STROKOVNA REVIJA 
ozdarskl veslnik 
SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT 
SLOVENIAN JOU RNAL OF FORESTRY 
L E T O 1981 o L E T N 1 K XXXIX • STE V 1 L KA 7-8 
p. 313-360 
Ljubl jana, julij 1981 
VSEBINA - INHALT- CONTENTS 
S rečko Dobljekar 313 Poročilo o delu in nadaljnjih nalo-
gah Splošnega združenega gozdar-
stva Slovenije 
Anton Prijatelj 31 8 Invalidnost in pokl icna obolelost 
gozdnih delavcev 
lnvalidity and pro fessional ill nesses 
of forest workers 
Mario Koc i jančič 327 Bolezni traktoristov v gozdarstvu 
Krankheiten der Traktoristen im 
Forstwesen 
lllnesses affecting tractor drivers in 
forestry 
Pavle Kumer 335 Socialne razmere in poškodbe trak-
toristov v gozdarstvu 
Soziale Verhaltnisse und Beschadi-
gungen der Schlepperfahrer im 
Forstwesen 
Social conditions and injuries of 
tractor drivers in forest ry 
Anton Gregorič 343 Možnosti izvajanja ergonomsk ih 
zahtev v praksi 
Jože Podlogar 345 Zimska sečnja na Poklj uki 
Jože Skumavec 352 Posvetovanje o računal n i štvu v goz-
darstvu in lesarstvu 
354 Strokovni obisk i 
356 Književnost 
357 Iz domače in tuje prakse 
359 Društvene vesti 
Naslovno stran je pripravil Marjan Šolar 
Tisk ČGP Delo Ljubljana 
Gozdarski vestnik izdaja 
Zveza inženirjev in tehnikov 
gozdarstva in lesarstva 
SR Slovenije 
Uredniški svet : 
Marjan Trebežnik, predsednik 
mgr. Boštjan Anko 
Branko Breznik 
Janez černač 
Razka Debevc 
Hubert Do li nšek 
Viljem Garmuš 
dr. Franc Gašperšič 
Marjan Hladnik 
Marko Kmecl 
Vitomil Mikuleti č 
mrg. Fran jo Urleb 
Uredniški odbor: 
mgr. Boštjan Anko 
dr. Janez Bož ič 
Branko Breznik 
Marko Kmecl 
dr. Amer Krivec 
dr. Dušan Mlinšek 
dr. Iztok Winkler 
Odgovorni urednik 
Editor in chief 
Marko Kmecl, dipl. inž. gozd. oec. 
Uredn ištvo in uprava 
Editors ' address 
YU 61000 Ljubljana 
Erjavčeva cesta 15 
:Liro račun - Cur. acc. 
501 o 1-678-48407 
Letno izide 10 številk 
1 O issues per year 
Letna naročn i na 210 din 
Za ustanove in podjetja 700 din 
za študente 120 din in 
za inozemstvo 420 din 
Ustanoviteljici rev ije sta Zveza 
inženirjev ln tehnikov gozdarstva 
in lesarstva Slovenije ter Samo-
upravna interesna skupnost za 
gozdarstvo Slovenije. 
Poleg nji j u denarno podpira iz-
hajanje revije tud i Raziskovalna 
skupnost Slovenije. 
Po mnenju republiškega se!<re· 
tari ata za prosveto in ku.ltur o 
(št. 421 -1/74 2 dne 13. 3. 1974) za 
GV ni treba pl ača ti temeljnega 
davka od prometa proizvodov. 
POROČILO O DELU IN NADALJNJIH NALOGAH 
SPLOŠNEGA ZDRU2ENJA GOZDARSTVA SLOVENIJE* 
Poročilo ·o vlogi in delu Splošnega združenja gozdarstva Slovenije v 1980. 
letu sovpada z iztekom drugega leta, odkar je bilo ustanovljeno naše združenje 
v sedanji obliki. To pomeni, da smo še v obdobju, ko je poleg vsakoletne ocene 
naše uspešnosti, potrebna tudi ponovna presoja ali aktivnost in vloga združenja 
poteka v skladu z začrtano usmeritvijo. 
Ob prvem takšnem preverjanju na lanskoletnem zasedanju skupščine, je bila 
ocena delegatov o delu Združenja v 1979. letu v splošnem pozitivna. Izredno 
zahtevni in zaostreni pogoji gospodarjenja v 1980. letu in še zlasti sedanja 
stabilizacijska prizadevanja pa zahtevajo ponovno vsestransko in kritično presojo 
naše aktivnosti, ker bomo le na tej osnovi lahko realno oblikovali naše bodoče 
naloge. 
V ta namen se spomnimo programske usmeritve ter na cilje in naloge našega 
združenja, ki jih je naša skupščina sprejela na svojem prvem zasedanju in sicer 
skladno z delovnim področjem in vlogo, ki jo je splošnim združenjem namenil 
zakon o združevanju OZD v splošna združenja in gospodarske zbornice. Osrednje 
naloge, ki naj bi jih združeno delo v gozdarstvu usklajevala in reševalo znotraj 
svojega splošnega združenja in celotne aktivnosti zbornice, so v povzetku na-
slednje: 
1. Vsestranska aktivnost in sodelovanje s Samoupravno interesno skupnostjo 
za gozdarstvo SR Slovenije pri oblikovanju temeljnih razvojnih smeri gozdarstva 
ter pripravi srednjeročnega plana gospodarjenja z gozdovi in urejanja lesno 
bilančnih razmerij v naslednjem planskem obdobju 1981-1985. 
2. Sprotno spremljanje izvajanja sedanjega srednjeročnega plana razvoja 
gozdarstva za obdobje 1976-1980 ter sprejemanje ukrepov za odpravo nastalih 
neskladnosti in učinkovitejše izvajanje začrtanih razvojnih usmeritev. 
3. Nadaljnje utrjevanje samoupravnega organiziranja združenega dela v goz-
darstvu, v skladu z določili ustave in zakona o združenem delu. 
4. Obravnavanje ter oblikovanje mnenj in predlogov ob pripravi in spremembah 
zakonskih in drugih predpisov, ki se neposredno ali posredno nanašajo na gospo-
darjenje z gozdovi. 
5. Nadaljevanje že uvedene in preizkušene prakse sprotne sprem/jave in 
analitične presoje ekonomskega položaja gozdnogospodarskih organizacij in 
gozdarstva v celoti v primerjavi s predelavo lesa in celotnim gospodarstvom 
Slovenije. 
6. Nadaljnje spremljanje in proučevanje razmer na domačem in tujih lesnih 
tržiščih ter oblikovanje stališč in predlogov na tej osnovi; večje upoštevanje 
dejanskih tržnih razmer pri spreminjanju cen po sedaj veljavnem postopku, 
kakor tudi uveljavljanje enotnih zahtev združenega dela za čimprejšnjo odpravo 
sedanjih neskladnosti in pomanjkljivosti v politiki cen. 
• Poročilo je bilo prebrano delegatom skupščine Splošnega združenja gozdarstva 
Slovenije, ki je bila dne 4. 6. 1981 v Ljubljani. 
313 
7. Prizadevanje za čimprejšnji prehod od sedanjih neskladnih in nevzdržnih 
censkih odnosov na trajnejše oblike sodelovanja z lesnopredelovalno industrijo 
na družbenoekonomskih osnovah skupnega prihodka. 
8. Trajnejše sporazumevanje in medsebojno povezovanje tudi na drugih po·· 
dročjih, kadar gre za prioritetno preskrbo z lesno surovino in skupne naložbe 
za krepitev domačega surovinskega zaledja, ali če to zahteva skladnejši razvoj 
in ureditev notranjih odnosov v gozdarstvu. 
9. Prizadevanje za večjo produktivnost dela in razvoj tehnologije v vseh 
dejavnostih gozdarstva na osnovi že uvedenih in preizkušenih oblik medseboj-
nega sodelovanja članov združenja in s strokovno pomočjo znanstvenih in 
raziskovalnih institucij s področja gozdarstva. 
10. Sodelovanje s Posebno izobraževalno skupnostjo za gozdarstvo pri raz-
vijanju vseh aktivnosti s področja kadrovske politike in strokovnega izobraževanja. 
ad 1. Prizadevanja za čimbolj realen in konstruktiven pristop k oblikovanju 
razvojnih smeri in pripravi srednjeročnega plana gozdarstva v obdobju 1981-1985 
so vsekakor v ospredju aktivnosti našega združenja ves čas po njegovi ustano-
vitvi. To tematiko je pozorno obravnavala že skupščina v preteklem letu, ko so 
delegati sprejeli razvojno usmeritev v temeljih plana gozdarstva v obdobju 
1981-1985, ki jih je predlagala SlS za gozdarstvo SR Slovenije. Predhodna 
prizadevanja našega združenja za uskladitev predlagane republiške razvojne 
koncepcije s predvidevanji na ravni gozdnogospodarskih območij, so že 11 
začetku pripeljala do maksimalno usklajenih stališč. Seveda pa: ,bo proces. 
planiranja zaključen šele po sklenitvi samoupravnih sporazumov o temeljih plana 
gozdnogospodarskih območij in z njihovo uskladitvijo z družbeno verificirana 
republiško razvojno projekcijo. Planska predvidevanja naj temeljijo na pozitivnih 
dosežkih in izkušnjah iz dosedanjega razvoja ter celoviti razčlenitvi vseh pogojev 
in ukrepov organizacijske, ekonomske, strokovno-tehnične, pa tudi institucionalne 
narave, ki pogojujejo načrtovanje in uresničevanje razvojnih ciljev. Okvir za 
takšen celovit pristop je dan že v akcijskem programu o pripravi in uresničevanju 
srednjeročnega plana gozdarstva 1981-1985, ki ga je naše združenje v pre-
teklem letu pripravilo in so ga udeleženci v celoti sprejeli, vendar pa do njego-
vega sistematičnega izvajanja zaradi pomanjkljive koordinacije doslej žal še ni 
prišlo. 
Ad 2. Spremljanju izvajanja planov posvečamo v gozdarstvu veliko pozornost, 
saj takšno aktivnost, poleg drugih razlogov, zahteva tudi gozdnogospodarsko 
načrtovanje, ki predstavlja eno od temeljnih prvin strokovnega ravnanja z goz-
dovi. S sprotno spremljavo obvez s področja gojenja in izkoriščanja gozdov, 
zagotavljamo trajnost njihove ohranitve in krepitve, ugotavljamo pa tudi ne-
skladnosti, ki z vidika splošne družbene zainteresiranosti za gozdove, zahtevajo 
ustrezne ukrepe. Učinkovita in koristna oblika sprotnega spremljanja planskih 
zadolžitev je vsakoletna analiza SlS za gozdarstvo SR Slovenije, ki vsebuje vrsto 
soodvisnih in primerjalnih kazalcev za ugotavljanje in analitično presojo razvojnih 
trendov. Takšna analiza je tokrat še posebno pomembna, ker omogoča vsestransko 
presojo razvojnih gibanj v celotnem preteklem srednjeročnem planskem obdobju 
in na tej osnovi realno oblikovanje bodočih razvojnih ciljev. 
Pojasnila glede ugotovljenih negativnih tendenc v preteklem in letošnjem 
letu, naj bi služila kot gradivo za širši posvet o problematiki gozdarstva pri 
Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije. V ta namen smo v gradivu skušali 
analitično in dokumentirano osvetliti pogoje dosedanjega in tudi bodočega. 
razvoja gozdarstva, z objektivnim prikazom subjektivnih razlogov za ·nastale 
neskladnosti ter razčlenitvijo pogojev in rešitev, ki pa presegajo gozdarski okvir. 
V gradivu so nakazane tudi konkretne rešitve in predlogi, ki zagotavljajo nadaljnji 
314 
razvoj gospodarjenja z gozdovi v skladu z družbeno verificirana razvojno usme-
ritvijo. Prav s tega vidika pa si gozdarstvo od razprave pri Izvršnem svetu, ob 
lastni maksimalni angažiranosti, obeta polno razumevanje in podporo pri izvajanju 
družbenogospodarsko izredno zahtevnih zadolžitev. 
Ad 3. Utrjevanje samoupravne organiziranosti združenega dela predstavlja 
sicer našo zelo pomembno stalno nalogo, ki pa po izkušnjah v preteklih letih 
že postopoma prehaja v naslednjo fazo, ugotavljanje rezultatov iz nastalih. 
samoupravnih odnosov. S tega vidika smo to nalogo, katere nosilec je RO 
sindikata, že preteklo leto uvrstili med eno osrednjih točk akcijskega programa. 
Vendar bo. že predložene teze zadevnega samoupravnega sporazuma potrebno 
še podrobneje proučiti in bolj prilagoditi specifičnim pogojem gospodarjenja z 
gozdovi, predvsem v iskanju odgovora na vprašanje, ali je v območnih gozdno-
gospodarskih delovnih organizacijah, ob njihovi sedanji notranji organiziranosti, 
še ohranjena vloga gozdnih gospodarstev kot subjektov in nosilcev gospodarjenja 
z vsemi gozdovi znotraj integralnih in nede/iivih enot gozdnogospodarskih 
območij? Z drugimi besedami gre za vprašanje, ali je v pravicah in pristojnostih 
centralnih organov upravljanja v območjih še v zadostni meri upoštevana in 
zagotovljena ingerenca odločanja in ukrepanja o tistih nalogah, ki izhajajo iz 
širšega sp/ošnodružbenega pomena gozdov, med kakršne v sedanjem obdobju 
planiranja prav gotovo sodi tudi uskladitev planskih predvidevan! v gozdnogospo-
darskih območjih z družbeno verificirana republiško razvojno usmeritvijo. 
Ad 4. Pri sprejemanju zakonskih in drugih predpisov moramo sodelovati zaradi 
dejstva, ker predstavlja gozdarstvo svojevrstno družbenogospodarsko področje, 
ki zahteva poleg ustrezne organiziranosti tudi specifičnim pogojem v tej dejav-
nosti prilagojeno sistemsko ureditev. Zato je združenje tudi v preteklem letu 
spremljalo izdajo vseh predpisov, ki se posredno ali neposredno nanašajo na 
gozdarstvo ter k njim dajalo pripombe in predloge. Sodelovalo je tudi pri obliko-
vanju sprememb in dopolnitev zakona o gozdovih, seveda v okviru novih pogojev 
in možnosti. 
Ad 5. te uvedena praksa analitske sprem/jave ekonomskega položaja goz-
darstva, je članom združenja tudi v preteklem letu omogočala medsebojno 
primerjavo v uspešnosti poslovanja, kakor tudi spremljanje ekonomske zmoglji-
vosti gozdarstva kot celote. Analiza ekonomskega položaja gozdarstva koristno 
dopolnjuje spremljanje fizičnega in vrednostnega .obsega temeljnih planskih 
kazalcev, ki jih vsako leto zbira in analizira SlS za gozdarstvo. 
Ad 6. Tudi spremljanje gibanja dejanskih cen gozdnih sortimentov gozdno-
gospodarskim organizacijam zelo koristi, saj jim takšne kvartalne analize 
združenja, zaradi povsem neuporabne in pomanjkljive statistične sprem/jave 
uradno odobrenih cen, služijo kot edina osnova za pročevanje realnih raz-
mer na /esnem tržišču in oblikovanje ustrezne politike cen. Prav na osnovi 
dokumentiranih podatkov o dejanskih razmerah na lesnem tržišču so bile 
konec preteklega leta za gozdne sortimente, po skoraj triletni zamrznitvi, 
odobrene nove cene, skladne s tržnimi razmerami in usklajene z že prej spre-
menjenimi cenami proizvodov lesne industrije. 
Seveda pa se z ureditvijo razmer na lesnem tržišču povečuje tudi obveznost 
gozdarstva za rednejšo oskrbo z lesno surovino; raste pa tudi družbena odgovor-
nost pri vzdrževanju dogovorjenih cen. 
Ad 7. Legalizacija tržnih cen gozdnih sortimentov bo poleg nadaljnje krepitve 
ekonomskega položaja gozdarstva omogočila tudi učinkovitejši prehod od do-
sedanjih neskladnih in nevzdržnih censkih odnosov, na trajnejše oblike sodelo-
vanja na družbenoekonomskih osnovah skupnega prihodka. V zvezi s tem pa bo 
315 
treba delitvena razmerja v že sklenjenih dohodkovnih odnosih z lesno industrijo 
preoblikovati in uskladiti s kriteriji in merili iz novega zakona o politiki cen. Prav 
tako bo treba dopolniti in na novi osnovi obnoviti že iztekli samoupravni sporazum 
z industrijo celuloze in papirja, k čemer pa bo možno pristopiti šele po končanem 
uskladitvenem postopku planskih obvez za naslednje srednjeročno plansko 
obdobje. 
Ad 8. V preteklem letu uvedeno sodelovanje s TAM Maribor, je bilo uspešno 
zaključeno s sklenitvijo samoupravnega sporazuma o medsebojnih dobavah lesa 
in tovornih vozil. V teku je tudi izvajanje letošnjega dogovora. V zamudi pa je še 
izvedba ene od zelo pomembnih nalog akcijskega programa. To je uskladitev 
drevesničarskih kapacitet z dolgoročnimi potrebami po saditvenem materialu. 
V teku je še usklajevanje strokovnih izhodišč in stališč, ki naj služijo kot osnova 
za sklenitev ustreznega samoupravnega sporazuma med gozdnogospodarskimi 
organizacijami in semenarna Mengeš. 
Ad 9. Intenzivnejše izkoriščanje naših gozdov, ob hkratni krepitvi njihovega 
proizvodnega potenciala, je v naslednjem srednjeročnem planskem obdobju naša 
temeljna zadolžitev, ki bo zahtevala maksimalna prizadevanja za večjo produktiv-
nost ln razvoj tehnologije v vseh dejavnostih gozdarstva, ob kreativnem sodelo-
vanju in strokovni pomoči gozdarskih znanstvenih in raziskovalnih inštitucij. Zato 
je naše združenje problematiki znanstvenoraziskovalnega dela v preteklem letu, 
ko so se pojavile nekatere neskladnosti in slabosti v sedanji organiziranosti 
obeh inštitucij, ki se ukvarjata z raziskovalnim delom, posvetilo vso pozornost. 
Po daljših razpravah in vsestranski izmenjavi mnenj vseh zainteresiranih dejav-
nikov so bila skupaj oblikovana in sprejeta »usklajena stališča in predlogi glede 
organiziranosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti v gozdarstvu(<, ki jih je obrav-
naval tudi izvršilni odbor našega združenja ter jih ocenil kot koristno in vse-
stransko sprejemljivo osnovo za skladnejši in učinkovitejši razvoj raziskovalnega 
dela. 
Ad 10. Na področju kadrovske problematike in strokovnega izobraževanja je 
gozdarstvo že vrsto let vsestransko aktivno, tako tudi v preteklem letu. Kontinuiteta 
takšne izredno intenzivne izobraževalne politike bo ugotovljena z vključitvijo 
posebne izobraževalne skupnosti za gozdarstvo v Splošno združenje gozdarstva 
Slovenije. 
Poleg kratkega prikaza temeljnih aktivnosti, ki sodijo v delovno področje 
našega in splošnega združenja sploh, ter aktivnosti strokovnih odborov in komisij 
združenja, je za opredelitev vloge in uspešnosti združenja treba navesti tudi 
nekatere občasne ali stalne naloge, ki jih združenje opravlja v skladu z interesi 
in zahtevami svojih članov: 
financiranje in sodelovanje pri izdelavi strokovnega elaborata o kriterijih 
in merilih za oblikovanje cen gozdnih sortimentov v skladu z določili novega 
zakona o politiki cen,· 
- financiranje načrtov za tipske propuste pri gradnji gozdnih cest; 
sodelovanje in sofinanciranje aktivnosti pri vzdrževanju in popularizaciji 
slovenskega dela (Ciglarjeva pot) evropske pešpoti; 
- sofinanciranje posodobitve gozdarskega oddelka TMS v Bistri; 
- koordinacija in strokovna pomoč pri organizaciji republiških in zveznih 
tekmovanj gozdnih delavcev; 
- organizacija skupnega financiranja izgradnje dijaškega doma v Gozdarskem 
šolskem centru v Postojni; · 
koordinacija pri izvajanju solidarnostna akcije gozdarstva v Brkinih. 
