A A arheologija na avtocestah Slovenije MP 01 Maribor-Lenart Zamarkova - Toplak-Kegl Gojko Tica Zamarkova - Toplak-Kegl Igor Rižnar Zbirka Aiheologija na avtocestah Slovenije 16 Zamarkova - Toplak-Kegl Uredniški odbor Avtor Recenzent Bojan Djurič, glavni in odgovorni urednik Gojko Tica dr. Jana Horvat Vanja Celin, tehnična urednica Tica Sistem d.o.o. Inštitut za arheologijo, ZRC SAZU Robert Žvokelj, likovni urednik Planina 45, SI-6232 Planina Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana Boris Vičič, član ticag@siol.net Biserka Ribnikar, članica Lektor Sodelavec Martina Rotar Izdajatelj Igor Rižnar Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Geološke ekspertize Igor Rižnar s.p. Tehnična priprava publikacije Metelkova 6, SI-1000 Ljubljana Ulica bratov Martinec 40, SI-1000 Ljubljana Vanja Celin, Nives Spudič, Rok Kovačič igor.riznar@telemach.net Zanj Računalniška obdelava in priprava slik Jelka Pirkovič, generalna direktorica Jure Ravnik, Rok Klasinc, Gašper Rutar Fotografije Matija Lukič Geodetske izmere in načrt najdišča Tica Sistem, d.o.o., Planina Risbe in fotografije predmetov Natalija Grum Tisk DesignStudio, d.o.o., Maribor Naklada 25 izvodov Ljubljana, februar 2011 Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije so brezplačne. http://www.zvkds.si/saas Vse raziskave je omogočil DARS, d.d. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 903/904(497.4Zamarkova) TI CA, Gojko Zamarkova - Toplak-Kegl / Gojko Tica ; [sodelavec] Igor Rižnar ; [fotografije Matija Lukič ; načrt najdišča Tica Sistem ; risbe in fotografije predmetov Natalija Grum]. - Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2011. - (Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije ; 16) ISBN 978-961-6420-50-1 1. Rižnar, Igor, 1964- 254944000 Kazalo Uvod 5 Katalog gradiva 32 Lega najdišča in opis pokrajine 6 Literatura 38 Geološka podoba najdišča Igor Rižnar 9 Arheološke raziskave 14 Metodologija dela 14 Dokumentiranje 16 Opis in interpretacija najdišča 18 Geološka osnova 18 Antično obdobje 21 Prazgodovinsko obdobje 27 Novoveško obdobje 30 Sklep 31 Uvod Rimskodobno gomilno grobišče Zamarkova - Toplak-Kegl (EŠD 21808) na trasi avtoceste Maribor-Pince, odsek Maribor-Lenart (MP 01), je bilo odkrito ob predhodnem arheološkem pregledu, ki ga je vodil Gojko Tica (Tica/Djuric 2004; Djurič 2004). V gozdiču med kmetijama Toplak in Kegl je bila na parceli št. 799, k.o. Zamarkova, odkrita dotlej neregistrirana skupina šestih gomil (sl. 25) 1. Načrtovani gradbeni poseg je segal na območje dveh severnih gomil in v neposredno bližino dveh drugih, srednjih gomil. ZVKDS je sicer predlagal, da bi se gradbeni poseg v celoti izognil gomilnemu grobišču, vendar predlog ni bil sprejet, zato je bilo odločeno, da dve gomili v celoti raziščemo, ostale pa ustrezno zaščitimo pred poškodbami. Zaščitna izkopavanja je prevzel Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (pogodba št. DARS 1007/2005) in jih z javnim razpisom oddal podjetju Tica Sistem, d.o.o. (pogodba ZVKDS 980-06/SAAS). Dela so potekala med 31. majem in 22. julijem leta 2006, v celoti pa smo raziskali okoli 550 m2 površine. Vodja zaščitnih izkopavanj je bil Ivan Tušek (ZVKDS), njegov pomočnik Rok Klasinc (Tica Sistem, d.o.o.), strokovno ekipo pa so tvorili še Jasmina Davido-vič, Boštjan Laharnar, Elena Leghissa, Matija Lukič, Jure Ravnik, Gašper Rutar, Nataša Svenšek in Gojko Tica. Geološko ekspertizo je opravil Igor Rižnar. Neposredno pred pričetkom arheoloških del je izvajalec gradbenih del, podjetje SCT d.d., kljub poznavanju arheoloških vsebin na AC odseku s strojnim odstranjevanjem drevesnih štorov najdišče v veliki meri poškodovalo (sl. 6-8). Močno je bila prizadeta celotna zahodna polovica prostora, predvidenega za raziskave, predvsem plašč gomile 2 in vmesni prostor med gomilama 1 in 2. Potem ko so odstranili štore, so nastale luknje, velike do 4 x 4 m, globoke do 1 m, ob premikanju bagra po najdišču in premetavanju izkopane zemlje pa je bila močno prizadeta tudi druga površina najdišča, ponekod do geološke podlage (kv. E4 do G4). Zunaj predvidenega izkopnega polja je bila odstranjena tudi skoraj polovica plašča gomile 4 (kv. C4), vendar ob uničenju še ni bilo opaziti sledov grobne konstrukcije. V nadaljevanju so bili plašči poškodovanih gomil, ki niso bile raziskane, rekonstruirani. 1 Zanimivo je, da Pahič ne navaja te skupine gomil, čeprav so na terenu do- bro vidne, in v Zamarkovi navede dve drugi skupini: v neposredni bližini najdišča Toplak-Kegl navaja skupino štirih gomil v Črnem lesu (parc. št. 772-773, k.o. Zamarkova) in v južnem delu vasi, na parc. št. 931/2 in 916, k.o. Zamarkova še skupino treh gomil (ANSL 1975, 303; Pahič 1972, 73). Lega najdišča in opis pokrajine Arheološko najdišče Toplak-Kegl je dobilo ime po dveh sosednjih kmetijah sicer razloženega naselja Zamarkova na severnem obrobju Pesniške doline (sl. 1-5). Zamarkova se razprostira ob glavni cesti Maribor-Lenart v Slovenskih goricah in na južnem delu slemena nad njo. Vzhodno od najdišča ležita umetno jezero Ko-marnik, ki je bilo včasih grajski ribnik, in obsežen gozd Črni les. Pesnica je bila pred desetletji regulirana in ob njej se na meliori-ranih zemljiščih danes razprostirajo njive. Zamarkova leži v Slovenskih goricah, ki so največje gričevje v Sloveniji2. Sestavljajo jih nizka slemena in griči, le na severozahodu, kjer se stikajo s predalpskim hribovjem, nekateri vrhovi presegajo 500 m. Številne so predvsem ploske uravnave v višinah okoli 400 m, ki 2 Opis pokrajine je povzet po Slovenija 2001, 578ss. 1 Geografski položaj najdišča Toplak-Kegl na DMR100, ©GURS. 2 Lega najdišča Toplak-Kegl, M 1:100 000; vir ATLAS Slovenije, ©Mladinska knjiga Založba d.o.o. naj bi predstavljale erodirane ostanke nekoč enotnega miocen-skega ravnika. Razvodna slemena potekajo od severozahoda proti jugovzhodu, v tej smeri si je utrla pot tudi Pesnica, glavna vodna žila v Slovenskih goricah (Slovenija 2001, 578). Pesnica, levi pritok Drave, ima v zgornjem toku izrazito nesimetrično porečje, saj je razvodje med Dravo in Muro pomaknjeno daleč proti severu. Številni dolgi in premočrtni levi pritoki Pesnice so izoblikovali značilno »pokrajino dolov«. Zaporedna menjava 3 Položaj najdišča Toplak-Kegl na trasi AC Maribor-Pince, odsek Mari-bor-Lenart (MP 01), M 1:10000; podlaga TTN5 I270800, © GURS. 4 Položaj najdišča Toplak-Kegl na trasi AC Maribor-Pince, M 1:10000; podlaga DOF I270861B in idejni projekt DARS, ©GURS, ©DARS. slemen in dolov je bila pomembna za poselitev, poljsko razdelitev, rabo tal, razvoj prometnih poti in gospodarstva nasploh. Posebnost osrednjega dela Slovenskih goric, ki leži med zahodnim in vzhodnim delom goric, se kaže v nadmorskih višinah, izoblikovanosti površja in odtočnih razmerah. Zaradi tektonskega ugrezanja je območje ob srednji Pesnici precej nižje. Rečne doline so precej široke, slemena pa dolga in položna. V tem delu prevladujeta poljedelstvo in živinoreja. 5 Pogled na del najdišča pred izkopavanjem. 