prapori »Za Nacijo«. II Nihilizem. Pretekli tedetv je nadomestoval asistent Kobilka obratovodjo nad-nevnega kopa. Njega pride paznik Istvan prosit dvadnevni dopust. Kobilka pa ga zavrne, da mu ga ne da, da bi ležal doma. Istvan mu mirno odgovori, da ga za ležanje ne potrebuje. Oni pa mu pokaže z rokama, češ da ga odpusti iz službe, ako še kedaj pride prosit za dopust. Istvan odide iz pisarne, ker pa ni mogel razumeti, da bi bil odpuščen iz službe samo zato, ker prosi, da sme izrabiti dopust, ki mu pritiče, se vrne zopet v pisarno in praša asistenta, kaj je mislil s tem, ko mu je kazal z rokama. Asistent Kobilka pa ga mesto odgovora prime in vrže z vso silo na tla, ter začne kot divjak vpiti: »Marš vun!« Pripomnimo. da je Istvan slaboten, ker se je v službi pri Trboveljski premogo-kopni družbi ponesrečil. Ima eno roko in nogo zlomljeno. Ko je Istvan vstal, ga vrže gospod asistent skozi vrata. Ves prizor je gledalo pisarniško osobje in se zgražalo nad surovostjo nenadomestljivega tujca. Ker je Istvan organiziran v pod-uradniškem društvu, je šla deputa-cija k ravnatelju Paueru, mu obrazložila vso zadevo in zahtevala od njega, da jo primerno obravnava. Kobilka je moral seveda vse priznati, ker je bilo preveč prič, da bi mogel tajiti. Ko ga vpraša ravnatelj, kaj je mislil s tem, ko je z rokama kazal Istvanu, odgovori Kobilka, da je mislil, da ga prihodnjič odpusti. Ravnatelj malo pomisli nato pa reče: Gospod Kobilka, vi ste pač mislili, da boste Istvana upokojili. Seveda je Kobilka takoj pritrdil, da je tako mislil. Nato je ravnatelj prav po madžarsko razsodil. »Ali mislite da bomo gosp. Kobilko za tako mali pogrešek ubili ali pa obesili? je rekel deputaciji, jo ozmerjal in j milostno odpustil. Kobilka, sedaj ko | vidi, da se mu ravnatelja ni bati, I zasleduje Istvanu in pritiska nanj, ; da naj pusti zadevo pri miru, kar : mu je ta že tudi obljubil. Zahtevamo, da oblast vso zade-; vo takoj preišče in pošlje g. Kobilko ! tja kamor spada! Človek, ki danes objektivno | opazuje naše politične prilike, za- ( držanje opozicionalnih strank in pisanje časnikov, ne more drugače definirati, kot z nihilizmom neko posebno negativno tendenco, ki je danes zastrupila že vse politične stranke, pa najsi so že po imenu državotvorne ali defetistične. 2e tako po ustanovitvi naše države je pričela glodati neka tajna bolest na njenih zdravih koreninah in se širiti v geometrični progresiji s padanjem državljanske zavednosti, la tendenca, ki postaja zadnje čase že naravnost manija se izkazuje posebno v tem, da se s posebnim užitkom in namenom ruši, omalovažuje In blati vse, kar se je storilo od kritike nepriljubljene strani v preteklosti in sedanjosti. Potem pa najsi bi bilo to delo še tako veliko in za narodno življenje še tako pomembno in še tako reprezentativne vrednosti. Pojavi tega nihilizma so najraz-noličnejši, kakor so tudi raznolične naše politične prilike. Odvažajo pa se v nepomirljivem in brezpremiš-ljenem besnem sovraštvu strank, v očitanju izdajstva narodnih in državnih interesov, korupcije in podkupljivosti. Potem še posebno v poveličevanju in podčrtavanju nacionalnih neuspehov in v omaloževa-nju morebitnih uspehov sovražne stranke. Dokazov za te pojave nihilizma nam ni potreba navajati, saj greši z njimi danes bolj kot kdaj po-preje ves politični svet, pa bil že