316 
Ceprav lahko govorimo o uspešnem delu našega združenja, to seveda ne 
pomeni, da smo lahko z obsegom navedenih aktivnosti v celoti zadovoljni. Pri 
tem moramo upoštevati, da se z razvojem našega družbenogospodarskega siste-
ma, pristojnosti odločanja in ukrepanja o gospodarskih tokovih vse bolj prenašajo 
na neposredne subjekte gospodarjenja, s čimer se vloga in pomen asociacij 
združenega dela načrtno, včasih pa tudi prekomerno in neupravičeno zožuje. 
V kolikor bi ocenili, da se slednje nanaša tudi na decentralizacijo upravljanja 
znotraj gozdnogospodarskih območij, kakor tudi v gozdarstvu kot celoti, bi se 
morali spomniti in v večji meri upoštevati, da je bila ob izvajanju decentralizacije 
močno poudarjena tudi nujnost in potreba vse večjega sodelovanja in usklajevanja 
interesov združenega dela na vseh ravneh njegove organiziranosti. V specifičnih 
pogojih gozdarstva je bila ob ustanovitvi našega združenja takšna potreba še 
posebej podčrtana! 
Ocena vloge in dela našega združenja pa ne bi bila popolna, če ne bi ob 
izteku dosedanjega srednjeročnega plana, ko so nam že na razpolago vsi potrebni 
kazalci, hkrati realno in objektivno ocenili dosedanje dosežke in izkušnje uporabili 
pri izvajanju naših nalog v naslednjem planskem obdobju, v katerega vstopamo. 
Z izvajanjem planskih obvez v obdobju 1976-1980 smo v poprečju vsekakor 
lahko zadovoljni, saj je v primerjavi s prejšnjo dolgoletno stagnacijo dosežen 
vzpodbuden napredek, tako na področfu izkoriščanja gozdov, kakor tudi glede 
krepitve njihove reprodukcijske sposobnosti. Skladno s planskimi predvidevanji 
se postopoma izboljšuje tudi ekonomski položaj gozdarstva. 
Z druge strani pa so težko razumljiva in kritične obravnave vredna negativna 
gibanja v preteklem letu, ki se tudi letos nadaljujejo. Pojasnila in vzroke smo 
razložili v gradivu, ki smo ga predložili republiškemu upravnemu organu. Pri 
tem nam ni šlo za iskanje opravičila za vsako ceno, pač pa za objektivno in 
realno presojo, ki jo od nas terja strokovna zavest in širša družbena odgovor-
nost. Zato smo poleg nekaterih občasnih ali globljih ovir, izločili iz presoje 
razlage ekonomske narave, ker v primerjavi s preteklim obdobjem, neizvrševanje 
naših obvez ne moremo več opravičevati z neustreznimi materialnimi pogoji ob 
izboljšanem ekonomskem položaju gozdarstva in še zlasti zaradi vse večje 
pripravljenosti porabnikov lesa za sovlagania v krepitev gozdnosurovinskega 
zaledja. 
To seveda ne pomeni, da gozdarstvo kot delovno intenzivna panoga z nizko 
stopnjo akumulativnosti lahko sama pokriva vse potrebe svojega razvoja in da 
materialna soudeležbe vseh drugih zainteresiranih ni več potrebna. Gre za 
izredno zahtevno in vsestransko objektivno presojo, v kakšnem maksima/nem 
obsegu lahko gozdno,gospodarske organizacije same za{:Jotovifo svoj delež v 
družbenem razvoju, upoštevajoč pri tem dejstvo, da bi odtegovanje lastnih 
sredstev, ker je dovolj drugih virov, destimulativno vplivalo na pripravljenost 
drugih zainteresiranih za sovlaganje v gozdove. 
Razreševanje tega vprašanja predstavlja enega od temeljnih pogojev za 
uresničevanje predlaganega razvojnega koncepta, ki intenzivnejše izkoriščanje 
gozdov pogojuje z ustrezno večjimi vlaganji v krepitev reproduktivne sposobnosti 
gozdov. Iskanje optimalnih strokovnih rešitev za izvedbo te naloge bo zahtevalo 
razjasnitev nekaterih še odprtih vprašanj in neusklajenih stališč, ob maksima/nem 
aktiviranju vseh strokovnih sil. 
Poleg naših lastnih zadolžitev pa bo uresničitev začrtanih razvojnih ciljev 
odvisna od nekaterih rešitev in ukrepov, ki presegajo možnosti in okvir gozdarstva 
in zahtevajo širšo družbeno presojo in podporo, ki jo pričakujemo iz razprave o 
predlogih, navedenih v »Informaciji o razvojnih trendih gozdarstva«. 
Srečo Dobljekar, dipl. inž., predsednik združenja 
317 
UDK 634.0.304 
INVALIDNOST IN POKLICNA OBOLELOST GOZDNIH 
DELAVCEV 
Anton P r ij at e 1 j (Nova Gorica)* 
Pri jat e 1 j , A.: Invalidnost in poklicna obolelost gozdnih delavcev. 
Gozdarski vestnik, 39, 1981, 7-B, str. 318-326. V slovenščini. 
Primerjalno so prikazane zdravstvene obremenitve gozdnih delavcev 
s podatki za vso Slovenijo. Primerjalno so prikazane tudi posledice teh 
obremenitev. Predstavljena je metoda ocenjevanja poklicnih bolezni v 
gozdarstvu. Avtor zaključi z oceno stanja in ukrepov za izboljšanje seda-
njega stanja. 
P r i j a t e 1 j , A.: lnvalidity and professional illnesses of forest workers. 
Gozdarski vestnik, 39, 1981, 7-8, pag. 318-326. ln Slovene. 
The paper presents the impacts on the health condition ol forest 
workers and their consequences with respect to the total territory of 
Slovenia. It demonslrates the method of assessment of professional illnesses 
in the forestry. Concluding, the author gives the assessment of the state 
and measures to improve the present situation. 
1. Uvod 
Največkrat mislimo pod delom v gozdarstvu na delo gozdnega delavca sekača. 
Dandanašnji pa so v gozdu tudi mnogi drugi delavci, ki sodelujejo v delovnem 
procesu kot traktoristi, vozniki težke gradbene mehanizacije in drugi. 
čeprav število zaposlenih delavcev, ki delajo v gozdarstvu, ni veliko, strokov-
njaki medicine dela stalno spremljajo njihovo zdravstveno ogroženost. 
Tako je bila že na drugem jugoslovanskem kongresu medicine dela leta 1967 
v Splitu druga kongresna tema: »Medicina dela v kmetijstvu in gozdarstvu« (5). 
V tej kongresni temi je bilo 17 referatov iz gozdarstva. Ze leta 1966 so organizirali 
tridnevno posvetovanje, in sicer sekcija medicine dela Slovenskega zdravniškega 
društva, sekcija medicine dela Zbora liječnika Hrvatske ter Zvezi inženirjev in 
tehnikov gozdarstva in lesne industrije Slovenije in Hrvatske. Na strokovnem po-
svetovanju so obdelali delo in življenje gozdnega delavca s tehničnega in zdrav-
stvenega stališča pa tudi nevarnosti, ki prežijo nanj pri delu (6). 
Uvodna tema IV. Jugoslovanskega kongresa medicine dela 1975. v Sarajevu 
je bila tudi posvečena medicini dela v lesni industriji in gozdarstvu. Na tem 
kongresu je bilo poleg uvodnega referata (7) še 11 referatov s področja varstva 
pri delu gozdnega delavca (8). 
Ker pa so pri vseh zdravstvenih in tehničnih ukrepih posebej poudarili tako 
težko delo kakor tudi nevarnosti pri gozdnem delu, je 1972. leta Institut za 
gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana, s podporo Zvezne gospodarske zbornice 
naročil in organiziral strokovno delo: Beneficirana delovna doba v gozdarstvu. 
Zbral je ekipo zdravnikov specialistov medicine deta, psihologe, strokovnjake za 
varstvo pri delu in tudi strokovnjake gozdarje, ki so izredno studiozno obdelali 
področje zdravstvenega in tehničnega varstva delavca gozdarja, njegove obre-
menitve na delovnem mestu (9). 
* Mag. se. A. P., dr. med., Nova Gorica, 65000 Nova Gorica, YU. 
318 
Dve leti zatem, leta 1974, je Institut za medicino dela pri Kliničnem centru v 
Ljubljani izdal publikacijo: Standardi preventivnih zdravstvenih pregledov delavca. 
Ta publikacija je imela kot prvi dodatek oziroma posebni dodatek: Standard 
preventivnega pregleda gozdnega delavca-sekača. Temu dodatku pa naj bi 
sledili tudi standardi pregledov delavcev vseh ostalih strok (10). 
Tako lahko ugotavljamo, da je bilo že pred nekaj leti izmerjeno delo gozdnega 
delavca s stališča fiziologije dela. Ugotovitve teh meritev o delu gozdnega delavca 
sekača so naslednje: 
delo je fizično težko, 
nefiziološke drže, 
odvisnost od vremena, 
vibracije in 
ropot pri delu z motorno žago. 
2. Negativni kazalci zdravja 
Med negativne kazalce zdravja prebivalstva, zlasti aktivnega prebivalstva-
delavcev, torej tudi delavcev, ki delajo v panogi gozdarstva, štejemo: 
- začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni, 
- začasna nezmožnost za delo zaradi poškodb tako na delovnem mestu kot 
zunaj njega, 
poklicne bolezni, invalidnost 
2.1. Začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni 
Začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni ali kot jo navadno imenujemo 
))bolovanje<< ni vedno samo izraz delavčevega zdravstvenega počutja, ampak 
mora zdravnik, ki ocenjuje to bolezen, upoštevati vsaj še delovno mesto, težav-
nost dela. Kastelic je v svojih izčrpnih študijah (11) dokazal, da na začasno 
nezmožnost za delo vpliva vsaj 30 dejavni kov med katerimi so bolezen sama, 
delovno mesto, pa tudi zdravnik ni nepomemben dejavnik. 
V študiji, ki obravnava bolezni od leta 1962 do 1964, je Kastelic ugotovil (11), 
da je gozdarstvo na 15. mestu po številu izgubljenih delovnih dni na zavarovanca. 
Začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni, poškodbe pri delu in zunaj dela, 
poroda in nege v SR Sloveniji v letih od 1967 do 1976 
Stevilo število Stevilo Bol. na Dni Dni Leto zavarov. bolnikov bol. dni 100 zav. na enega na enega bolnika zavarovanca 
1967 556.623 440.672 8,685.505 79,17 19,71 15,60 
1968 563.318 478.256 8,871.826 84,90 18,55 15,75 
1969 586.093 557.576 9,697,873 95,13 17,39 16,55 
1970 611.865 512.350 9,797.783 83,74 19,12 16,01 
1971 643.548 572.165 10,397.203 88,91 18,17 16,16 
1972 667.779 630.904 11,133.820 94,48 17,65 16,67 
1973 689.533 645,060 11,327.826 93,55 17,56 16,43 
1974 720.498 705.758 12,151.504 97,95 17,22 16,87 
1975 756.066 780.014 13,281.692 103,17 17,03 17,57 
1976 780.920 812.808 13,671.564 104,08 16,82 17,51 
319 
Steviro delavcev začasno nezmožnih za delo v gozdarstvu SR Slovenije 
od 1967 do 1976 
Stevilo Stevilo Stevilo S tevilo Stevilo dni Dni na Leto za va rov. bolnikov bol. dni bolnikov na na enega enega 100 zavar. bolnika zavarovanca 
1967 8.133 6.571 141.205 80,79 21,49 17,36 
1968 7.498 6.732 136.336 89,78 20,25 18,18 
1969 7.127 7.296 146.888 102,37 20,13 20,61 
1970 7.687 6.542 132.530 85,11 20,26 17,24 
1971 7.546 6.567 130.344 87,03 19,85 17,27 
1972 7.479 6.836 131.141 91,40 19,18 17,53 
1973 7.354 6.903 126.166 93,87 18,28 17,15 
1974 7.042 6.909 125.816 98,11 18,21 17,86 
1975 7.081 7.618 136.994 107,58 17,98 19,35 
1976 7.670 7.814 128.908 101,88 16,50 16,81 
Pač pa je posebej zanimivo, da je gozdarstvo na 4. mestu po izpadu delovnih 
dni zaradi poškodb pri delu in na 7. mestu po številu izpada dni zaradi bolezni 
gibal. 
Izguba delovnih dni na aktivnega zavarovanca poprečno v letih 1962-1963-1964 
za SR Slovenijo ln gozdarstvo po vzrokih 
1. Poškodbe pri delu 
2. Poškodbe izven dela 
3. Bolezni kosti in gibal 
4. Bolezni dihal 
5. TBC 
6. Bolezni prebavil 
7. Gripozna obolenja 
8. Psihične motnje 
9. Bolezni srca in ožilja 
10. Bolezni kože in podkožja 
11. Org. bolezni živč. sistema 
12. Bolezni nosečnosti 
2,35 
1,81 
1,77 
1,54 
1,47 
1,37 
1,16 
0,76 
0,69 
0,60 
0,52 
1. Poškodbe pri delu 
2. Bolezni kosti in gibal 
3. Poškodbe izven dela 
4. Bolezni prebavil 
5. Bolezni dihal 
6. TBC 
7. Gripozna obolenja 
8. Bolezni srca in ožilja 
9. Bolezni kože in podkožja 
10. Org. bolezni živč. sistema 
11. Psihične motnje 
12. Bolezni ledvic 
Stevilo nesreč pri delu v SR Sloveniji v letih 1967-1976 
S tev. nesreč Stev. bol. Ste vilo Stevilo Stevilo na 100 Leto zavarov. nesreč boL dni aktivnih dni na eno 
zavarov. nesrečo 
1967 556.623 40.163 880.696 7,22 21,93 
1968 563.318 41.628 921.831 7,39 22,14 
1969 586.093 44,253 1,020.681 7,55 23,06 
1970 611.865 46.197 1,050.861 7,55 22,75 
1971 643.548 48.317 1,104.828 7,51 22,87 
1972 667.779 48.531 1,073.970 7,27 22,13 
1973 689.533 47.842 1,096.832 6,94 22,93 
1974 720.498 46.775 1,082.888 6,49 23,15 
1975 756.066 44.720 1,041.105 5,91 23,28 
1976 780.920 42.099 953.982 5,39 22,66 
320 
3,67 
2,10 
1,68 
1,34 
1,23 
1,22 
1,07 
0,78 
0,56 
0,46 
0,46 
0,34 
Stev. dni na 
1 zavarov. 
1,58 
1,64 
1,74 
1,72 
1,72 
1,61 
1,59 
1,50 
1,38 
1,22 
~, 
1-. 
V naslednji Kastelčevi študiji (12), ki obravnava leti 1972-1973, je gozdarstvo 
prišlo že na peto mesto po številu izgubljenih dni na enega zavarovanca. 
Kocijančič (13) pa je ugotovil, da je v letih 1960 do 1970 bolezni v gozdarstvu 
glede na število obolelih na 100 zaposlenih veliko večje, ravno tako je v gozdarstvu 
veliko večje število izgubljenih dni na aktivnega zavarovanca kot v ostalih 
panogah. Tako je bilo v teh letih v gozdarstvu število nezmožnih za delo na 1 OO 
aktivnih zavarovancev po ugotovitvah Kocijančiča na drugem mestu. 
Leto 
1967 
1968 
1969 
1970 
1971 
1972 
1973 
1974 
1975 
1976 
Stevilo nesreč pri delu v gozdarstvu v SR Sloveniji v letih 1967-1976 
število 
za va rov. 
8.133 
7.498 
7.127 
7.687 
7.546 
7.479 
7.354 
7.042 
7.081 
7.670 
$tevilo 
nesreč 
na delu 
1.213 
1.150 
1.076 
1.132 
1.035 
1.002 
940 
842 
788 
795 
število 
bol. dni 
33.610 
30.111 
31.472 
30.436 
32.870 
29.835 
26.331 
23.703 
24.613 
21.690 
$tev. nesreč 
na 100 
aktivnih 
zavarov. 
14,92 
15,34 
15,09 
14,73 
13,72 
13,40 
12,78 
11,96 
11,13 
10,36 
število dni 
na eno 
nesrečo 
27,70 
26,18 
29,24 
26,88 
31,75 
29,77 
28,01 
28,15 
31,23 
27,28 
štev. dni 
na 1 
zavarov. 
4,13 
4,02 
4,42 
3,96 
4,36 
3,99 
3,59 
3,36 
3,46 
2,83 
če primerjamo tabeli za vso Slovenijo in za gozdarstvo, vidimo, da je število 
bolnikov na 1 OO zavarovancev le nekoliko večje v teh letih, da pa so bile vse te 
bolezni poprečno daljše kot to velja za vso Slovenijo. 
2.2. Nesreče pri delu v gozdarstvu 
Kocijančič je v svoji študiji (13) poudaril, da je bilo v letih od 1961 do 1970 
nesreč pri delu v gozdarstvu dvakrat več kot v republiškem poprečju. 
Iz obeh tabel vidimo, da se število nesreč pri delu v Sloveniji kot tudi v 
gozdarstvu manjša, da pa je še vedno število nesreč na 1 OO aktivnih zavarovancev 
v gozdarstvu dvakrat večje kot v Sloveniji; ravno tako je število dni na eno nesrečo 
v gozdarstvu večje kot v Sloveniji. 
Stevilo poškodb izven dela v SR Sloveniji od leta 1967-1976 
število štev. dni 
$tevilo $tev. bol. $tev. bol. 
Leto $tevilo poškodb 
zaradi poškodb 
dni na 1 dni na 1 
zavarov. izven dela 
poškodb izven dela poškodbo za var. izv. d. na 100 a. z. 
1967 556.623 47.517 947.612 8,54 19,94 1,70 
1968 563.318 49.807 1,011.213 8,84 20,30 1,80 
1969 586.093 52.467 1,099.582 8,95 20,96 1,88 
1970 661.865 54.032 1,141.223 8,83 21,12 1,87 
1971 643.548 58.152 1,202.317 9,04 20,68 1,87 
1972 667.779 63.510 1,281,392 9,51 20,18 1,92 
1973 689.553 65.892 1,313.156 9,56 19,93 1,90 
1974 720.498 71.314 1,433.653 9,90 20,10 1,99 
1975 756.066 77.120 1,527.621 10,20 19,81 2,02 
1976 780.920 78.345 1,532.978 10,03 19,57 1,96 
321 
2.3. Poškodbe izven dela v gozdarstvu 
Prihod na delo in odhod z dela je eden od resnih dejavnikov, ki ogroža 
zdravstveno stanje delavcev, saj smo že ugotovili, da je gozdarstvo preelo od 
sezonskega dela v redno delo prek vsega leta in gozdarski delavci se večinoma 
vozijo na delo. Navkljub tej ugotovitvi pa je število poškodb izven dela le ma-
lenkost višje kot republiško poprečje v zadnjih desetih letih. 
število poškodb izven dela v gozdarstvu v SR Sloveniji v letih 1967-1976 
število število število število štev. boL Štev. bol. Leto poškodb 
boin. dni 
poškodb na dni na 1 dni na 1 zavarov. izven dela 1 OO z avar. poškodbo zavarov. 
1967 8.133 806 20.445 9,91 25,36 2,52 
1968 7.498 794 15.557 10,59 19,59 2,07 
1969 7.127 742 18.739 10,41 25,25 2,63 
1970 7.687 736 18.553 9,57 25,20 2,41 
1971 7.546 732 15.774 9,70 21,54 2,09 
1972 7.479 820 18.109 10,96 22,08 2,42 
1973 7.354 779 17.133 10,59 21,99 2,33 
1974 7.042 874 19.581 12,41 22,40 2,78 
1975 7.081 917 20.463 12,95 22,31 2,89 
1976 7.670 958 21.347 12,49 22,28 2,79 
če primerjamo obe tabeli, ugotovimo, da je število poškodb izven dela tako 
v Sloveniji kot v gozdarstvu v porastu, vendar ni tako velike razlike kot pri 
nesrečah na delu. 
Res je pa tudi, da so te nesreče verjetno težje, saj je poprečno trajanje 
odsotnosti z dela zaradi poškodb izven dela v gozdarstvu večje kot poprečno v 
Sloveniji. 
