M/mroit/M: http://www, mandrac.si, urednistvo@mandrac.si tednik 1045 TOREK, 13.MAREC 2014/ŠTEVILKA 1045, LETO XX/ POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR '7 896 1 2''44 06 7 1N (3 srnobil Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 1930 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit. 040410 743 Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC Salon za nego telesa VENU Smrekarjeva 12 05/64166 65 Nepremičnine ŠIFRA Trg Etbina Kristana 2 Brezplačni telefon 08018 33 |g «| |^«| (Mef) Dejstvo je namreč, da sprehajalci oziroma obiskovalci Izole niso mogli zapraviti denarja, tudi če bi ga hoteli. Ob sprehajalni poti vzdolž morja, od svetilnika do Podbelvederja namreč ni bilo niti ene stojnice ali kioska, kjer bi lahko kupili kakšno malenkost za žejo ali kakšen prigrizek. Izjema so slaščičlarne, ki pa vendarle ne morejo zadovoljiti lačnih oči najmlajših, ki so glavni povod za porabo nedeljskega denarja. Izolski župan rad citira Kenedi-ja in njegov poziv Američanom, ki se pri nas glasi: Ne vprašajte, kaj lahko občina naredi za vas ampak se vprašajte, kaj lahko sami naredite zase. Tak poziv nekateri tudi razumejo, toda, ko je treba preiti od besed k dejanjem se zaplete prav pri tistih, ki vzpodbujajo osebno iniciativo. Predstavljajte si, da ste brez dela in brez denarja, obvladate pa roštilj, znate pripraviti izvrstno zmes za čevapčiče in imate občutek za serviranje takšne hitre hrane. Na sončno osmomarčev-sko soboto pred hišo postavite roštilj in po mestu lepo zadiši. Mimoidoči hitro odkrijejo izvor omamnih dišav in kmalu gre v promet prva porcija. Potem še druga in tretja in če ste jih na takšno sončno soboto prodali trideset, ste že zaslužili za najemnino. V nedeljo bi se nabralo še za elektriko in vodo. Toda, veselje ne bi dolgo trajalo. Najprej bi prišli občinski redarji, potem bi prišel inšpektor, ki bi ga poklicali bližnji gostinci, na koncu bi prišel še račun za uporabo javne površine in kazen ker nimate davčne blagajne. Sedenje na soncu in čakanje na socialno je lažje in ceneje. WWW.NAKUPI.NET @ BANKA KOPER Tednik MANDRAC OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700 mali oglasi in naročnine: tel 040 211434 V Kortežanska Midva sva mlada Kortežana, bosa ampak razigrana in vam bova zdaj zapela ker sva res tako vesela. Šrajat znava po domače, srajca je preveč velika, in kaj če so premajhne hlače, je pa lajbič, kot se šika. V noge zebe za umret, a se vendar lajn imava, ker samo še to je treba odpet in končana bo proslava. Skoraj slavni Izšla je knjiga Jožice Šmid v kateri so zbrane sončne ure iz različnih slovenskih krajev. Med njimi se je znašla tudi sončna ura v Ljubljanski ulici, ki je delo Marjana Motoha, navija pa jo Slavko Škoda.. Izjava tega tedna Moje časopisno razkrivanje korupcije je bilo za članico komisije, ki je izbirala kandidate za KPK, Polonco Kovač, en navaden bla bla bla. ___________Vasja Jager, novinar Večera Pisma iz metropole Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva. Knapom V rudniku v Hrastniku kjer se krampa noč in dan Stavkali so kamerati kakor včasih, nihče ni sam. Sam je šel le direktor Medved za njim pa jokal ni nihče ko tretja je prišla iz jame, in so rekli: praznik je. Sezuli so si škornje blatne pospravili aufcug in ko so šli iz frlezcimra, so Štajglu rekli: zdaj gremo vkup. Colnge ni že tri mesce Frdinst pa v žepu belo zja, Knapi vračajo se v luknjo kibl nas še fajn pozna. Stavkali smo v kraljevini ko je v Trbovljah je tekla kri, Stavkali smo v socializmu čeprav takrat se menda ni. A colnge nam niso kradli Tako kot kradete jo vi. Zajbramo noči in dneve Štrafpartija ščije kri Za vas smo komaj še številke a vi za nas ste - lopovi! Slovar za nepoučene: Aufcug - dvižni obešalnik na škripcu za obleko Colnga - plača Frdinst - plačilna kuverta Frlezcimer - zunanje zbirališče rudarjev Štajger - nadzornik Štrafpartija - skupina za najteža dela Zajbran - vleči nakopani premog z rudarsko motiko, splošno tudi težko delo Hvala knapu Iztoku Mlakarju, kameradu iz Nove Gorice, da je napisal in zapel podobne pesmi, iz katerih sem kradel ideje in besede. Dve strani pogodbe za celo območje marine Vsega dve vsebinski tipkani strani in 10 členov obsega pogodba o prenosu investitorstva zazidalnega načrta “Marina Izola” na podjetje Marin-vest. Aprila 1990 so jo podpisali: Viljem Orel kot v.d. direktorja Marin-vesta, Branko Mahne kot predsednik Izvršnega sveta, Enio Agostini za Sklad stavbnih zemljišč in Ivan Tomažinčič kot pravni naslednik UO Sklada. Nič čudnega, da zapletom ni bilo videti konca. OBČINA IZOLA - COMUNE Dl ISOLA URAD ZA UPRAVLJANJE Z OBČINSKIM PREMOŽENJEM UFFICIO GESTIONE PATRIMONIO DEL COMUNE Sončno nabrežje 8 - Riva del Sole 8 / 6310 Izola - Isola JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO NEPREMIČNIN V NAJEM Vse zainteresirane obveščamo, da je na spletni strani (www.izola.si) in na oglasni deski Občine Izola od 28.02.2014 objavljen javni razpis za oddajo nepremičnin v najem. CONCORSO PUBBLICO PER UASSEGNAZIONE IN AFFITTO Dl IMMOBILI Si informa il pubblico interessato che in data 28. 02. 2014 sul sito web ufficiale del Comune di Isola (www.izola.si) e sulEAlbo pretorio 6 stato pubblicato il bando di concorso per Fassegnazione in affitto di immobili. v -J MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/640 00 10, fax. 05/640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. - hišniška popravila in storitve Manjša in večja popravila na vašem domu Željko Jugovič s.p. Tel: 041 90 90 20 vsak dan od 8-1 Bh Občina vs Marina Po treh letih mediacije hitro odločanje V marcu se občinskim svetnikom obetata kar dve seji. Poleg redne tudi izredna na kateri bo vsa pozornost namenjena urejanju razmerij med Občino Izola in upravljalnem izolske marine. Kot je znano poteka mediacija med strankama že skoraj tri leta, zdaj pa se spet nekaj premika. V ponedeljek je župan Igor Kolenc sklical tiskovno konferenco o zaključku medijacije z upravljalcem izolske Marine, podjetjem Marin-vest. Na tiskovni konferenci, kjer so izolsko občino, ob županu, zastopali še vodja občinske uprave Marko Unterlechner in predsednik izolske SD Aleksij Skok, so, nekoliko presenetljivo, tudi za občinske službe, bili prisotni tudi predstavniki Marine, z direktorjem Marin-vesta Enricom Galassijem na čelu. Žaupan je na novinarski konferenci javnosti predstavil dosežen predlog, ki so ga dosegli v dobrih dveh letih medijacije z družbo Marinvest. Po predlogu, ki ga mora še potrditi občinski svet, bi Občina iztržila 1.100.000 eur za uporabnino zemljišča za nazaj, vrednost koncesije za naslednjih 40 let pa bi bila nekaj manj kot 250.000 eur na leto. Tem številkam pa, pravi župan, je treba dodati še zaključek gradnje tretjega valobrana, ki je ocenjen na 800.000 eur, postavitev plavajočih pomolov, ocenjeno na 430.000 eur in gradnjo poloma B, ki pa ni ovrednoteno. Skupno je vrednost poravnave ocenjena na nekaj več kot 3 milijone evrov. Župan Kolenc je omenil, da je ta dogovor, glede na zgodovino in še vedno odprtimi sodnimi postopki med Občino in Marinvestom (teh je menda kar osem), dober, predvsem pa, da bo tisti, ki želi Izoli dobro, predlog na četrtkovi izredni seji občinskega sveta tudi podprl. Tako tretji valobran, kot pomol B morata biti zgrajena v letu in pol, sicer Marinvestu grozi prekinitev koncesijskega razmerja, a z doseganjem gradbenega roka, po besedah Galassija, ne bo težav. Kolenc je dodal, da bo z gradnjo tretjega valobrana izolski akva-torij varnejši, z gradnjo pomola B pa bi tako Občina, kot Marina pridobila po 200 novih privezov. Glede na to, da je Galassi povedal, da imajo že sedaj, zaradi krize, v Marini 140 praznih privezov, nekoliko čudi, da so se v dogovoru odločili za tovrstno deljenje novih privezov, ki bi domačinom še kako prav prišli. Marina je še vedno naprodaj Galassi ni zanikal govoric, da je Marina naprodaj, oziroma je potrdil, da je naprodaj od samega začetka, a zaenkrat še ni bilo ponudnika, verjetno zato, ker je cena zelo visoka, pravi. Cena je menda 25 milijonov evrov, po poravnavi pa še te 3 milijone več. Izračun revalorizacije vrednosti koncesijske dajatve 2013 Jlrajanje 40 let Površina (m2] 133.013 Revaloriz. Faktor* 161,2 Vrednost (C/m2) 0,65 Vrednost (£/m2) 1,0478 Izračun £ 86.458 Izračun** p 139.371 | 2014 |Trajanje 40 let Površina (m2] 163.88/ Revaloriz. Faktor* 161,2 Vrednost (£/m2) 0,65 Vrednost (€/m2) 1,0478 Izračun £ 106.527 Izračun** F~ 171.721 | Vrednost Indeksa za inženirske gradnje (posredoval ZG in IGM, 17.02.14) Izhodišče 16.07.2001, vrednost na dan 01.02.2014 Nadzorniki nadzorujejo Nadzorni svet občine Izola opravlja kar lepo število nadzorov, vendar občinski svet že nekaj časa ni obravnaval njihovih zaključnih poročil, zato naj le omenimo nekaj nadzorov, ki so trenutno v teku. - Nadzor nad poslovanjem Javnega podjetja Rižanski vodovod Koper d.o.o. financiranega iz proračuna Občine Izola; - Nadzor nad izvajanjem del po pogodbi med Občino Izola in Javnim podjetjem Komunala Koper d.o.o. v zvezi z namensko porabo sredstev Občine Izola za čistilno napravo od leta 2011 do vključno z letom 2013; - Nadzor nad stroški svetovanja v zvezi s pravnimi zadevami na Občini Izola od leta 2006 do vključno leta 2013. Bivši župan proti samemu sebi Odnose med Občino Izola in Marinvestom zaznamuje cela vrsta sporov, ki jih verjetno ne pozna in ne razume prav veliko Izolanov. Primer takega sklepa občinskega sveta je predlog ugotovitev in sklepov pripravljen za izolski občinski svet leta 2008 iz katerega izhaja, da je župan ugotovil, da je sklenil škodljivo pogodbo oziroma naredil občini veliko škodo. Bilo je tako le. -Občinski svet Občine Izola ugotavlja, da je bila dne 26. julija 2007 sklenjena Pogodba o izvensodni poravnavi med Občino Izola, ki jo je zastopal župan dr. Tomislav klokočovnik in družbo Marinvest - inženiring, investicije, turizem d.o.o. Izola (v nadaljevanju: Marinvest), ki jo je zastopal direktor družbe gospod