6 Uničenje najdišča - gomila 4. Slovenske gorice so zgrajene iz neogenskih usedlin, ki so slabo odporne proti delovanju zunanjih (eksogenih) sil. Prevladujejo peski, gline in laporji, peščenjakov in apnencev je manj. Najstarejše so spodnjemiocenske usedline, odložene na metamorf-no podlago. Plasti sestavljajo peščeni lapor, peščenjak, pesek in konglomerat. Na njih se pogosto sprožijo usadi, ki ustvarjajo strma pobočja. Srednjemiocenske plasti sestavljata pesek in peščeni lapor, na katerega se je odložil litotamnijski apnenec, najodpornejša kamnina v Slovenski goricah. Zaradi trdnosti in prepustnosti za vodo gradi izpostavljene vrhove pa tudi manjše zakrasele planote. Zgornjemiocenske kamnine so podobne srednjemiocenskim, vendar so brez apnencev, prevladujejo pa gline, silikatni peski in celo prod. Med neogenskimi usedlinami so eden najmanj odpornih členov. Njihova slaba stran sta zlasti močno preperevanje in površinsko spiranje, zaradi česar se v nižjih legah kopičijo debele plasti gline. Pliocenske plasti so nastale na kopnem. Odložile so jih reke, ki so po umiku Panonskega morja podaljševale tokove proti jugovzhodu. Med kamninami prevladujeta pesek in prod, ki se je ponekod sprijel v konglomerat (Slovenija 2001, 580). Vodna mreža je v Slovenskih goricah precej gosta, vendar so namočene zelo neenakomerno. Doline so večkrat poplavljene, po vzpetinah pa zaradi nepropustnosti tal, ki ne dovoljujejo večjih zalog talnice, vode primanjkuje. Dežnica in snežnica odtekata večinoma površinsko v doline in grape, ki so zato mokrotne. Ker so slemena skoraj brez izvirov, se mora prebivalstvo oskrbovati z vodo iz dolin. Vodni pretok potokov in rek močno niha. Ob nalivih in kopnenju snega močno narastejo, ob suši pa lahko celo presahnejo. Slovenske gorice so območje razložene poselitve, strnjena naselja so nastala samo v večjih dolinah. Ker so bile ravnice mokrotne, so naselja postavljena na pleistocenske terase in robove pobočij. Domovi so razporejeni v dolgih nizih po slemenih. Starejša so naselja v dolinah. So pa Slovenske gorice tradicionalno kmetijska pokrajina, saj pomanjkanje naravnih virov ni omogočalo razmaha sekundarnih in terciarnih dejavnosti (Slovenija 2001, 586). 7 Uničenje najdišča - severni del najdišča. 8 Strojno poškodovana površina najdišča, M 1:400. 43,97 0,15 6,60 185,45 0,25 46,40 40,43 0,40 16,20 skupaj 312,42 0 Geološka podoba najdišča Igor Rižnar Med raziskavami jugovzhodnega dela gomil 1 in 2 v sektorju 2 je bila približno 20 do 30 cm pod današnjo površino odkrita med 10 in 20 cm debela plast s prodniki - SE 18 (sl. 9 in 11). Ker je bila plast razmeroma tanka, nagnjena in je potekala vzporedno z recentno površino, je bilo treba ugotoviti, ali omenjena plast predstavlja antropogeno nasutje (tlak okoli gomil) ali pa gre za geološko osnovo. V geološkem pogledu se gomilno grobišče nahaja na levem bregu doline Pesnice, ki poteka po razmeroma slabo prepustnih ne-ogenskih kameninah Centralne Paratetide oz. Panonskega bazena3. Drenaža bregov Pesnice je površinska, zaradi česar so v bregove doline Pesnice vrezane grape. Med njimi so nekaj sto metrov široki in tudi več kakor kilometer dolgi grebeni. Na jugovzhodnem pobočju enega takih grebenov leži tudi najdišče To-plak-Kegl. Širše območje najdišča (Sp. Partinje) je zgrajeno iz ba-denijskega laporastega peščenjaka, v bazi katerega sta običajno prod in/ali pesek. Da bi ugotovili naravo plasti s prodniki na najdišču, smo pregledali izkopane sonde s preseki na najdišču in celoten greben severozahodno od najdišča. V presekih, ki so bili izkopani do približno 50 cm, je na marmoriranem peščenem melju ležala približno 10 cm debela plast sivega laminiranega melja, na kateri je ležal omenjeni prod. Laminacija je v melju slabo izražena, vendar vzporedna s plastjo proda. V presekih P 002 (sl. 10) in P 003 (sl. 11) je bila plast proda (SE 13 in SE 18)4 debela med 15 in 20 cm in je vpadala proti jugovzhodu oziroma pravokotno na smer doline Pesnice - pod kotom 4°. Gre za nekarbonaten prod, sestavljen v glavnem iz prodnikov žilnega kremena, manjši delež pa predstavljajo še prodniki metamorfnih kamnin, predvsem filita in kvarcita, magmatskih kamnin in predornin. Prod je slabo sortiran, vsebuje pa precejšen delež zelo drobnozrnatega peska in 3 Za geološki opis nekoliko širšega območja glej prejšnje poglavje. 4 Ponekod najdemo več oznak SE za isto plast. Toda ker, denimo pri primerih SE 13 in 18, ki izhajata iz dveh različnih sond, ni stika med njima, najdemo različne oznake za isto plast. Podobno smo z raziskavami v glavnem končali znotraj plasti meljasto glinenega nanosa, ki je na različnih presekih in tlorisih označen različno, čeprav gre za isto plast (SE 17 = SE 23 = SE 52). melja. Prodniki so dosegali velikost do 15 cm. Nad plastjo proda je ležala od 20 do 30 cm debela plast meljastopeščene preperine - SE 10 (sl. 9 in 11). Vrh grebena severno od najdišča leži manjši gozdiček, kjer ni iz-dankov, severno od gozdička pa je sedlo, kjer se na površini nahajajo posamezni prodniki. Precejšnjo količino prodnikov najdemo tudi na površini njive na zahodnem pobočju grebena, tik pod sedlom (sl. 12). Sredi pobočja (na višini 270 m) se začno poleg prodnikov pojavljati tudi kosi laporastega peščenjaka s sljudo, ki so veliki tudi več kakor 20 cm. Približno 300 m severno od najdišča se nahaja domačija Kraner. V odlomnem robu manjšega plazu med stanovanjskim objektom in novim hlevom je bil očiščen 90 cm globok presek. V preseku je pod 45 cm ornice in 20 cm meljastih tal z limonitnimi prevlekami ter posameznimi drobnimi prodniki približno 20 cm debela plast nekarbonatnega proda. Ta prod je enak produ v presekih najdišča, pod njim pa je marmoriran peščen melj. Prodniki se nahajajo tudi v kolovozu, ki vodi od domačije Kraner proti izviru v manjši dolini približno 200 m severno od novega hleva. Severneje se nahaja vrh grebena le še laporast peščenjak, pa tudi v njivah na pobočjih grebena ni več prodnikov, pač pa le pešče-nomeljasta preperina s posameznimi koščki preperelega laporastega peščenjaka. Nekarbonatni prodniki so tudi v njivah na pobočju grebena med najdiščem in Črnim lesom (sl. 13). Nekaj metrov nad najdiščem je bila izkopana tudi sonda 4 (sl. 14) do globine približno 1,5 m. Pod zgornjo plastjo peščenega melja - SE 49 in 50 je ležala več kakor meter debela plast, v kateri so se menjavale plasti peska, proda in melja - SE 51 (sl. 15). Približno 5 m severoza-hodneje je bila izkopana še sonda 3 (sl. 16) do globine 1,4 m, tam pa je plast proda nadomeščala plast meljastega peska - SE 48. Glede na opisane razmere na najdišču in v preiskani okolici sodimo, da je greben, na katerem leži najdišče, zgrajen iz laporastega peščenjaka, na peščenjaku pa je odložena nekaj metrov debela plast meljastopeščenih poplavnih sedimentov, vrh katerih je tanka plast omenjenega proda. Debelina proda se lateralno spreminja, kar ni neobičajno, saj gre za rečni sediment. Odebeljeni deli plasti bi utegnili predstavljati rečno strugo. Ker je prod zelo slabo sortiran, sklepamo, da gre za hitro odložen sediment, verjetno poplavnega značaja. Plast proda je prekrita z meljastopeščenim sedimentom, ki predstavlja normalen zaključni del sekvence. Stratigrafsko situacijo ponazarja shematiziran presek vzdolž grebena, ki poteka v smeri SSZ-JJV (sl. 17). Sedimenti (melj in prod), ki se pojavljajo na najdišču, so precej manjši od svoje talnine in so na Osnovni geološki karti 1:100.000 - list Maribor in Leibnitz (Žnidaršič/Mioč 1989) spregledani. Najmlajši sedimenti, s katerimi bi jih lahko primerjali v širši okolici, so pliokvartarne starosti in so starejši od današnjega reliefa oziroma doline Pesnice. Plast prodnikov (SE 13 in SE 18) ob gomilah je naravnega nastanka. SE 13 - prodnato peščen nanos ■ korenine J SE 1 - ruša - tanka humisna plast J kamen H SE 10 - glineno meljast preperelinski nanos H SE 17 - meljast glinen nanos SE 25 - glinen meljast nanos F 9 E 9 D 9 : Presek P 003, M 1:50. korenine kamen humus pomešan z listjem E SE 9 - premešana plast ruše, melja, gline, prodnikov, kamnov, listja, korenin SE 24 - prodnato peščen nanos SE 37 - prodnato peščen nanos I SE 18 - prodnato peščen nanos SE 19 - glinen peščeno meljast nanos SE 23 - meljast glinen nanos E 4 F 4 z=261,655 G4 ■-.... __... -- 1 z=262,820 ^ ^^ ^ ' ........