2.4. Invalidnost gozdarskih delavcev 
Invalidnost predstavlja v gozdarstvu resen problem in veliko obremenitev 
za gozdarsko panogo (13, 14). 
Razen kmetijstva so imeli starostni upokojenci iz gozdarstva v letih 1968 
in 1969 med vsemi raziskovanimi dejavnostmi v SR Sloveniji najnižjo poprečno 
delovno dobo ob starostni upokojitvi in najnižji poprečni znesek starostne 
pokojnine. 
V istem obdobju so imeli invalidski upokojenci v gozdarstvu, razen kmetijstva 
in gradbeništva, med vsemi raziskovanimi panogami v SR Sloveniji najnižjo po-
prečno delovno dobo in najnižjo poprečno starost ob invalidski upokojitvi in 
najnižji poprečni znesek invalidske pokojnine. 
Možnost gozdnega delavca v SR Sloveniji v obdobju od leta 1961 do 1970 
da dočaka starostno upokojitev s polno delovno dobo, je bila v primerjavi z 
možnostjo za invalidsko upokojitev približno 1 proti 1. Ta možnost je bila v tem 
obdobju manjša kot v katerikoli izmed raziskovanih panog v SR Sloveniji in 
manjša od možnosti poprečnega zaposlenega Slovenca. 
Med starostnimi in invalidskimi upokojenci v gozdarstvu je mnogo večja 
razlika v delovni dobi kot v starosti. 
V gozdarstvu je več odstotkov invalidov l. in 111. kategorije in bistveno manj 
invalidov 1 l. kategorije kot v slovenskem poprečju. 
Med bolezenskimi vzroki invalidnosti v gozdarstvu najdemo zelo pogosto hk.rati 
navedenih več bolezni ali poškodb. 
322 
Najpogostejši bolezenski vzroki invalidnosti l. kategorije so v gozdarstvu 
bolezni gibal, dihal ter bolezni srca in ožilja. Sledijo bolezni prebavil, poškodbe 
izven dela in pri delu ter poklicne bolezni. 
Najpogostejši bolezenski vzroki invalidnosti 111. kategorije so v gozdarstvu 
bolezni gibal, poškodbe pri delu in pol<licne bolezni. Sledijo bolezni dihal, prebavil, 
srca in ožilja in poškodbe izven dela. 
Med ostalimi bolezenskimi vzroki invalidnosti l. in Il. kategorije imajo v 
gozdarstvu večji pomen pljučna tuberkuloza in kronični alkoholizem. 
Po starosti in delovni dobi so med invalidi L in 111. kategorije v gozdarstvu 
najmlajši tisti s poklicnimi boleznimi in poškodbami pri delu ali izven dela. Sledijo 
invalidi zaradi bolezni gibal, prebavil, dihal ter srca in ožilja. 
Zadnja analiza o invalidizaciji, ki je na voljo, je iz leta 1975. Iz te analize 
lahko ugotovimo, da je bilo v letih 1969 do 1973 število novih invalidov na 1000 
aktivnih zavarovancev v gozdarstvu naslednje: 
Stevilo novih invalidskih upokojencev na 1000 aktivnih zavarovancev v SR Sloveniji 
in gozdarstvu v letih 1969-1974 
Poprečno število 
Leto 
novih invalid. upokoj. V gozdarstvu Mesto na 1000 akt. zavarov. (rang) 
v SR Sloveniji 
1969 6,16 22,59 3 
1970 7,02 16,78 3 
1971 3,79 8,96 2 
1972 4,88 11.37 3 
1973 3,22 6,22 4 
Zelo grobo vzeto je bilo v teh letih gozdarstvo po invalidih na tretjem mestu 
med panogami. 
V isti študiji (15) Pintarič ugotavlja: »V gozdarstvu je stanje nekoliko neugodno. 
V precej primerih nad 20 °/o, morda celo nekaj več, so invalidi neustrezno zaposleni 
in dosegajo bistveno manjše delovne uspehe. Ostali pa so zaposleni v skladu 
z mnenjem invalidske komisije in dosegajo zadovoljive delovne uspehe. Navajajo 
pa, da predstavlja ustrezna zaposlitev pri njih poseben problem zaradi narave 
dela v gozdni panogi«. 
Zadnji podatki (16) pa kažejo, da je bilo leta 1979 v Sloveniji od 35.747 
invalidskih upokojencev 1634 iz gozdne stroke~ kar znaša 4,6 °/o od vseh upo-
kojencev oziroma 20 invalidskih upokojencev na 100 aktivnih zavarovancev. 
Ti upokojenci so imeli poprečno 24 let delovne dobe, kar je za leto več kot 
slovensko poprečje in 4.457 din pokojnine z vsemi dodatki, kar znaša 106,3 °/o 
od poprečne pokojnine. 
2.5. Ocenjevanje poklicnih bolezni gozdarjev 
Novi tehnološki postopki pri delu v gozdu so prinesli s seboj tudi nove 
škodljivosti, nove poklicne bolezni. 
Tako je pri mnogih gozdarjih nastala okvara sluha zaradi uporabe motorne 
žage. 
Družbeni dogovor o seznamu poklicnih bolezni (17) pa v svoji 43. točki točno 
navaja, da se šteje gluhost ali močnejša naglušnost takrat kot poklicna bolezen, 
kadar delavec dela daljše delo, pri katerem nastaja škodljiv vpliv ropota in 
323 
katerega raven presega z zakonom predpisane meje. Pod pogoji za priznanje 
poklicne bolezni pa navaja, da mora biti pozitivna delovna anamneza: izvid meritev 
ropota (če organizacija združenega dela nima izvidov meritev, se šteje, da je 
delavec izpostavljen ropotu), izvidi predhodnega pregleda, klinični izvid in audio-
gram, ki opozarja na hujšo stopnjo traumatološke okvarjenosti sluha. 
Pezelj in švagelj sta predlagala (18), da bi morali delavca odstraniti od ropota 
takrat, kadar je v prostoru, kjer je ropot v zgornjih frekvencah, ki se poglablja in 
razširja okrog 4000Hz; frekvenca 1000Hz je zajeta do 30 dB. Sosednja zgornja 
oktava je lahko do 50 dB. 
Ravno tako ne sme delati v takem ropotu delavec, ki ima okvaro sluha v 
govornih frekvencah z več kot 30 °/o. 
Pri profilaktični zamenjavi delovnega mesta pa obstaja nevarnost, da bo 
delavec postal invalid pri zgoraj naštetih kriterijih in kadar je v dveh zaporednih 
audiometrijskih meritvah padec sluha za več kot 15 dB med "1 000 in 6000Hz. Pri 
tem moramo upoštevati tudi izgubo sluha zaradi starosti. 
Ponovno moramo poudariti izredno pomembni predhodni pregled gozdnega 
delavca sekača, pri katerem mora biti obvezno opravljen audiometrijski pregled; 
kontraindikacija za zaposlitev v ropotu oziroma delu gozdnega delavca je namreč 
tudi operacija ušes in bolezen, zvezana z izgubo sluha. 
Poklicna vazonevroza je poklicna bolezen sekačev. Tako družbeni dogovor 
(17) navaja, da je poklicna bolezen pod točko 44 obolenje mišic, sklepov in 
ožilja, kadar dela delavec z aparatom na stisnjen zrak ali drugimi podobnimi 
aparati, ki povzročajo tresenje oziroma vibracije. 
Pri tem pa mu priznamo obolenje kot poklicno, če je pozitivna delovna 
anamneza, klinična slika, organska ali funkcijska okvara. Delavci so bili sezna-
njeni z nevarnostmi, ki jim pretijo pri delu v gozdu z motornimi žagami. Nekateri 
celo preveč. Preveč v tem smislu, da so znali vse simptome na pamet. Niso pa 
hoteli uporabljati zaščitnih mer ali pa so delali z motornimi žagami tudi v svojem 
prostem času doma. Zato nekateri predlagajo, naj bi se ne zanašali samo na 
delovno anamneza, ampak tudi na klinično sliko. 
Tako predlaga Sušnik (10), da bi morali vsakemu gozdnemu delavcu narediti 
pri obdobnem pregledu poskuse za dokaz poklicne vazonevroze: 
a. Oh/aditveni poskus 
Pri tem poskusu drži oseba, slečena do pasu, ob odprtem oknu in v hladnem 
letnem času, zgornje okončine do komolcev v hladni vodi (ca. 5° C) 10 minut. 
Po kopanju roke previdno osušimo ter opazujemo reakcijo arteriol na prstih. 
če gre za vazospastično obolenje, členki prstov poblede. Razlika med belkasto 
sivo barvo prizadetih členkov ter kožo, v kateri je nastopila reaktivna hiperemija, 
je očitna. V opisu navedemo, kateri členki prstov so prizadeti. Pozimi Jahko 
pošljemo delavca na prosto, kjer drži roke nekaj minut v snegu. Ko se vrne, 
opazujemo reakcijo. 
b. Merjenje kožne temperature 
Merimo dotikalna mesta na okončinah. Na zgornjih okončinah je kožna tem-
peratura za ca. 2-3° C višja kot na spodnjih. Pri organsko pogojenih motnjah 
je navadno 2-4° C nižja kot na dotikalnem mestu. Da imamo razliko za patološko, 
mora biti razlika večja kot 1° C. . 
Pri temperaturi prostora 20° C je kožna temperatura v fizioloških pogojih na 
prstih rok ca. 32° C. če pade temperatura iz 20° na 16° C se ta zniža na 22° C. 
324 
Glede na to je treba kožno temperaturo meriti v prostoru s temperaturo 20-21° c 
brez prepiha in ob relativni vlagi do 70 °/o. Preiskovanec naj bi bil spočit in 
naj bi pred poskusom ne kadil. 
c. Water immersion test 
Princip: pri ohlajevanju pade temperatura aker, po prenehanju ohlajevanje 
pa se hitreje ali počasneje vrača na prvotno višino (hitreje pri arterilodilataciji, 
počasneje pri arterilokonstrukciji). 
Izvedba: preiskovanec drži roki in podlehti 10 minut v vodi s temperaturo 
15° C. Po kopanju mokro kožo obrišemo previdno, ne da bi jo trii. 
Kožno temperaturo merimo vselej na dotikalnih mestih (konice prstov levo-
desno) pred ohladitvijo ter po ohladitvi tako dolgo, dokler se temperatura ne vrne 
na začetno vrednost oziroma najdlje 30 minut. 
Ocena: kožno temperaturo pred ohladitvijo dosežemo v fizioloških pogojih 
približno po 10 minutah. O vazospazmu govorimo, če je ta čas podaljšan na 
20 in več minut. 
d. Hot co/d test 
Obe roki in obe podlehti potopimo za pet minut v toplo kopel (39° C). Prste 
skrbno osušimo (obrišemo), ne da bi jih trii. Merimo kožno temperaturo na konicah 
prstov desno/levo. 
Temu merjenju sledi pet minut kopanja v hladni vodi (12° C) ter nato po 
sušenju prstov merjenje kožne temperature na isti način. Merjenje nadaljujemo 
v intervalih po 5 minut 
Kožna temperatura se vrne v normalnih fizioloških pogojih najkasneje v 20 
minutah na nivo pred hladnim stimulusom. Ta čas se pri funkcionalnih motnjah 
arterialnega pretoka podaljša na 20, 40 ali več minut oziroma do ponovnega 
ogretja sploh ne pride. 
e. Osci/ografija 
f. Pletizmografija 
g. Termografija s holesterinskimi tekočimi kristali (19) 
Ta metoda je zelo zanimiva in koristna kot dodatna preiskava, ker nam je 
kot slika ali diapozitiv trajen dokument, ki ga lahko ponavljamo v poljubnih 
časovnih obdobjih. Je neboleča, neškodljiva za delavce in enostavna ter hitra in 
z njo lahko spremljamo trend patoloških sprememb. 
3. Zaključki 
Iz dokaj obsežnih in natančnih študij, ki so bile narejene pri nas, v naših 
razmerah o delu gozdarjev in gozdnih del~vcev, lahko ugotavljamo, da je delo 
gozdnih delavcev zdravju nevarno, da je večje število nesreč pri delu kot pri 
drugih poklicih in delih in da je upokojitev zgodnejša. Da je beneficirana delovna 
doba upravičena, kar so dokazale številne študije; da je določilo, da je delavec 
upravičen do beneficij 2 meseca na leto, če v 80 °/o vsega rednega delovnega 
časa v koledarskem letu uporablja motorno žago, žago ali sekiro, zelo strogo. 
Da bi zmanjšali obolevnost, število nesreč na delu in tudi poklicne bolezni, 
bi morall doseči še večjo mehanizacijo gozdnega dela. 
Seveda pa je naša posebna skrb rotacija delavcev. Delavci, mlajši in bolj 
zdravi, naj bi delali pri težjih fizičnih delih, starejši delavci pa bi rotirali na lažja 
fizična dela, seveda pa bi pri tem ne smeli imeti manjših osebnh dohodkov. Bilo 
325 
je že nekaj takih predlogov pri združevanju gozdnih gospodarstev z lesnimi 
tovarnami. Kjer imajo velik lesni kombinat, bi tak način rotacije verjetno uspel, 
kjer pa so gozdna gospodarstva eno, lesne tovarne pa drugo, pa na tako 
zamenjavo sploh ne moremo misliti. Takrat lahko le v gozdnem delu iščemo 
primerno delo za tiste delavce v gozdu, ki so se pri delu ponesrečili ali pa zboleli. 
Seveda pa je nadvse pomembno zdravstveno varstvo delavcev v gozdu, te-
meljiti predhodni pregledi kakor tudi redni obdobni pregledi. Pri oceni ostale 
zmožnosti za delo pa je potrebno predvsem dobro poznavanje delovnih mest. 
Seveda lahko nam zdravnikom, članom invalidskih komisij, ogromno pomagajo 
varnostni inženirji-gozdarji in drugi strokovnjaki gozdnih gospodarstev. Le s 
skupnim delom bomo lahko dosegli, da bo delo v gozdu res tako zdravo, kakor 
so nekoč mislili. 
Literatura 
1. Sevnik, F.: Zgodovina naših gozdov in gozdarstva, Gozdovi na Slovenskem, stran 14-26. Borec, 
Ljubljana 1975. 
2. Funk/, L.: Proizvodna zmogljivost gozdov, Gozdovi na Slovenskem 197-212, Borec, Ljubljana 1975. 
3. Zumer, L.: Les v gospodarskem razvoju Slovenije, Gozdovi na Slovenskem, stran 180-197, Borec, 
Ljubljana 1975. 
4. Kocijančič, M.: Sumarstvo, Medicina rada, stran 838, Dom Stampe Zenica 1976. 
5. 11. Jugoslovenski kongres medicine rada, Skripta. Split 9.-12.10.1967. 
6. Prijatelj, A.: Posvetovanje o zdravstveni problematiki delavcev v gozdarstvu, Delo in varnost Xl. 
(1966), št. 6, stran 138-139. 
7. Stankovič, D., Prijatelj, A., Kocijančič, M., Radulovic, D.: Medicina rada u šumarstvu i drvno) 
industriji IV, Jugoslovanski kongres medicine rada 8.-13. 6. 1975, Zbornik radova 13-23, Documenta 1975, 
Beograd 1975. 
fl. IV. Jugoslovanski kongres medicine rada, Sarajevo a.-13. 6. 1975, Zbornik redova. Galenika 
Beograd 1975. 
9. Fras, J., Kocijančič, M., Kumer, P., Rozman, 1., Sušnik, J., Ude, J., Winkler, 1.: Beneficirana 
delovna doba v gozdarstvu, Institut za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani, 
Ljubljana 1972. 
10. Standardi preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev, Inštitut za medicino dela. Ljubljana 1974. 
1. Kastelic, 1.: Odsotnost z dela zaradi obolenj in poškodb kot zdravstveni in ekonomski problem v 
SR Sloveniji v letih 1962, 1963, 1964, Zavod SRS za zdravstveno varstvo v Ljubljani, sept. 1965. 
12. Kastelic, 1., Schlamberger, K., Segula, 1.: Prikaz obolevnosti ter posledičnost bolezni in poškodb 
med odraslim prebivalstvom (20-59 let) in to s posebnim ozirom na aktivne zavarovance SR Slovenije 
v letih 1968-1973, Zavod SRS za zdravstveno varstvo, posebna publikacija 1fi5 Ljubljana, marec 1975. 
13. Kocijančič, M.: Negativni kazalci zdravja delavcev v gozdarstvu, Beneficirana delovna doba v 
gozdarstvu, Ljubljana 1972, str .. 161-249. 
14. Prijatelj, A.: Invalidi in delo, Soški gozdar. XIV, oktober 1978, Tolmin. 
15. Pintarič, /.: Analiza intenziteta bolovenja, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v 
SR Sloveniji, Ljubljana 1975. 
16. Invalidske pokojnine pod drobnogledom. Vzajemnost, redna mesečna priloga Delavski enotnosti 
številka 2, 1980. 
17. Družbeni dogovor o seznamu poklicnih bolezni. Urad. list SFRJ 40fi5 {15. 8. 1975). 
18. Pezelj, M., Svagefi, J.: Sistemska audiometrijska kontrola r:adnika, koji rade u buci i kriteriji za 
uklanjanje radnika iz buke. Arh. hig. rada, 1977. 
19. Cadež, E., Levstik, 1.: Uporaba termografije s holesterinskim tekočimi kristali-diagnostiki 
vibracijskih obolenj ožilja pri sekačih z motorno žago. Delo in varnost 25/1980 
326 
·~ .. 
UDK 634.0.304:634.0.375.4 
BOLEZNI TRAKTORISTOV V GOZDARSTVU 
Mario K o ci j an č i č {Kranj)* 
K o c ij an č ič, M.: Bolezni traktoristov v gozdarstvu. Gozdarski 
vestnik, 39, 1981, 7-8, str. 327-334. V slovenščini s pov.zetkom v nemščini. 
Z analizo 440 rezultatov obdobnih zdravstvenih in psihofizičnih pre-
gledov 198 traktoristov iz sedmih gozdnih gospodarstev Slovenije je bilo 
ugotovljeno zdravstveno stanje traktoristov. Traktoristi so pretežno mlajši 
ljudje s krajšo delovno dobo na traktorju. Zanesljivo so od opravljanja 
poklica odvisne njihove okvare sluha (22% vseh pregledanih) in trajne 
posledice poškodb pri delu (6 %). Verjetno lahko z delom povežemo še 
bolezni kosti in gibal (6 %) in bolezni dihal (0,6 %). Bolezni čutil, obtočil, 
in prebavil ki tudi pogosteje nastopajo, niso povezane z opravljanjem tega 
dela. 
K o c ij an č i č , M.: lllnesses affecting tractor drivers in forestry. 
Gozdarski vestnik, 39, 1981, 7-8, pag. 327-334. ln Slovene with summary 
in German. 
By an analysis of 440 results gained by periodical surveys of health and 
psychophysical condition of 198 tractor drivers employed with 7 regional 
forest management organizations of Slovenia their health condition was 
established. The tractor drivers are mostly younger people with a relat:vely 
short working period as to this engagement. Certainly, their hearing detects 
depend on their profession (22% affected) as well as the permanent 
consequences of worl<ing injuries (6 %). Probably also the bone and limb 
diseases (8 %} and the diseases of the respiratory organs (0,6 %) are 
connected with their work. lllnesses of sensory, blood circulation, and 
digestive organs, allhough relatively frequent. have no relation with the 
kind of work. 
če bi hoteli popolno in sodobno raziskati zdravstveno stanje traktoristov v 
gozdarstvu, bi morali spremljati, evidentirati, analizirati in oceniti glavne kazalce 
zdravstvenega stanja teh delavcev: splošno in specifično obolevnost, delane-
zmožnost. invalidnost in umrljivost po bolezenskih skupinah, predvsem zaradi 
poškodb pri delu in poklicnih bolezni. Dobro ocenjeni objektivni kazalci o zdrav-
stvenem stanju neke skupine so zelo dober ali celo nenadomestljiv kazalec o 
prisotnosti ali delovanju kake obremenitve, škodljivosti ali nevarnosti pri delu. 