Enrico Galassi. Iz Pogodbe je razvidno, da je Občina Izola odstopila od lastninske tožbe proti družbi Marinvest in od pritožb, ki so povezane s to tožbo, družba Marinvest pa je iz neznanih razlogov pristala na prenos zemljišča v skupni površini 5.629m2 ocenjene vrednosti 700.000 EUR na Občino Izola in na plačilo 1.000.000 EUR Občini Izola. - Iz Pogodbe ni razvidno, da so zemljišča v skupni površini 7.383m2 in 5.629m2 dejansko last Občine Izola in da se prej omenjena tožba nanaša prav na vračilo 13.012m2 zemljišč, za katere ima Občina Izola dokaze, da so dejansko last občine in da jih je družba Marinvest dobila s pogobo o prenosu zemljišč v uporabo ter jih je bila dolžna po končani izgradnji infrastrukture za turistično pristanišče vrniti Občini Izola v last in posest. - Iz dokumentacije, ki je bila dana v pregled Občinskemu svetu, je razvidno, da je bil sklenjen aneks k Pogodbi, s katerim je bil podaljšan rok za nakazilo 1.000.000 EUR, ki je bil sicer po Pogodbi razvezni razlog, razen tega pa je bil s strani družbe Marinvest Občini Izola izstavljen račun za 700.000 EUR za prenos zemljišča v površini 5.629m2, za kar v sami Pogodbi ni podlage. Na računu je zaznamek, iz katerega je mogoče sklepati, da je bila izvedena kompenzacija med obveznostjo družbe Marinvest po Pogodbi in računom za 700.000 EUR, kar bi lahko pomenilo, daje Marinvest dejansko plačal za 7.383 m2 zemljišč 300.000 EUR. - Občinski svet Občine Izola ugotavlja, da je bilo odtujeno občinsko nepremično premoženje brez soglasja Občinskega sveta in da je bila kupnina za več kot 4,5 milijona EUR prenizka glede na dejanske tržne cene zemljišč. Ker je bila s tem Občini Izola povzročena velika materialna škoda Občinski svet Občine Izola nalaga županu Občine Izola, da takoj, najkasneje pa v roku treh dni po sprejemu tega sklepa, pred pristojnim sodiščem sproži postopek razveljavitve dne 26.7.2007 sklenjene Pogodbe o izvensodni poravnavi med Občino Izola in družbo Marinvest. - Občinski svet zahteva od Nadzornega odbora Občine Izola, da takoj začne z nadzorom izvedbe izvensodne poravnave, Računskemu sodišču RS pa naslavlja vlogo naj izvede revizijo sklenitve omenjene pogodbe. Če niste razumeli se nikar ne sekirajte. Malokdo je razumel. ur Kaj je občina iztržila z mediacijo? Teorija pravi: Mediacija je alternativa sodnim postopkom in je pogosto hitrejša in učinkovitejša, udeleženci pa so z izidom bolj zadovoljni, Načelno sta na koncu enako zadovoljni obe stranki v mediaciji, ali bo tako tudi v primeru mediacije med Občino Izola in Marinvestom pa bomo videli čez nekaj let. Ugotavljanje, kdo je v tej mediaciji več dobil in kdo več izgubil je po vseh teh letih morda odveč, a kaj, ko ne gre zgolj za kazanje mišic ampak predvsem za denar. Ekonomisti bodo kmalu izračunali kdo je izšel kot zmagovalec iz te mediacije, vprašanje pa je, če je to res Občina Izola, kot se lahko zazdi ob spremljanju novinarskih sporočil po tiskovni konferenci o kateri pišemo na prejšnji strani. 1. dejstvo Dejstvo je, da upravljale! marine, domači ali tuji, v dosedanjih 25. letih od začetka gradnje marine do danes, v občinsko blagajno niso plačali niti tolarja, niti eura koncesijske dajatve. 2. dejstvo Dejstvo je, da so upravljale! marine v vsem tem obdobju uspešno obvladovali izolsko politiko in oblast ter s premišljenimi ravnanji dosegali, da koncesijska pogodba ni bila nikoli sprejeta in tako ni bilo osnove za zaračunavanje koncesije za obratovanje marine. 3. dejstvo Dejstvo je, da so odnosi med Občino in marino v teh letih imeli vzpone in padce. Uspešni so bili takrat, ko je bilo treba od občine dobiti pravico do gradnje in upravljanja z zemljišči, vključno z vpisom hipotek na ta zemljišča, slabi so bili takrat, ko je bilo treba Občini Izola kaj dati ali vrniti. 4. dejstvo Dejstvo je, da je bilo to nenehno ugotavljanje novih dejstev, medsebojno obtoževanje, sodni spori, žuganje z evropskimi sodišči in podobno v službi zavlačevanja urejanja odnosov in jasne določitve, koliko stane uporaba velikega dela izolskega zahodnega zaliva. 5. dejstvo Dejstvo je, da je treba temu enkrat narediti konec in sedanji predlog soglasja k sodni poravnavi in predlog soglasja h koncesijski pogodbi sta dokumenta, ki to omogočata. Seveda še zdaleč nista prva. Že 26. 7. 2007 je občina Izola sklenila pogodbo o poravnavi z Marinvestom, odstopila od tožbe za povračilo še preostalih zemljišč in se dogovorila za nakazilo 1. milijon Eurov. Pogodba je bila podpisana a se je tudi takrat zapletlo. Prebiranje gradiva za izredno sejo občinskega sveta ni preprosto opravilo, saj redkokdo pozna zgodovino posameznih sprejetih odlokov, dogovorov, tožb in tako naprej, zato je utemeljitev posameznih sprememb in dopolnitev Odloka o koncesiji za upravljanje in izgradnjo posameznih delov pristanišča zelo potrebna. V tej razlagi tako izvemo, da se obdobje koncesije podaljša z 20 na 40 let, da se koncesija podeli brez razpisa sedanjemu upravljalen marine, da bo bodoči pomol B gradil koncesionar in ne JP Komunala, da mora, v primeru predčasne prekinitve koncesijske pogodbe iz kateregakoli razloga, naslednji koncesionar plačati Ma-rinvestu tržno vrednost vlaganj v infrastrukturo in podobno. Občina dobi 1.100.000 V denarju bo v občinsko blagajno prišlo le 1.100.000 Eur za uporabo zemljišča za nazaj, gre pa za manjši znesek kot je bil tisti, ki ga je od Marinvesta, tik pred koncem mandata, na osnovi odločbe sodišča, zahteval prejšnji župan Klokočovnik. Zakaj tako, še najbolje ve odvetnik Možina, ki je v tem sporu zastopal občino za časa Klokočovnika in jo je zastopal tudi zdaj. In od kot razglašani trije milijoni? Gre za dosedanjo in še potrebno investicijo za dograditev valobra-na in vrednost petih plavajočih pomolih, ki so se, pred leti, fantomsko pojavili v zalivu, čeprav jih Občina ni naročila. Res pa je, da jih je, čeprav niso bili njeni, takoj dala v uporabo za komunalne priveze. V100 letih 22 milijonov V teh dneh je slišati izjave, kako bo ta poravnava in sprejetje koncesijske pogodbe Občini Izola prinesla okrog 13 milijonov Eurov prihodkov. To je seveda res, saj bo koncesionar vsako leto občinskemu proračunu moral plačati 250.000 Eur koncesijske dajatve in zato je navajanje teh velikih zneskov pravzaprav odvračanje pozornosti od dejstva, da bi, ob enakih pogojih, upravljalen izolske marine moral občini Izola doslej plačati že slabe 4,5 milijona Eurov koncesije, pa ni plačal ničesar. Kako bodo odločali svetniki Sklicatelj izredne seje je gotovo dobro preveril kakšno podporo bo imel na seji ob sprejemanju sklepov, glede na to, da ima zanesljivo večino pa tudi tokrat ne bi smelo biti težav pri odločanju. Skoraj zagotovo pa ne bo šlo brez razprave in ugotavljanja, zakaj so bila za takšno mediacijo, ki resnici na ljubo ni Daytonski sporazum, potrebna kar tri leta in zakaj se ne moremo otresti občutka, da je Občina Izola bila bolj popustljiva kot bi bilo treba. Zelo verjetno zavrnitev predlogov ne bi prinesla nič drugega kot to, da se začne novo obdobje status quo od katerega ima že ves čas največ koristi prav upravljalec marine. Vendar pa je za tak scenarij bolj malo možnosti. Še najbolj verjetno je, da bodo svetniki skušali poravnavo in urejanje odnosov s koncesionarjem spraviti v realne okvirje, brez euforije in predvolilnih floskul, ampak s čistimi računi. Mef Kronologija Konec osemdesetih let preteklega stoletja je Občina Izola v svojem družbenem planu predvidela razvoj pomorskega turizma in je s tem namenom zastavila projekt izgradnje turističnega pristanišča, takrat imenovanega marina. Ker sredstev za tako investicijo v občinskem proračunu ni bilo, občina pa se ni smela zadolževati, so se najprej odločili, da bo investitor v ta objekt Kompas, nato pa so sklenili pogodbo o izgradnji marine s podjetjem Marinvest d.o.o. ki ga je ustanovila takratna obrtna zadruga Galeb, Turistično podjetje Simonov zaliv in zasebnik Ivan Paliska. Kronologija začetka 16.1.1989 predpogodba med IS SO Izola, Skladom stavbnih zemljišč in Kompasom Jugoslavija, TOZD Turizem Ljubljana o izgradnji navtičnega centra v Izoli. V letu 1989 (3.5.1989) je občina po Skladu stavbnih zemljišč sklenila z Ul inženiringom pogodbo o pripravi programskih izhodišč k pripravi ZN Marina. 17.5.1989 SOZ Galeb - TOZD Trže-nje-inženiring prevzame izvajanje inženiringa do pridobitve gradbenega dovoljenja. Leto dni pozneje (15.3.1990) so SOZ Galeb, GIP Stavbenik Koper, TP Simonov zaliv in zasebnik Paliska Ivan ustanovili podjetje v mešani lasti Marinvest d.o.o. Izola. 16.3.1990 so IS Občine Izola, Sklad stavbnih zemljišč, TP Simonov zaliv, SOI Galeb Izola in GIP Stavbenik Koper sklenili dogovor o prenosu zemljišč v podjetje Marinvest v ustanavljanju. 