- ■' •- • i y »i » s^-- * - ...._/ § f- — 12 Prodniki v pobočju zahodno od sedla. 13 Nekarbonatni prodniki na pobočju vzhodno od najdišča. humus in listje rdečkasto sivkasti peščen melj s finim peskom SE 49 - glinen, peščeno meljast nanos korenine in les peščen melj s kremenčevimi prodniki SE 50 - glinen, peščeno meljast nanos kamen SE 1 - ruša - tanka humusna plast ■ SE 51 - prodnato peščen nanos peščen meljast sediment SE 9 - premešana plast ruše, melja, gline, prodni- SE 52 - meljasto glinen nanos - preperel kov, kamnov, listja, korenin ■ Presek P 005, M 1:50. korenine in les oglje siva meljasta glina I oranžno rdečkasta peščena glina z drobnim kremenčevim peskom in drobci sljude oranžno rdečkasta meljasta glina SE 46 - glinen, peščeno meljast nanos SE 47 - glinen, peščeno meljast nanos SE 48 - meljast glinen nanos SE 1 - ruša - tanka humusna plast 17 Shematiziran profil vzdolž grebena (SSZ - JJV). I peščen melj H prod laporast peščenjak Kraner Arheološke raziskave Metodologija dela5 Za potrebe dokumentiranja in prostorske distribucije najdb smo na najdišču vzpostavili relativni koordinatni sistem z izhodiščem x = 561267.204, y = 159456.266 v absolutnem seauss - Krueger) koordinatnem sistemu in rotacijo 41.524° pro ti zahodu. Abscisna os relativnega koordinatnega sistema je ttko potekala približno proti severovzhodu, ordinatna os proti s toerotahodu. Velikost kvadrantov je bila 5 x 5 metrov, po abscisniosismojih označili s številkami od 1 do 11, po ordinatni osi pa s črkami A - K. Izkopne polje smo označili kot sektor 2, v nasprotju z izkopnim poljem na njivi zahodno od gomil, ki smo ga izkopali v sondiranjih leta 2005 in ga označili kot sektor 1 (Klasinc 2005)6. Premešano zemljo, ki je ostala kot posledica strojnega odstranjevanja štorov, smo opredelili kot stratigrafsko enoto (v 5 Metodologija dela je povzeta po Klasinc/Laharnar 2006, 4sh. 6 Leta 2005 je bilo izvedeno sondiranje na parcelah številka 855 in 856, k.o. Zamarkova, ker so obstajali indici, da bi t;am uttgnili Itžati ostanki uničene gomile. Rezultati sondiranj so bili negaOivni. Hkrati^e bii iaveden geodetski posnetek šestih gomil na parcelah šnevilka 799 io 8bS, k.k. Ze-markova (sl. 25, 26), od katerih sta bili dve v letu 2006 tudi raziskani. nadaljevanju SE) 9, jame, ki so po njeni odstranitvi ostale v arheoloških plasteh ali v geološki podlagi, pa smo označili kot mejno površino uničenja - SE 16 (sl. 8). Izkopavati smo začeli v južni polovici izkopnega polja (kv. D4-E9), kjer smo v celoti odstranili arheološke plasti, pri čemer smo dobili tudi prečni presek prek obeh gomil (P 004) v celotni širini izkopnega polja (sl. 18). V gomili 2 smo zasledili grobno konstrukcijo, v gomili 1 pa ne, zaradi česar smo v nadaljevanju na tem delu presek zamaknili za približno 1 m proti severu. Hkrati z odstranjevanjem premešane plasti SE 9 in ruše SE 1 smo vzdolž vzhodnega in zahodnega roba izkopnega polja izkopali meter široki sondi (sondi 1 in 2), v katerih smo sledili stratigraf-ski sekvenci plasti na najdišču in želeli ugotovili naravo geološke podlage (sl. 10 in 11). Pri tem se je porajalo vprašanje 10-20 cm debele plasti proda in peska (sl. 19), katero smo našli po vsej površini izkopnega polja in za katero smo domnevali antropogen nastanek (tlakovanje oz. utrditev terena). Potem ko si je teren ogledal geolog in smo strojno izkopali podaljšek sonde 2 (kv. H4-J4) ter sond 3 in 4 (sl. 16 in 14), se je izkazalo, da je obravnavana plast naravnega nastanka7. 7 Glej poglavje Geološka podoba najdišča. 18 Prečni presek čez gomili 1 in 2 (presek P 004), M 1:50. : humus SE 10 - glineno meljast pre- korenine in les perelinski nanos kamen SE 11 - gomila 1 oglje SE 13 - prodnato peščen nanos kost | SE 15-gomila 2 keramika SE 17 - meljast glinen nanos koncentracija oglja 1 SE 18 - prodnato peščen nanos SE 1 - ruša - tanka humusna SE 20 - prodnato peščen nanos plast SE 29- polnilo gomile SE 9 - premešana plast ruše, H razpadli kamni peščenjaka melja, gline, prodnikov, ka- mnov, listja, korenin SE 31 - glinen peščeno me- ljast nanos SE 34 - plošče lapora- stega peščenjaka ( groba konstrukcija SE 35 - hodna površina SE 36 - prodnato peščen nanos SE 38 - prodnato peščen nanos SE 39 - novoveška plast SE 40 - meljast glinen nanos SE 41 - sledi uničevanja grobnice SE 43 - hodna površina; glinena meljasta plast SE 44 - roparski vkop SE 76 - sledi uničevanja grobnice; v zg. delu velika količina prodnikov SE 80 - grobna konstrukcija z = 263,000 E 4 F 5 M 1:50 F 5 F 6 19 Plast proda in peska. Po dokumentiranju preseka P 004 (sl. 18) smo izkopali še severno polovico najdišča (kv. F4-G9), pri čemer smo v njegovi zahodni polovici premešano plast SE 9 odstranili strojno. Dokumentiranje Vse stratigrafske enote, skupaj 81, smo dokumentirali opisno, s fotografijami (1539 fotografij in 27 interpretiranih fotografij -INFO) in prostorsko. Prostorsko dokumentiranje vključuje klasično risbo presekov (P), uporabo totalne postaje in georeferenci-rane digitalne fotografije - fotoskice (FS), ki smo jih naknadno digitalizirali. Skupno smo izdelali 10 risb presekov (sl. 20) in 31 ge-oreferenciranih fotoskic, od tega 25 tlorisov in 6 stranskih pogledov (SP; stranice grobne konstrukcije v gomili 2). Dokumentiranje s totalno postajo je zajemalo izmere obrisov, izohips, višin in presekov arheoloških struktur, izkopnega polja in sond. Meritve so bile izvajane v relativnem koordinatnem sistemu, za višine pa so podane absolutne vrednosti. Pri opisnem dokumentiranju smo za opise posameznih SE uporabljali interne obrazce, ki temeljijo na predlogi Obrazca za opis SE Arheološkega oddelka Filozofske fakultete v Ljubljani. Pri fotografiranju smo upoštevali splošna načela arheološke fotografije. Večina SE je dokumentirana z najmanj enim posnetkom, opremljenim s trasirko, oznako za sever in tablico (s kodo najdišča, datumom in številko SE) ter najmanj enim posnetkom brez dodatnih označb. Za potrebe georeferenciranja smo večino struktur fotografirali tudi tako, da smo jih opremili z georeferenčnimi točkami (fototočke), ki smo jih nato izmerili s totalno postajo. Med izkopavanjem smo pobirali vse najdbe (gradbeni material, fragmenti lončenine, steklo, kovinski predmeti...), kostne ostanke in vzorce oglja ter jih z vsemi podatki uvrstili v kategorije, določene v dokumentaciji (seznami posebnih najdb - PN, najdb - SN, vzorcev - VZ; pri teh zadnjih so ločeno uvrščeni vzorci za sejanje in vzorci za nadaljnje analize). Med posebne najdbe so uvrščeni izpovedni kosi lončenine, fragmenti stekla, posamezni obdelani kamni in kovinsko gradivo. Vse posebne najdbe, ki so bile odkrite in situ, imajo v podatkih vse koordinate (izmerjene s totalno postajo), tako da jih je mogoče natančno prostorsko umestiti, ostale najdbe pa imajo podatke o kvadrantih in stra-tigrafskih enotah, kjer so najdene. Vsakemu odlomku lončenine, ki ni bil določen za posebno najdbo, smo prav tako izmerili koordinate; te točke smo shranili kot distribucijo lončenine znotraj posamezne SE. Iz polnil jam smo shranili tudi vzorce zemlje za sejanje. 