Zgodi se, da tehnolog, varnostni inženir, ekolog, fiziolog ali psiholog zatrjujejo, 
da so psihofiziološke in ekološke obremenitve delavca pri delu izpod dovoljenih 
toleriranih, škodljivih. nevarnih vrednosti. Zdravniki pa pri preventivnih ali 
kurativnih pregledih istih delavcev ugotovijo večjo pogostost in resnost nekega 
bolezenskega pojava. V tem primeru je potrebno previdno in s popravki tolmačiti 
rezultate varnostne analize in ocene dela. 
Pri sedanjem načinu zbiranja, evidentiranja in analize podatkov o obolevnosti, 
delanezmožnosti, invalidnosti in umrljivosti v SR Slovenii so ti kazalci dosegljivi 
retrospektivno za okoli 2 desetletji nazaj in le za celotne gospodarske panoge. 
Teh podatkov pa nimamo na ravni delovnega mesta, torej tudi ne za traktoriste 
v gozdarstvu. 
Zato so za analizo in oceno zdravstvenega stanja traktoristov v gozdarstvu 
praktično edino uporabni podatki o boleznih in stanjih ugotovljenih in zabele-
ženih pri obdobnih preventivnih zdravstvenih pregledih teh delavcev . 
.. Mag. M. K., zdravnik medicine dela, Dispanzer za medicino dela Kranj 64000 Kranj, YU. 
327 
(Al 
1\) 
co 
Skupina bolezni 
1 
1 Nalezljive in pard· 
zi ta rne bo 1 ezn i 
Il Novotvorbe 
111 Endokrine bolez-
ni,presnov. in 
prehran.motnje 
IV Bolezni krvi in 
krvotvorn ih 
organov 
v Duševne motnje 
VI Bolezni živčevja 
in čuti 1 
Vll Bolezni obtočil 
Vlil Bolezni dihal 
IX Bo 1 ezn i prebavi 1 
)( Bolezni mokril in 
spo lovi 1 
REZULTATI OBOOBtHH ZDRAVSTVEU 1 H PREGLEDOV TRAKTOR 1 STOV V GOZDARSTVU 
PO BOLEZENSKIH SKUPINAH, BOLEZtliH, VPLIVIH IN UKREPIH NA DELAZHO~NOST 
{1~.: 111 Z DIAGIIOZAHI OO 19B PREGLEDANIH) 
B o l e z e n St.ugotov- Poprečna sta- Vpi iv bo 1 ezn i na de 1 azmožnos t za 
1jenih- rost ln del. sedanie delo 
primerov doba na sedanjem Nezmožen Zmožen z ! Potrebna kon-
de 1 .me s tu ob omejitvijo i trola 
nastanku bol ezn t , zdravljenje 
2 3 4 5 6 i 7' 
Pljučna ~uberkuloza 
1 
1 
1 
39 lO - -
1 
1 
1 1 
Sladkorna bolezen 3 
1 
49 ID r 1 1 
1 
1 
Kronični. ·al koho 1 i:i:em 2 37 3 1 1 
Refrakcij ska anomalija 9 36,5 7 1 z 6 
vida 
Kronično vnetje ušes 2 l,(j 4 - 1 1 
z nepokl ic:;no nagluš. 
.Zvi!an krvni pritisk 9 Ito 11 2 2 s 
lshcmične bolezni t IJO 20 1 .. -
srca 
Kronični bronhitis 1 \0 6 - - 1 
Kronični gastritis 1 "6 5 - 1 
Ul kus dvanaj stern ika 4 35 8 1 1 2 
Dimeljska ki la 1 40 3 - - 1 
Kronično vnetje 2 4 - 2 
ledvic 
..., ~-
1 Ukrepi 
1 
8 
Zdravljenje· v bolnici (1) 
P1 :~:a ocenitev na IK(2) 
Kožnosi dietetsko prehrambenega 
režima pri delu in oprostitev 
dopolnil nega dela (l} 
1 
Predlog za ocenitev na IK(l ) 
Obvezno bolnišnlčno':~:dravljenje (1) 
Predlog za-ocenitev na lK (3) 
Obvezna uporaba očal pri delu.(6) 
.Pred 1 og za l K ( l ) 
Obvezna uporaba glušnikov. (1) 
Predlog za ocenitev na IK (~) 
Higiensko dietetsko medikamentozni 
režim (5) 
Predlog za ocenitev na IK (1) 
Zdravljenje in opus.tite~ kajenja (1) 
Predlog z.a ocen 1 tev na IK (1) 
Predlog za ocenitev na IK (2) 
Higiensko d ietetsko medi kamcntozn i 
režim (2) 
Operativno zdravljenje (1) 
Zdravljenje v bolnici· {1) 
H 1 g t ensko die tet s ko medi kanien to zni 
režim {1) 
't 
Ci) 
1'\) 
c.o 
-
1 2 3 
x s .Porodi Jn'"loiilpl ikacij~ 
noseč. ,poroda ln 
popo roda 
X 1 1 Bo 1 ezn i kože in pod- luskavi ca 1 
kožja Ekcem 2 
Xlii Bolezni kosti Vratna hrbtenica in 5 
in gib~>l zg .okončin 1 
Ledvcna hrbtenica 11 
in spod. okončine 
xuv rrirojene nakaze Kifoza in 2 
skol ioza 
'--- -
xv Nekaj vzrokov peri-
mat.morbid. in morta-
li tete --·-
XVI Simptomi in nczado-
stno opredeljena 
stanja 
XVII Poškodbe Trajne posledice 11 
poškodb 
Poklicne bolezni Poklicna nagi uš- 43 
nost 
-·~ ----- .............. -..K, ,. ....... --- .. -
S K U P A J 19 111 
1 
' 
27 
44 
~4 
ltl 
23.5 
36 
39 
~ ......... 
4J.lj 
q s 6 7 8 - - ~ 
lj - 1 Predlog za ocenitev na IK (1) 
6 - - z Ambulantno zdravljenje (2) 
13.5 1 2 2 Predlog za ocenitev na IK (3) 
Ambulantno zdravljenje in fizio-
10 2 4 
terapija (2) 
5 Predlog za oceni tev na IK (6) 
Ambulantno zdravljenje in fizio-
terapija (S) - -----
1 ,s - - 2 Vaje in fizioterapija (2) 
1 
s 1 3 7 Predlog za ocenitev na IK (4) 
Oprostitev določenega dela (7) 
8 - 43 - Dosledna uporaba oseb.zašč.sredstev 
pri dehi v ropotu (43) 
-·· --
7,4 1t 61 39 
Predlogi za oceni tev na 1 K (39) 
Zdravljenje v bolnici (4) 
Ambulantno zdravljenje (3) 
Fizioterapija (9) 
Higiensko,dietetsko medikamentozni 
režim (9) 
Obvezna uporaba o~al (6) 
1 
Obvezna uporaba glušnikov (44) 
1 
Oprostitev določenega dela (7) 
Za analizo in oceno zdravstvenega stanja traktoristov v gozdarstvu sem retro-
gradno zbral in obdelal rezultate zabeležene v kartotekah 440 obdobnih zdrav-
stvenih in psihofizičnih pregledov 198 traktoristov iz sedmih gozdnogospodarskih 
delovnih organizacij in v dvanajstih slovenskih dispanzerjih za medicino dela v 
obdobju od 1972. do 1978. leta. 
Iz kartotek je razvidno da je bila v tem času okoli 28 °/o traktoristov na pregledu 
prvič, okoli 35 °/o drugič, okoli 22 °/o tretjič in približno 15 °/o četrtič, petič ali 
celo večkrat 
Večina pregledanih traktoristov je bila v srednjih starostnih skupinah: 61 °/o 
med 30 in 45 let, 15 °/o nad 45 let in 24 °/o mlajših od 30 let. 43,5 °/o pregledanih 
traktoristov je imelo med 10 in 20 let skupne delovne dobe, 29 °/o manj kot 10 let in 
27,5 °/o več kot dvajset let 43 °/o pregledanih traktoristov opravlja to delo manj 
k9t 5 let a 26 °/o več kot 1 O let, ostalih 31 °/o je na tem delu med 5 in 1 O let. 
Traktoristi v gozdarstvu, ki to delo opravljajo več kot 20 let, so izjema. 
Le 25 °/o pregledanih traktoristov ima dokončano osemletko, 25 °/o pa ima 
manj kot 4 razrede osnovne šole. 
50 °/o pregledanih traktoristov v času pregleda ni navajala nobenih zdravstvenih 
težav ali motenj. Med tistimi, ki so imeli težave, jih je največ tožila o stalno se 
ponavljajočih prehladnih boleznih dihal. Sledijo jim težave zaradi revmatičnih in 
degenerativnih bolezni gibal, težave s prebavili, srcem in ožiljem, zaradi motenj 
vida in okvare sluha ter tiste, ki so posledica poškodb. Traktoristi povezujejo 
težave zaradi prehladnih bolezni dihal, revmatičnih bolezni gibal in okvare sluha 
direktno z opravljanjem svojega poklica. 
Po lastni izjavi ena četrtina pregledanih traktoristov ne pije alkoholnih pijač 
in le ok. 1 °/o pije alkoholne pijače redno, ostali pa so le priložnostni pivci. 36 °/o 
pregledanih traktoristov ne kadi, 44 °/o jih kadi 10 do 20 cigaret dnevno, 13 °/o so 
strastni kadilci (nad 20 cigaret dnevno) in le okoli 7 °/o jih kadi malo in pri-
ložnostno. 
Okoli 40 °/o pregledanih traktoristov je v območju širše srednje optimalne 
teže. Približno enak odstotek je prehranjenih traktoristov, ki tehtajo od 5 do 
20 kg nad optimalno težo. Traktoristi »suhci<< (10 kg in več pod optimalno težo) 
so v gozdarstvu redkost a »debeluhov<< (20 kg in več nad optimalno težo) je 
kar 10 °/o. 
Pri 40 °/o pregledanih traktoristov je bila ugotovljena poklicna okvara sluha, 
ob poprečni starosti traktoriste 39 let in pri 8-letni poprečni delovni dobi na 
tem delovnem mestu. Ugotovljene poklicne okvare sluha pri traktoristih niso bile 
take stopnje, da bi zahtevale premestitev na drugo delo, temveč le dosledno 
uporabo osebnih zaščitnih sredstev za varstvo sluha pred ropotom. Bolezni kosti 
in gibal so na drugem mestu pri pregledanih traktoristih, dve tretjini od tega ima 
bolezni ledvene hrbtenice in spodnjih okončin in ena tretjina bolezni vratne 
hrbtenice in zgornjih okončin. Bolezni kosti in gibal so bile ugotovljene pri 
poprečni starosti traktoristov 42,5 let in pri poprečni delovni dobi 12 let na 
sedanjem delu. čeprav so vsi traktoristi v anamnezi smatrali, da so njihove težave 
zaradi bolezni kosti in gibal poklicnega izvora, v objektivnih izvidih pregledanih 
traktoristov ni nikjer posebej označeno morebitno poklicno poreklo ali značaj 
ugotovljenih bolezni kosti in gibal. 
Posledice poškodb pri delu in izven dela so na tretjem mestu po pomemb-
nosti ugotovljenih stanj pri pregledanih traktoristih. Posebej so pomembne kot 
vzroki invalidiziranja traktoristov. Medtem ko so prej omenjene prehladna bolezni 
dihal in poklicne naglušnosti nepomembne kot vzroki invalidnosti traktoristovt 'je 
že bil vsak deseti pregledani traktorist predlagan za ocenitev na invalidski 
komisiji zaradi bolezni kosti in gibal, a vsak deveti zaradi posledic poškodb. 
330 
(..) 
(1.) 
-l. 
~ 
40 
30 
20 
10 
poprečna 
starost 
1 
-1 
-1 
~ 
~ 
delovna doba 
traktorist a 
cu 
§ 
ru lil 
5 m 
·- c 
~~ a-a 
1111111111111 
1111111111111 1 
1111111111110 1 
39 
B 
"'t 
BO-LE Z NI 
·- ::J ........ QJ-fi) 
·~ ~ ~ - ~ ·-·- en §:Q ........ l.:. ~ Q_ 
~t1) Q_.Q o QJ-g .Q .s; 
-~~ ro ,. (/) 
c... o 
........ Q. 
1:11~-1 lm"''''m"''IT 
42.5 36 
12 5 
~' 
r::~ 1 r. pregleda nih 198 
T~AKTORISTOV - zanesljivo D . verjetno odvisno od 
poklica 
ni 
::::::: 
>() 
-9 ~ ::::::: - -g ::l ~ ~o ·- Cl> ·c: c:: c... 
~ 
N Cl 
(b -o - ·- cu o c: :C ..a ..Q N iJ Q) 
~ - ·-o ..a c: 
~ -o 
.Q 
37 40 38 40 
let 
':' 12 7 6 
Trije pregledani traktoristi so morali biti ocenjeni na invalidski komisiji zaradi 
refrakcijskih anomalij vida. Pomembna sta tudi dva primera nepoklicne nagluš-
nosti, saj ta tudi lahko postane ovira pri delu traktoristov. Skoraj vsak deseti 
pregledani traktorist ima neko obolenje srca in ožilja. Največkrat so to hiper-
tonije in ishemične bolezni srca. Vpliv teh bolezni je na poklicno delazmožnost 
traktoristov zelo velik, v 50 °/o ugotovljenih primerov je bila potrebna ocenitev 
na invalidski komisiji, v ostalih 50 °/o primerih je bil potreben dosledni higijensko-
dietetsko-medikamentozni režim, sicer bi bila invalidnost neizbežna. 
Od treh traktoristov, pri katerih je bila pri pregledih ugotovljena sladkorna 
bolezen, sta dva morala biti ocenjena na invalidski komisiji. Kronični alkoholizem 
je bil registriran pri dveh traktoristih, eden je bil ocenjen na invalidski komisiji, 
drugi pa je moral na obvezno bolnišnično zdravljenje. Razumljiv razplet, kronični 
alkoholizem predstavlja absolutno kontraindikacije za delo traktoriste v goz-
darstvu. 
Sestavni del obdobnih zdravstvenih pregledov traktoristov v gozdarstvu so 
zadnja leta tudi psihološki pregledi. Pri psiholoških pregledih je bilo 105 (53 °/o) 
traktoristov zmožnih za nadaljevanje sedanjega dela brez omejitve; 77 (39 °/o) 
je bilo zmožnih za nadaljevanje dela z omejitvijo (največkrat časovno s potrebo 
po predčasnem ponovnem psihološkem pregledu); 16 (8 °/o) je bilo trajno ne-
zmožnih za nadaljevanje dosedanjega dela. Vzroki omejitve ali nezmožnosti za 
nadaljevanje sedanjega dela pri psiholoških pregledih so bile največkrat psiho-
motorne sposobnosti, sledijo osebnostne strukture oz. dinamike ter splošna 
inteligentnost. Velikokrat je vzrok omejitve ali nezmožnosti kombinacija več 
omenjenih dejavnikov. 
Ocena analiziranih rezultatov obdobnih zdravstvenih in psihofizičnih pregledov 
traktoristov v gozdarstvu postavlja naslednja vprašanja: 
Ali so ugotovljene bolezni zanesljivo posledica delovanja dela in delovnega 
okolja na traktoriste? 
Ali so ugotovljene bolezni verjetno v zvezi z delom in delovnim okoljem? 
Ali so ugotovljene bolezni mogoče v zvezi z delom in delovnim okoljem? 
Zanesljiva bolezen, ki je posledica vpliva dela in delovnega okolja na trakta-
rista v gozdarstvu je poklicna naglušnost. Obstaja pa verjetnost ali možnost, da 
delo ali delovno okolje povzročata nastanek prehladnih bolezni dihal in revma-
tičnih bolezni gibal. 
Doslej opravljeni in analizirani obdobni zdravstveni in psihofizični pregledi 
traktoristov v gozdarstvu, imajo nedvomno zelo velik pomen pri oceni zdrav-
stvenega stanja teh delavcev. Zal v sedanjem obsegu in času še ne zadoščajo 
za analizo in oceno korelacija med obolevanjem traktoristov v gozdarstvu in 
njihovimi delovnimi razmerami. Potrebno jih je opravljati skozi daljšo dobo, z 
ustreznejšimi podatki in kazalci ter jih dopolnjevati z analizo splošne in specifične 
obolevnosti, delanezmožnosti, travmatizma, invalidnosti in umrljivosti opazovane 
skupine delavcev-traktoristov v gozdarstvu. 
Povzetek 
Z analizo rezultatov 440 obdobnih zdravstvenih in psihofizičnih pregledov 198 
traktoristov iz sedmih gozdnogospodarskih organizacij je bilo ugotovljeno zdrav- . 
stveno stanje traktoristov v gozdarstvu za obdobje od 1972. do 1978. leta. Iz. 
statističnih podatkov ni mogoče dobiti take analize za posamezen poklic, ampak 
le za celotno gozdarsko panogo. 
332 
~,. 
Traktoristi so bili pregledovani v dvanajstih dispanzerjih za medicino dela. 
Okrog 63 °/o jih je bilo pregledanih le enkrat ali dvakrat, ostali pa večkrat. Veči­
noma so iz srednjih starostnih skupin (30-45 let) s kratko delovno dobo na 
traktorju. V osebni anamnezi jih je 50 °/o navajala zdravstvene težave. Med njimi 
večina povezuje prehladne bolezni dihal, revmatične bolezni gibal in okvare sluha 
z opravljanjem poklica. Po lastnih izjavah večina pije alkoholne pijače le prilož-
nostno in so zmerni kadilci. Po telesni teži se traktoristi nagibajo k preveliki 
debelosti. Od objektivno ugotovljenih bolezni je na prvem mestu poklicna okvara 
sluha (40 °/o bolnih), sledijo bolezni kosti in gibal (16 °/o) in posledice poškodb 
pri delu {i 1 °/o). Poškodbe so pomemben vzrok invalidiziranja traktoristov. Za 
okvare sluha in poškodbe lahko trdimo, da so zanesljivo odvisne od opravljanja 
poklica. Bolezni gibal pa so tudi verjetno povezane s poklicem traktorista. 
Slednje velja tudi za bolezni dihal, ki pa so bile ugotovljene le pri neznatnem 
številu traktoristov. Bolezni čutil (i 1 °/o), obtočil (1 O 0/o) in prebavil (6 °/o) tudi 
pogosto nastopajo, vendar jih ne moremo povezovati z opravljanjem poklica, 
čeravno so lahko tudi vzrok za ocenitev delavca na invalidski komisiji. Pri psiho-
loških pregledih je bilo ugotovljeno, da je 53 °/o zmožnih za delo trakta rista brez 
omejitev, 39 °/o z omejitvami (časovno ob ponavljanju pregledov) in 8 °/o nezmožnih 
zaradi neprimernih psihomotornih sposobnosti, osebnostne strukture oz. dina-
mike in splošne inteligentnosti. 
2al te analize obdobnih pregledov še ne zadoščajo za oceno povezanosti 
obolevanje traktoristov v gozdarstvu z delovnimi razmerami, v katerih delajo. 
Zato bi jih bilo treba spremljati daljšo dobo in analizo dopolniti s podatki o 
splošni in specifični obolevnosti, delanezmožnosti, travmatizmu, invalidnosti in 
umrljivosti. 
KRANKHEITEN DER TRAKTORISTEN IM FORSTWESEN 
Zusammenfassung 
Mit einer Analyse der 440 periodischen medizinischen und psichophisischen Unter-
suchungen von 198 Schlepperfahrer aus 7 Forstunternehmen Sloweniens wurde der Gesund-
heitsstand der Schlepperfahrer im Zeitraum 1972 bis 1978 festgestellt. ln der offiziellen 
Statistik kann man solche Daten nur fOr einen Wirtschaftszweig und nicht fOr einen Beruf 
finden. Die Schlepperfahrer wurden in 12 arbeitsmedizinischen Anstalten untersucht. Un-
gefahr 63% wurden nur ein- oder zweimal, die anderen aber mehrmals untersucht. Die 
meisten gehoren zur mittleren Altersklasse {30-45 Jahre) und haben nur eine kurze Be-
sch~Htigungszeit als Schlepperfahrer hinter sich. ln personlicher Anamnese haben 50 Ofo 
von ihnen uber Gesundheitsbeschwerden geklagt. Die meisten meinen, daB ihre 
Erkaltungen der Atmungsorgane, ihre reumatischen Krankheiten und die Gehorschaden vam 
Beruf abhangig sind. Nach eigenen Aussagen trinken die meisten Alkoholgetranke nur 
gelegentlich und sind nur maBige Raucher. Nach Korpergewicht naheren sich die Fahrer 
der Obergewichtigen Population. 