26.4.1990 so IS SO Izola, Sklad stavbnih zemljišč občine Izola in Marinvest d.o .o. sklenili pogodbo o prenosu investitorstva ZN Marina Izola. Muzejski park je dobra rešitev Takšno je bilo splošno mnenje prisotnih na predstavitvi diplomske naloge Tine Kopač, ki jo je predstavil mentor profesor Leon Belušič. Rešitev predvideva postavitev muzejskega objekta na mestu, kjer je nekoč stala tovarna, ohranitev spomeniško zaščitenih objektov, umestitev parka in sprehajalnih poti, Skratka vse, kar očitno ne zanima lastnikov zemljišča in zasebnih investitorjev. Območje Arga je že dolgo časa predmet vsemogočih špekulacij. In to ne čudi, saj gre za veliko nepozidano območje tik ob morju, območje, kjer kapital želi videti stanovanja, Izolani pa javno dobro. Na žalost Izolanov pa je območje, na katerem je nekoč stala tovarna Arga, v lasti bank, natančneje A banke, osnovna napaka pa se je zgodila, ko je Občina izpustila iz rok območje. Med mnogimi rešitvami, ki so se tekom let pojavile, je tudi diplomska naloga Tine Kopač, ki je, ob sodelovanju mentorja, Leona Belušiča, leta 2013 pripravila idejno zasnovo z vsebino, s skicami in grafičnimi prilogami muzejskega parka na območju nekdanje tovarne Argo. Za razliko od mnogih predhodnikov, ta projekt vključuje tudi spomeniško zaščitene objekte in predvideva novogradnjo na mestu, kjer je nekoč stal objekt tovarne, v katero bi umestili muzeje ribištva, ladjarstva, ozkotirne železnice, oljkarstva in druge. Poleg naštetih prostorov, projekt predvideva tudi park, namenjen domačinom in obiskovalcem. Samo, da ne bo Argo končal v Slabi banki Prisotni so z velikim zanimanjem spremljali tako predstavitev projekta, kot pripombo župana Igorja Kolenca, ki je poudaril, da je želja Občine, da bi z območjem sama razpolagala, ter da se borijo, da ne bi tam zrasla stanovanja. “Ampak težava je v tem, da območje Arga ni v lasti Občine ampak banke, ki si ne želi gradnje muzeja ali parka. Trenutno nas najbolj skrbi, da ne bi, zaradi težav A banke, to območje končalo v slabi banki. To bi bilo za Izolo najslabše”, je poudaril Kolenc. Rešitev Tine Kopač je vsekakor zanimiva, ampak na žalost je bolj zanimiva za Izolane in tudi turiste, ki bi pridobili območje namenjeno kulturi in zelenju, veliko manj pa za kapital, ki se v tovrstni rešitvi pač ne vidi. Ampak vendarle ne more kapital prav vedno zmagati. am Projekt je mentor, profesor Leon Bulešič, v sredo v placu Izolanov v Ljubljanski ulici predstavil številnim radovednežem, ki jim ni vseeno za ta kotiček Izole. Kot je povedal profesor Bulešič, gre za rešitev, ki zajema celotno območje in kljub idejnim rešitvam, ki so vsekakor zanimive in sodobne, ohranja duh in silhueto nekdanje tovarne. Tudi v Izoli Južna cesta 97 četrtek, petek in sobota (ura po dogovoru) ■Sr Ljubitelji vvaldorfske pedagogike Na Obali obstaja že vrsto let močna želja, da bi se odprla vrata waldorfske-ga vrtca in nekoč tudi šole. Verjamemo, da je tokrat pravi čas in da imamo dovolj poguma za uresničitev tega dejanja. V tem šolskem letu se je oblikovala skupina ljudi, ki enkrat mesečno organizira delavnice za predšolske otroke in njihove starše. Radi bi povabili še vse ostale, ki jih Steinerjeva pedagogika zanima, navdušuje ali ker verjamejo, da je to tisto, kar njihov otrok resnično potrebuje. Le skupaj bomo lahko uresničili naše sanje. Delavnice, ki potekajo v koprski Rotundi, vodi vzgojiteljica iz zasebnega waldorfskega vrtca Hišica sonca v Ljubljani, sodelujemo pa tudi drugi, saj nas je na Obali kar nekaj z opravljenim izobraževanjem za waldorfskega vzgojitelja oziroma učitelja. Novembrska delavnica je bila oblikovana na temo prebujanja notranje luči. Po uvodnem rajanju smo izdelali svetilke z lepljenjem svilenega papirja na steklene kozarčke, poslušali in gledali lutkovno igrico Deklica s svetilko in se po parku sprehodili v soju čarobne svetlobe. Naslednja delavnica je bila v mesecu decembru, zato je bila tema božični čas. Starši in otroci smo s pomočjo vzgojiteljice skupaj odigrali Božično igro, nato pa smo iz nepredene volne izdelovali angelčke in volnene slike. Tudi tokrat smo skupaj doživeli lutkovno igrico, in sicer Zakaj osliček ni hotel počivati. Zadnjo delavnico pa smo organizirali februarja, ko nas je po rajanju v zimskem vzdušju, razveselila lutkovna igrica Lonček kuhaj. Delavnico smo nadaljevali z izdelovanjem sveč. V vroč, tekoč čebelji vosek smo previdno namakali sten in tako ustvarili čudovite izdelke. Naša naslednja delavnica bo potekala v soboto, 22. marca 2014, v prostorih Rotunde v Kopru in sicer v dveh delih: ob 10.00 bo ga. Olga, vzgojiteljica v zasebnem waldorfskem vrtcu, staršem predstavila potek dneva, tedna, leta... v vvaldorfskem vrtcu, ob 16.00 pa bomo s starši in predšolskimi otroci zarajali v pomladnem vzdušju. Prijavite se lahko na e-naslov brecelj@glasbena.kp.net, vse informacije pa na tel: 031 275 873 . Še nekaj za tiste, ki imate radi lutkovne igrice: Lonček kuhaj boste lahko doživeli še dvakrat: izolska knjižnica nas bo gostila 18. marca ob 17.00, koprska knjižnica pa 13. marca, prav tako ob 17.00. Prisrčno vabljeni! Irena Menih Izola sem, Izola tam Bo Riba nov Svetilnik? Konec prejšnjega leta je podjetje Riba do.o. vložilo dve tožbi proti Občini, saj župan Igor Kolenc ni spoštoval aneksa k že sklenjeni pogodbi, po katerem bi morala Občina, na svoje stroške, komunalno opremiti zemljišče, ki ga je Riba kupila ravno od Občine. V igri je tako 1.7 milijona evrov. Spor župana Igorja Kolenca s podjetjem Riba se je začel takorekoč ob Kolenčevi zmagi na zadnjih županskih volitvah. Konec leta 2009, za časa županovanja Tomislava Klokočovnika, je namreč Riba d.o.o., ki jo vodi Loreda-no Glavič, od Občine Izola za 800.000 evorv odkupila zemljišče za obratom Droge. Namen je bil postavitev obrata za predelavo rib. K pogodbi so kasneje sklenili še aneks, s katerim so se na Občini zavezali, da bodo zemljišče komunalno opremili ter zgradili dovoz za cesto. A, še preden se je to zgodilo, je Klokočovnik izgubil volitve, namesto njega pa je na županski stolček sedel Kolenc, ki pa o postavitvi komunalne opreme od samega začetka ni hotel slišati. Glavič je že pred časom povedal, da župan nima časa, da bi ga sprejel na pogovor in po skoraj štirih letih so se pri Ribi očitno odločili, da je bilo čakanja dovolj. Riba hoče vse, in še več, nazaj Odstopili so od pogodbe in Občino pozvali, da vrne kupnino, kar na Občini niso storili in zato jih zdaj tožijo za nekaj manj kot 900.000 evrov. Ob tem pa še za dodatnih 970.000 evrov, toliko bi namreč lahko dobili nepovratnih sredstev, dr- žavnih in evropskih, če bi se na Občini držali svojega dela dogovora. Kot so poročali v Primorskih novicah, župan Igor Kolenc nikakor se ne počuti odgovornega za nastalo situacijo, saj pravi, da je sklenjeni aneks v nasprotju s predpisi in zaradi tega nima pravnih posledic. O spornem aneksu smo poročali že pred časom, ko je župan zaradi napake pri vnosu v evidenco aneksa odpustil občinsko pravnico, zdaj pa je tako pravnico, kot Klokočovnika, na katerega kaže s prstom, tudi kazensko ovadil. Klokočovnik se čudi nad obtožbami Po poročanju Primorskih novic pa se Klokočovniku zadeva zdi zelo preprosta, saj je parcelo prodal Občinski svet, občina pa se je ob tem zavezala, da jo bo komunalno opremila. Tožba je težka 1,7 milijona evrov, kar je več od tega, kar je Občina iztržila v “kešu” za skoraj tri desetletja pravdanja z Marino, in več od tega, kolikor je Občino stala pozidava Svetilnika pred desetimi leti. Verjetno ni potrebno posebej poudariti, kaj bi morebitna izgubljena pravna bitka pomenila za občinski proračun. ur Nekoč topoli, danes akacije. Ali pač? Komunalci so pred časom podrli štiri topole v parku nasproti nekdanjega zdravstvenega doma. Razlog je bil menda starost topolov in nevarnost, da bi komu kaj padlo na glavo. A v opravičilo so povedali, da bodo topole nadomestili z akacijami, ki vemo, da imajo prelepe cvetove, ob tem pa so tudi gurmanska specialiteta. Škoda le, da te akacije kar malo preveč spominjajo na palme, ki se zadnja leta širijo po slovenski Istri kot plevel. Google vas ne pozna, mi pa Pred časom so tudi slovenska mesta in vasi vstopila v svet googla. Avtomobili verjetno največjega podjetja internetnega balona so fotografirala po doglem in počez celotno Slovenijo, in seveda Izola ni bila izjema. Zapeljali so se tam, kjer je zapeljati dovoljeno, pa tudi tam, kjer se ravno ne bi smelo. In med slikanjem ulic in pločnikov so njihove kamere ujele tudi Izolane in goste našega mesta, ki so se nič hudega sluteči, nastavljali sončnim žarkom. Googlova aplikacija obraze ljudi sicer zakrije, ampak ne dvomimo, da boste marsikoga na slikah prepoznali. vi VA. mi vf 7 Evropske barke so trdno privezane V Izolo so koncem lanskega leta priplule tri nove ladje, ki na nek način simbolizirajo umiranje ribištva in preumseritev ribičev v druge poklice, povezane z morjem. Lahko pa da simbolizirajo tudi evropsko birokracijo. Novembra sta namreč v Izolo pripluli dve delovni plovili, katerih osnovna dejavnost bo ukrepanje v primeru nesreč in izlitij na morju, pridružilo se jim je še eno večje plovilo za prevoz potnikov. Vse tri ladje so rezultat uspešnega dela Obalne akcijske skupine Ribič in uspešnega kandidiranja na evropski razpis, ki ribiče spodbuja, da nehajo biti ribiči. Dve, 23,5 metrov dolgi in sedem metrov široki delovni plovili, Eko 1 in Eko 2, ki sta že od takrat privezani ob carinskem pomolu v Izoli sta s pomočjo evropskih in slovenskih sredstev, kupila školjkarja Mitja Petrič in Edi Germšek, in sicer za ukrepanje v primeru nesreč in izlitij na morju. Ob tem sta, kot člana Civilne zaščite, bila prepričana, da jima bosta plovili prav prišli pri njuni osnovni dejavnosti - gojenju školjk, saj bi tako ceneje lahko vzdrževala školjčišča in opravljala podvodna gradbena dela. Plovili naj bi izkoristiti tudi za turistične oglede školjčišč in za potapljaške tečaje. Približno mesec dni kasneje je v Izolo priplula še 18 metrov dolga turistična ladja, ki jo je Robert Radolovič kupil za prevoz turistov in za ribiške piknike, saj so zdaj morali pred vsako sezono s stare ribiške barke odmonti-rati vso ribiško opremo in jo ob koncu jeseni spet montirati za ribolov. Ladja sicer sprejme 93 potnikov in je trenutno privezana ob ribiškem pomolu, medtem ko sta obe omenjeni delovni ladji še vedno ob nekdanjem carinskem pomolu, saj zanju ni prostora ob ribiškem pomolu pa niti privezati ju tja uradno menda ne smejo. Seveda ladji, ki vsem na očeh, štiri mesece ne zapustita priveza (izjema je bila simbolična vaja ob prihodu predsednika države, Boruta Pahorja) vzbujata pozornost in vprašanja javnosti, zato smo Tino Cerkvenik, ki vodi Obalno akcijsko skupino Ribič, povprašali, kaj se z ladjama dogaja oziroma, kakšna prihodnost čaka plovili, ki sta bili kupljeni s 85% evropskega denarja in 15% lastne udeležbe lastnikov. Po njenem odgovoru obe plovili opravljata dejavnosti, ki so bile predvidene po projektu, in sicer izvajanje gradbenih del na morju, izvajanje podvodnih gradbenih del, za izobraževanje in urjenje ekipe Civilne zaščite, v pripravljenosti v primeru ekoloških nesreč na morju, za izvajanje raziskovalnih dejavnosti, itd. Uporabnost plovil se je