20 Načrt najdišča z izkopnim poljem, sondami in lego presekov, M 1:400. H gom Opis in interpretacija najdišča Gomilno grobišče Toplak-Kegl v Zamarkovi leži na severnem obrobju doline Pesnice na samem zahodnem robu obsežnejšega gozda Črni les (sl. 2-4, 21). Okolico grobišča predstavlja blago gričevnat svet s položnimi grebeni, usmerjenimi grobo v smeri SZ-JV. Med grebeni so si svoje struge vrezali številni potoki. Tudi samo grobišče leži na slemenu enega izmed teh grebenov. Teren se blago spušča proti jugu (sl. 22). Pred pričetkom pripravljalnih del za gradnjo avtoceste je bil poraščen z redkim in relativno mladim listnatim gozdom, ki je bil v preteklosti izsekavan 21 Lega gomilnega grobišča na franciscejskemu katastru, M 1: 10000; podlaga AS 177/M562: m562a02, AS 177/M450: m450a07, ©Arhiv Slo- venije; georeferenciran. - rezultat tega so kolesnice in kolovozi, ki so potekali med samimi gomilami. Na celotnem najdišču tvori zgornjo plast tanka plast humusa -ruše, kar je razumljivo glede na to, da je najdišče pred začetkom raziskav prekrival redek listnat gozd. Po ročnem odstranjevanju ruše in med nadaljnjim raziskovanjem smo definirali še osemdeset različnih stratigrafskih enot in jih uvrstili v štiri časovne faze. Za lego posameznih SE glej sl. 23 in 24. Geološka osnova Geološko osnovo na najdišču predstavljajo različne arheološko sterilne plasti. Ločimo lahko različne nanose, povezane z geološko zgodovino najdišča: glinene in peščeno meljaste nanose (SE 19, SE 31, SE 46, SE 47, SE 49, SE 50, SE 54, SE 56, SE 68, SE 69, SE 71)8, meljasto glinene (SE 17, SE 23, SE 40, SE 48, SE 52, SE 70) ter prodnato peščene nanose (SE 13, SE 14, SE 18, SE 20, SE 24, SE 36, SE 37, SE 38, SE 51, SE 57). Vsi so nastali kot posledica vodnega delovanja - rečna struga, poplavni nanosi, ... v času pred formiranjem današnjega reliefa. Za podrobnejši opis nastanka teh plasti glej poglavje Geološka podoba najdišča. 8 Glej op. 4. 22 Pogled na najdišče z vzhoda. 23 Kompozitni načrt najdišča. Situacija po odstranitvi ruše (SE 1) in premešane plasti (SE 9), M 1:250. H raziskano območje grobna konstrukcija 16 stratigrafska enota ■ novi vek H antika prazgodovina geološke plasti 24 Načrt najdišča s prikazom prazgodovinskih in rimskodobnih struktur (situacija po zaključku izkopavanj), M 1:250. H raziskano območje E antika prazgodovina 43 stratigrafska enota Antično obdobje Antično grobišče Toplak-Kegl tvori šest v dvojni vrsti razporejenih gomil različnih velikosti (sl. 8, 20, 25, 26)9. Po Pahiču bi go-milno grobišče sodilo v skupino, ki jo tvori od 5 do 10 gomil, po velikosti gomil na grobišču pa naše sodijo v najštevilčnejšo skupino noriško panonskih gomil, za katere so značilne gomile s povprečnim premerom med 6 in 13 m in višino 0,5 do 1,5 m (Pahič 1972, 12). Ob tem pa je treba poudariti, da so gomile v stoletijih doživele različne deformacije, tako da njihova današnja velikost ni enaka njihovi prvotni velikosti (sl. 27). Najpomembnejši strukturi, raziskani na najdišču, sta bili antični gomili 1 in 2 (sl. 28-30). 9 Ohranjene velikosti gomil: gomila 1 - premer med 8,5 in 10,3 m, višina do 0,55 m; gomila 2 - premer med 9,5 m in 9,9 m, višina do 0,65 m; gomila 3 - premer med 10,5 in 11,3 m, višina do 1,25 m; gomila 4 - premer 13,8 m, višina do 1,2 m; gomila 5 - premer 13,1 m, višina do 0,8 m; gomila 6 - premer 11,5 m, višina do 0,5 m. Gomila 1 je ležala na skrajnem severovzhodnem delu grobišča. Bila je nepravilne okrogle oblike, njen premer je bil med 8,5 in 10,3 m. Visoka je bila do 0,55 m. Glede na ostanke lahko domnevamo, da je gomila nastala tako, da so v hodno površino najprej izkopali manjšo plitvo jamo za grobnico iz kamnitih plošč. Poleg grobnice so umrlega sežgali na grmadi, nakar so njegove ostanke skupaj s pridatki (našli smo le nekaj odlomkov lončenine) položili v grobnico. Nad grobnico so nato nasuli material iz neposredne bližine in ostanke ustrine. 25 Digitalni model reliefa območja gomil, pogled proti SV. 26 Digitalni model reliefa območja gomil, stranski pogled proti V. Grobnica v gomili 2, M 1:20 ■ SE 34 peščenjak kamen ■ SE 30 m Grob v gomili 1, M 1:20 peščenjak leča fine sive gline oglje kost kamen koncentracija keramike SE 80 V nekem trenutku, lahko že kmalu po pokopu, je bila na sredini plašča gomile izkopana jama, grobnica izropana in popolnoma uničena, vkop pa ponovno zasut. Plašč gomile je tvoril glineni melj z večjimi ali manjšimi koncentracijami kamnov in prodnikov - SE 11. Povečan delež prodnikov, kamnov in oblic je bil med samim kopanjem zaznan v vzhodni polovici plašča (sl. 31 in 32), kar se lepo vidi v preseku P 004 (sl. 18, tloris - sl. 20). To mogoče pojasnjuje tudi odsotnost prodnikov in kamnov desno od plašča gomile 1 nad geološko plastjo (SE 31). Kamne in prodnike od tam so najverjetneje uporabili ob gradnji gomile10. Antična hodna površina (SE 43) se je ohranila pod osrednjim delom plašča gomile. Gre za glineno meljasto plast z manjšim deležem oblic in kamnov ter z večjim številom kovinskih oksidov in geoloških konkrecij. V zgornjem delu plasti so se pojavili posamezni drobci oglja, preperelih peščenjakov in redki drobci lon-čenine. Medtem ko smo jo čistili, smo zamejili dobro vidno polnilo, ki je zapolnilo vkop pravokotne oblike v tlorisu velikosti 1,1 x 0,8 m in banjaste oblike, globoke do 0,18 m v preseku (SE 80, 81). Opredeljujejo ga predvsem veliko število preperelih peščenjakov različnih velikosti, odlomki lončenine, koncentracije žga-nine, oglja in kalciniranih kosti (sl. 28, 33-35)11. Opredeljujemo ga kot ostanek originalnega vkopa za grobnico. Glede na ostanke preperelih peščenjakov tako v polnilu vkopa za grobnico kakor tudi v polnilih in plasteh, povezanih s kasnejšim, roparskim vko-pom (SE 26, SE 27, SE 41, SE 76, SE 77), lahko domnevamo, da je pod gomilo 1 obstajala grobnica iz kamnitih plošč, kakršno smo našli pod gomilo 2, ki pa je bila popolnoma izropana in uničena. Okoli 2,1 m dolga, 1 m široka in 0,15 m debela plast nad hodno površino (SE 78) v bližini jame za grobnico z večjo koncentracijo oglja in žganine bi lahko predstavljala ostanke ustrine (sl. 36). Najdbe, ki jih lahko povežemo z grobom iz gomile 1, so redke. Gre za odlomke lončenine iz plašča gomile (G5) in iz polnil roparskega vkopa (G1-4). Odlomek lončka (G1) lahko uvrstimo med t. i. fine lonce, ki so datirani v čas med drugo polovico 1. in prvo 10 V plaščih obeh raziskanih gomil se predvsem v vrhnji plasti pojavljajo tudi novoveške najdbe. 11 Ker so predvsem zaključne faze raziskave najdišča potekale poleti ob visokih temperaturah in sončnem vremenu, je bilo zaradi izsušenosti terena težavno zaznavati različne plasti. Zato smo predvsem tam, kjer so bile plasti, ki so se stikale, podobne (predvsem glede sestave in barve), označevali te plasti v zemlji. Zaradi tega imamo na fotografiji in načrtu (sl. 33 in 28) tako jasne, »zarisane« linije ostanka vkopa za grobnico. polovico 2. stoletja (Istenič 1999, 133, sl. 123: L F/J r F 3.1; Mikl Curk 1976, t. 12:9). 30 Pogled na prečni presek čez gomili 1 in 2. 32 Gomila 1 med izkopavanjem. 