Zwischen objektiv festgestellten Krankheiten stehen an erster StelJe die beruflichen 
Gehohrschaden {40% der kranken Schlepperfahrer), dann folgen die Knochen- und 
Bewegungsorgankrankheiten (16 %) und die dauerlichen Folgen der Arbeitsverletzungen 
(11 °/o). Diese Folgen sind bedeutende Ursache der lnwaliditat. Fur Gehohrschaden und 
Verletzungsfolgen konnen wir behaupten, daB sie sicher von dem Beruf der Schlepper-
fahrer abhangig sind. Die Krankheiten der Bewegungsorgane sind nur wahrscheinlich mit 
diesem Beruf verbunden. Das kann auch tur Krankheiten der Atmungsorgane gelten, die 
aber nur bei wenigen Fahrern festgestellt wurden. Die Krankheiten der Sinnesorgane (11 %}, 
des Kreislaufes (10 %} und der Verdauungsorgane (6 %} sind auch haOfig, aber man kann 
sie nicht mit der Berufstatigkeit verbinden. Sie sind jedoch mogliche Ursachen der 
lnvaliditat. 
333 
Bei psichologischen Untersuchungen wurde festgestellt, daB 53% der Schlepper-
fahrer fUr die Arbeit des Schlepperfahrers fahig, 39% begrenzt fahig (zeitbegrenzt mit 
wiederholten Untersuchungen) und 8% unfahig sind. Diese 8% sind unfahig wegen der 
psichomotorischen Fahigkeiten, wegen der Personlichkeitsstruktur bzw. Dynamik und 
wegen der allgemeinen lnteligenz. 
Leider sind diese Analysen noch nicht genugend um eine Ermittlung der Korelationen 
zwischen Erkrankungen der Schlepperfahrer und ihre Arbeitsverhaltnisse zu treffen. Man 
muBte sie langere Zeit folgen und noch die Daten Uber allgemeine und spezifische 
Erkrankungen, Arbeitsabwesenheit, VerletzungshaO.figkeit, lnvaliditat und Sterblichkeit 
einbeziehen. 
Pregled gozdarskih tem, ki bodo uvrščene v radijsko oddajo KMETIJSKI NASVETI 
v mesecih septembru in oktobru letos. 
September 
1. Nega gozdnih nasadov, dr. Franjo Kordiš, Soško gozdno gospodarstvo Tolmin. 
2. Stanje mehanizacije v gozdni proizvodnji, Ciril Remic, dipl. inž. goz., Splošno 
združenje gozdarstva Slovenije. 
3. Obžagovanje vej na gozdnem drevju, Hubert ·Dolinšek, dipl. inž. goz., Lesna 
Slovenj Gradec. 
4. Pomembnost drevesnih pasov v naseljih, Ivan tonta, dipl. inž. goz., Inštitut za 
gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije. 
Oktober 
S. Značilnosti gospodarjenja z gozdovi na Pokljuki, Janez Košir, dipl. inž. goz., 
Gozdno gospodarstvo Bled. 
6. Uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov v gozdarstvu, mag. Slavka Kavčič, 
VTOZ.D za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. 
7. Sistem gozdnogospodarskega načrtovanja, dr. Franc Gašperšič, VTOZD za goz-
darstvo na Biotehniški fakulteti v LJubljani. 
8. Zunajgozdna proizvodnja lesa, Lado Eleršek, dipl. inž. goz., Inštitut za gozdno in 
lesno gospodarstvo Slovenije. 
334 
,f ), 
UDK 634.0.304:634.0.375.4:634.0.96 
SOCIALNE RAZMERE IN POšKODBE TRAKTORISTOV 
V GOZDARSTVU 
Pavle Kumer (Celje)* 
Kumer, P.: Socialne razmere in poškodbe traktoristov v gozdarstvu. 
Gozdarski vestnik, 39, 1981, 7-8, str. 335-342. V slovenščini s povzetkom 
v nemščini. 
Clanek opisuje razvoj spravila lesa s traktorji po gozdnih gospodarstvih 
Slovenije v obdobju od 1960 do 1976. Analizira socialne razmere 266 
traktoristov, njihovo starostno strukturo, delovno dobo, izobrazbo, socialno 
poreklo, stanovanjske razmere, prihod na delo ter zadovoljstvo z delom 
in zdravstveno stanje po navedbah traktoristov. Podrobno proučuje 111 
nesreč traktoristov v obdobju 1970-1976, kjer so bile posledice poškodbe. 
Analizira njihovo pogostost, razporeditev po mesecih, dnevih v tednu in 
urah dnevnega delovnega časa. Proučuje vire, vzroke, kraje nesreče 
ter oblike poškodb in razporeditev poškodb po telesnih delih. 
Ku m er, P.: Social conditions and injuries of tractor drivers in 
forestry. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 7-8, pag. 335--342. ln Slovene with 
summary in German. 
The paper deals with the development of skidding by tractors during 
the period of 1960-1976 within the individual regional forest management 
organlzatlons in Slovenia. It analyzes the social conditions of 266 tractor 
drivers their age structure, working period, training, social provenance, 
dwelling conditions, arrival to work, contenlness, with the work and health 
condition according to the declarations of the tractor drivers themselves. 
The paper gives exact statements concerning 111 working accidents with 
injuries of tractor drivers during the period of i97o-1976. It analyzes the 
frequency, dispersion by monlhs, days, and hours of the daily working time, 
and studies the origins, causes, places and kinds of injuries as well as 
their distribution by body parts. 
Delo traktoristov v gozdarstvu je nastalo v obdobju od leta 1958 do danes. 
Lahko bi ugotovili, da smo nastajanju tega traktorskega opravila bili tudi sami 
priče ali pa smo celo sodelovali pri njegovem nastajanju. Traktor je kot meha-
nizirana spravilno sredstvo najprej začel zamenjevati animalno spravilo na vlaki 
ali kolovozni cesti, povezano s tem tudi na prevozni cesti, dalje je pričel prodirati 
tudi na vlako v gozd, deloma na področje ročnega spravila in deloma tudi žični­
čarskega spravila. Tako danes pojmujemo traktorsko opravilo v gozdu kot vmesno 
fazo med sečnjo in izdelavo in prevozom izdelanih gozdnih sortimentov s kamioni 
do potrošnika. 
Hkrati z oblikovanjem traktorskega dela se je kot sestavni del tega oblikoval 
tudi človek-delavec-traktorist. Njegova udeležba pri tem delu je vedno bolj do-
bivala poklicno obeležje. Se posebno vzgledno so na to vplivale analogne oko-
liščine v kmetijstvu, prevozništvu in drugod. 
Delo, odnosno opravilo traktoristov v gozdarstvu je nastajalo kot potreba 
razvoja gozdarske proizvodnje. Sam pristop k oblikovanju tega opravila pa je 
bil bolj ali manj spontan in stihijski. Lastnih izkušenj ni bilo, zato so se pri tem 
uporabljale izkušnje tistih, kjer so delo traktorja opravljali že daljšo dobo, to je 
predvsem v kmetijstvu. Postopoma pa smo začeli nabirati lastne izkušnje in 
" P. K., dipl. inž. goz., Gozdno gospodarstvo Celje, 63000 Celje, YU. 
335 
samostojno oblikovali dela gozdarskih traktoristov. Z leti se je tako pojavilo 
veliko izkušenj, dobrih in tudi slabih. Se posebej so prišle do veljave nekatere 
zahteve, ko smo uveljavili benificirano delovno dobo za gozdnega delavca-sekača. 
Tedaj smo tudi v zvezi z delom traktorista pričeli ugotavljati, kakšne so zahteve 
dela traktoristov v gozdarstvu. Zastavljena je bila raziskovalna naloga in tako 
smo zbrali nekatere ugotovitve. Med njimi smo obravnavali tudi socialne razmere 
in poškodbe traktoristov v gozdarstvu. 
Socialne razmere 
$tevilo traktoristov je v gozdni proizvodnji naraščalo vzporedno z naraščanjem 
števila traktorjev (glej grafikon!). Po podatkih gozdnogospodarskih organizacij 
je bilo leta 1976 v Sloveniji naslednje število traktorjev: 
Gozdna gospodarstva 
Bled Brežice Celje Kočevje Kranj Ljubljana Maribor 
N 25 7 31 18 7 34 
% 9,39 2,63 11.65 6,76 2,63 12,78 
Nazarje Novo mesto Postojna Sl. Gradec Snežnik Tolmin SKUPAJ 
N 12 16 62 30 9 15 266 
% 4,51 6,01 23,30 11,27 3,38 5,63 100.0 
Sorazmerno kratko obdobje od leta 1960 do 1976 nudi sicer majhno 
število podatkov, kar premalo, da bi bilo možno s statističnimi metodami pre-
verjati določeno stanje. Toda dejstvo, da nam je to obdobje še blizu, da je na 
razpolago polno svežih in zanesljivih podatkov, nam vseeno' omogoča, priti do 
določenih zaključkov. 
Obravnavano je bilo torej 266 traktoristov, kar pomeni veliko večino vseh 
zaposlenih traktoristov pri gozdnih gospodarstvih. Podatkov ni bilo samo za 
Gg Brežice. 
Ugotovimo lahko, da med zaposlenimi traktoristi prevladujejo delavci stari 
od 26-35 let, njihov delež je 116 traktoristov oz 43,60 °/o zaposlenih, vendar pa 
so med zaposlenimi štirje traktoristi stari nad 50 let. Seveda moramo povedati, 
da so med zajetimi traktoristi zajeti tudi tisti, ki so zaposleni na manj zahtevnih 
traktorskih delih, kot je prevoz po kamionski cesti ali skladišču. Posebej je 
zanimiva tudi ugotovitev, od kod izhajajo zaposleni traktoristi. Podatki povedo, da 
je večji del izšel iz vrst gozdnih delavcev. Izbor je bil opravljen kot napredovanje, 
kajti delo s traktorjem je zahtevalo okretnega in marljivega delavca. Samo manjši 
delež, 47 traktoristov ali 17,66 °/o je bil rekrutiran iz vrst drugih traktoristov. Pri 
tem je zanimiva tudi ugotovitev, da čeprav opravljajo obravnavani traktoristi 
delo s traktorjem redno, se v primeru kakršnekoli prekinitve dela s traktorjem 
vračajo na dela v gozdarsko proizvodnjo, le manjši delež se jih zaposluje v 
mehanični delavnici ali pa na delovodskih delih. 
Določeno karakteristike socialnih razmer pokažejo tudi podatki o izobrazbi 
traktoristov v gozdarstvu. Ugotovimo lahko, da prevladujejo traktoristi, ki imajo 
4-6 razredov osnovne šole. Takšnih delavcev je 143 ali 53,75 °/o. To še posebej 
velja za določene predele in pa za preteklo obdobje. V pogledu strokovne 
336 
usposobitve je večina traktoristov usposobljena za delo s traktorjem v tečajih, 
manjše število delavcev 29 ali i 0,90 °/o pa ima tudi sicer poklicno šolo. 
Zanimive so tudi ugotovitve v zvezi z delovno dobo traktoristov v gozdarstvu 
in pa delovno dobo s traktorjem. Pri tem ugotovimo, da prevladuje v obeh primerih 
delovna doba do 5 let, kjer pa je delež zaposlitve s traktorjem do 5 let mnogo 
večji. To spet potrjuje prej navedeno ugotovitev o rekrutiranju traktoristov iz 
vrst gozdnih delavcev. (Grafikon.) 
Pri ugotavljanju socialnega porekla se izkaže, da izhajajo iz delavskih in 
kmečkih družin, kar je tudi razumljivo glede na kraj zaposlitve in zahteve dela. 
Zanimiva je tudi ugotovitev, da ima velika večina zaposlenih traktoristov 
zadovoljivo rešeno stanovanjsko vprašanje, bilo pa je 45 primerov ali 16,91 °/o, 
n 
200 l 
l 
1 
1 
i 
1 
l 
1 
100 ~ 
1 
1 
! 
i 
1 
1 
i 
j 
50 -l 
1 
1 
---
KOLES NI!{ 
GOSENICAR ------
ZG!BNIK 
-----7..:::::;._ ---------- , --------------_ _.... 
.. -···/ 
~-------------~--···~~=-~---. 
leto 1960 1965 1970 1976 
337 
ki so stanovanjske razmere opredelili za neustrezne. Primeri teh neurejenih 
stanovanjskih razmer pa seveda v veliki meri sovpadajo tudi z drugimi problemi. 
Velika večina ali 207 delavcev, to je 77,81 °/o prihaja na delo od doma, kar 
potrjuje tudi podatek o najpogostejši oddaljenosti od doma do delovišča, ki 
znaša 10-15 km in velja za 102 traktorista ali 38,34 °/o. Svoje zadovoljstvo z 
delom na traktorju so traktoristi opredelili takole: 
Velika večina, odnosno 174 traktoristov ali 65,41 °/o jih je povsem zadovoljna 
s svojim delom. Samo delno zadovoljnih je 82 traktoristov ali 30,82 °/o in 
povsem nezadovoljnih le 10 traktoristov ali 3,75 °/o. 
Druge navedbe, odnosno podatki se bistveno ne razlikujejo od podatkov za 
druge gozdne delavce. 
n n 
d. g. d. t. 
1 
\ 
1 
90 \IBO 
\ 
\ 
\ v gozdarstvu 
\ 
80 16~ 
\ na traktorju ci t. \ 
\ 
\ 
70 140\ 
\ 
\ 
\ 
\ 
60 120 \ 
\ 
\ 
\ 
50 100 
\ 
\ 
\ 
\ 
\ 
40 80 \ 
\ 
\ 
\ 
30 
\ 
60 \ 
\ 
\ 
\ 
\ 
20 40 \ 
\ 
\ 
\ 
\ 
10 20 ' " " ' ' " -
5 10 15 20 25 30 35 40 45 leta 
338 
Posebej bo obravnavano zdravstveno stanje traktoristov. Njihove lastne na-
vedbe v zvezi z zdravstvenim stanjem so zelo neugodne. Samo 182 ali 68,42 °/o 
se jih počuti zadovoljivo zdravih, pri vseh ostalih pa se pojavljajo najrazličnejši 
znaki obolenj. Pri tem močno prevladujejo težave na hrbtenici (46) ali 17,29 °/o, 
prebavil (19) ali 7,14 °/o, ožilja (15) ali 5,63 °/o, čutil (9) ali 3,38 °/o, srca (5) ali 
1,87 °/o in ostalo (19) ali 7,14 °/o. Takšno stanje nedvomno zahteva večje upošte-
vanje zdravstvenega stanja pri izboru in zaposlovanju traktoristov. 
Poškodbe traktoristov v gozdarstvu 
Pri obravnavanju socialnih razmer traktoristov v gozdarstvu smo lahko ugo-
tovili, da je to posebna skupina gozdnih delavcev, ki se je preusmerila na delo 
s traktorjem. Večinoma so bili pred tem zaposleni pri ostalih delih v gozdarstvu 
in so se tako že pri tem spoznali z nevarnostmi, ki pri delu v gozdni proizvodnji 
ogrožajo delavca. 
Z uvedbo traktorja v gozdarsko proizvodnjo so se pojavile tudi poškodbe 
pri delu. To nas je napotilo, da smo želeli nekoliko bolj podrobno spoznati 
nesreče pri delu s traktorjem. S pomočjo nekoliko prirejene metode, s kakršno 
tudi sicer analiziramo nesreče v gozdarstvu, smo obravnavli tudi nesreče, ki so 
se zgodile pri delu s traktorjem v obdobju 1970-1976. Za takšno obdobje smo 
Pregled stanja zaposlenih .in poškodovanih traktoristov 
Leto in stanje 
Gozdnogospodarska 1970 1972 1974 1976 organizacija 
N p % N p % N p 0/o N p 0/o 
BLED 19 2 22 25 5 21 8 
CELJE 4 4 6 1 6 
KOčEVJE 14 18 26 32 4 
LJUBLJANA 2 3 7 8 
MARIBOR 21 3 24 5 28 5 29 4 
NOVO MESTO 7 11 15 1 17 
SLOVENJ GRADEC 19 25 29 4 30 2 
NAZARJE 3 2 9 1 10 1 
TOLMIN 7 3 8 16 2 
POSTOJNA 18 30 5 44 4 47 7 
SKUPAJ: 129 5 3,9 167 10 16,7 225 21 9,3 242 28 11,6 
Indeks 100 100 129 200 174 420 187 560 
P = število poškodovanih 
N = število zaposlenih x število zaposlenih traktoristov po številu traktorjev 
se odločili, ko smo ugotovili, da v tem času že enotno obravnavamo nesreče v 
gozdarstvu in so zato tudi znani podatki o nesrečah pri delu s traktorjem. Pri 
tem delu je sodelovala večina varstvenikov gozdnogospodarskih organizacij tako, 
da so zbrali in posredovali podatke na enotno pripravljenem vprašalniku. Namen 
proučevanja nesreč je bil, da bi ugotovili vzrok nesreč in na tej osnovi sprejeli 
odločitev za ukrepe, s katerimi bi v bodoče preprečevali nesreče traktoristov pri 
gozdarskih delih. Na osnovi zbranih podatkov smo napravili pregled zaposlenih 
in poškodovanih traktoristov v obdobju 1970-1976. Podatke po letih in gozdno-
gospodarskih organizacijah prikazujemo v tabeli. Ta nam služi samo za ugotovitev 
339 
trenda. Obravnavali smo samo poškodbe traktoristov pri delu s traktorjem na 
osnovi prijav v obdobju 1970-1976. Skupno je bilo v obravnavnem obdobju 
poškodovanih 111 traktoristov. Poprečna pogostost poškodb je bila 14,7 °/o. 
število poškodovanih je naraščalo mnogo hitreje kot število zaposlenih. Pogostost 
poškodb je večja kot poprečno za celotno gozdarstvo. Pregled nesreč po 
mesecih nam pokaže, da se pojavljajo skozi vse leto in so najbolj pogoste v 
začetku jesenskih mesecev in ob zaključku zimske sezone. To ni povsem v 
logični zvezi s samim delom in zahtevami dela. 
Tudi pojavljanje nesreč po dnevih pokaže splošne značilnosti: največ jih je 
v ponedeljek in petek, kar zopet karakterizira njihov pojav. Zagotovo je vzrok 
subjektiven. K podobnim zaključkom navaja tudi pojavljanje poškodb tekom 
delovnega dne. Najbolj pogoste so med 8. in 10. uro (3 delovne ure) in 13. ter 15. 
uro. Na pojav prvih lahko vplivajo slabe prehrambene navade zjutraj, na druge 
pa slaba kondicija. Vsekakor je umestno vplivati na to, da morajo podobno kakor 
drugi gozdni delavci tudi traktoristi zjutraj zaužiti primeren obrok hrane in skrbeti 
za dobro telesno kondicijo. 
Pregled poškodb traktoristov po virih in vzrokih 
c o c: 
Vzrok u; c o ro-ci ro .~ ro > o C:.,:.::: c: 0.,:.::: Ci3 
-~ Q) Q) Q) 
O) ... .CQ) 
=o.. '2 o CJ.) CJ.) ro"- ..:.:::Q) "C ...... ,_ Cll ~~ "8 CJ.) <( "N >o ro E--- o . o. ro m,... Q(tl ·- "C o..•(.) a.. "-U> c: a.e '-O) Vir 0.. o. o N .o- ::::~•Cil o. o o :::::> 
Q) ~o.. CJ.) 
ro ID 
~o 
ID ro 
~"C CJ.) ~ z z u;"C ZN z en 0/o 
TRAKTOR 6 10 9 26 23,42 
PRIKLJUCKI 5 3 1 2 11 9,91 
llCNA VRV 5 2 2 3 2 4 18 16,22 
GOZD. SORTIMENT 4 4 1 5 3 28 25.22 
ORODJE 2 2 1,81 
OSTALO 12 2 4 8 26 23,42 
SKUPAJ N 42 23 1 2 5 22 16 111 100,0 
% 37,84 20,72 0,90 1,81 4,50 19,82 14.41 100,0 
Med viri poškodb povsem logično prevladuje gozdni sortiment. Sledi mu 
traktor in ostalo, kjer se lahko marsikaj skriva. Toda našteti viri sami po sebi niso 
nevarni, nevarni postanejo šele ob neustreznem ravnanju z njimi. 