izkazala v skladu s pričakovanji, saj so, z do sedaj opravljenim delom, bili zadovoljni tako naročniki kot lastniki plovil, dejstvo pa je, da so dela oz. aktivnosti, ki se izvajajo s ploviloma specifične narave in se ne izvajajo vsakodnevno. Težave s privezi V zvezi s privezi obeh delovnih plovil na carinskem pomolu pa Tina Cerkvenik pojasnjuje, da je JP Komunala Izola že oktobra 2012 (ko sta bili plovili še v začetni fazi izgradnje) prejela vlogo za ureditev privezov za novi plovili, lastnika sta tudi dobila ustno zagotovilo, da bodo urejeni privezi na ribiškem pomolu, vendar se je potem zapletlo zaradi evropske birokracije. Namreč, ker je bil ribiški pomol obnovljen z evropskim denarjem oziroma z nepovratnimi sredstvi iz ribiškega sklada, se je pojavil dvom ali se na ribiški pomol smejo vezati plovila, ki niso namenjena izključno ribištvu. Glede na to, da sta kupljeni plovili predmet diverzifikacije oziroma dodatne dejavnosti ribiča - ribogojca in nista za uporabo v ribiške namene so iz Obalne akcijske skupine o tem zapletu povprašali na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ti pa so vprašanje menda posredovali na Evropsko komisijo. V akcijski skupini ter oba lastnika (ki sta tudi ribogojca - školjkarja) pričakujejo, da bo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje zavzelo pozitivno stališče, skladno sprejetim mnenjem Evropske komisije, ki pravi, da je plovili možno vezati na »ribiški« pomol. Takšno stališče naj bi v kratkem prispelo na Občino Izola oziroma na Komunalo, kot na upravljavca pristanišča, tako da bi ta problem dali ad acta. Seveda v interesu varnosti plovil sedanja lokacija ni dobra, vendar pa, zaradi že navedenih dilem, lastnika trenutno nimata druge izbire. Evropa ni kar dala denarja Tudi iz Ribiške pisarne so nam odgovorili, da sta delovni plovili začasno privezani na ..carinskem pomolu" ker še čakajo na končni odgovor evropske komisije ali se plovili, ki sta bili kupljeni z evropskimi sredstvi lahko vežejo na ribiški pomol, ki je bil prav tako obnovljen z evropskim denarjem (???). Sicer pa, obeh plovil v Sloveniji ne bi bilo brez pomoči banke, saj so morali kupci ves denar sami založiti, in šele potem, ko je projekt zaključen, so dobili nazaj 85 odstotkov vrednosti plovila. Cena posameznega plovila je sicer dobrih 800.000 evrov. Evropska unija in Slovenija sta skupaj prispevali 85%, razliko je prispeval lastnik. Snežana Levstik, svetovalka za ribištvo pri Kmetij sko-gozdar-skem zavodu Nova Gorica, pa je napovedala, da naj bi bilo v naslednji evropski ribiški perspektivi, od 2014 do 2020, denarja za diverzifikacijo še več, vendar pa sredstva čakajo predvsem na dobre ideje in iznajdljive ribiče. Tri nove ..Evropske" barke, ki so v Izolo prišle pred dobrimi štirimi meseci zaenkrat še mirujejo ob privezih. Želja vseh je, da bi se čimprej odvezale in odplule na delo, na morje. d.m. //// TTuT ///$ $ i v sv, V3 X ^ 'sr -j 5^ 5 š rvt C5 'jc * v m c, l/ iEt/SfifJ/ JADRAN jf nuplavalo src TISOČ 7V/V. ZA A/&OLO^, a£IAOO /)7 AT/{L I Mt VAS toZOHAV V uredništvo vsak teden dobimo nekaj anonimnih sporočil, dopisov, mnenj, kritik in velikih odkritij. Medijska zakonodaja seveda ne dopušča objavljanja nepodpisanih člankov, ki izražajo odnos do drugih oseb ali ravnanj, zato večina ostane anonimna še naprej. Pismo s to nenavadno vsebino pa nas je vendarle razveselilo, čeprav ne vemo, kaj je avtor mislil z njim. Morda pa sploh ni bilo namenjeno nam ampak občinskemu glasilu, kar Mandrač gotovo ni. St** Tudi rekreirali se bomo varneje ©Kasa V nedeljo so izolska dekleta igrala na domačem terenu. Izredno napeti tekmi sta pustili siadko-kisli okus. Kadetinje so v zadnjih sekundah igre izgubile priložnost za izenačenje, vendar moramo pohvaliti njihovo in Olimpijino igro za izredno borbenost. Po dolgem času smo doživeli, da so Olimpijini in domači navijači sedeli na isti tribuni v sproščenem in prijateljskem vzdušju. Starejša dekleta A so zmagale z dvema zadetkoma razlike proti Nazarjem, kljub nekaterim nešportnim potezam gostujočih igralk in njihovih navijačev, kar se je še nadaljevalo na družabnih omrežjih. Številčno močnejši in glasnejši navijači gostujoče ekipe so v prvem polčasu preglasili izolske. Vendar dekleta niso klonila, ampak so z borbenostjo ob glasnejši pomoči s tribun, pokazale kako se bori za dober rezultat. Povratna tekma v Nazarjih jih čaka v začetku aprila, zato pozivamo vse športne navdušence in navijače, da pridejo podpret dekleta, o čemer bomo obvestili tudi na njihovi facebook strani. itosggff Bo 22. Eurofest ponovil rekord? Za odgovor na to vprašanje je tri mesece in pol pred letošnjim mednarodnim rokometnim festivalom še prezgodaj. Vendar pa število prijav v teh dneh obe- ta, da bi se letos udeležba lahko precej približala ali celo izenačila z rekordno številko izpred nekaj let. Ne glede na to pa je zagotovo to, da bo v Izoli in Kopru nekaj tisoč mladih z različnih dežel od 1. do 6. julija znova preživelo teden dni v družbi rokometa in sovrstnikov. Na seznamu prijavljenih ekip se tačas zaporedna številka giblje pri številu 130, kar je za to obdobje rekorden odziv na organizatorjevo povabilo. Kljub zadovoljstvu pa sodeč po izkušnjah slednji pričakuje, da se bo precej ekip prijavilo še v prihodnjih mesecih, s čimer bi se morda končno število udeležencev približalo številkam izpred let pred svetovno krizo. Tudi letos gre med že prijavljenimi ekipami večinoma za stalne obiskovalce, razveseljuje pa dejstvo, da je svoj prihod na Obalo najavilo tudi nekaj novih rokometnih klubov. Še ena tekma, nato končnica Če bi bili poslovni rezultati slovenskega gospodarstva vsaj približno takšni kot so rezultati izolskih odbojkaric v rednem delu prvenstva, bi se nam precej bolje pisalo. Izolanke so namreč v soboto doma premagale še Krim, s katerim so sicer imele nekaj več težav kot z drugimi, vendar so po tekmi v zapisnik vnesli rezultat 3:0. Krimovke so bile na tretjem mestu in so se domačinkam upirale v prvem nizu, še bolj pa v zadnjem, kjer se je na koncu odločalo o morebitnem četrtem nizu. Vendar so pri 23:23 Izolanke zbrale dovolj moči in zbranosti, da so brez izgubljenega seta prišle do petnajste zmage v prvenstvu. Naša dekleta čaka v rednem delu prvenstva le še ena tekma in sicer sobotno gostovanje v Kopru (ob 15.00) proti tamkajšnji ekipi Luke III. Glede na to, da gre za dvoboj prve in zadnje ekipe (moštvo Kopra ni niti enkrat zmagalo), ni dvoma o zmagovalcu. Tako lahko že zapišemo, da so Izolanke po 18. krogih prepričljivo osvojile vodilno pozicijo. Zatem jih čaka še končnica prvenstva, ki bo odločala o novem članu druge lige. tairas Klemen Semelbauer zmagovalec prve letošnje regate za optimiste Pretekli konec tedna se je v organizaciji ŠD Piran odvil »Spomladanski optimist miting«. razpisan za razreda optimist (za optimiste je štel tudi kot prva letošnja kriterijska regata) in 29er. Regate optimistov se je udeležilo 120 jadralcev iz šestih držav - poleg slovenskih še iz Italije, Avstrije, Češke, Srbije in Hrvaške. Naši naj mlajši jadralci so se spet izkazali in zasedli prva tri mesta, med deset pa se jih je uvrstilo kar sedem. Najboljši je bil Klemen Semelbauer (JK Pirat), na drugo mesto se je z enakim številom točk uvrstila Mara Hirin (JK Izola), tretji je bil Matej Planinšič (JK Pirat). Peto in šesto mesto sta zasedla Janez Zabukovec (JK Jadro Koper) in Nicolo Kravanja (ŠD Piran), osmi je bil Luka Ferenček iz domačega ŠD Piran ter 10. Toni Rebec, JK Olimpic. Regate za 29erje so se udeležile samo tri posadke, zato v rezultatskem smislu ni bila veljavna. Vseeno so na regatnem polju opravili uspešen trening. Prva letošnja kriterijska regata za laserja 4.7 in radial vPulju Naši jadralci v razredu laser 4.7 in laser radial so pretekli konec tedna preživeli na Hrvaškem, na prvi letošnji kriterijski regati Dan Uljanika v organizaciji JK Uljanik in Pulja. V soboto so v lepem, sončnem vremenu in burji do 20 vozlov izpeljali dva p lova, tretji pa je bil zaradi vse močnejšega vetra odpovedan. Nedeljski pogoji na regatnem polju so bili podobni, a je organizatorju in jadralcem uspelo izpeljali vse tri predvidene plove. V laserju 4.7 je nastopilo 34 pretežno domačih jadralcev, nekaj je bilo tudi jadralcev iz Italije, Švice in Slovenije. Najboljša slovenska uvrstitev je bilo 17. mesto Lin Pletikos (JC Portorož, tretje med dekleti), točko je za njo zaostal Taš Kolman (JK Burja), na 23. in 24. mesto sta se uvrstila Martin Peternelj in Liam Orel (oba JK Jadro), njun klubski kolega Vitjan Bužan je bil 26., Tjaša Milivojevič (JK Jadro) in Staš Torej (ŠD Piran) pa sta bila 29. oziroma 30. V radialu je nastopilo 14 hrvaških, slovenskih oziroma švicarskih jadralcev. Maks Vrščaj (WSC Črnomelj) je bil sedmi, Kim Pletikos (JC Portorož) pa enajsta in peta med dekleti. Sp** toe Nov turnir - nova zmaga Ta konec tedna je v Ljubljani potekal teniški turnir za dečke stare do 14 let. Rok Komac je po dveh tednih ponovil svoj zadnji dosežek in premagal vso konkurenco. Tokrat se je v finalni tekmi pomeril z Mariborčanom Gašperjem Bezjakom. (PK) l.SNTL - članice Arrigoni: Letrika 5:4 V soboto so članice igrale doma tekmo 11.kroga. V goste je prišla ekipa Letrike iz Vrtojbe. Sam dvoboj je potekal zelo izenačeno od vsega začetka. Na koncu so bile naše igralke nekoliko bolj zbrane in dve točki sta tako ostali v Izoli. Vse tri dvoboje je zmagala Jana Ludvik. Po en dvoboj sta k skupni zmagi prispevali še Urška Čokelj in Alenka Ačimovič. 