29 Pogled na gomili 1 in 2 po čiščenju uničenja in ruše. 37 Presek P 007, M 1:50. korenine, les I kamen preperela zrnca peščenjaka glinen melj, temno sivo rjave barve, del plasti SE 55 rdečkasto oranžen peščen melj, del plasti SE 36, z majhnimi kremenčevimi oblicami in zrnci sljude rdečkasto oranžna meljasta glina, del plasti SE 70, s pre-perelimi drobci peščenjaka in zrnci sljude SE 15 - gomila 2 I SE 35 - hodna površina SE 36 - prodnato peščen nanos SE 55 - glinen melj, sivo rjave barve, z velikimi in majhnimi oblicami in kamni SE 68 - glinen, peščeno me-ljast nanos SE 69 - glinen, peščeno me-ljast nanos SE 70 - siva meljasta glina SE 71 - glinen, peščeno me-ljast nanos Gomila 2 je zahodni par gomili 1. Premer gomile je bil med 9,5 in 9,9 m, visoka je bila do 0,65 m (sl. 41). Gomila 2 je glede na ostanke nastala podobno kakor gomila 1, le da v gomili 2 ni nikakršnih ostankov ustrine, kar kaže na to, da pokojnik ni bil sežgan na mestu pokopa, temveč najverjetneje kje v bližini. Ob strojnem uničenju dela najdišča je bil plašč gomile 2 zelo poškodovan (sl. 8). Večino plašča je tvoril glinen melj (SE 15), bistveno manj kakor pri gomili 1 pa je bilo prodnikov in kamnov (presek P 004 - sl. 18, presek P 007 - sl. 3712, tloris - sl. 20). Le v kvadrantu E6 se je že takoj po odstranitvi humusne plasti pojavila večja koncentracija kamnov (SE 28), ki je tvorila del plašča (sl. 38). Plašč je prekrival konstrukcijo grobnice, ki je bila sestavljena iz štirih plošč laporastega peščenjaka (sl. 28, 38-44)13. Dve prečni krajši in dve vzdolžni daljši poševno ležeči plošči, ki sta bili na enem koncu podprti s kvadratastimi bloki iz peščenjaka, so tvorile grobno skrinjo pravokotne oblike. Tri še stoječe plošče so bile vkopane ne le v antično hodno površino (SE 35), temveč tudi v prodnato peščeno geološko osnovo (SE 36), hkrati pa so bile še dodatno zagozdene s ploščami peščenjaka in kremenčevimi oblicami (sl. 39, 43, 44). Znotraj grobnice je vkop tvoril približno 5 12 Presek P 007 kaže stanje po čiščenju po strojnem uničenju in delni odstranitvi plašča gomile. 13 Velikosti plošč (sl. 28): plošča 1: dolžina 78 cm, višina 35 cm, debelina 13 cm; plošča 2: dolžina 117 cm, višina 51 cm, debelina 13 cm; plošča 3: dol- žina 75 cm, višina 76 cm, debelina 16 cm; plošča 4: dolžina 105 cm, višina 57 cm, debelina 16 cm. cm visoko stopnico (sl. 40 in 42), ki ni segala pod nivo hodne površine. V polnilu znotraj grobnice (SE 29)14 so se nahajali odlomki lončenine (G8-13), kalcinirane kosti, oglje z žganino, odlomki zelo tankega stekla in prežgan odlomek loka bronaste fibule (G7). Ob južnem koncu obeh vzdolžnih plošč smo na njuni notranji stranici zasledili sledove okroglih utorov s premerom približno 3 cm in globoke 1 cm (sl. 45). Identična utora smo zasledili tudi na notranji stranici ležeče prečne plošče (sl. 46 in 47), ki očitno ni bila fiksna - mogoče je bilo možno grobnico na tem mestu odpirati. Utori bi tako lahko predstavljali sledove nečesa, s čimer je bila premična stranica pritrjena na vzdolžni plošči. Same plošče so morale biti prvotno debelejše; sčasoma so ob straneh pre-perele (med izkopavanjem so se posamezni sloji peščenjaka ob 14 Polnilo SE 29 vkopa SE 30 predstavlja le enega od »roparskih« vkopov v grobnico (še SE 45 s polnilom SE 44), kar pa je bilo ugotovljeno šele med izkopavanji. Pri odstranitvi ruše in poglabljanju plašča gomile (SE 15) smo naleteli na večja lapornata peščenjaka, za katera se je kasneje izkazalo, da gre za del grobne konstrukcije (SE 34). Znotraj te konstrukcije in oko- li nje so se pričele pojavljati kalcinirane kosti in žganina. To smo zamejili z vkopom (SE 30) in polnilom (SE 29). Kasneje smo ob dokumentiranju preseka P 004 zaznali vkop (SE 45 s polnilom SE 44), za katerega se je izkazalo, da predstavlja zadnji vidni »roparski« vkop v polnilo grobnice. Potem ko smo odstranili polnilo SE 45, smo koncentracijo žganine, odlomke lončenine in kalcinirane kosti najprej vodili kot polnilo SE 29, kasneje pa se je izkazalo, da gre tudi v tem primeru za premešano polnilo zgodnejših »roparskih« posegov v grobnico, ki pa jih zaradi uničenja, ki ga je povzročil vkop SE 45, ni bilo mogoče povsem dokumentirati. Šele ko smo dokončno odstranili polnilo grobnice in določili dobro vidne antične hodne površine (SE 35), smo ugotovili, da je prvotni vkop za grobnico (SE 30) vkopan v sterilno osnovo (SE 36), polnilo SE 29 pa je kasnejše. 38 Skupina večjih kamnov nad grobnico. 39 Presek P 009 - grobnica v gomili 2 - pogled z juga, M 1:50. H SE 29 - polnilo gomile SE 34 - laporast peščenjak, grobna konstrukcija SE 35 - hodna površina SE 36 - prodnato peščen nanos Presek P 010 - grobnica v gomili 2 - pogled z vzhoda, M 1:50. SE 29 - polnilo gomile I SE 34 - laporast peščenjak, grobna konstrukcija SE 35 - hodna površina SE 36 - prodnato peščen nanos E 5 F 5 z = 263,00 V. straneh luščili in odpadali), kar pomeni, da so bili tudi utori prvotno globlji. Tudi v gomili 2 je, le da v precej manjši meri kakor v gomili 1, viden poskus izropanja grobnice. Dokaz za to so le tri in situ ohranjene plošče grobne skrinje, medtem ko je ena stranica ležala horizontalno, pokrov pa manjkal. Ravno tako so same najdbe precej uničene15, količina žganih kosti je izredno majhna, na 15 Nekateri predmeti so ob antičnih pokopih v grobove položeni že poškodovani, npr. trinožniki v Emoni, kar bi kazalo na njihovo uporabo pri ritualu sežiganja pokojnika (npr. Plesničar Gec 1977, 54). 42 Grobna konstrukcija v gomili 2 med izkopavanjem. nasilen »vstop« v grobnico pa kaže tudi vkop, ki smo ga označili kot SE 44 (sl. 18). Vse najdbe, ki jih lahko povežemo z grobnico iz gomile 2, izhajajo iz polnila znotraj grobnice. Trinožniku (G10) najdemo paralele v grobovih iz 1. in začetka 2. stoletja v Emoni (Plesničar Gec 1977, 54, t. 7:19), v Šempetru novec Faustine starejše datira trino-žnik iz groba 2 v sredino 2. stoletja (Kolšek 1977, t. 2:1), na Ptuju pa se trinožniki pojavljajo od sredine 1. do začetka 2. stoletja (Iste-nič 1999, 143s, sl. 133, TR/TV 1, 135; 2000, t. 66:6). Najstarejše čaše gubanke (G8) sodijo v drugo polovico 1. stoletja (Istenič 2000, t. 82:2; Plesničar Gec 1977, 49), najštevilčnejše so s prehoda 1. v 45 Plošča 2 grobne konstrukcije v gomili 2 - detajl, M 1:20. peščenjak O Izpraznjena grobna konstrukcija v gomili 2. zemljen podstavek 44 Izpraznjena grobna konstrukcija v gomili 2. 47 Plošča 1 grobne konstrukcije v gomili 2 - detajl. 