to režimski ali pa opozicionalni. Koliko pa škoduje ta tendenca za-nikavanja narodu, ko ravno vsled tega nihilizma vedno bolj izgublja vero nase in pada v objem demagogov, tega pa menda ne ve in ne upošteva noben stranlcar. V to kategorijo zavestnih rušilcev narodne psihe spadajo brez-dvomno tudi one kretaure, ki namenoma ignonirajo vse, kar se dela izven njihovega partijskega kroga ali območja njihovih poslovnih interesov. Pač pa hitro in dosledno prinaša strankarsko pobarvana poročila v še tako nadstrankarskih kulturnih, političnih, ekonomskih in socialnih pokretih, če se to sklada z računi lastnikov lista. Opetovano smo se že v našem glasilu pobavili s to bando poklicnih lopovov in jih predstavili slovenskemu svetu v vsej njihovi sramoti in podlosti. Zadnje čase so nam težke razmere v najožjem delokrogu nekako ovirale pogled tudi preko Drine in Save, tako da ni-{ smo posvečali tolike pažnosti gibanju in delu rdečesrajčnikov med srbskimi brati. Med tem pa sojie razmere močno izpremenjile! Že v poročilu o poteku Velikega zleta v Novem Sadu srno omenili, da ni bilo nikjer na zletu videti kakega Srnaovca, najsi smo jih naravnost iskali. Kajti s padcem P. P- vlade se je sesula v nič tudi ta razbojniška organizacija, ker so ji bili z nastopom nove vlade odtegnjeni bogati viri dispozicij-skega fonda, iz kojega jih je vzdrževala radikalna stranka. Ostali pa so silni škandali, ki padajo na račun radikalne partije kot neposredne povzročiteljice in vzdrževateljice Srnaovcev. Poleg Srnao proti kralju in monarhiji. teh čednih afer pa so ostali še tudi voditelji Srnaovcev. ki ^ se danes med seboj psujejo in tožarijo. kar po notah. Posebno pa se med njimi odlikuje Svetolik Savič, glavni I urednik in idejni pobornik te fali-! rane druščine. Ob volitvah je bil ta mož naj-; večji monarhist in je v svojem glasilu »Balkanu« nazival vse radi-! kalne liste »Kraljevi listi«. V kra-I ljevetn imenu je zidal Svetolik Sa-! viš svojo ogromno palačo in dvigal ! milijone iz dispozicijskega fonda, j Njegovi pandurji pa so v kraljevem | imenu trgali državne zastave in i ubijali Orjunaše. M.i smo že tedaj trdili opetova-; no. da je te vrste partijski monarhi-j zem lažniv in da bodo ravno ti pri-j viligovani monarhisti, prvi zapustili j kralja, ko ne bo mogoče več vršili i plačkanja državne imovinc pod pla-j ščem visokega kraljevega ugleda. Mirno smo sprejeli vest, ko se j je javilo, da je dal krali kot drugi i ustavni faktor, vlado opozicional- nernu bloku, o katerem smo že imeli precizirano svoje mnenje. Drugače pa so sprejeli ta kraljevi korak seveda radikali. Sprva so pričeli napadati krono samo prikrito in med vrsticami. Pozneje pa že vedno očitnejše in ostrejše. Otvorili so naravnost bobnajoči ogenj na Aleksandru 1.. ki so mu pričeli groziti z revolucijo in republikanstvom, ker je napravil konec neznosnemu skrbnemu gospodarstvu »sivega premiera in njegovega deteta«, ki sta hotela prodati vse kar leze in stoji, kar je bilo in še bo v naši državi. Zadnje številke »Balkana« in »Za-stavg« pa morajo v tem oziru razburiti že prav vsakega še tako hladnega opazovalca našega političnega življenja. Na ta način se potem ni čuditi sledečemu pismu Sv. Saviča na kraljev naslov: »Veličanstvo!