2.SNTL-člani Križe: Arrigoni 5:3 Člani so v soboto igrali v gosteh dve tekmi osmega kroga. Jutranji dvoboj proti Križam so naši igralci dobro pričeli nato pa povsem popustili in zmaga je nekoliko nepričakovano ostala v Križah. Dve tekmi je zmagal Erik Paulin en dvoboj pa Gregor Vukovič. PPK Rakek : Arrigoni 0:5 V popoldanskem dvoboju se naši igralci niso pustili še enkrat presenetiti. Od začetka do konca dvoboja so odigrali zbrano in temu primerno je bil tudi rezultat. Po dve tekmi sta zmagala Simon Frank in Erik Paulin. Eno zmago pa je prispeval ekipi Kristjan Ludvik. Kljub jutranjem porazu se ekipa članov še vedno nahaja na visokem drugem mestu prvenstvene lestvice. Jih pa čaka do konca prvenstva tako kot članice izredno težek razpored tekem. Erik Paulin tretji V nedeljo je na Muti potekal 3. odprti turnir RS za mladince in mladinke. Najboljše od naših tekmovalcev in tekmovalk se je odrezal Erik Paulin. Po daljšem času je Erik turnir res dobro odigral in prikazal igro ki smo jo letošnjo sezono pogrešali. Za uvrstitev med štiri najboljše je 3:1 premagal Mariota Kolbla iz Murske Sobote. Tekmo polfinala je Erik dobro pričel, zmagal prvi set in vodil še do sredine drugega seta. Nato je naredil dve manjše napake Darko Jorgič iz Novomeške Krke je to s pridom iskoristil in na koncu zmagal dvoboj 3:1. Pri mladincih sta se na glavni turnir in sicer med 32 najboljših uvrstila še Jakob Hodžič in Matej Ger-mek. Kar štiri tekmovalke pa so dosegle uvrstitev na glavni turnir. Med osem najboljših sta se uvrstili Urška Čokelj in Katrina Sterchi. Obe sta imeli težek žreb. Urška je v četrtfinalu 0:3 zgubila s kasnejšo zmagovalko turnirja Zalo Veronik iz Ravenskega iterdiskonta. Katrina pa s sestro Niko Veronik, ki je bila na koncu druga. Med šestnajst najboljših se je uvrstila Maja Milenkovski. Lep dosežek in uvrstitev med 24 pa je dosegla tudi mlada Lea Paulin. Ste Lukas Lipej odličen na 3. pokalnem turnirju v break dance-u! Tudi v letošnjem šolskem letu se člani PK TITTY DANCE IZOLA redno udeležujejo plesnih tekmovanj v sekciji modernih tekmovalnih plesov pod okriljem Plesne zveze Slovenije. V novi plesni sezoni si tekmovalci nabirajo točke, ki so potrebne za udeležo na Državnem prvenstvu in so pogoj za uvrstitev v reprezentanco. V mesecu novembru, ko je potekal 1. pokalni turnir v Dobrovi so svoje znanje že pokazali Tej Jenko, Žan Carli in Amir Šefic, v mesecu februarju, pa se je na 3.pokalnem turnirju v Novem mestu odlično odrezal LUKAS LIPEJ in v močni konkurenci dosegel visoko uvrstitev, 6.mesto. V članski konkurenci pa sta dosegla Žan Carli 8.mesto in Amir Šefic 12.mesto. Tekmovalcem želimo uspešno plesno sezono in čim boljše nastope! KIŠD praznuje 20 let Klub izolskih študentov in dijakov (KIŠD) bo letos obeležil okroglo 20. obletnico delovanja. Vse od ustanovitve, ki je bila 1. februarja 1994, klub s svojim delovanjem skrbi za čim pestrejše dogajanje ter ponuja mladini možnost kvalitetnejšega preživljanja prostega časa z različnimi dejavnostmi. Tako so naši člani, obalna mladina ter vsi ostali že okusili nore ritme naših prireditev ter se seznanili s talentiranimi lokalnimi avtorji. Prireditev se bo odvijala 22. marca 2014 v Disco Planetu Tuš v Kopru. Poleg zelo poznanih in energičnih glasbenih zasedb, je pripravljen še zelo pester program saj smo zagotovili tudi animacijo, nagradne igre z bogatimi nagradami ter še ostala presenečenja. Skratka pričakujemo velik obisk in noro študentsko zabavo. Po dolgem času na obali, prihaja prvič na oder Disco Planeta Tuš, eksplozivna skapunk zasedba Elvis Jackson, ki je znana po adre-naliskem showu in pozitivnem vzdušju. Spremljala jih bo obalno -ljubljanska electropunk zasedba Hex z energičnimi elektronskimi ritmi. Za ogrevanje in after - party pa bo poskrbela zasedba Elektrofolpa in koprski duo Freedom Fighters Soundsistem. Gremo ... 13.3. četrtek 18.00 Mestna knjižnica Izola Srečanje s člani študijskega krožka Beseda Slovenske Istre Santino in Franco Mislei iz Trsta, Ivanom Novakom iz Ospa, Marijo Koren iz Podgorja in Danilo Tuljak iz Doline pri Trstu. Z gosti, ki ta mesec v naši knjižnici razstavljajo svoja dela, se bomo pogovarjali o njihovem likovnem in pesniškem ustvarjanju. 19.00 Sončna dvorana Izola otvotritev razstave S.ekstempore Sladka Istra 14.3. petek 20.00 Kulturni dom Izola PRIMORSKA POJE Predstavljajo se ŽeVS Dekleta s Škofij, MePZ Faros, Portorož, MoPZ Janez Svetokriški Vipavski Križ, MoPZ Anton Klančič Miren,ŽePZ Vogrinke Vogrsko,ŽePZ Stu ledi Trst, MePZ Adriatic Hrvatini. 15.3. sobota 18.00 Kulturni dom Izola Plesna pravljica za otroke v izvedbi plesne skupine BALERIMA MUZIKA, MAESTRO! 18.3. torek 19.00 Kulturni dom Izola PERU Alex Fernandez prihaja iz Peruja in nam bo kulturo, običaje in zanimivosti latinske Amerike prikazal na svoj način. 20.30 kino Odeon Izola KINO V ŽIVO Zelena utopija po projekciji filma sledi pogovor z režiserjem filma Urbanom Zorkom. 19.3. sreda 19.00 Mestna knjižnica Izola Pripovedovaiski večer Noč je moja, dan je tvoj z gostom Marjanom Tomšičem. Aljoša Križ, Špela Pahor in Marina Hrs bodo obiskovalcem približale pripovedi iz zaklada istrskega pripovednega izročila, gost večera - zbiratelj in zapisovalec istrskega ljudskega izročila, pisatelj in učitelj - Marjan Tomšič bo osvetlil pomen in veličino ljudskega izročila kot žlahtne sestavine tradicije, na katerih sloni vzgoja človeka za prihodnost. 20.3. četrtek ob 19.00 Galerija Insula Izola otvoritev razstave LIKOVNA KOLONIJA ŽIVETI S PRISTANIŠČEM 2014 Jure Cihlar, Barbara Čižmek, Jurij Kobe, Jelena Krstič, Zoran Krulj, Slavko Krunič, Mira Ličen Krmpotič, Klavdij Tutta, Vaško Vidmar, Nikola Žigon 20.30 kino Odeon Izola Odeonovi k(in)oncerti Marec je posvečen legendarni skupini Led Zeppelin Enkrat mesečno bomo namreč v visoki ločljivosti (slika in zvoka) predvajali koncerte svetovno znanih glasbenih zasedb. Marec bo posvečen legendarni skupini Led Zeppelin. 10. decembra 2007 so Led Zeppelin nastopili na odru londonske Arene 02 na koncertu v spomin na prijatelja in ustanovitelja Atlantic Records Ahmetija Erteguna. "Fantje" so uprizorili več kot dve uri trajajočo "blues-infused-rock'n'roll” norijo, ki je takoj postala del legende Led Zeppelin. Ustanovnim članom Johnu Paulu Jonesu, Jimmyju Pageu in Robertu Plantu se je pridružil Jason Bonham, sin bobnarja Johna Bonhama, in skupaj so odigrali 16 pesmi iz njihovega slavnega repertoarja, vključno z "Whole Lotta Love," "Rock and Roli”, “Kašmir" in " Stairway to Heaven ". Koncert ob predvajan v izvirnem jeziku. Na številčnice sončnih ur so ljudje zlasti v preteklosti pogosto pogledovali. Sončne ure niso le praktične, ampak so lahko tudi lepe in izvirne. V knjigi Svetloba sonca in njegove sence jih avtorica lepo predstavi in nas tako vzpodbudi, da bomo kako sončno uro ali navdušujočo arhitektonsko podrobnost znali odkriti tudi sami. Le hiteti bomo morali nekoliko manj in si vzeti nekaj časa tudi zase. pr Stsonca ■ L 1 gvetfoBa sonca in njegove sence’ J 18.3. torek 20.30 kino Odeon Izola KINO V ŽIVO Zelena utopija po projekciji filma sledi pogovor z režiserjem Film pripoveduje zgodbo o prvem eko-certi-ficiranem celostno urejenem skupnostnem urbanem vrtu v Mariboru. Geneza nove družbe skozi štiri letne čase. Na zaraščeni njivi na obrobju Maribora se rojeva civilizacija z visokim ciljem: postati alternativa svetu, v katerem živimo in s katerim nismo zadovoljni. Nastajajoča dežela prihodnosti so Urbani vrtovi. Njihovi ideologi so si jih zamislili kot skupnostne vrtove, ki bodo meščane oskrbovali s svežimi pridelki, hkrati pa bo rasel tudi prostor spoznavanja, druženja in učenja. Galerija Plač Izolanov razstava projektov MUZEJSKI PARK ARGO Galerija Alga Izola razstava članic društva Faros iz Lucije MANU PROPRIA Galerija Insula ADOLF M DAČ "Koitus" Tu so zgodbe štirih, ki poskušajo živeti svoja življenja z novo odgovornostjo. Izi je samski upokojenec z nizko pokojnino in strastjo do jagod: se mu bodo uresničile sanje o sladkih pojedinah in veselem druženju? And-jela, gospa iz knjigarne, išče rajski vrt, ki ga je nekoč videla v prividu. Špela in Ana sta mladi samohranilki na robu družbe ter v večni finančni in časovni stiski: je to alternativa, za katero se borita? V neusmiljenem ciklu narave se godijo spori in pomiritve. In ko je najhuje, se tako kot v rajskem vrtu tudi tu zgodi izgon. Se bo tudi sanjski vrt spremenil v tipični slovenski vrtiček, kjer je vsaka parcela obdana z ograjo, na njej pa kup navlake? Po projekciji se bomo pogovarjali z režiserjem filma Urbanom Zorkom. Razstava bo na ogled do 19. marca 2014 Galerija Meduza Koper Nataša Segulin - Tihote fotografije Center za kulturo, šport in prireditve Izola Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Isola www.center-izola.si • www.odeon.si CKŠP IZOLA in ART KINO ODEON IZOLA Kulturni dom Izola • petek, 14.3. ob 20:00: revija pevskih zborov PRIMORSKA POJE v organizaciji Centra za kulturo, šport in prireditve Izola in Javnega sklada ! za kulturne dejavnosti Izola. Vstopnina: 5eur. • sobota, 15.3. ob 18:00: skupina Balerima vabi na plesno predstavo za j otroke MUZIKA, MAESTRO! Vstopnina: 5eur. • torek, 18.3. ob 19:00: predavanje Alexa Fernandeza o kulturi, običa- i jih in zanimivostih latinske Amerike PERU. Vstop prost! NAPOVEDUJEMO sobota, 22.3. ob 19:00: PIHALNI ORKESTER IZOLA z gosti. Vstopnina: 3eur. ZDRAVSTVENI DOM IZOLA Nadaljujemo s skupnimi srečanji s priznanimi strokovnjaki, ki nam pomagajo v skrbi za ohranjanje in krepitev zdravja. Izboljšajmo si kakovost življenja in se oborožimo z informacijami, kdaj in kam po pomoč. SAMO ENO IMAMO, KAKO GA VAROVATI ZNAMO? VABLJENI NA STROKOVNO SREČANJE KORONARNA BOLEZEN v četrtek, 13. marca 2014 ob 17. uri v Srednji šoli Izola (bivša SGTŠ) Predavatelj strokovnega srečanja bo SIMON KOROŠEC, dr. med., spec. interne medicine VABLJENI! Marca je na ogled razstava članic društva Faros iz Lucije MANU PROPRIA. Art kino Odeon • četrtek, 13.3. ob 18:00: blišč in beda rimske visoke družbe v filmu NESKONČNA LEPOTA; • četrtek, 13.3. ob 20:30 in petek, 14.3. ob 18:00: slovenska komična melodrama po romanu Dese Muck PANIKA; • petek, 14.3. ob 20:30: CAPRIS0VA PREMIERA: srbska športna komedija MONTEVIDEO, SE VIDIMO na ogled še od sobote, 15. do ponedeljka, 17.3. ob 20:30 in od torka, 18. do četrtka, 20.3. ob 18:00; • od sobote, 15. do ponedeljka, 17.3. ob 18:00 in v sredo, 19.3. ob 20:30: pustolovska komedija SKRIVNOSTNO ŽIVLJENJE WALTERJA