2. stoletje do sredine 2. stoletja (Istenič 1999, 118; 2000, t. 132:9; Plesničar Gec 1977, 49), pojavljajo pa se lahko še od druge polovice 2. stoletja dalje (Istenič 1999, 118; 2000, t. 124:1; Krajšek/Ster-gar 2008, 250; Plesničar Gec 1977, 49). V nasprotju z Dolenjsko, emonskim in celjskim področjem, kjer so čaše gubanke redke ali pa jih sploh ni, so na ptujskem območju številne. Dokazano so jih na Ptuju ob koncu 1. in v 2. stoletju tudi izdelovali (Strmčnik Gu-lič 1993, t. 6; Tomanič Jevremov 2004, 36/kat. 70). Pri fragmentu bronaste fibule (G7) domnevamo, da gre za fragment dvogum-baste fibule. V Sloveniji se najstarejše pojavljajo ob koncu 1. stoletja pr. n. š. (Gaspari 2010, 99s), pojavljajo pa se še tudi v 1. (Istenič 1999, 57s; Kolšek 1977, t. 17:22-23, 18:22; Sivec 2006, t. 14:1,3) in 2. stoletju (Istenič 1999, 57s; Kolšek 1977, t. 6:27-28, 16:3, 28:1; Sivec 2006, t. 23:24-25, 29, 31). Prazgodovinsko obdobje V kvadrantih C9, D9, G8 in G9 smo definirali strukture in plasti, ki jih lahko glede na odlomke lončenine, kamnite glajene sekirice, stratigrafijo in rezultate dveh radiokarbonskih vzorcev umestimo v prazgodovinsko obdobje (G14-19). Na meji kvadrantov G8 in G9 smo naleteli na ovalno jamo (SE 59), veliko okoli 2,1 x 0,8 m, globoko do 20 cm (sl. 48-50). Vrh jame je postopoma prehajal v poševno steno, ta pa postopoma v ba-njasto dno. Polnilo jame (SE 58) so v glavnem tvorili peščen melj, manjše število manjših in srednje velikih oblic, odlomki lončenine (G17) in kamnita sekirica (G16). Znotraj jame se je v kvadrantu i ■ - ■ -. * . :r • , ■ . I Prazgodovinska jama (SE 58, 59), M 1:30. keramika kamen koncentracija oglja 52 Stojka (SE 61) znotraj prazgodovinske jame (SE 58, 59), M 1:10. C D G8 nahajala tudi manjša jama - vkop za stojko (SE 61), katere vrh je ostro prehajal v poševno steno, ta pa postopoma v poševno dno (sl. 51, 52). Polnilo stojke (SE 60) je tvoril glinen mulj z žgani-no in odlomki lončenine. V kvadrantih C9 in D9 se je pod premešano recentno plastjo nahajal glineno meljast nanos (SE 25), debel do slabih 30 cm (sl. 53). V spodnjem delu tega nanosa je bila glina premešana s precejšnjo količino lončenine (G18, G19)16. Potem ko smo odstranili ta nanos, smo naleteli na še nekaj prazgodovinskih struktur. V kvadrantu D9 se je nahajalo kurišče (sl. 54-56), veliko okoli 1,3 x 0,85 m, globoko do okoli 20 cm (SE 33). Njegovo polnilo (SE 32) so v glavnem tvorili oglje z žganino ter nekaj lončenine (G14) in majhnih kremenčevih oblic. Stene kurišča so bile izkopane poševno, s tem da so postopoma prehajale v stopničasto dno. Okoli njega smo definirali t.i. manipulativni prostor (SE 67), ki je bil zapolnjen (SE 66) z glinastim meljem, nekaj manjšimi oblicami in kamni ter redkimi odlomki lončenine (G15). Njegovo dno je bilo popolnoma ravno. Prazgodovinska po nastanku je tudi jama, velika okoli 1,25 x 0,64 x 0,2 m v kvadrantu C9 (SE 75), katere polnilo (SE 74) je v glavnem tvoril peščen melj, pomešan z nekaj koščki oglja, manjšimi kre-menovimi oblicami in koncentracijo lepa v severnem delu jame. Jama je bila ovalne oblike, njen vrh je ostro prehajal v poševno steno, ta pa v ravno dno (sl. 57, 58). Za dve prazgodovinski stratigrafski enoti - dno polnila večje jame na meji kvadrantov G8 in G9 (SE 58) in polnilo kurišča (SE 32) je bila izvedena radiokarbonska analiza vzorcev.17 Prazgodovinsko kurišče (SE 32, 33). 16 Glineno meljasti nanos, ki smo ga označili kot SE 62, je zelo podoben nanosu SE 25; lahko bi šlo za njegov spodnji del. Glavna razlika med njima je v tem, da je v nanosu SE 62 precej več odlomkov lončenine. 17 Radiokarbonski analizi je izvedel Leibniz Labor für Altersbestimmung und Isotopforschung Christian - Albrechts univerze v Kielu. 53 Presek P 008, M 1:50. I SE 1 - ruša - tanka humusna plast SE 10 - glineno meljast pre-perelinski nanos SE 25 - glinen, meljast nanos SE 62 - svetlorjav glineno me-ljasti nanos SE 66 - polnilo kurišča; glinasti melj D 9 z = 261,700 58 Prazgodovinska jama (SE 74, 75), M 1:20. H kost •• •• koncentracija lepa oglje koncentracija oglja Polnilo jame - SE 58 (sl. 59): 59 KIA37313; Radiokarbonska datacija (14C) SE 58. Fraktion PMC (korrigiert)* Radiokarbonalter a13C(%)** 5200 Holzkohle, Laugenrückstand, 6,1 mg C 56,45 ± 0,20 4595 ± 30 BP -25,80 ± 0,17 5000 CL Radiocarbon Age: BP 4594±29 (D (Ü 4800 V One Sigma Range: (Probability 68,3 %) cal BC 3490-3470 (Probability 24,6 %) 3373-3348 (Probability 43,7 %) Two Sigma Range: cal BC (Probability 95,4 %) 3498-3435 (Probability 35,7 %) 3378-3334 (Probability 51,1 %) 3212-3188 (Probability 4,8 %) 3154-3132 (Probability 3,9 %) A- ^ -3800 -3700 -3600 -3500 -3400 -3300 -3200 -3100 -3000 Polnilo kurišča - SE 32 (sl. 60): * "Corrected pMC" indicates the percent of modern (1950) carbon corrected for fractionation using the 13C measurement. ** Please note that the 13C includes the fractionation occurring in the sample preparation as well as in the AMS measurement and therefore cannot be compared to a mass-spectrometer measurement. 60 KIA37314; Radiokarbonska datacija (14C) SE 32. 5200 Fraktion PMC (korrigiert)* Radiokarbonalter a13Cf%)** 5000 3800 -3800 -3600 -3400 -3200 Calendar Age [years BC] Holzkohle, 56,56 ± 0,21 4575 ± 30 BP -24,73 ± 0,22 Laugenrückstand, 6,5 mg C Radiocarbon Age: BP 4577 ± 29 One Sigma Range: cal BC 3484-3475 (Probability 5,4 %) (Probability 68,3 %) 3371-3337 (Probability 48,0 %) 3207-3194 (Probability 9,5 %) 3149-3140 (Probability 5,4 %) Two Sigma Range: cal BC (Probability 95,4 %) References for calibration: as KIA 37313 3496-3461 (Probability 11,4 %) 3376-3324 (Probability 54,4 %) 3220-3171 (Probability 16,2 %) 3162-3117 (Probability 13,4 %) -3000 -2800 Sicer skromno ohranjeni prazgodovinski lončenini z najdišča Zamarkova - Toplak-Kegl lahko najdemo paralele na najdiščih t. i. horizonta keramike brazdastega vreza (npr. Šavel 2006, sl. 31; Šavel/Guštin 2006, sl. 1, 5, 11, 21, 22; Šavel 2009, G32, G69, G120, G170; Tomaž 2005, sl. 54, 55; Velušček 2004, t. 4.1.6/5, t. 4.1.9/1), ki pa so glede na rezultate radiokarbonskih analiz nekoliko starejša18. Novoveško obdobje V to obdobje kot prva sodi humusna plast - ruša (SE 1). Gre za dokaj tanko plast (do 7 cm) preperline listja, suhega lesa in drugih organskih snovi. Na delu najdišča, kjer je bil izvršen nedovoljen strojni poseg, se stratigrafija začenja s SE 9, ki predstavlja premešano plast, sestavljeno iz ruše, melja, gline, prodnikov, kamnov, listja in korenin, nastalo ob tem strojnem posegu. Kot novoveške smo datirali še nekaj plasti, in sicer nanose, ki so se formirali v času po nastanku antičnih gomil. To izpričujejo predvsem najdbe iz premešanih plasti, v katerih najdemo odlomke tako antične kakor novoveške lončenine (G20-30)19, nekaj plasti (npr. SE 21, SE 55 in zgornji del SE 53) pa je poleg novoveških najdb vsebovalo tudi precej preperelih organskih snovi. Kot re-centne smo definirali tudi fitogene in zoogene strukture. Ob samem izkopu smo ugotovili, da gre za ostanke preperelih debel in korenin in za živalske rove. Novodoben je tudi ostanek kolovoza jugozahodno od gomile 1 (SE 12), ki je bil viden ob pričetku izkopavanj, med izkopavanji pa se je kazal kot zgostitev prodnikov, melja in preperelih organskih snovi (sl. 23). Ob gomili 1 smo določili dve plasti, za obe je značilna predvsem večja vsebnost oglja, ki pa je očitno mlajšega nastanka. Predvsem videz oglja, podolgovato jarkasta oblika ene od plasti - SE 39 (sl. 23) in dejstvo, da se slednja začenja tik pod rušo, govori v prid dejavnostim, ki so se dogajale v novejšem času (npr. vlače-nje lesa). Obe stratigrafski enoti smo interpretirali kot recentni, čeprav bi nekaj odlomkov lončenine znotraj SE 39 (G27) dopuščalo njuno umestitev tudi v srednjeveško ali zgodnje novoveško obdobje. 18 Prazgodovinskim strukturam z najdišča Toplak-Kegl je glede rezultatov radiokarbonskih analiz najbližja datacija kola iz sonde 4/74 v bližini kolišča Strojanova voda na Ljubljanskem barju, do katere pa sta Velušček in Čufarjeva skeptična (Velušček/Čufar 2008, 39). 