Povezani z viri so prikazani tudi vzroki nesreč, kjer močno prevladuje ne-
pazljivost ali pa nepravilen postopek (tabela). često je to dvoje med seboj težko 
ločiti. Te ugotovitve so že zelo konkretno napotilo za ukrepanje. Izboljšati moramo 
pozornost v zvezi z delom in povečati intenzivnost pouka za uporabo pravilnih 
postopkov pri delu s traktorjem. 
Nekaj nam povedo tudi podatki o kraju nesreče. Tu prevladuje delovišče, kar 
se ujema z uporabo traktorja. Pri oblikah nesreč pa prevladujejo nesreče pri 
navezovanju bremena. Sledi privlačenje bremena in pa prevrnitev traktorja. To 
seveda prepričuje da pri organizaciji dela nekaj ni v redu in da bi lahko marsi-
katero nesrečo preprečili, če bi organizacija dela bila popolnejša. 
Med oblikami poškodb prevladuje udarec. Ce to povežemo z viri poškodb 
potem lahko zvemo, da je udarce v večini primerov povzročil gozdni sortiment, 
nekatere pa tudi traktor, njegov priključek ali celo žična vrv. Temu bi se lahko 
izognili. Med najbolj ogrožene dele telesa spadajo zapestje in dlan ter gleženj. 
340 
Močneje pa so ogroženi tudi prsti rok, prsni koš in koleno. Z redno uporabo 
varstvenih sredstev, bi očitno lahko preprečili mnogo poškodb, ki so nastale na 
zapestju, dlani ali prstih rok. Bolje pa bi lahko varovali tudi gleženj in koleno. 
Povzetek 
V obdobju od l. 1960 do 1976 je bilo po podatkih gozdnih gospodarstev 
zaposlenih pri spravilu lesa v Sloveniji 266 traktoristov. število traktorjev je v tem 
obdobju hitro naraščalo, najhitreje število adaptiranih kolesnikov, najpočasneje 
pa število goseničarjev. Največ jih je bilo na postojnskem gozdnogospodarskem 
območju. Med traktoristi prevladujejo mlajši v starosti od 26 do 35 let (44 °/o). 
Večina je izšla iz vrst gozdnih delavcev-sekačev. Njihova delovna doba je v 
glavnem kratka, tako v gozdnem kot traktorskem delu. Največ jih ima le 4 do 6 
razredov osnovne šole, strokovno izobrazbo so si pridobili na traktorskih te-
čajih. Izhajajo iz delavskih in kmečkih družin, večina ima zadovoljivo rešeno 
stanovanjsko vprašanje. Na delo prihajajo večinoma od doma, največ 10-15 km 
daleč. Večina je s svojim delom zadovoljna, okrog 30 °/o jih ima težave z 
zdravjem. 
V obdobju l. 1970-1976 so traktoristi doživeli 111 nesreč s poškodbami. Po-
gostost nesreč je relativno visoka, mnogo hitreje kot število zaposlenih je na-
raščalo število nesreč. Nesreče so najštevilnejše v začeti<U jeseni in na koncu 
zime, ob začetku in koncu tedna ter v 3. in 8. uri dnevnega dela. 
Najpogosteje se traktoristi poškodujejo ob gozdnem sortimentu in ob traktorju 
zaradi nepazljivosti in nepravilnega ravnanja. Nesreče so najpogostejše pri 
navezovanju in privlačenju bremena, ter zaradi prevrnitve traktorja. Najpogostejša 
poškodba je udarec, najbolj ogroženi so zapestje, dlan in gleženj pa tudi prsti 
rok, prsni koš in koleno. 
Za izboljšanje stanja bi bila potrebna posebna kadrovska politika, zaposlovanje 
mlajših, izobraževanje in vrsta organizacijskih ukrepov. Traktoristi naj bi se pri 
delu s traktorjem zaposlovali le za določeno obdobje. 
Zaključne ugotovitve 
Podrobnejša analiza, dopolnjena s podatki iz tekočega obdobja, bi pripomogla 
k zanesljivejšim zaključkom. Toda že navedene ugotovitve nas povsem pre-
pričajo, da je možno z vrsto ukrepov vplivati na izboljšanje stanja in veliko 
število nesreč preprečiti. 
Potrebni ukrepi so ustrezna kadrovska izbira, poglobitev usposabljanja in 
izpolnitev delovno-organizacijskih postopkov. Pri kadrovski izbiri menimo, da je 
potrebno imeti za traktoriste izdelane kriterije, po l<aterih bomo na traktorjih 
zaposlovali dorasle, mlade delavce. Usposabljanje teh delavcev mora biti načrtno 
in dosledno. Samo resnično usposobljenim traktoristom je možno zaupati delo 
s traktorjem v gozdni proizvodnji. Posebno pozornost velja posvetiti tudi izbiri 
ustreznih traktorjev in opremi. Težiti moramo k izboljševanju traktorjev, vendar 
ne zgolj v smislu njegove navidezne zmogljivosti, ampak predvsem varnega in 
udobnega dela. To bo zagotovilo tudi ustrezen učinek dela. 
Ustrezno organizacijo dela moramo zagotavljati tako na delovišču pri uporabi 
traktorja, kakor tudi pri razporejanju traktoristov na delo. Traktoristi naj bi 
delali na traktorju samo določeno obdobje, stalno pa naj bi opravljali druga 
gozdna dela. 
34"1 
SOZIALE VERH)(LTNISSE UND BESCHj(OJGUNGEN DER SCHLEPPERFAHRER 
IM FORSTWESEN 
Zusammenfassung 
ln der Zeit vam '1960 bis 1976 waren nach den Daten der Forstunternehmen bei der 
HolzrOckung in Slowenien 266 Schlepperfahrer beschaftigt. Die Traktorenzahl stieg in 
diesem Zeitabschnitt ziemlich schnell, besonders die Zahl der adaptierten Radschlepern, 
viel langsamer aber die Zahl der Raupenschleppern. Die groBte Zahl der Schleppern 
war im Forstgebiet Postojna tatig. Die meisten Schlepperfahrer sind jOngere Leute zwischen 
26 und 35 Jahre (44 %). Die meisten waren fruher Holzhauer. lhre Beschaftigungszeit 
in der Forstwirtschaft als auch beim Schlepperfahren ist meistens kurz. Sie haben meistens 
nur 4-6 Klassen der Grundschule beendet, fOr den Fahrer wurden sie in den Schlepper-
kursen ausgebildet. Sie stammen aus Arbeiter- und Bauerfamilien und die meisten haben 
die Wohnungsfrage genOgend gut gelost. Zur Arbeit kommen die meisten vam Zuhause 
am haQfigsten 10-15 km entternt. Die meisten sind mit ihrer Arbeit zufrieden, rund 30% 
haben die Gesundheitsschwierigkeiten. 
Im Zeitabstand '1970-1976 erlebten die Schlepperfahrer 11 '1 ArbeitsungiO.cke mit Ver-
letzungen. Ungll.ickshaufigkeit ist relativ hoch, viel schneller als die Zahl beschaftigten 
Schlepperfahrer wachst die UngU.ickszahl. Die Ungflicke passieren ofters am Herbstanfang 
und am WinterschluB, ofters am Montag und Freitag und in der 3. und 8. Arbeitsstunde. 
Die Verletzungen wurden am meisten durch Holzsortiment oder Schlepper und wegen 
unaufmerksamer und falscher Handlung der Fahrer verursacht. Die UngiOcke passieren 
am haufigsten beim Holzsammeln und beim SchlepperumstOrzen. Die hailfigste Verletzung 
entsteht wegen des Schlages, die gefahrdertsten Korperteile sind Handgelenk, HandW:iche 
und Knochel, aber auch Handfinger, Brust und Knie. 
Um diesen Stand der sozialen Verhaltnisse und UnglUcksgeschehen auszubessern 
wOrden besondere Personalpolitik (Anstellen von jOngeren Schlepperfahrern, Ausbildung) 
und verschiedene organisatorische MaBnahmen notwendig. Die Schlepperfahrer sollten an 
der Arbeit beim HolzrGcken nur eine beschrankte Zeitraum beschaftigt sein. 
342 
1 
1 
j 
UDK 634.0.302/304 
M02NOSTI IZVAJANJA ERGONOMSKIH ZAHTEV V PRAKSI 
Anton Gregorič (Kočevje) 
Delovni človek naj bi svoj efektivni življenjski ciklus preživel v normalnih 
delovnih pogojih, ki mu bodo omogočali normalno delovno sposobnost skozi 
celotno družbeno zahtevano efektivna amplitudo, s tem da bo obdobje pokoja 
lahko živel kot zdrav član človeške družbe. 
Da bi lahko to dosegli, bomo morali dopolnjevati in izboljševati delovne 
pogoje na vsakem delovnem mestu. To še posebno velja za delovna opravila 
v gozdni proizvodnji, kjer se pogoji dela neprenehoma spreminjajo. Taka so tudi 
delovna opravila pri spravilu oblega lesa s traktorji. Stroji si počasi utirajo pot 
v gozdno proizvodnjo, zato je zanjo specifična uporaba številčno majhnih serij 
posameznih vrst in tipov mehaniziranih sredstev. Imamo Je majhno število tistih 
proizvajalcev strojev, ki konstruirajo tej proizvodnji ustrezajoče gozdno mehani-
zacijo. 
V tem pogledu zadovoljujejo le gozdarsko napredne države; uporaba njihove 
mehanizacije je povezana z dragim uvozom. Kot vemo, je domača strojna proiz-
vodnja gozdarskim potrebam le slabo prilagojena. Zato moramo uporabljati stroje, 
ki so grajeni za drugačne pogoje, kot so v gozdarstvu. Pri spravilu lesa se po-
služujemo največ kmetijskih traktorjev. Te poskušamo s specifično dodatno 
opremo v največji meri prilagoditi zahtevam gozdne proizvodnje, čeprav dosežemo 
s takšnimi ukrepi le delno zadovoljivo rešitev. Zato uporaba adaptiranih kmetijskih 
traktorjev v primerjavi s specifičnimi gozdnimi stroji ne more zadovoljiti niti tehno-
loško niti ergonomsko. 
Ko danes kritično presojamo prilagodljivost teh traktorjev zahtevam sodobne 
ergonomije, se moramo tega dejstva zavedati. 
Vendar obstajajo možnosti, da z razmeroma majhnimi dopolnitvami dosežemo 
določene izboljšave pri zahtevah celotne ergonomije ali le varnosti pri delu. 
Vozniki traktorjev IMT 558 imajo predvsem naslednje pripombe oziroma pred-
loge: 
A Kabine 
Sedanja izvedba kabine glede varnosti pri prevrnitvi ustreza. Zelo slabo je 
rešeno zaprtje kabine; v kabini je stalen prepih in pozimi mraz, kar slabo vpliva 
na zdravje. Okna na kabini so premajhna, kar otežuje preglednost. Okna so iz 
plastične mase, celuloida, ki rad porumeni in preglednost tako še dodatno zmanj-
ša. Kabina je zelo slabo zvočno izolirana, zato je kljub uporabi zaščitnih sredstev 
hrup še vedno močan. Tudi vibracije so še vedno občutne, kljub sedežu na vzmeti. 
Kabina je neke vrste traktoristov osemurni dom. Zato so kabine sodobnih 
delovnih strojev, kot so buldožerji, razni nakladalniki in ostali stroji, ergonomsko 
mnogo boljše, kot je kabina naših adaptiranih traktorjev za spravilo lesa. Pri 
današnjem stanju tehničnih rešitev bi morali tudi kabino teh traktorjev izpo-
polniti do tiste stopnje, da bi ustrezala minimalnim pogojem za delo. Kabine 
so zaradi značaja gozdne proizvodnje podvržene velikim in pogostim okvaram in 
ne bi smeli prepustiti njihove izdelave samo ključavničarjem. 
S-Vitel 
Za upravljanje mehaničnega vitJa je potreben velik napor, zato traktorist pri 
tem delu z vitlom ne more sedeti, temveč mora na pol stati ali biti naslonjen. 
Pogosto se dogaja, da vlečna vrv pada z bobna vitla, ker so robovi bobna 
343 
prenizki. Tudi pogosto obračanje glave traktorista napreJ Jn nazaj je zelo ne-
prijetno in povzroča bolečine in okvare v vratnih vretencih. 
Uporaba hidravličnih vitlov je ergonomsko veliko boljša. Iz tega razloga smo 
pred tremi leti nabavili nekaj hidravličnih vitlov Per lgland 5000/2 H. Montaža teh 
vitlov na traktor IMT 558 je povzročala nekaj težav, njihovo delovanje je občutlji­
vejše kot mehaničnih vitlov. Morali smo vgraditi posebne filtre pri pretoku olja v 
hidravliki, ker mora biti olje zelo čisto. 
Pri montaži hidravličnega vitla na traktor je bilo težišče tega vitla pomaknjeno 
nekoliko nazaj, v primerjavi z težiščem mehaničnega vitla, kar je povzročalo, da 
se je sprednji konec traktorja često dvigoval, če je bilo breme nekoliko težje. 
Prehod od mehaničnega vitla k hidravličnemu, je pri traktoristih vzbudil nezado-
voljstvo, ker se je hidravlični vitel avtomatično izključil, če je bilo breme pretežko. 
Traktoristi so bili namreč vajeni, da so pri mehaničnem vitJu potezno moč lahko 
povečali z močnejšim zategovanjem ročice. Pri hidravličnem vitJu ni bilo mogoče 
vlečne sile povečati, zato so traktoristi negodovali, češ da morajo s tem vitlom 
·111eči precej lažje breme, kot bi ga lahko z mehaničnim. 
Zaradi omenjenih ugovorov smo nabavo hidravličnih vitlov opustili in sedaj 
spet nabavljamo le mehanične. Vendar lahko rečemo, da so se tudi traktoristi 
navadili na delo s hidravličnimi vitli, obvladali njihove posebnosti in doumeli velike 
prednosti pred mehaničnimi. Tako dobi danes hidravlični vitel Je dober traktorist, 
kot neke vrste nagrado za vestno delo. Vsaka novost zahteva tudi pri ljudeh 
določeno časovno obdobje, da se lahko prilagodijo na spremembe. Kdo bi še 
danes delal s težkimi motarkami tipa Stihl-contra in podobnimi, ko z nekoliko 
boljšo tehniko dela naredimo enako tudi z enkrat lažjimi motarkami. Zato bi bilo 
uvajanje hidravličnih vitlov v proizvodnjo tehnološko utemeljeno in obenem hu-
mano dejanje za traktorista. 
C- Ostale pomanjkljivosti 
Zaradi varnosti dela moti neskladje med debeline vlečne žice vrvi in potrebno 
odprtino v drsnikih. Pogosto namreč uporabljajo debelejše žično vrv (12 mm), 
kot bi smela biti glede na odprtino drsnikov (11 mm). Zato se take vrvi hitro 
natrgajo. Traktoristi celo trdijo, da imajo istovrstni drsniki različno velike odprtine 
in pride zato do poškodbe vrvi. Delo s tako vrvjo pa je zelo nevarno. Na domačem 
tržišču ni vedno ustreznih žičnih vrvi, kar pogosto vodi do napačne uporabe ali 
vrvi ali drsnikov. Domači drsniki so slabo obdelani, imajo oglate in ostre robove. 
Za spravilo lesa po vlakah bi morali imeti traktorji hidravlične zavore in 
hidravlični volan. 
Poleg pomanjkljivosti traktorja in vitla najdemo vzroke ergonomsko neugodnih 
delovnih razmer pri spravilu lesa tudi zunaj traktorja. Sem lahko prištejemo 
pogosto slabo izdelane in celo neustrezno trasirane traktorske vlake. Posebno 
neugodne so vlake z velikimi vzponi. Ker je spravilo lesa normirano delovno opra-
vilo, povzročajo neugodne vlake dodatne negativne posledice za traktorista in 
tudi za traktor. Ce bomo pri trasiranju in gradnji vlak bolj zahtevni glede na 
kvaliteto, bomo s tem omogočili traktoristu tudi varnejše in udobnejše delo. Ne 
bi bilo odveč, če bi tudi gozdarski tehniki, ki načrtujejo vlake, sedli v traktor in 
tako spoznali njegove zmožnosti. Sama teorija je premalo. 
Tudi pri organizaciji skupinskega dela sečnje in spravila lesa moramo opti-
malno sestavljati delovne skupine. Traktoristi trdijo, da jim najbolj ustreza sku-
pina dveh sekačev in enega traktorja. če je namreč preveč delavcev-sekačev, ti • 
pritiskajo na traktorista, da hitreje in manj pazljivo dela, zaradi česar lahko 
pride do hudih posledic. 
344 
Iz doslednjih zdravniških pregledov traktoristov je razvidno, da povzroča 
spravilo lesa s traktorji pogoste okvare hrbtenice. Zato moramo več kot doslej 
delati na izpopolnjevanju strojev, zaščiti delavca in boljšem izobraževanju trakto-
ristov. 
Izvajanje ergonomskih zahtev v praksi je zelo omejeno. Nekaj je kriv tudi 
strokovni kader, ki to področje premalo pozna. 
čeprav je veda o zdravih razmerah dela, ergonomija, mlada znanost, moramo 
njene dosežke hitreje in načrtneje vključevati v tekočo proizvodnjo, saj bomo le 
tako imeli zdravega delavca na delovnem mestu; s tem bomo posredno vplivali 
tudi na rast produktivnosti proizvodnje. 
UDK 634.0.322.1 
ZIMSKA SEČNJA NA POKLJUKI 
Jože Podlogar {Bled) 
Uvod 
Po drugi svetovni vojni se je v gozdarstvu marsikaj spremenilo. Nekdaj 
izrazito sezonski delavci niso bili več zadovoljni s svojim statusom. Hoteli so 
biti stalno zaposleni, hoteli so socialno varnost, stalen zaslužek in delovno dobo. 
Osemurni delavnik je prodrl tudi v gozdarstvo. K temu je pripomoglo tudi 
delo s stroji, ki ne dovoljuje daljšega deJavnika. Tudi gozdarstvo posluje kot 
gospodarske organizacije, zato si ne more privoščiti velikih lesnih zalog, ki 
vežejo velika obratna sredstva. 
Mehanizirana skladišča (lupilnice) za dodelava lesa zahtevajo enakomeren 
dovoz lesa. 
Vsa zgoraj navedena dejstva so prisilila gozdarje, da se sečnja izvaja prek 
celega leta. S tem pa, ko so bile odpravljene ene vrste težave, so nastopile druge. 
To je delo na prostem, tudi pozimi, v neugodnih vremenskih razmerah. 
Podnebne razmere 
Pokljuka leži na nadmorski višini 1000-1500 m. Pa ne samo ta velika nad-
morska višina tudi konfiguracija terena in bližina Triglavskega masiva pogojujeta 
ostro klimo. Poprečna letne temperature so od 1,4 do 3° C. Najhladnejši mesec 
je januar, najtoplejši julij. Le trije meseci imajo poprečno temperaturo nad 
10° c. 
Obrobje pokljuške planote je višje kot sama planota, zato se v njej zadržuje 
hladen zrak. V kotlinah so tudi sicer ekstremi najmočnejši. 
Temperaturni značaj Pokljuke ustreza tipu klime planot, in sicer: planote v 
teku dneva akumulirajo sončno toploto, ponoči pa jo izžarevajo. Od tod močna 
amplituda med dnevom in nočjo. Ostrina amplitud je tem večja, čim bolj smo 
oddaljeni od roba planote in čim bolj raven je teren. 
Pokljuka ima obilo padavin. Količina padavin praviloma raste z nadmorsko 
višino. 
V zimski ·dobi je zgornja meja največjih padavin omejena po izotermi -5° C. 
šele ko se dvigne izoterma -5° nad te vrhove, raste količina padavin z nad-
morsko višino terena. To se dogaja v topli polovici leta. Pozimi je cona najmočnej­
ših padavin v višini 1500 m. 