MITTIJA; • torek, 18.3. ob 20:30: KINO V ŽIVO: projekt Urbani vrtovi ali ZELENA UTOPIJA; Rezervacija in prodaja vstopnic: • Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39,051/394 133; m: galerija@center-izola.si), od torka do petka: 10:00-12:00 ter 17:00-19:00, sobota 10:00-12:00; • Art kino Odeon, Ul. Prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/396 283; m: info@odeon.si), vsak dan od 18:00-20:30.. VIY\IIRXC 11 Rusija in Ukrajina tudi v Odeonu V Art kinu Odeon se je začel cikel ruskega filma. Promotor in organizator dogodka je Mednarodno društvo slovanskih rojakov Ruslov, kjer že nekaj let skrbijo tako za kulturno življenje svojih rojakov v Sloveniji, kot tudi za promocijo “sovjetske” kulture na našem področju. Mednarodni klub slovanskih rojakov Ruslov je prejšnjo sredo v Art kinu Odeon organiziral prvo projekcijo v ciklu ruskega filma. Na sporedu je bil film režiserja Emila Loteana Anna Pavlova iz leta 1983. Biografijo prve prave zvezde sodobnega baleta je otvoril govor Izolanke Anje Dorošen-ko študentke muzikologije in ruščine , sicer tudi avtorice slovenskih podnapisov, ogledalo pa si ga je skoraj polna dvorana domačega art kina. - V sredo se je začel cikel ruskega filma. Ker cikel predvideva večje število filmov, katere lahko še pričakujemo? - V tem ciklu so predvidene še tri projekcije. Najprej film “V boj gredo samo starci”, “Kuka” in za konec še novoletna komedija “Sirota kazan-ska". - Gre za sodobne filme? - Nekateri bolj, drugi manj. Kuka je naprimer iz leta 2009. No, skupno pa jim je, da se v Sloveniji še niso predvajali. Skupno filmom, ki jih predstavljamo je predvsem to, da so vredni ogleda, a kljub temu niso svetovno znani. V Rusiji pač ni te želje, da bi bil svetovno znan, ker si je kot država povsem samozadostna. Dovolj je velika, da je slava znotraj bivše Sovjetske zveze povsem dovolj. - Praviš, da filme predstavljate. Nam lahko poveš, kdo ste “vi”? - Imenujemo se Mednarodno društvo slovanskih rojakov Ruslov. Ob ustanovitvi društva smo se najprej želeli povezovati med seboj in tako smo prirejali dogodke za priseljence iz držav nekdanje Sovjetske zveze, ter prireditve, ki jih tukaj pogrešamo, torej staro novo leto, osmi marec, ampak za prav, 23. februar, ki je tudi specifičen Ruski praznik in tako naprej. A s časom smo se obrasli s prijatelji in znanci in je nastala ta potreba, da ponudimo tudi domačinom to zadnje nepoznano kulturo. - Ampak začeli ste z gledališčem? - Še prej smo imeli koncerte, fotografske razstave, ali pa literarno pesniški večeri, naprimer o Vladimirju Visotskemu, nato pa so prišli filmski cikli, najprej v Ljubljani, nato v Maribori in nazadnje še v Izoli. - To traja že nekaj let, kajne? - V Ljubljani je na sporedu že peti cikel, v Mariboru drugi, na Obali pa je to prvi. - Gre za filme, ki jih ne poznamo z razlogom, saj niso bili nikoli prevedeni, do danes. - Ja, prevode sem naredila sama, poleg tega pa pred projekcijo filme tudi predstavim, povem v kakšnih okoliščinah so nastali, nekateri filmi potrebujejo še dodatno razlago zaradi specifike sovjetskega življenja, tako da pripravimo celoten filmski večer, ne pa samo projekcijo, ker menim, da to ne bi bilo dovolj. O tem smo veliko predebatirali pred začetkom ciklov, saj so mnogi menili, da tukajšnje občinstvo teh filmov ne bi povsem razumelo, sama pa sem bila prepričana, da bi jih, saj sem še pred uradnimi projekcijami pripravila podnapise za nekatere filme, da bi jih predstavila prijateljem in opazila, da jih razumejo, saj razmišljajoči človek pač razume. - Poleg tega ste društvo Slovanov torej spadamo v enako antropološko vejo. - Seveda in izkazalo se je, da ljudje dovolj poznajo rusko kulturo, da filme razumejo. - Si zadovoljna z obiskom teh projekcij? - Zelo. V Ljubljani je bilo z vsako predstavo več ljudi, v Izoli je bila tudi številčna in čudovita publika, zelo zadovoljna pa sem tudi z reakcijami, saj so bili ljudje ob koncu nad filmom celo hvaležni in ganjeni, pa tudi že med samo projekcijo je občinstvo reagiralo tako, kot bi reagiralo občinstvo v nekdanji Sovjetski zvezi. - Praviš, da so v načrtu še trije filmi. Kdaj pa? - Točnih datumov še ne poznam. Mislim, da bo sedmega maja na sporedu film z vojno tematiko, kot je to v navadi pri nas, saj se takrat praznuje konec druge svetovne vojne in ima ta praznik še zelo velik pomen v Rusiji. Zato bomo prikazali legendarni film z vojno tematiko, “V boj gredo samo starci”. Film govori o pilotih, za katere vemo, da so že sami po sebi posebna sorta ljudi. Film temelji na pravi eskadrilji, ki je imela med vojno tudi pravi orkester, piloti pa so tudi poeti. - Iz katerega leta je ta film? - Posnet je bil leta 1973, a predvajali bomo posodobljeno, “kolorizira-no” verzijo iz leta 2004. Takrat so restavrirali celoten trak, s posnetki pravih vojaških vaj vred. No, nato bo jeseni film “Kuka”, o majhni punčki, ki se imenuje Kuka, lep film za dušo, o katerem pa ne bi rada razkrila nič več. Na december pa imamo že tradicionalno v načrtu novoletno komedijo, ki bo tokrat “Sirota ka-zanska”. - Koliko vas je včlanjenih v društvu? - Društvo je vseslovensko, štejemo pa okoli 3000 članov. Če se zberemo napolnimo ogromno dvorano. Sicer pa so dogodki ločeni na tiste, ki potekajo povsem v ruščini in na katere hodijo rusko govoreči člani, spet drugi pa potekajo v slovenščini in na te hodijo tisti, ki razumejo slovensko. - Omenila si, da gre za društvo, v katerem so včlanjeni državljani in potomci držav bivše Sovjetske zveze. Torej niste ločeni na posamezne nacionalnosti, kljub temu, da gre za zelo velike države. Kako torej zdaj spremljate dogajanje doma oziroma se teme raje ne dotikate? - No, že Slovenci zelo spremljajo dogajanje v Ukrajini, mi pa še toliko bolj, saj imamo tam sorodnike, prijatelje in znance. Seveda nas skrbi in s strahom spremljamo razvoj dogodkov in upamo, da se ne bo razvilo v kaj strašnega. - Ampak ne kažete s prstom drug na drugega? - Ne, ker ljudje ne poznajo medsebojnega sovraštva, saj nas nič ne loči. Smo večinoma iste veroizpovedi, imamo isto kulturne korenine, tako da je res, da so se države razcepile, a ljudje se niso. AM Zbor Dl je pel za osmi marec Zbor članov Društva invalidov Izola je bil v prostorih gostinske šole Riviera Izola. Že pred uradnim začetkom so se zbrali mnogoštevilni člani, katerim so se pridružili povabljeni gosti. Skupaj nas je bilo kar 130. Po pozdravnem govoru predsednika društva invalidov g. Franca Poropata, so zapele pevke pevskega zbora društva upokojencev Izola »Sinji galeb«. Zbor je nato potekal po predvidenem dnevnem redu. Soglasno sprejeta predsednica zbora ga. Tatjana Koblar je vodila zbor in poročala o delu društva v preteklem letu. Finančno poročilo je izčrpno podala računovodkinja ga. Nevenka Koblar. Na koncu so imeli besedo gosti iz društev invalidov Obalno -Kraške regije, vsa prijateljska invalidska društva ter druga društva. Na koncu nas je pozdravil župan občine Izola mag. Igor Kolenc . Vsi gosti so pohvalili dosedanje sodelovanje in željo po bodočem. Prijetno druženje se je nadaljevalo z živo glasbo, ki je s svojimi ritmi vabila na ples. K dobremu počutju je prispevala tudi okusna hrana. Od mize do mize so se gostje in člani prepletali, družili in zabavali. Predsednik Društva invalidov Izola Franc Poropat Kultura Tuaregi, reveži, ki živijo na zlatu Ta teden so v Mestni knjižnici, že drugič v letu dni, gostili dr. Miro Delavec Touhami in njenega soproga, Tuarega Abdela Touhamija. Tokrat sta predstavila Mirino novo knjigo, prvo slovensko knjigo, kije posvečena prav Tuaregom. To je prva knjiga o Tuaregih v slovenščini, razdeljena je na več poglavij, v katerih je prikazana zgodovina ene najstarejših kultur na svetu, njihov način življenja, vrednote, biseri iz zakladnice ljudskega izročila ter Mirini popotniški zapiski in razmišljanja iz dnevnika. Za tiste, ki obeh gostov ne poznate naj povemo, da se je Mira Delavec rodila v Mačah na Gorenjskem v kmečki družini s petsto-letno tradicijo, na katero je zelo ponosna. V Ljubljani je dokončala študij zgodovine in slovenske književnosti, nato pa dosegla še magisterij in dva doktorata, prvega s področja literarnih ved in drugega iz mednarodnega prava. Objavila je dve znanstveni monografiji o delu in pomenu prve slovenske pisateljice Josipine Urbančič Turnograjske, literarno delo Šepet rdeče zofe, ki je ena naj lepših ljubezenskih zgodb, kar jih pozna književnost, ter mnogo strokovnih in znanstvenih člankov. Za svoje znanstveno in humanitarno delo je prejela več priznanj. Že skoraj deset let vse svoje prihranke in prosti čas nameni potovanjem med Tuarege, ki jim pomaga tako z oblačili, obutvijo, zdravili, hrano kot s spoznavanjem njihove zgodovine in kulture ter učenjem njihovega jezika. Mednarodno pravo je študirala prav z namenom, da bi se bolje seznanila z različnimi načini pomoči, tudi pravne. Umiranje na bogastvu Na svojih poteh po Sahari je bila večkrat v smrtni nevarnosti, pa ne samo zaradi črevesnih bolezni, škorpijonov in strupenih kač, pač pa so ji s smrtjo tudi grozili tisti, ki jim ohranitev Tuaregov in njihovega načina življenja ni v interesu. Področje, kjer živijo Tuaregi, razdeljeno med več afriških držav, je namreč prava zakladnica nafte, urana in zlata, ki jo izkoriščajo zahodnoevropske države brez potrebnih okoljevarstvenih ukrepov. Zaradi tega se pojavljajo številne nove bolezni, ki jih Tuaregi s tradicionalno medicino ne znajo pozdraviti. TTiaregi od bogastva, ki se skriva v njihovi zemlji, nimajo nobenega dobička, še več, postajajo čedalje bolj revni in s težavo preživljajo svoje družine in svoje črede koz in kamel. O tuaregih in ljubezni Ker jim Mira tako nesebično pomaga, predvsem ženskam in otrokom, ki jim sočutno stoji ob strani in se pogumno bori za njihovo življenje in obstoj, so jo sprejeli medse, v svojo skupnost in jo imenujejo Taraut en tenere. Hči puščave. Prav tak je tudi naslov njene nove knjige, ki je bogato opremljena tudi z barvnimi fotografijami, dodan ji je še slovarček tuareških besed, seznam literature in povzetek v angleščini. Na literarno potopisnem večeru v naši knjižnici smo lahko od Mire in Abdela izvedeli marsikaj iz življenja Tuaregov in o težavah, ki jim jih prinaša sedanji čas. Predvsem pa je bil ta večer iskrena izpoved njune velike ljubezni, ki lahko presega vse meje, tako geografske, kot jezikovne in kulturne. Zaradi takih ljudi, kot sta onadva, sem vesela, da lahko delam v naši knjižnici in omogočam raznovrstne medsebojne povezave in spoznavanje! V tem najdem smisel svojega dela. Knjiga ima skoraj 200 strani in stane 25 evrov, ves izkupiček od prodaje pa je namenjen tu-areškim otrokom. Knjigo lahko kupite pri avtorici, saj Mira in Abdel od prodaje preko knjigarn ne bi zaslužila nič. Knjigo lahko kupite na njunih predstavitvah ali na naslovu delavec.mira@siol.net Naj zaključim z mislijo direktorice Marine Hrs: »Večer se je vseh nas globoko dotaknil, zato sta pri nas vedno dobrodošla. Vesela sem te obojestranske energije, ki se med nami pretaka in verjamem da vsak od nas lahko veliko naredi za skupno dobro.