19 Pravzaprav gre za premešane plasti, v katerih najdemo poleg novoveške tudi odlomke antične lončenine. Sklep Arheološko najdišče Toplak-Kegl leži na jugovzhodnem pobočju enega od grebenov v razvlečenem naselju Zamarkova v Slovenskih Goricah. Kakor kažejo nekatere najdbe in radiokarbonska analiza dveh vzorcev, je bil greben naseljen že v drugi polovici 4. tisočletja pr. n. š., žal pa so ostanki tako skromni, da ne moremo ugotoviti, ali gre za stalnejšo naselbino iz tistega časa ali le za kratkotrajno aktivnost takratnih prebivalcev. Na istem mestu so v rimskem obdobju takratni prebivalci pokopavali svoje mrtve. Na grobišču Toplak-Kegl imamo tako skupino šestih gomil, od katerih največja v premeru meri 13,9 m, najmanjša pa nekaj manj kakor 10 m. Tudi njihova ohranjena višina je različna. Medtem ko so najnižje visoke okoli 0,5 m, sta največji, gomili 3 in 4 visoki okoli 1,2 m. Grob iz gomile 2 sodi v skupino gomil z grobnico iz plošč (Gregl 1997, 24, slika 1/3; Pahič 1972, t. 1:7), v katero je verjetno sodil tudi uničeni grob pod gomilo 1. Tako kakor pri ostalih noriško-panonskih gomilah gre tudi pri naših za žgane pokope. Na gomilnem grobišču Toplak-Kegl v Zamarkovi sta bili dve gomili raziskani v celoti, vendar žal nimamo nič novega dodati Pahičevim ugotovitvam (Pahič 1972, 14ss; 1993-94, 22ss). Čeprav so gomilna grobišča po legi, številu in velikosti gomil različna, je za posplošen prikaz s področja t. i. noriško-panonskih gomil sicer dovolj znanega - npr. obstoj gomil med 1. in 3. stoletjem20, sežig pokojnikov kot splošen običaj, različne oblike grobov od preprostega nasutja pepela na tla do različnih kamnitih oblog in posnemanj grobnic, precej enoviti, a po številu in zvrsteh vendarle različni pridatki v grobovih - a za poskus podrobnejšega orisa kakšnega ožjega območja le ni dovolj stvarnih dokazil (Pahič 1993-94, 7). Problemov, povezanih z noriško panonskimi gomilami, je veliko - od geneze njihovega nastanka (npr. Gregl 1997, 23; Pahič 1972, 15s, 291; Palagyi 2003, 259) do njihove (ne)raziskanosti. Posamični raziskani grobovi pod gomilami21 nam komaj kaj povedo o pogrebnih običajih, oblikah grobov, socialnem položaju umrlih in podobno. V Zamarkovi lahko le potrdimo, da gre za še eno go-milno grobišče v osrednjih Slovenskih Goricah22. Gomilna grobišča predstavljajo pogost pojav pokopavanja podeželskega prebivalstva na meji med Norikom in Panonijo v drugi polovici 1. in v 2. stoletju. Prevladuje posamičen pokop v eni gomili, največkrat pa gomile ležijo v gričevnatem svetu, na grebenih, pobočjih ali celo ob vznožjih, tako kakor na najdišču Toplak-Kegl. Zanimivo pa je tudi to, da tovrstna grobišča v glavnem ležijo stran od glavnih cest in naselij, neposredno ob cestah pa najdemo le posamične gomile23. 20 Večina gomil je iz časa druge polovice 1. in iz 2. stoletja, redko se pojavljajo še v 3. in celo 4. stoletju (Gregl 1997, 23; Horvat J. 1999, 291; Pahič 1972, 15). 21 Pravzaprav v Sloveniji ne poznamo niti ene nedotaknjene grobne celote, ki bi jo našli v noriško panonski gomili. Ravno tako pri nas ne moremo povezati gomilnih grobišč z istočasnimi naselbinskimi ostanki. 22 Področje severovzhodne Slovenije razen redkih izjem predstavlja tudi za- hodno in južno mejo razprostranjenosti noriško panonskih gomil, jedro njihove gostote pa so osrednje Slovenske gorice, severno od glavne antične ceste Celeia-Savaria (Pahič 1972, prilogi 1 in 2). 23 Posamične gomile ob savarijski cesti navaja Pahič (1972, 14, op. 90). Katalog gradiva Opis najdb je izveden po oblikovno tehnološkem in tipolo-škem obrazcu, kot ga predlaga Milena Horvat23. Navedene najdbe predstavljajo le izbor najdb iz arheološkega najdišča Toplak-Kegl. Kriteriji: Zrnatost (Horvat M. 1989, 30) 1. fino zrnata zrna velikosti od 0,2 do 0,5 mm v glineni masi 2. drobno zrnata zrna velikosti od 0,5 do 1,0 mm v glineni masi 3. srednje zrnata zrna velikosti od 1,0 do 2,0 mm v glineni masi 4. zrnata zrna velikosti od 2,0 do 3,0 mm v glineni masi 5. grobo zrnata zrna v glineni masi so večja od 3 mm Obdelava površine (Horvat M. 1989, 31) 1. groba 2. delno glajena 3. glajena 4. glajena na sij grobe poteze prstov ali lončarskega orodja fine poteze prstov ali lončarskega orodja poteze prstov ali lončarskega orodja so komaj zaznavne Površina na otip (Horvat M. 1989, 31) Okrajšave 1. raskava čutimo ostre nepravilnosti, kot smirkov papir ohr. ohranjen(a) 2. hrapava čutimo nepravilnosti najv. največja 3. gladka nepravilnosti ne čutimo dl. dolžina 4. mazasta če povlečemo s prstom po površini, v. višina delci od površine odstopijo in na prstu ostane sled š. širina 5. prašnata delci se ločijo od površine, pr. premer a ne puščajo sledov na prstu db. SE kv. inv. št. debelina stratigrafska enota kvadrant inventarna številka - vse najdbe hrani Pokrajinski muzej v Mariboru, inventarne številke pa se nanašajo na antične najdbe. 23 Oblikovno - tehnološki obrazec - Horvat M. 1999, 145ss. Predlog tehnološko in tipološke razčlenitve lončenine - Horvat M. 1989, 29ss. Gomila 1 Gomila 2 1 SE 41, kv. F7, inv. št. A11716. Lonček, fragment ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa fino zrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta, svetlo siva in svetlo rjava; pečaten okras; motiv: štiri, nekoliko poševne linije odtisov koleščka; pr. ustja 8,4 cm. 2 SE 41, kv. F8, inv. št. A11717. Lonček, fragment ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa fino zrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta, svetlo siva in svetlo rjava; pr. ustja 9,8 cm. 3 SE 41, kv. F8, inv. št. A11718. Fragment dna posode z ostenjem. Izdelana na vretenu; masa drobno zrnata; površina gladka in glajena; barva svetlo siva; pr. dna 8,2 cm, ohr. v. 2,7 cm. 4 SE 26, kv. F7, inv. št. A11705. Lonček, fragment ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa fino zrnata; površina gladka in glajena na sij; barva sivo rjavkasta, vrh ustja siva; pr. ustja 9,8 cm. 5 SE 11, kv. E7, inv. št. A11702. Lonec, fragment ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa drobno zrnata; površina hrapava in delno glajena; barva sivo rjava; pr. ustja 13,0 cm. 6 SE 11, kv. E8, inv. št. A11703. Kamnita kroglasta ploščica. Pr. 4,4 cm, db. 0,3 cm. 7 SE 29, kv. E5, inv. št. A11706. Fragment loka bronaste fibule z dvema gumboma na loku. Ohr. dl. 2,8 cm, db. 0,5 cm. 8 SE 29, kv. E5-F6, inv. št. A11707. Čaša gubanka, deli ostenja in dna. Izdelana na vretenu; masa fino zrnata; zunanja površina gladka in delno glajena, notranja hrapava in groba; barva lisasta, siva do rdečkasto rjava; na zunanji strani ostanki oker premaza; okras: gubanje površine; ohr. v. 7,1 cm, pr. dna 3,9 cm. 9 SE 29, kv. E5, inv. št. A11708. Lonec, fragment ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa srednje zrnata; površina hrapava in delno glajena; barva siva z oker premazom; pr. ustja 16,4 cm. 10 SE 29, kv. E5, inv. št. A11709. Trinožnik. Izdelan na vretenu; masa drobno zrnata; površina hrapava in delno glajena; barva na zunanji strani siva z oranžnim premazom, znotraj lisasta sivo rjavkasta z delno ohranjenim oranžnim premazom; okras: žlebljenje; motiv: dva horizontalna žleba; pr. ustja 20,6 cm, v. 8,8 cm. 11 SE 29, kv. F5-F6, inv. št. A11710. Vrč, fragment dna z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa drobno zrnata; površina hrapava in delno glajena; barva siva, presek oker; pr. dna 13,4 cm, ohr. v. 10,4 cm. 12 SE 29, kv. F5-F6, inv. št. A11711. Fragment dna. Izdelan na vretenu; masa fino zrnata; površina gladka in glajena na sij; barva zunaj svetlo rjava, znotraj siva; pr. dna 9,4 cm. 17 SE 58, kv. G8, inv. št. A11722. Fragment ustja posode. Izdelana prostoročno; masa