345 
V zimskih mesecih pade več kot 80 °/o padavin v obliki snega, največ v 
mesecih januar in februar, ko pade več kot 90 °/o padavin v obliki snega. V višjih 
predelih Pokljuke (Rudno polje) lahko zapade sneg tudi v poletnih mesecih. 
To je nekaj splošnih podatkov o vremenskih razmerah na Pokljuki. 
V tem prispevku bom obravnaval zadnja tri leta, to je leto 1978, 1979 in 1980. 
Navajam nekaj podatkov za ta leta. V tem času je padla naslednja količina padavin: 
cm 
?OO 
200 
100 
MESEC 
Od tega padavine Skupna višina 
v obliki snega zapadlega snega 
1978 2077,2 38 °/o 565cm 
1979 2264,1 33% 608cm 
1980 1900,7 37 Ofo 611 cm 
PRIKAZ višine in trajanja snežne odeje 
LEGENDA : 
zima 1977/78 
1978/79 
1979/80 -··------
XI. XII. II. III .. IV. 
Diagram prikazuje višino snega in čas trajanja snežne odeje. 
346 
v. 
Sečnja v zimskih razmerah na Pokljuki. Foto J. Podlogar 
Iz diagrama je razvidno, da je bila vsa tri leta snežna odeja nad 1 m skoraj 
po 4 mesece. V tem času je bilo uporabnih za delo, in se je tudi dejansko v gozdu 
delalo, naslednje število dni: 
Mesec 0/o 
r. 11 14 14 39 
IL 1 16 21 38 
Ili. 23 14 19 56 28 
IV. 18 13 19 50 
v. 19,5 20 18,5 58 
VI. 22 20 20,5 62,5 
VIl. 18 20 19 57 56,5 
VliL 23 22,5 22 67,5 
IX. 21 20 22 63 
x. 20 21 20 61 
Xl. 17 16 14 47 15,5 
Xli. 16 20 18 54 
209,5 216,5 227 653 
Dnevi, ko ni bilo mogoče delati, so bili v glavnem izgubljeni zaradi padavin, 
nekaj malega pa tudi zaradi vetra in nizkih temperatur. Najmanj delovnih dni je 
v poprečju v februarju, največ pa v avgustu. V sneg'u je bilo treba delati 43,5 °/o 
dni, ostalih 56,5 °/o pa v kopnem. 
Etati in realizacija 
Gozdnogospodarski načrt za enoto Pokljuka z veljavnostjo 1976-1985 pred-
pisuje 292.620 m3 etata. Od tega je le 350m3 listavcev, vse ostalo so iglavci. 
Da bi vseh 10 let enakomerno delali, smo etate razvrstili glede na možnost dela 
takole: 
347 
a) Nujni zimski poseki - to so poseki, kjer je treba s posekom v visokem 
snegu obvarovati tudi podmladek, torej posek na pomlajenih mestih. Ti poseki se 
delajo v pozni zimi, to je v marcu in aprilu. Takrat je snežna odeja dovolj visoka, 
temperature pa nad ničlo, da se pri poseku ne poškodujejo vršički in vejice, 
ki gledajo iz snega. 
b) Možni zimski poseki - to so boljša redčenja in pripravljalna sečnje. Sekajo 
se pri nižji snežni odeji in nižjih temperaturah. 
c) Letni poseki - to so vse ostale redne sečnje, zlasti redčenja, izdelava 
slučajnih in izrednih pripadkov. V to skupino spadajo tudi vse sečnje v višjih 
predelih, kamor peljejo strme ceste, čeprav bi sicer po strukturi spadale v prvo 
ali drugo skupino. Razmerje teh sečenj je takole: 
nujni zimski poseki 12 °io 
možni zimski poseki 41 °/o 
letni poseki 47 °io 
Zimskih posekov je 53 °/o ali okrogla polovica, zime je pa tudi 6 mesecev ali 
polovico leta. To je ugodno za enakomerno zaposlitev kamionov in za enako-
meren dovoz lesa na mehanizirana skladišče v nadaljnjo dodelava. Manj ugodno 
pa je, da ta posek predstavlja le cca 30 °/o vsega dela pri poseku in gojenju 
gozdov. Kot je bilo rečeno, poteka poleti delo v redčenjih, izdelujejo se slučajni 
in izredni pripadki in vsa gojitvena dela. O teh posekih vadimo evidenco in 
ugotavljamo, da je bilo v preteklih letih poseka no: 
Leto Zimski Letni 
1976 48% 52% 
1977 52% 48% 
1978 60% 40% 
1979 68% 32% 
1980 66% 34% 
1976-1980 59% 41% 
Zadnjih nekaj zim je bilo 7 do 10 sekačev zaposlenih na bližnjih smučiščih. 
Kljub temu nam zgornja evidenca kaže, da zajedama v zimske poseke. 
V preteklih treh letih je bil posek po mesecih naslednji: 
Posek lesa po mesecih v neto kubikih 
0/o 
l. 1 468 1 230 1133 3 831 4,7 
11. 16 2135 3 774 5 925 7,2 
111. 5830 2687 2554 11 071 13,5 
IV. 3195 2726 3495 9416 11,5 
v. 3 071 3 665 3381 10 117 12,3 
VI. 2782 3397 3 041 9220 11,2 
VIL 1 603 2670 1 762 6035 7,3 
Vlil. 2877 2627 1 717 7221 8,8 
IX. 1903 1715 1 242 4860 5,9 
X. 1 487 417 1758 3662 4,4 
Xl. 1 372 1 274 2923 5569 6,8 
Xli. 1 539 1567 2 200 5 306 6,4 
27143 26110 28980 82233 100 
348 
UJ 
~ 
<O 
L_ 
o 
ZIMSKI POSEKI GOZDNOGOSPODARSKA ENOTA BlED 
LETNI POSEKI e 
o. 
'1> 
iJ 
'Q 
B 
o h 
$ 
E! 
n 
Morilo l:llll.lnl 
~tr.jiJ, .. ,., ..... 
JI 
l 
Eklbii :ob 
Ol! li 
Pozimi smo po radiu in televiziji večkrat slišali, da je zaradi hude zime marsikje 
v Sloveniji lesna industrija brez surovin. Pri nas smo v prvih treh mesecih tega 
leta posekali celo 24 °/o več kot v poprečju zadnja tri leta: 
januar 
februar 
marec 
2665 m3 
2780 m3 
3214 m3 
Ker je količino opravljenega dela težko prikazati samo v kubikih, prikazujem 
še opravljene norma/ure poseka in gojenja. 
Pri poseku je vrstni red treh najuspešnejših mesecev marec, maj, april, 
po opravljenih norma/urah pa september, avgust, marec. Mesec marec se 
pojavlja v obeh kazalcih. 
Norma ure, posek in gojenje 
l. 1313 1251 
li. 18 1657 
111. 5653 2329 
IV. 3867 2522 
v. 3035 3153 
VI. 3627 4011 
VIl. 1754 3149 
Vlil. 4798 3395 
IX. 4372 2742 
x. 3806 2298 
Xl. 2614 1879 
Xli. 1421 2230 
Normiranje 
Pozimi se pojavljajo naslednji pogoji: 
1. Visok suh sneg, sneg na drevju, veler, 
NI MOGOCE DELATI. 
2. Isto kot pod 1. samo v milejši obliki, 
1122 
3402 
3096 
3936 
3221 
3169 
2866 
3306 
4619 
3205 
2880 
3102 
3686 
5077 
11 078 
10 325 
9409 
10 807 
7 769 
11 499 
11 733 
9309 
7 373 
6 753 
104 818 
DELA SE PO čASU - NORMIRANJE DELA NI MOGOčE. 
% 
3,5 
4,8 
10,6 
9,9 
9,0 
10,3 
7,4 
11,0 
11,2 
8.9 
7,0 
6,4 
100 
3. Drevje se pri padcu pogreza v sneg, na drevju ni snega, če pa je, se 
ne osipa, 
MO:LNO JE DELATI, UČINKI PA SO SLABŠI KOT V KOPNEM. 
4. Sneg je zbit- uležan, 
DELA SE ENAKO UČINKOVITO KOT POLETI, V DOLOčENIH POGOJIH 
PA CELO BOLJE (sneg pokrije podmladek, skale, močvirje). 
Najpogosteje nastopajo tretji pogoji. Pri posel<u pozimi je treba prav tako 
opraviti vse faze dela kot poleti, samo da je to veliko teže in zamudneje. Pogre-
zanje drevja v sneg in vdiranje pri hoji je lahko enako pri različni višini snežne 
odeje. 
Normiranje za zimske pogoje je zelo težavno, saj se pogoji dela često in 
hitro menjajo. Nastopa pa še nova faza dela, to je kidanje snega okrog drevja. • 
To fazo smo normirali posebej. čas za kidanje je odvisen od višine snežne 
odeje, teže snega, premera drevja in od orodja (orodje bomo tukaj zanemarili). 
350 
Poprečno Površina Višina snega v m 
drevo 0 kolobarja 0,50 0,75 1 ,oo 
m3 m2 Količina snega v m3 
0,5 25 2,64 1,32 1,98 2,64 
1,0 34 2,87 1.44 2,15 2,87 
1,5 40 3,02 1,51 2,27 3,02 
2,0 45 3,14 1,57 2,36 3,14 
2,5 50 3,29 1,65 2.47 3,29 
Količina snega, ki ga je treba okrog drevesa odkidati, raste mnogo počasneje 
od kubature drevesa in počasneje od višine snežne odeje. 
Od 0,50 m3 do 2,50 m3 naraste kubatura za 5 x, količina snega pa le za 25 °/o. 
To je tudi eden od vzrokov, da se pozimi seka debelejše drevje. 
V zadnjih treh letih je bila poprečna kubatura posekanega drevesa (neto): 
1978 
1979 
1980 
Pozimi 
1,46 
1,06 
1,17 
Poleti 
0,51 
0,29 
0,44 
Poprečno 
0,81 
0,50 
0,59 
Za lažjo predstavo, kako vpliva kidanje snega na čas izdelave, prikazuje čase 
za posek drevja in čase za kidanje snega na terenu lahke prehodnosti in srednje 
vejnatega drevja. Posek in kleščenje z motorno žago. Prehodnost je zaradi snega 
za eno stopnjo znižana, torej srednja. Sneg je suh, uležan, težak 280 do 320 kg. 
Kubatura 
drevesa 
0,50 
1 ,OO 
1,50 
2,00 
2,50 
čas za 
posek 
minut 
25,41 
41.41 
51,18 
61,47 
71,76 
čas za 
kidanje pri 
0,5 m visoki 
snežni odeji 
8,32 
9,07 
9,51 
9,89 
10,40 
% 
pove-
čanja 
33 
22 
19 
16 
14 
čas za 
kidanje pri 
1 m visoki 
snežni odeji 
16,63 
18,08 
19,03 
19,78 
20,73 
% 
povečanja 
65 
40 
37 
32 
29 
V zimskem času je po samoupravnem sporazumu o razporejanju čistega do-
hodka in delitvi OD delavec za delo v snegu pri poseku lesa za 8,6 °/o bolje 
stimuliran kakor v kopnem. 
Zaključne ugotovitve 
1. V snegu je možno delati, vendar so pogoji dela neprimerno težji kakor 
poleti v kopnem. Zimska sečnja je neprimerno dražja. Podražujejo jo težji pogoji 
dela, manjši učinki kakor v kopnem in kidanje snega. Kljub temu v sedanjih 
razmerah poti nazaj ni. 
2. Zimska sečnja je smotrna na pomlajenih mestih, kjer snežna odeja čuva 
podmladek. 
3. Delavci pri sečnji lesa na Pokljuki delajo dalj časa v težjih delovnih pogojih 
kot drugod v Sloveniji. 
351 
4. Stimulacije za delo v snegu je premajhna. 
5. Težki pogoji dela in neustrezno vrednotenje pogojev dela so vzrok, da 
novih delavcev v gozd ni, starostna struktura pa se slabša. 
Literatura 
1. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije: KOMPLEKSNA RAZISKOVANJA SMREKOVJH 
SESTOJEV NA POKLJUKI. 
POSVETOVANJE O RAČUNALNISTVU V GOZDARSTVU 
IN LESARSTVU 
Posvetovanje o računalništvu je bilo namenjeno predvsem obravnavi možnosti 
in koristnosti uporabe računalnika v proizvodni problematiki gozdarstva in lesar-
stva. Za vsako panogo je bil pripravljen uvodni referat za predstavitev stanja, 
ostali referati pa so prikazali posamezne računalniške rešitve pri obdelavi pro-
izvodnih podatkov. Pri tem pa so nekateri referenti »zašli« v tehnične probleme, 
ki so zanimivi le za računalnikarje, kar je pri posameznih praktikih povzročalo 
dolgočasje. To je potrdila tudi skromna razprava, ki pa je razumljiva, saj gozdarji 
iz prakse računalništvo malo poznamo, računalnikarji pa kar ne morejo mimo 
svojih specifičnih tehničnih problemov. 
Posvetovanje je bilo kar dobro organizirano, za kar ima zasluga Zveza 
inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije. Kljub temu, da udeležba ni 
bila pretirano velika, pa je bila odraz stanja v računalništvu. Udeleženci so bili 
predvsem tisti, ki računalniške rezultate v gozdarstvu in lesarstvu že sedaj redno 
uporabljajo. Pogrešali pa smo več operativnih gozdarjev, ki bi se lahko seznanili 
z možnostmi sodobne računalniške obdelave proizvodnje, ne le komercialnih 
podatkov, osnovnih sredstev in podobnega, kar že tudi v našem gozdarskem in 
lesarskem računalništvu velja kot klasika. 
Vse to je pač odraz stanja, stanje pa je posledica našega dela. V zaključkih 
smo zato posebej oblikovali ugotovitve in sklepe, ki naj to področje gospodarjenja 
z gozdovi in predelave lesa še intenzivneje razvijejo. 
Ugotovitve 
1. Pomembnost računalništva v gozdarstvu in lesarstvu se izraža tudi s po-
svetovanjem v Novem mestu, ki ga je organizirala ZIT gozdarstva in lesarstva. 
2. V gozdarstvu smo računalništvo razvili po dokaj enotnem konceptu na vseh 
poslovnih področjih. 
3. Raven našega računalništva so rutinske obdelave, katerih rezultati so 
namenjeni predvsem nižjim operativnim službam. S tem pa še nismo vplivali na 
način odločanja. 
4. Računalnik premalo uporabljamo za izboljšanje vodenja, organiziranja in 
nadziranja dela v proizvodnji. V referatih na posvetovanju so opisane posamezne 
rešitve, ki jih pri bodočem delu lahko uporabljamo kot izhodišča. Moramo pa 
nadaljevati z oplemenjevanjem informacij s pomočjo novih metod. 
5. Dosedanji rezultati potrjujejo pravilnost računalniških konceptov v goz-
darstvu in lesarstvu. 
352 
Sklepi 
1 .. V delovnih organizacijah moramo stalno analizirati potrebe po informacijah 
za vodenje in odločanje. Izdelati moramo teoretične modele odločanja. Zato je 
pomembno~ da je oddelek za računalništvo stalno seznanjen z vsemi problemi 
in stanjem v delovni organizaciji. To pa je mogoče le, če vodja sektorja za raču­
nalništvo spada v vodstveno ekipo, saj bo v bodoče računalništvo služilo pred-
vsem vodenju in odločanju. 
2. Oddelki za računalništvo naj tvorijo povezavo v organizaciji poslovanja. Do 
sedaj naloge organizacije poslovanja, zlasti v gozdnih gospodarstvih, niso bile 
dovolj natančno opredeljene, zato tudi ni bilo ustrezne povezave. 
3. Računalnik moramo intenzivneje uporabljati za načrtovanje in spremljanje 
proizvodnje. Informacije pa moramo oplemenititi z različnimi novimi metodami 
(operacijskimi raziskavami, simulacijami itd.). Biti morajo tudi prirejene, in sicer 
tako, da bodo v pomoč pri vodenju in odločanju. 
4. Organizirati moramo računalniško zasnovani informacijski sistem, ki bo 
vključeval celotno gozdarstvo Slovenije. Zato pa je potrebno proučiti uporabljanje 
gozdarskih informacij na ravni republike. 
5. Pri splošnem združenju lesarstva naj se organizira odbor za računalništvo. 
V gozdarstvu pa je treba še bolj razvijati proces koordinacije računalništva med 
posameznimi gozdnogospodarskimi organizacijami. 
6. Razviti moramo sistem timskega dela strokovnjakov uporabnikov in orga-
nizatorjev računalniške obdelave. 
7. Zaradi močnega odhajanje delavcev iz gozdarskega računalništva v druge 
delovne organizacije, moramo te delavce ustrezneje stimulirati. 
8. Društva inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva združujejo večino 
delavcev uporabnikov informacij, ki lahko vplivajo na razvoj računalništva. Zato 
je naloga vseh, da se medsebojno obveščamo, opozarjamo na napake in dobre 
rešitve, razbijati moramo predsodke do računalništva in tako omogočiti hiter in 
koordiniran razvoj računalništva v gozdarstvu in lesarstvu. 
Jože Skumavec 
353 
STROKOVNI OBISKI 
SESTANEK IUFRO-ODK SKUPINE 
(S.6.03.05) 
V času od 10. do 12. 6. 1981 je bil na 
Dunaju (Forstliche Bundesversuclisanstalt 
Wien) informacijski sestanek IUFRO-ODK 
(Oxfordska decimalna klasifikacija) skupine. 
Posebna ODK skupina je bila osnovana 
na mednarodnem simpoziju IUFRO S6.03-
informacijski sistemi in terminologija v Ham-
burgu maja 1979. Osnovala se je, ker sta 
dve veliki gozdarski dokumentacijski službi 
(INDOK) v Evropi- CFB iz Oxforda in BFH 
iz Hamburga, oxfordsko decima!no klasifi-
kacijo nadomestili z drugimi sistemi (1977 
oz. 1980). Na simpoziju v Hamburgu pa se 
je 8 predstavnikov iz 7 držav postavilo na 
stališče, da želijo oxfordsko decimalno kla-
sifikacijo za gozdarstvo tudi naprej ohraniti, 
ker je že ustaljena in zelo primerna za Kla-
sificiranje in razvrščanje gozdarske litera-
ture v manjših gozdarskih knjižnicah. Za 
predsednika ODK skupine je bil izbran o. 
N. Blatschford (Oxford), za tajnica pa Re-
gina Schenker (Zurich). 
ODK skupina je takoj pričela z delom. 
Razposlani so bili vprašalniki in izkazalo 
se je, da se več kot 150 institucij iz 53 
držav članic IUFRO, ne želi odpovedati ox-
fordski decimalni klasifikaciji, želijo pa jo 
dopolniti, saj je preteklo skoraj 30 let, odkar 
je bila ODK sprejeta (1953). 
Predlogi za dopolnitev so zbrani, in na 
Svetovnem gozdarskem kongresu IUFRO v 
Kyotu (oktober 1981) bo treba ODK skupino 
in dopolnjen sistem utemeljiti in predstaviti. 
Ker nihče od članov ODK delovne sku-
pine nima možnosti (denarne), da bi pri-
sostvoval kongresu in predstavil njeno do-
sedanje in nadaljnje delo, je to nalogo 
prevzel dr. Walter Bosshard, direktor Eidge-
nossische Anstalt fOr das forstliche Ver-
suchswesen (Švica). 
Glavne naloge ODK skupine so: 1. Ute-
meljitev ODK kot projektne skupine. 2. Obli-
kovanje novega dokumentacijskega servisa 
katalognih kartic (člankov iz gozdarskih re-
vij). 3. Prehod na računalniško obdelavo (')n 
line) podatkov. 
1 nformacijski sestanek katerega so se 
udeležili dr. O. Bain (Dunaj), dr. W. Bosshard 
(Zurich), Regina Schenker (Zurich), dr. G. 
Eckhard (Dunaj) in Marja Zorn (Gozdarski 
inštitut Ljubljana) je imel namen do podrob-
nosti seznaniti dr. Bossharda o delu in na-
črtih ODK delovne skupine. 