« šp 16. DOBRODELNA GARAŽNA RAZPRODAJA Kava Bar Tisa Izola v soboto, 15. marca 2014, ob 9.00 prireja 16. Dobrodelno garažno razprodajo. V tem mesecu Kava Bar Tisa praznuje 6. obletnico, kar pomeni prav toliko let delovanja na področju dobrodelnosti ter pomoči socialno ogroženim. Ob tem pozivajo vse, da pred razprodajo prinesejo odvečne izdelke in pripomočke, ki jih ne potrebujejo več in s tem posredno pomagajo ljudem v stiski. Za simbolično ceno 1 Eur, ki bodo namenjeni v dobrodelne namene, lahko kupite knjige, tehnične in gospodinjske pripomočke, igrače, oblačila in druge izdelke. Dobiček od prodaje bodo v dogovoru s CSD Izola, CSD Koper, CSD Piran ter OŠ Livade namenili socialno ogroženim družinam. Tekom dogodka bo odvijala tudi delavnica za otroke, kjer bodo izdelovali velikonočna voščila in okraske. Vljudno vabljeni! Literarni festival je dobil dvojino Festival literature, ki ga je že drugo leto pripravilo društvo Svilena pot, je tokrat postregel z dvema zanimivima večeroma, ki pa sta, zaradi sovpadanja z dnevom žena, imela manj obiskovalcev od pričakovanega. Seveda je bil Plač Izolanov oba večera poln, toda, glede na sodelujoče avtorje, bi festival lahko imel tudi več občinstva, saj sta se v petek 7. marca predstavila že zelo uveljavljena in nagrajevana avtorja, Vanja Pegan in Karlo Hmeljak, ob njiju pa se je pogumno postavil tudi izolski ljubiteljski pesnik Srečko Lisjak. Sobota, 8. marca, je bila zares posvečena ženskam, saj so na festivalu svoja dela predstavile: Nataša Hočevar, Žalika Cener, Danila Ttiljak Bandi, Oneya Rajšel, Ivana Komel in Alenka Godnič. Literarni festival nedvomno opravlja svojo pomembno funkcijo, promocije domačih literarnih ustvarjalcev, za njegovo večjo odmevnost in rast pa ga bo treba gotovo odpreti tudi širši regiji in privabiti sodelujoče in obiskovalce iz cele slovenske Istre in morda tudi iz celotne Primorske, (ur) Na praznik žena v soboto, 8. marca je Kulturno društvo Korte pripravilo odmeven dogodek. Ob bogatem programu in v z občinstvom dodobra napolnjenem večnamenskem prostoru podružnične šole je predstavilo knjižico svoje ustanoviteljice, dolgoletne predsednice in zbirateljice ljudskega blaga, Nade Morato. Posvet o koronarni bolezni Nadaljujemo s skupnimi srečanji s priznanimi strokovnjaki, ki nam pomagajo v skrbi za ohranjanje in krepitev zdravja. Izboljšajmo si kakovost življenja in se oborožimo z informacijami, kdaj in kam po pomoč. Knjižica nosi ime P’r n’s k’ntamo eno šrajamo t’ku in je zbirka uspavank, izštevank, iger, zbadljivk, ugank in pregovorov iz Kort in okolice. Gradivo je avtorica zbirala nekaj desetletij, največ so prispevale še živeče krajanke Emilija Grbec, Ana Felda in Vilma Grbec pa tudi Valerija Novak, Francka Hrvatin in drugi, nekateri zdaj že pokojni govorci. Knjižico je oblikoval Jani Turk, ilustrirala Nina Mrdenovič, lektorirala Jelka Morato Vatovec, spremno besedo pa zapisala Bojana Morato. Knjižica ima na koncu tudi slovarček manj znanih narečnih izrazov. Bogat program je, po uvodnem glasbenem vložku, ki sta ga prispevala violinistka Amanda Vidic ob kitarski spremljavi Sama Turka in pozdravu predsednika KD Korte Julijana Kleve vešče povezovala Tanja Jakomin Kocjančič, ki se je tudi v preteklosti že večkrat prijazno in z veseljem odzvala na povabilo k sodelovanju z društvom. Prisrčni so bili v kortežansko otroško nošo napravljeni otroci domače dramske skupine pod vodstvom Željke Ličan Adamčič; v sočnem, melodičnem narečju so povedali nekaj izbranih »biserčkov« iz knjižice. O kortežanskem narečju je prisotnim spregovorila profesorica slovenskega jezika Mirjam Jug Ostrouška. Na ceveh so se z nekaj tipičnimi vižami predstavili pritrkovalci KD Korte, ki jih poldrugo leto poučuje Marko Česen Scek, gostovala je Samo eno imamo, kako ga varovati znamo? Vabljeni na strokovno srečanje Koronarna bolezen v četrtek, 13. marca 2014 ob 17. uri v Srednji šoli Izola (bivša SGTŠ) Predavatelj strokovnega srečanja bo Simon Korošec, dr. med., spec. interne medicine Vabljeni skupina Etnotok GŠ Koper - podružnice Izola pod vodstvom Mirjane Gvozdenac, v kateri sodelujejo kar trije člani iz Kort in Malije, program pa je zaokrožil Ženski pevski zbor KD Korte, ki ga v času porodniške odsotnosti hčerke Eneje vodi Anton Baloh. Zapele smo šest primorskih ljudskih začenši z domačo čedljansko, in Sonce ljubo letošnjega Prešernovega nagrajenca Pavla Merkuja. Prireditev' se je odvijala v prostorih podružnične šole Korte, katere osebje s kuharicama in snažilko se je s svojim gostoljubjem in profesionalnostjo ponovno izkazalo za izvrstnega gostitelja: brezhibno so pripravili dvorano, sceno in ob koncu pripravili izboren prigrizek. Vsa pohvala in zahvala ravnateljici matične šole Vojke Šmuc, Lenčki Prelovšek, kot tudi vodji podružnice, Željki Ličan Adamčič za vso pomoč in podporo. Knjižice smo razdelili med ljudi,' kamor sodijo, saj je njihov namen in cilj, da bi se še dolgo »t’ku k’ntalo eno šrajalo«, in so na naše veselje pošle še isti dan. Z gotovostjo pa se lahko nadejamo in veselimo, da bo prireditev še dolgo odmevala tako med samimi izvajalci kot med poslušalci. Darinka Jug Prejšnji teden je predsednik države Borut Pahor prisostvoval začetku nacionalne kampanije proti boleznim srca in ožilja. Se ena komisija za kulturni dom Izola nedvomno potrebuje kulturno središče, saj Kulturni dom že dolgo ne ustreza več temu imenu. Prenizek oder, zastarela dvorana s sedeži, ki ne dopuščajo nobenega gibanja, zastarela in pomanjkljiva svetlobna tehnika, skromna audio oprema in še marsikaj drugega, kar ne omogoča izvedbe kvalitetnejših prireditev, da o omejenih kapacitetah dvorane sploh ne govorimo. Kulturni center je del predvolilne kampanje vsake stranke in vsakega županskega kandidata in prav vsak se je, proti koncu mandata spomnil te obljube in zato se je v našem arhivu nabralo kar nekaj različnih projektov bodočega izolskega kulturnega središča. Županja Breda Pečan je bila že zelo blizu prenove sedanjega kulturnega doma, ki pa je prinašal le nadgradnjo odra, brez bistvene razširitve dvorane, predvideval pa je prostore za kulturna društva, ob velikem problemu, pomanjkanju parkirišč za obiskovalce in kulturnike. Župan Klokočovnik se je, prav tako proti koncu mandata, lotil projekta kulturnega centra v parku Arrigoni, kjer naj bi stavbo telovadnice zamenjali z novogradnjo v kateri bi dejansko dobili podoben center kot je Kino Šiška, z razstavnim prostorom, dvorano za 700 ljudi, plesno dvorano in celo knjižnico. Tudi v tem primeru je bil problem zagotavljanje zadostnega števila parkirnih mest v neposredni bližini. Tudi župan Igor Kolenc se je zdaj lotil tega problema in oblikoval komisijo kulturnikov, ki naj razmislijo o bodočem kulturnem centru, od njegove vsebine do lokacije. Ali bodo na vpogled imeli tudi že izdelane oziroma predlagane projekte, ne vemo, zagotovo pa ne bi bilo nič slabega, če bi se seznanili z njimi. Na občini jih imajo zagotovo spravljene vse. D.M. Izola Zenske so prvič izbrale belo Tradicionalna prireditev “Donne e vino", ženske in vino, je postala osrednja izolska proslava za osmi marec. Po sedmih letih je povsem ženska žirija tokrat izbrala belo vino. V soboto je Manziolijeva palača že osmič zapored gostila tradicionalno prireditev “Donne e vino”, ženske in vino, dobrodelna enološka priredite, kije posvečena nežnejšemu spolu. Prireditev sta z glasbeno točko otvorili flavtistka Anita Prelov-šek in pianistka Sara Rigo, nato pa je priložnost izkoristila predsednica Samoupravne italijanske skupnosti Astrid del Ben, ki je prisotne opomnila na nacionalno kampanijo proti boleznim srca in ožilja pri ženskah, ki se je prejšnji teden ob prisotnosti predsednika države Boruta Pahorja začela ravno v palači Manzioli. Del Benova je opozorila tudi na še vedno prisotno nasilje nad ženskami, kar ji je s svojim govorom pritrdila tudi generalna italijanska konzulka Maria Cristina Antonelli. Sledila je proglasitev zmagovalnega vina izmed različnih vin iz Vinske kleti Žaro. Predsednica povsem ženske žirije, specialistka za vinarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica Tamara Rusjan, je za letošnjega jjki'. l S T 'V * 5 zmagovalca proglasila belo vino. Sledila je dobrodelna dražba lanskoletnega zmagovalca, Cabernet Sauvignon letnik 2012, zaslužek pa bo namenjen pediatričnemu oddelku izolske splošne bolnišnice. Večer se je zaključil ob neformalnem druženju in degustiranju nastopajočih vin ter ob notah “hišnega” kantavtorja Enza Hrovatina. ur Tarokisti ob dnevu žena V počastitev dneva žena je bil v ponedeljek 10.marca v hotelu Delfin turnir v taroku. V ženski konkurenci je zmagala Marija Bolje, drugo mesto je osvojila Veronika Jakopič in tretje mesto Novka Jenko. Vsem udeleženkam je Društvo upokojencev Jagodje Dobrava podarilo rdeče nageljne, prvim trem pa še tarok karte. Zmagovalec turnirja je bil sicer Ivica Grdič, ki se po krajši krizi vrača v polno formo. Izlet na Brione Člane in podporne člane Društva invalidov Izola obveščamo, da bomo v torek, 22. aprila 2014, skupaj z Društvom upokojencev Jagodje Dobrava, organizirali izlet na Brione. Prevoz bo z avtobusom in ladjo. Prijave sprejemamo od 12. marca dalje do zapolnitve. Članice in člani kulturnega društva Tito smo v klubskih prostorih, ob dnevu žena, organizirali manjšo proslavo. Ob dobrem kozarčku in ob prijetnih melodijah Marjetke Popovski so povabljenke pokramljale in skupaj zapele nekaj slovenskih ljudskih pesmi. Obiskal nas je tudi župan Igor Kolenc, ki je vsem prisotnim čestital ob dnevu žena. Umrl je Emil Gombač iz Izole, rojen leta 1926 v Koštaboni. Bil je eden od tistih tisočev, ki so opremljeni z voljo do dela in spoštovanjem do sočloveka pred mnogimi desetletji prišli v Izolo z namenom, da sebi in svojim ustvarijo boljše življenje in pri tem uspeli. Pogreb bo v četrtek 13. marca ob 14. uri na pokopališču v Izoli. Žara in spominska knjiga bosta v mrliški vežici eno uro pred pogrebom. Sinova Adrijano z ženo Nadjo ter Srečko z ženo Janjo se skupaj z otroci Tanjo, Danijem, Igorjem in Matejem z družinami zahvaljujemo vsem, ki ste ga spoštovali in ga imeli radi. Izola, marec 2014 Odšla je Marija Muženič roj. Umer upokojena delavka Delamarisa Pred mesecem dni (15. 