fino zrnata; površina hrapava in groba; barva siva; ustje narebreno; dl. 2,6 cm, š. 1,8 cm. Prazgodovinske plasti 13 SE 29, kv. F5-F6, inv. št. A11712. Fragment dna. Posoda izdelana na vretenu; masa fino zrnata; površina gladka in glajena na sij; barva svetlo rjava; pr. dna 11,4 cm. Prazgodovinsko kurišče 14 SE 32, kv. D9, inv. št. A11713. Fragment ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa fino zrnata; površina hrapava in delno glajena; barva črna; okras: brazdasto vbada-nje; motiv: vertikalne linije v traku; dl. 2,3 cm, š. 1,8 cm. 15 SE 66, kv. D9, inv. št. A11724. Fragment ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa fino zrnata; površina gladka in delno glajena; barva zunaj temno siva, znotraj svetlo siva; okras: dolbljenje, vrez; motiv: krivolinijski, horizontalna linija v tehniki pravega vreza; dl. 2,2 cm, š. 2,7 cm. Prazgodovinska jama 16 SE 58, kv. G8, inv. št. A11721. Kamnita sekira. Ohr. dl. 5,0 cm, najv. š. 4,1 cm, najv. db. 2,1 cm. 18 SE 25, kv. D9, inv. št. A11704. Fragment ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa fino zrnata; površina hrapava in delno glajena; barva črna; okras: brazdasto vbada-nje; motiv: vertikalne linije v traku; dl. 2,4 cm, š. 3,1 cm. 19 SE 62, kv. D9, inv. št. A11723. Fragment ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa fino zrnata; površina gladka in delno glajena; barva sivo rjavkasta; okras: odtis koleščka; motiv: horizontalen snop linij; dl. 4,4 cm, š. 3,4 cm. Recentne plasti 20 SE 9, kv. H6, inv. št. A11695. Lonec, fragment ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa srednje zrnata; površina hrapava in delno glajena; barva zunaj rdečkasto rjava, znotraj siva; pr. ustja 14,6 cm. 21 SE 9, kv. E6, inv. št. A11696. Lonec, fragment ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa drobno zrnata; površina hrapava in delno glajena; barva siva, delno svetlo rjava; pr. ustja 16,4 cm. 22 SE 9, kv. E4, inv. št. A11697. Skleda, fragment ustja z ostenjem. Izdelana na vretenu; masa fino zrnata; površina gladka in delno gla-jena; barva zunaj siva z ostanki črnega premaza, znotraj svetlo rjava; pr. ustja 31,5 cm. 23 SE 9, kv. E6, inv. št. A11698. Fragment posode dna z ostenjem. Izdelana na vretenu; masa fino zrnata; površina gladka in glaje-na; barva svetlo oranžna; pr. dna 9,6 cm. 24 SE 10, kv. D7, inv. št. A11699. Fragment železnega noža. Ohranjena železna zakovica. Ohr. dl. 7,8 cm, najv. š. 2,3 cm. 25 SE 10, kv. D9, inv. št. A11700. Fragment ustja posode. Izdelana na vretenu; masa drobno zrnata; površina hrapava in glajena; barva svetlo oranžna; pr. ustja 32,2 cm. 26 SE 10, kv. E9, inv. št. A11701. Fragment ustja posode. Izdelana na vretenu; masa drobno zrnata; površina hrapava in glajena; barva svetlo oranžna; pr. ustja 19,8 cm. 27 SE 39, kv. E8, inv. št. A11714. Fragment dna posode. Izdelana na vretenu; masa drobno zrnata; površina hrapava in delno glajena; barva rdečkasto rjava, presek siva; okras: odtis; motiv: križ v krogu (znak izdelovalca); pr. dna 4,7 cm. 28 SE 40, kv. E7, inv. št. A11715. Fragment dna posode z ostenjem. Izdelana na vretenu; masa drobno zrnata; površina gladka in delno glajena; barva svetlo siva; okras: odtis; motiv: križ (znak izdelovalca); pr. dna 4,0 cm, ohr. v. 3,4 cm. 29 SE 53, kv. G7, inv. št. A11719. Fragment večjega železnega kovanega žeblja. Ohr. dl. 3,4 cm, pr. glavice 2,8 cm. 30 SE 55, kv. G5, inv. št. A11720. Lonec, fragment ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa srednje zrnata; površina gladka in delno glajena; barva siva; pr. ustja 14,3 cm. SE 9 22, 23 SE 10 24-26 SE 39 27 SE 40 28 SE 53 29 SE 55 30 Literatura ANSL 1975, Arheološka najdišča Slo- KRAJŠEK, J. in P. STERGAR 2008, Ke- ŠAVEL, I. in M. GUŠTIN 2006, Kultura venije. - Ljubljana. ramika z rimskega svetiščnega keramike z brazdastim vrezom DJURIČ, B. 2004, Poročilo o rezulta- območja v Podkraju pri Hra- v Prekmurju. - V: A. Tomaž (ur.), tih arheološkega ogleda na naj- stniku. - Arheološki vestnik 59, Od Sopota do Lengyela. Prispev- dišču Toplak-Kegl. - Ljubljana 245-277. ki o kamenodobnih in bakre- (neobjavljeno poročilo). MIKL CURK, I. 1976, Poetovio I. - nodobnih kulturah med Savo in GASPARI, A. 2010, "Apud Horri- Katalogi in monografije 13, Donavo, Koper, 203-210. das Gentis". Začetki rimske- Ljubljana. TICA, G. in B. DJURIČ 2004, MP01 Ma- ga mesta Colonia lulia Emona. PAHIČ, S. 1972, Nov seznam noriško ribor-Lenart. Poročilo o rezulta- - Ljubljana. - panonskih gomil. - Razprave tih ekstenzivnega arheološkega GREGL, Z. 1997, Rimske nekropole 1. razreda SAZU 7/2, Ljubljana. pregleda. - Ljubljana (neobja- sjeverne Hrvatske. - Zagreb. -. 1993-94, Gomilna grobišča ob vljeno poročilo). HORVAT, J. 1999, Potovanje v ono- Muri in Ščavnici. - Zbornik sobo- TOMANIČ JEVREMOV, M. 2004, Obrtni- stranstvo. - V: B. Aubelj (ur.), škega muzeja 3, Murska Sobota, ške delavnice rimske Petovione. Zakladi tisočletij. Zgodovina 5-38. - Ptuj. Slovenije od neandertalcevdo PALÄGYI, S. 2003, Roman Period Tu- TOMAŽ, A. 2005, Drulovka pri Kranju. Slovanov, Ljubljana, 288-291. muli in Transdanubia. - V: Z. Visy Keramične najdbe iz izkopavanj HORVAT, M. 1989, Ajdovska jama. (ur.), Hungarian Archaeology at v letih 1956 in 1960. - V: M. Gu- - Ljubljana. the Turn of the Millennium, štin (ur.), Prvi poljedelci. Savska -. 1999, Keramika. Tehnologija Budapest, 257-261. skupina lengyelske kulture, Ko- keramike, tipologija lončenine, PLESNIČAR GEC, L. 1977, Keramika per, 43-55. keramični arhiv. - Ljubljana. emonskih nekropol. - Disserta- VELUŠČEK, A. 2004, Hočevarica: ke- ISTENIČ, J. 1999, Poetovio, zahodna tiones et monographiae 20, ramične najdbe. - V: A. Velušček grobišča I. Grobne celote iz De- Beograd, Ljubljana. (ur.), Hočevarica, Opera Instituti želnega muzeja Joanneuma v SIVEC, I. 2006, Kovinsko gradivo. - V: Archaeologici Sloveniae 8, Lju- Gradcu. - Katalogi in monogra- L. Plesničar Gec, Emonski forum, bljana, 169-212. fije 32, Ljubljana. Koper, 117-122. VELUŠČEK, A. in K. ČUFAR 2008, Novo- -. 2000, Poetovio, zahodna grobi- SLOVENIJA 2001, Slovenija, pokrajina opredeljeni najdišči keramike z šča II. Grobne celote iz Deželne- in ljudje. Atlas Slovenije v sliki in brazdastim vrezom na Ljubljan- ga muzeja Joanneuma v Grad- besedi. - Ljubljana. skem barju. - Arheološki vestnik cu. - Katalogi in monografije 33, STRMČNIK GULIČ, M. 1993, Skrb za iz- 59, 31-48. Ljubljana. ročilo preteklosti. - V: B. Lamut ŽNIDARŠIČ, N. in P. MIOČ 1989, Geo- KLASINC, R. 2005, Poročilo o arhe- (ur.), Ptujski arheološki zbornik. loška karta Slovenije 1:100.000. oloških raziskavah na lokaciji Ob 100 letnici muzeja in muzej- Lista Maribor in Leibnitz. Toplak-Kegl na odseku trase AC skega društva, Ptuj, 481-504. - Ljubljana. Maribor Lenart. - Kranj (neo- ŠAVEL, I. 2006, Prekmurje v mlajši bjavljeno poročilo). kameni dobi. - V: A. Tomaž (ur.), KLASINC, R. in B. LAHARNAR 2006, Od Sopota do Lengyela. Prispev- Poročilo o arheoloških raziska- ki o kamenodobnih in bakre- vah na rimskem gomilnem gro- nodobnih kulturah med Savo in bišču Toplak-Kegl na odseku Donavo, Koper, 89-94. trase AC Maribor Lenart. - Kranj -. 2009, Pod Kotom - jug pri Kro- (neobjavljeno poročilo). gu. - AAS 7, Ljubljana. KOLŠEK, V. 1977, Vzhodni del antične nekropole v Šempetru. - Katalo- gi in monografije 14, Ljubljana. Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Toplak-Kegl 38