« Ko so se stvari tako obrnile, ker se postopa tako samovoljno in protizakonito, da naravnost protizakonito in zločinsko, tedaj mi ne preostaja drugega, kot da slovesno izjavim sledeče: Od sedaj naprej n e č e m b i t i niti več monarhist niti privrženec dinastije* Beograd, 15. sept. 1924. Sv. Savič, glavni urednik »Balkana«. Tako možak, ki je še pred dvema mesecoma trdil v svojem organu. da je on edini pobornik in čuvar kralja v državi. In vse to samo vsled tega, ker mu nova vlada ne dopušča, da bi še nadalje oškodoval za težke milijone državno imovino, in ker se tudi nad njegovo' glavo izvaja zakon. Naravnost smešno je hudovanje vrlega Saviča, ki se Iju-ti nad kraljem samo zategadelj, ker so ga vtaknili v zapor v duhu ustave, kojo hoče braniti on pred Radičevo revizijo. Da pa je stvar še ko-mičnejša. se obrača takoj za tem pismom na kralja tudi s posebnim pismom na Radiča in ga prosi milosti, ki mu je kralj ne more izkazati. Tedenoa pisma je razvidna vsakemu otroku in tiči v njej pre-prozoreti namen pokazati narodu, da ie kralj odvisen od Radiča. Na t-;1 uač n so se našli v bratskem za-grljajti Radičevi čudotvorni republikanci, črnogorski federalisti Živko-vičeve baže in srbski federalisti, prežeti vsi neizmernega sovraštva do naše dinastije. To so dejstva, ki jih ni mogoče ovreči. Govore pa lrmogo in več kot vsi naši predhodni svarilni glasovi. Jasno dokumentirajo koliko je vredno tisto programsko monarhistično in državotvorno delovanje* na račun kojega gulijo narod in državo politični špekulantje in trgovci z narodno_ zaupnostjo. Do dobra pa tudi odkrivajo vse farizejstvo naših radikalov, ki so po prvi preizkušnji izdali državno in narodno misel. Zato pa se lahko to postopanje tudi čisto upravičeno reducira na vidovdansko ustavo, ki jo bodo ob prvi priliki, ki bo pokazala količkaj ugodne šanse, prodali in izdali ravno tako, kot so zavrgli monarhizem. Or jima pa, na katero so gledali ti edinozveličavni državotvorci s tolikim prezirom, pa je ostala v vseli trenutkih vedno zvesta svojim ravnim potem in ni nikdar niti za hip izdala državne misli in vlačila krone v politične borbe, najsi so ji ravno v njenem imenu pobijali Srnaovci najboljše člane. Olje za pisarniške stroje. THE REX CO., Ljubljana. OB L E K K OB NA R O K K OB MESTNI TRO ■ ERNATOVIC Javljamo pretužno vest, da je danes preminul naš družbenik, gospod Rado Medič trgovec z lesom in posestnik. Zvestemu prijatelju ohranimo časten spomin! Ljubljana, dne 4. oktobra 1024. „ARBOR“ lesna trgovska in industrijska družba d. d. Naš zvesti prijatelj in družbenik gospod Rado Medič trgovec z lesom in posestnik \e danes preminul. Vse, ki so ga poznali, prosimo da mu ohranijo, kakor mi, časten spomin. V Ljubljani, dne 4. oktobra 1924. Tvrdka Jos. LORENCI nasl. Stran 2. »O RJUN A« Le oni, ki redno oglašuje, ta sigurno napreduje! Kupuj pri temu, ki inserira, da konkurenco se podpira! Ljubitelji narave 1 .. . »ELITNEM KINU MATICA** drugi del prekrasnega filma G6STA BERLING Opozarjamo Vas na če nevidene naravne slike s snegom in ledom pokrite Norveške. — posebno zanimiva je v Ljubljani še ne prikazana divja dirka lahkih sank čez nepregledne ledene plasti zmrzlega jezera ter obupna borba z gladnimi volkovi. Ne zamuditeI Rezervirajte si Vat prosti čas za ta filmi Predstave ob ]/2 4, 5, V'2 7, V2 9. V nedeljo ob 3, V25, 6, V28, 9. Kupujmo in podpirajmo izvrstno Kolinsko cikorijo domači izdelek. ^ c^e^G^B>a2B>