2. 2014) smo se na pokopališču sv. Ane v Trstu poslovili od drage sestre, matere in none Marije Muženič. Hvala vsem, ki se je boste spominjali in ji kdaj namenili kakšno misel. Žalujoči: brat Libero, hči Daniela in sinova Valter in Orjano ter vnuk Aleksander Brezplačne osmrtnice, zahvale in podobne objave V Mandraču vsem bivšim, sedanjim in bodočim naročnikom omogočamo objavo brezplačne osmrtnice in zahvale za njihove bližnje. Slovo res ni čas, da bi razmišljali o zaslužku. Na stroške pa je treba paziti. m vvnitvc 15 LHnEnmnB [MB® Ni mogla do telefona Na 113 je bil sprejet klic, da prijavitelj pogreša svojo 76-letno sorodnico, ki se ne javlja na telefon že nekaj dni. Na kraj so takoj odšli policisti in s pomočjo gasilcev vstopili v stanovanje. Na balkonu so našli obnemoglo žensko, ki je bila z reševalnim vozilom odpeljana v bolnišnico Izola, kjer je bila hospitalizirana. Pazite komu odpirate vrata Neznanki sta izkoristili nepazljivost starejše občanke Izole in ji iz predala v stanovanju ukradli kuverto z večjo vsoto denarja. Po opis gre za dve ženski, ki sta govorili hrvaško in prodajali prte in posteljnino. Obe sta bili stari od 25 do 30 let in manjše postave. Občane, predvsem starejše, ponovno opozarjamo, da so pozorni na neznane osebe, ki izkoriščajo nepazljivost in izvršujejo tatvine denarja iz stanovanja. Posledica žleda? Neznanec je v zaledju Izole vlomil v kontejner in ukradel motorno žago Husqvarna, ter 320 litrsko inox posodo ter lastnika oškodoval za 450 evrov. Mule nesramen Neznani mlajši fant je pred trgovino v Izoli ukradel kolo znamke Rog, črno viola barve z nameščeno nakupovalno košaro na zadnjem delu. Nekateri psi tudi grizejo Policiste so obvestili o napadu psa, ki je ugriznil 84-letnega občana Izole. Ta je utrpel poškodbo, ki so mu jo oskrbeli v zdravstvenem domu. Policisti so preverili listine lastnika o registraciji in cepljenju psa ter o dogodku obvestili veterinarskega inšpektorja. Zoper lastnika bodo policisti uvedli hitri postopek zaradi kršitve Zakona o zaščiti živali. Privezali se bodo Neznanci so vlomili v barko na privezu v Izoli in radii 25 litrski rezervoar za gorivo, komplet sidrske vrvi dolžine 30 m in vrv za privez barke. Alkoveselica Policisti so zaustavili 54-letnega voznika osebnega avtomobila, ki mu je alkotest pokazal 0,73 mg/l. Odvzeli so mu vozniško dovoljenje in ga z Obdolžilnim predlogom poslali na Okrajno sodišče, kjer mu grozi odvzem vozniške in globa 1200 evrov. Policisti so imeli v postopku tudi 42-letnega voznika tovornega vozila, ki mu je alkotest pokazal 0.22 mg/l in 43-letnega voznika osebnega avtomobila s 0,30 mg/l. Obema so odvzeli vozniško dovoljenje za 24 ur, izrekli globo in kazenske točke. Prehiter pomožni motor Policisti so zaustavili 17-letnega voznika kolesa s pomožnim motorjem, za katerega je bil odrejen izredni tehnični pregled, na katerem je bilo ugotovljeno da presega dovoljeno hitrost. Policisti so vozilo zasegli in ga predali izvršitelju. Zoper mladoletnega kršitelja sledi Obdolžilni predlog na okrajno sodišče. Prav tako bodo zakonitemu zastopniku (beri: staršem) izrekli globo v višini 160 evrov. Adio avto Policisti so zaustavili povratnika s področja kršitev cestno prometnih predpisov in sicer 50-letnega voznika osebnega avtomobila, ki so mu, zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja, zasegli osebni avtomobil, ki ga je prevzel izvršitelj. Zoper kršitelja so vložili Obdolžilni predlog na okrajno sodišče, kjer bodo odločali o usodi vozila in izreku globe v višini najmanj 500 evrov. Pospešeno potekajo dela na tretjem krožišču Prešernove ceste, to je tisto ob osnovni šoli. Glede na to, da gre za del prometnice, ki povezuje mesto s podeželjem je razumljivo, da prav ta gradnja povzroča največ zastojev, ki pa jih bo kmalu konec. To pa ni zadnje krožišče na tej, bodoči, lokalni cesti. Četrto naj bi dobili le kakšnih 200 metrov zahodneje, ko bo urejena povezava ceste med univerzitetnim kampusom Livade in ulico Okt. revolucije. Novi oglasi so označeni polkrepko. PRODAMO - Prodam garsonjero veliko 31m2 s kletjo 5m2, v 3.nadstropju bloka, za 65.900 euro. Lastno parkirišče, dokumentacija urejena Tel:041 281 948 - Lepo, veliko , nadstandardno stanovanje v Izoli zamenjam za manjše (lahko garsonjera) z doplačilom v Izoli ali Ljubljani. Tel: 040 667 947 - Prodam ali oddam hišico 48m2 na otoku Ugljanu (Kukljica). Plažo in vsa infrastruktura v neposredni bližini Tel: 040 667 947 - Prodam enosobno stanovanje v novogradnji, okolica Izole. Stanovanje je opremljeno Tel: 040 755 444 040 385 666 - Zamenjam stanovanje v Ljubljani (Tacenska trojka) 53m2, z garažo 28m2 za podobno na slovenski obali. Prednost ima Izola, z mojim ali vašim doplačilom. Tel.: 040/327-127 NAJAMEMO - Štiričlanska družina najame v starem delu Izole dvosobno stanovanje. tel 040 503 177 - Najamem souporabo pisarne na Obali za eno osebo po ugodni ceni. Mora biti novejša ali obnovljena in v poslovnem območju. Dostop preko celega dne za mirno računalniško dejavnost. Tel.: 041455462 ODDAMO - Oddamo opremljeno enosobno stanovanje v centru Izole, za krajše ali daljše obdobje, Gsm: 041 792 201 - Oddamo garsonjero v starem delu Izole za daljše obdobje. Tel. 040 931 511 - Dvosobno opremljeno stanovanje v Izoli oddam za daljše obdobje. Tel. 041 344 280 - Oddamo enosobno stanovanje za daljše obdobje. Tel: 05 641 72 24 - Za daljše obdobje oddam v najem pred kratkim obnovljeno dvosobno stanovanje v starem delu mesta (Koprska ulica). Informacije na 051 331 150. - Prodam velik hladilnik z zmrzo-valno skrinjo Nofrost Bosch. Cena po dogovoru, tudi na obroke. Tel.: 040 880 565 - Podarimo pasjo uto - hišo, sestavljena iz dveh prostorov in sicer predprostor in spalni del, vse toplotno zaščiteno za večjega psa, ki bo bil na prostem. Do sedaj jo je uporabljal »Labradorka in doberman«. Hiša je zelo lepo ohranjena, cela - po zimi je bila pod streho. Je sicer narejena doma zato je tudi velika in sicer 200 x 150 cm, visoka cca. 120 cm. Streha je snemljiva da se lahko notranjost očisti. Interesenti jo prevzamejo z lastnim prevozom v Jagodju. Informacije na GSM št. 051367568, vsak dan od 10 ure do 18 ure. - Ugodno prodam skoraj novi kolesarski čeladi za odrasle in za otroke in svetlo moder dres za gimnastiko z dolgimi rokavi, (primeren za otroke od 5 do 8 let), Gsm: 040 984 263 - PRODAM: pisalno mizo, masiven pograd, zakonsko posteljo s podovi, invalidski voziček, TV + stenski nosilec, knjižni poličnik, dva motorja. Pokličite 041-556638. Za prevoz poskrbite sami. Smo v Portorožu. - Prodan skoraj nov hladilnik s skrinjo znamke Bosh (187 x 60cm). tel 040 880 565 ©tu® - Gostilna Istra išče kuharja s poznavanjem mediteranske kuhinje ter natakarja/ico. Tel: 041 345 605 - Nudim pomoč pri učenju, inštrukci-je italijanščine in angleščine ter varstvo otrok.lmam dolgoletne izkušnje. Tel. 040 351 249 - Iščem delo za hišna opravila. Tel.: 070 337 483 - Varstvo otrok, redno ali občasno (v dopoldanskem, popoldanskem ali večernem času) na vašem domu. Imam pedagoško izobrazbo in izkušnje, tel 05 641 5013 - Hišna popravila in manjša mizarska dela. Pokličite na 031 630 716 - NUDIM vse vrste pomoči v gospodinjstvu, OSKRBO in nego starejših ali bolnih oseb, VARSTVO otrok in druga podobna dela na domu. Sem odgovorna in zanesljiva oseba. Tel: 040 775 894 - Inštrukcije - matematika, fizika ali kemija za vse starosti ponujam pomoč pri osvajanju znanja za boljše ocene, izpite ali maturo. 041 345 634 - Ponujam zasajevanje, košnjo, obrezovanje, urejanje in vzdrževanje vrtov. Informacije na 041 - 673 - 649 Sašo X Ov c J // \ ^ fGRILL GRILL ) g 'Z'"*' +386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi bogate MALICE 4,00 € - 5,00 € okusna KOSILA 7,00 € prava nedeljska KOSILA 7,5 € Saj veste kje? Med parkom in Lonko. 1 5 “Kaj kopljete?” So vprašali radovedneži. “Luknjo”, so povedali delavci. “In kaj boste posadili?” So vztrajali domačini. “Lampjon”, so odvrnili delavci. Po znanem pravilu, ko enega odstranimo, posadimo dva, pa bi lahko dodali mi. Dostava jeklenk na dom 080 1228 ISTRABENZ PLINI isi V V Kortah so za osmi marec k’ntali eno šrajali z Nado Morato, ki je predstavila svojo najnovejšo knjižico, P’r n’s k’ntamo eno šrajamo t’ku, zbirko uspavank, iger, zbadljivk, pregovorov, izštevank in še marsičesa iz Kort in okolice. Na predsavitvi so sodelovali tudi otroci dramske skupine Željke Ličen Adamič, ko so dokazali, da se bo avtohtona kultura na izolskem podeželju še dolgo ohranila. Takšne scene, s podrtimi drevesi in drogovi, so zadnje dni zelo pogoste povsod po Sloveniji, kjer je razsajala žled. In v Izoli.