Marja Zorn 
O DIVJEM PETELINU V MOSKVI 
V dneh od 12. do '16. maja 1981 sem se 
kot delegat Lovske zveze Jugoslavije ude-
ležil mednarodnega simpozija o divjem pe-
talinu v glavnem mestu Sovjetske zveze, v 
Moskvi. Prireditelj Zveza lovcev in ribičev 
Ruske socialistične federativne republike 
(združuje preko 2 milijona članov-lovcev in 
ribičev) je razen vzhodnih socialističnih 
dežel, v Moskvo povabil le Jugoslavijo in 
Finsko. Sam simpozij je trajal dva dni, 
tretji dan pa je bil organiziran ogled ekspe-
rimentalnega vzrejališča divjih petelinov v 
Darvinskem zapovedniku (rezervatu) na 
Volgi. 
Na simpoziju so s svojimi referati posebej 
izstopali sovjetski raziskovalci med katerimi 
ni manjkalo znanih imen kot Semenov-Tjan-
šanski, Potapov, Romanov, Gabuzin, Kirpi-
čev, Nemcev itd. Ker predstavlja SZ osred-
nji del prirodnega areala divjega petelina, 
je bila tematika izbrana tako, da je zajela 
vsa najvažnejša teoretična področja: eko-
logijo, ekofiziologijo, biologijo in etologijo 
ter prikaz praktičnih izkušenj v zvezi z 
ohranjevanjem habitatov, racionalnim izko-
riščanjem populacij z lovom, naseljevanja 
(reaklimatizacija!) v naravi odlovljenih živali 
v nova območja ter izkušnje v zvezi z 
umetno vzrejo. Skupaj je bilo prebranih 22 
referatov. 
Tudi v SZ so v sedemdesetih letih ugo-
tovili upadanje številčnosti divjega petelina, 
vendar pa so napovedi, ki izhajajo iz re-
zultatov podrobnih analiz dinamike popu-
lacij v zadnjih nekaj letih še vedno opti-
mistične. Ugotavljajo namreč, da številčnost 
ponovno počasi narašča. Nihanja številčno­
sti divjega petelina in drugih gozdnih kur 
pripisujejo klimatskim nihanjem, ki delujejo 
na velikih površinah. V splošnem ugotav-
ljajo, da je številčnost v negativni korelaciji 
z gostoto prebivalstva, najnižja je v najbolj 
naseljenih območjih in obratno. To je po-
polnoma razumljivo, saj so ekološke afini- • 
tete divjega petelina in ljudi diametralno 
nasprotne. Res pa tudi v SZ opažajo, da je 
354 
celo v optimumu razširjenosti, zaradi ne-
načrtnega izkoriščanja gozdov (kot nenačrt­
ne so mišljene take oblike izkoriščanja, ki 
so programirane in izvajane z izključnim 
ciljem najekonomičnejšega pridobivanja 
lesa brez upoštevanja ostalih funkcij gozda), 
številčnost divjega petelina močno zmanjša, 
iz posameznih območij pa je celo izginil. 
Zato v novejšem času v takih območjih po-
novno naseljujejo v naravi odlovljene pe-
teline. 
Ponovna naselitev ali reaklimatizacija kot 
jo imenujejo, je možna oz. je uspešna v 
primeru, da so: 
- ekološki pogoji mesta naselitve po-
dobni območju, na katerem so bili divji 
petelini odlovljeni, 
- območja gozdov predvidenih za nase-
litev velika najmanj 4000 ha, 
- za izpuščanje moramo imeti ndivjo« 
matično jato 40-50 živali oziroma najmanj 
5-6 na 1000 ha, kjer naseljujemo, s tem 
da samice številčno prevladujejo, 
- v območju naselitve morajo biti vzpo-
stavljeni popolni zaščitni ukrepi z dovolj 
širokim varovalnim pasom gozdov. 
O tovrstni tehniki naseljevanja, ki so jo 
uspešno preizkusili v več območjih, je po-
ročalo več referentov. 
V splošnem tudi v SZ potekajo obsežne 
študije in konkretne akcije v zvezi z aktiv-
nim ohranjevanjem populacij gozdnih kur 
v naravi. Kljub uspešnim rezultatom ponov-
nega naseljevanje je večina referentov 
mnenja, da je bodočnost gozdnih kur od-
visna izključno od stopnje ohranjenosti 
značilnih naravnih habitatov in od racional-
nega lova. Vloga lova je v SZ namreč 
pomemben omejujoč dejavnik številčnosti 
gozdnih kur. Pri tem ni mišljen športni lov, 
ki je za vse vrste dovoljen le v jeseni, pač 
pa t. i. industrijski lov za prodajo, s katerim 
se organizirano ukvarjajo v severnem in 
osrednjem delu območja razširjenosti gozd-
nih kur. Pri tej vrsti lova, se bolj kot 
strelnega orožja poslužujejo različnih zank, 
pasti, pahov in podobno. Stevilo tako od-
lovljenih živali za trg gre vsako leto v sto-
tisoče. Za prodajo lovijo vse vrste gozdnih 
kur in to predvsem pozimi. 
Kot glavne oblike zaščite divjega petelina 
in drugih vrst kur v naravi navajajo: 
- inventarizacijo in valorizacija območij 
glede na razširjenost ob istočasnem karti-
ranju točnih lokacij rastišč in območij 
gnezdišč; 
- zavarovanje rastišč z nego več 100m 
varovalnega gozdnega pasu okoli teh mest, 
v katerem je dovoljena le sanitarna sečnja, 
področni gozdarji so ponekod celo osebno 
odgovorni za izvajanje teh ukrepov; 
- uvajanje »meseca tišine<< tj. prepovedi 
del v gozdovih v času petja in gnezditve; 
- popolna prepoved spomladanskega lo-
va na rasHščih. 
Dominantni samci so zvesti svojim ob-
močjem, njihov areal aktivnosti meri le do 
3 km, medtem ko samice migrirajo na ve-
likih razdaljah. Teritorialnost odraslih sam-
cev in »gibljivost·~ samic kaže torej na 
potrebo po popolni zaščiti samcev na ra-
stiščih. Varovanje teritorialnih samcev je 
istočasno tudi pogoj za ohranjevanje pri-
sotnosti te živalske vrste oz. njene disper-
zije v širšem prostoru. 
Priporočila 
Na zaključku simpozija so bila sprejeta 
priporočila za ohranitev divjega petelina kot 
živalske vrste in povečanja njegove številč­
nosti v naravi. 
Med temi priporočili so bila najpomemb-
nejša: varovanje značilnih habitatov, (po-
polna prepoved sečnje v območju rastišč); 
omejevanje gozdnih del v obdobju repro-
dukcije, petje in gnezditev (prepoved paše 
v območju gnezdišč); načrtovanje bioteh-
niških del s ciljem povečanja prehranskih 
in varovalnih pogojev (pomemben ukrep v 
ostrih podnebnih pogojih, ki vladajo v osred-
njem delu območja razširjenosti); nadalJe-
vanje z akcijami ponovnega naseljevanja po-
vsod tam, kjer za to še obstajajo naravni 
pogoji; racionalni lov na osnovi poznavanja 
številčnosti in njene dinamike. 
Og 1 edi 
Po svoje najzanimivejši pa je bil ogled 
eksperimentalnega vzrejališča divjih peteli-
nov v Darvinskem zapovedniku na polotoku 
Ribinskega nmorja« na Volgi, nekaj 100 km 
severno od Moskve. Darvinski zapovednik 
so ustanovili z namenom proučevanja reak-
cij ekosistemov na spremembe ravni vode. 
Z jezerom so namreč poplavili obširno ob-
močje tajge, ki jo na tem mestu tvorita 
predvsem breza in rdeči bor. 
S poskusno vzrejo divjih petelinov se 
ukvarjajo od leta "1963 dalje. Sama tehnika 
vzreje, od formiranja matičnih jat, prehrane 
živali v voljerah, in inkubiranja jajc, so zelo 
izpopolnili. Vendar pa osnovni problem, tj. 
nezaželena domačnost ptičev iz umetne 
355 
vzreje in slal:>o razvita sposobnost varovanja 
pred naravnimi sovražniki še ni rešena. 
Matično jato formirajo iz živali, ki jih od-
lovijo v naravi. Od teh jih je le dobrih 1 O % 
sposobnih mirno prenašati ujetništvo. Ve-
čina pa jih zaradi stresa in poškodb od za-
letavanje v mreže, pogine neposredno pri 
odlovu ali par dni kasneje. Po značaju 
mirne živali se hitro navadijo na ujetništvo 
in ne reagirajo na delavce v vzrejališču 
medtem ko tujce takoj razpoznajo in se 
pred njimi plašno skrivajo. Zato morajo biti 
voljere primerno zgrajene, da se živali lahko 
skrijejo. V ujetništvu doživijo tudi 12-15 let. 
Največji problem v vzrejališčih je vzdrževa-
nje zadostne higijene. 
V voljerah vzgojene živali obročkajo in 
izpuščajo v naravo. Kasneje odlovijo oz. 
najdejo le približno 10% izpuščenih živali. 
Izpuščeni ptiči se ne bojijo ljudi in se 
pogosto držijo bližine vzrejališče ali naselij. 
Kljub temu, da divje peteline v vzrejališčih 
krmijo večinoma z briketirano, industrijsko 
pripravljeno hrano pa so stroški na eno 
vzrejena žival zelo visoki in zaenkrat ne 
vidijo nobene možnosti, da bi ta problem 
odpravili. 
Vzrejanje divjih petelinov je torej možno 
in v primeru, da bi bili ogroženi kot vrsta, 
je možno primanjkljaj v naravi nadomestiti 
z vzrejenimi živalmi. Vsekakor pa ta ugoto-
vitev velja le za optimalna področja naravne 
razširjenosti te vrste. 
V splošnem bi lahko svoje vtise s sim-
pozija na kratko strnil nekako takole: 
Kljub temu, da gre za popolnoma drugač­
ne dimenzije {osrednji del areala, velika 
številčnost, ohranjenost naravnih habitatov) 
pa so problemi in ustrezne rešitve, ki so 
jih referenti pred nami nizali drug za dru-
gim, dejansko povsem identična z našimi 
{bolj problemi kot rešitve), kajti s temi smo 
pri nas šele na začetku. ln če o tem, kako 
najsmotrneje ohraniti divjega petelina in 
druge gozdne kure, razmišljajo in konkretno 
tudi ukrepajo v optimumu njihove rajširje-
nosti, tj. tam, l<jer je teh živali v naravi še 
veliko, je toliko pomembnejše, da se tega 
lotimo tudi pri nas. 
Ne bi bilo prav, če bi na koncu ne omenil 
širokosrčne in nenarejene slovanske gosto-
ljubnosti, s katero so nas obdajali ves čas 
bivanja v SZ. 
Miha Adamič 
KNJIŽEVNOST 
GOZDNI PROIZVODI 
Dr. Marjan Lipoglavšek, Gozdni proizvodi, 
Ljubljana 1980, 211 strani, format 17X24 cm. 
Avtor obravnava primarne procese v pro-
izvodnji gozdnih in lesnih sortimentov ter 
pripravo in tehniko dela z ustreznim delov-
nim orodjem in stroji, kar smo do sedaj 
navadno šteli pod pojem prve faze izko-
riščanja gozdov. Poleg tega obravnava še 
lastnosti lesa in osnove primarne mehanične 
in kemične predelave lesa iz področja 
lesnopredelovalne tehnologije. Osnove pre-
delave so pomembne za boljše usmerjanje 
izdelave in oblikovanja gozdnih lesnih sorti-
mentov, tako kot mora strokovnjak v lesni 
industriji poznati nekaj osnov o svoji suro-
vini, gozdnih lesnih sortimentih. 
Postranski gozdni proizvodi, ki poleg 
lesa spadajo v področje gozdnih proizvodov, 
ki pa so v primerjavi z glavnim proizvodom 
to je lesnimi sortimenti, malo pomembni 
zlasti pri nas, so v knjigi opisani le mimo-
grede. 
Velika in glavna odlika te knjige je njena 
izredna vsebinska jedrnatost in zgoščenost, 
kakršno v teh vrstah strokovnih del ali učbe­
nikov redko najdemo, pri čemer pa je jas-
nost podajanja nekoliko okrnjena. Takšna 
svojevrstna in uspešna jedrnatost je izrazita 
na primer pri opisu značilnosti gozdnih les-
nih sortimentov (str. 60-74). Avtor hoče bral-
cu na hiter in enostaven način posredovati 
bistvo obravnavane vsebine. Zato ga vodi 
naravnost v jedro snovi. Pri tem ga hvale-
vredno seznanja tudi s sodobnimi težnjami 
in problemi, ki jih srečujemo recimo na 
neurejenem resnem tržišču. Bralca sezna-
nja ne le s teoretskimi osnovami, kako naj 
bi bilo, ampak tudi kako in zaradi česa je 
sedaj v praksi drugače; kar je bolj življenj-
sko in bolj koristno. K razumevanju veliko 
pripomorejo številne ilustracije, ki še bolje • 
kot fotografije ponazarjajo snov, ali dopol-
njujejo besedni opis. Uvodne tabele o sve-
356 
tovnem stanju gozdov, o sedanji in per-
spektivni porabi lesa, že same po· sebi 
veliko povedo, in poudarjajo pomembnost 
obravnavane snovi v knjigi. 
Takšna jedrnatost učbenika je sicer v na-
sprotju z znanimi načeli, da mora izobraže-
valna knjiga snov obdelati na široko in te-
meljito, ki bralcu omogoča ·temeljito poglo-
bitev. Toda če upoštevamo, da je študentu 
v razpoložljivem času težko obvladati ob-
širno literaturo in da se v naglici lahko v 
njej tudi izgubi, tedaj je takšna oblika učbe­
nika vsebinsko in pedagoško želena in upra-
vičena. Pri enaki ali manjši vloženi energiji, 
temeljiteje obvlada obravnavano snov. saj 
se ne oddaljuje od njenega bistva. Poleg 
tega je takšen učbenik pomemben in dobro-
došel repetitorij tudi strokovnjakom v praksi. 
Seveda pa je takšna oblika podajanja zah-
tevno avtorsko de~o. ki zahteva dobro po-
znavanje snovi kakor tudi pedagoških in 
didaktičnih znanj. 
Prav tako prevladuje mnenje, da je ob-
širno in spreminjajoče vsebino (kot je ob-
ravnavana), lažje obravnavati in objavljati 
v fragmentih, to je v več samostojnih delih. 
Za knjigo v kateri je zbrana celotna snov, 
je treba mnogo več časa in vmes lahko le 
marsikaj zastari in se spremeni; priključijo 
pa se tudi finančne težave zlasti ob nižjih 
nakladah. Ta knjiga pa je s svojim soraz-
merno majhnim, vendar poglobljeno jedrna-
tim obsegom, omenjeni problem obšla. 
Gozdarji smo torej dobili jedrnato, racio-
nalno sestavljeno, vendar poglobljeno stro-
kovno delo s področja izkoriščanja gozdov; 
in ker tudi ni drago, ga priporočamo tako 
študentom kot strokovnjakom v praksi. 
Zdravko Turk 
IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE 
OB OBLETNICI NEKEGA PREDPISA 
Pravilnik o tehničnih normativih za upo-
rabo motornih verižnih žag v gozdarstvu je 
bil uveljavljen junija '1980 (Ur. l. SFRJ 34/80). 
Pred sprejetjem so dolgo in ostro raz-
pravljali o vsebini določb tega pravilnika. 
Očitno je prišlo do več mnenj, ki jih lahko 
razvrstimo v dve skupini. 
Prva skupina je zagovarjala takšno vse-
bino, ki bo omogoča:a in zagotavila uporabo 
modernih gozdarskih motornih žag. Tako bi 
lahko najbolj konkretno vplivali na izboljša-
nje delovnih razmer tistih gozdnih delavcev, 
ki pri svojem delu uporabljajo kot osnovno 
orodje motorno žago. Moderna gozdarska 
žaga pa je samo tista, ki je v mednarodni 
konkurenci dosegla najugodnejša tehnične 
in ergonomske ocene. Takšna žaga mora 
biti lahka, vendar dovolj močna za uspešno 
delo, da čim manj ropota in trese in da je 
varstveno oprem:jena. 
Druga skupina je zagovarjala drugačne 
kriterije. Njene zahteve so bile bolj komer-
cialno usmerjene. Temeljile so na zahtevi 
po ugotavljanju svojstev žage; predlagala 
je zelo tolerantne določbe glede uporabe 
gozdarske motorne žage. Kateri kriteriji so 
bili v pravilniku uveljavljeni, pove nekaj ci-
tatov iz tega pravilnika. 
ČL 6 
Masa motorne žage je po tem pravilniku 
mišljena celotna masa motorne žage brez 
letve in verige, goriva in maziva. 
čl. 7 
Prepovedana je uporaba motorne žage, 
katere masa presega 8,5 kg(!). Pri sečnji in 
izdelavi debel, katerih prsni premer presega 
65 cm se smejo izjemoma uporabljati mo-
torne žage z maso 10,0 kg. 
če za primerjavo navedemo nekaj po-
datkov o motorni žagi Jonsereds 910 E 
(ki po praktičnih izkušnjah pri nas ni ustrez-
na kot poklicna gozdarska motorna žaga), 
si bo vsakdo lahko sam ustvaril mnenje o 
smiselnosti vsebine obravnavanega pravil-
nika. 
Jonsereds 91 O E, 87 cm3 delovna prostor-
nina valja, 19m/sek. je hitrost verige, neto 
teža (brez žagalnih delov je 6,8 kg!) dolžina 
letve 38 do 106 cm. 
Razlika med zahtevano težo po pravilniku 
in težo, ki jo danes ponuja srednje kvalitetna 
motorna žaga je od 1,7 kg do 3,2 kg. 
Takšno primerjavo pa bi lahko naredili 
tudi za gozdarsko motorno žago, katere teža 
mase ne presega 6,0 kg ali celo 5,0 kg pa 
z njo lahko opravimo večino del v gozdu . 
.357 
čemu torej služijo takšne določbe nekega 
predpisa. Gozdnim delavcem prav gotove ne. 
Očitno lahko pomaga le tistim, ki z motor-
nimi žagami kupčujejo. Ti pa najraje pro-
dajajo težke motorne žage za težke denarje. 
Očitno sta pri nas trgovina in birokracija 
spet sklenili zavezništvo na račun gozdnega 
delavca. Svoje prave namene sta skrili še 
za krinko varčevanja z devizami, podpira-
nja domače proizvodnje itd. 
Takšne določbe pravilnika o tehničnih 
normativih za uporabo motornih verižnih žag 
so očitno zastarele in naperjene proti 
gozdnemu delavcu. 
Pavle Kumer 
ENERGIJA IZ LESA 
Affolter, E.: Energie aus Holz, Bundner 
Wald, Nr. 112, 1981 
Pregovor pravi: s posekom prvega dre-
vesa se prične civilizacija, s posekom zad-
njega se neha. Podobno lahko ugotovimo, 
da je nastala kultura, ko se je človek naučil 
kuriti ogenj (energija iz lesa). Toda v zad-
njem času predstavlja v švici ogrevanje z 
lesom le še neznaten delež v energetski 
bilanci, čeprav bi se morali zavedati, da bi 
bila drva v izjemnih okoliščinah odločujoč 
vir energije. Neupoštevanje tega dejstva 
pomeni veliko napako odgovornih. Pred-
vsem bi lahko gozdni obrati, gozdni posest-
niki in lesna industrija gospodarno uporab-
ljali les in lesne ostanke za ogrevanje. 
Pri obravnavanju vloge in deleža lesa kot 
vira energije je potrebno: 
analizirati delež lesa pri celotni porabljeni 
energiji, 
ugotoviti kakšne možnosti nam sploh nudi 
gozd (les) pri pridobivanju energije, kje so 
meje in v kakšni obliki lahko izkoriščamo 
les za energetske namene, 
proučiti obstoječa kurišča na drva in mož-
nost modernizacije kurišč na drva, 
izdelati poskus, kako prestaviti težišče 
energetske porabe lesa. 
1) Predvsem v nekaterih deželah v raz-
voju porabijo velik delež lesa za ogrevanje 
in kurjenje in jim pomeni nabava lesa za 
kurjavo 1/3 družinskih izdatkov. Delež lesa 
v energetski bilanci je v Nepalu 96 °/o, Ni-
geriji 90 %, Braziliji 59%, Finski 15 %, in 
v švici 1 %. Po koncu druge svetovne vojne 
leta 1945 je v švici znašala energija iz lesa 
še kar 25 Ofo vse porabljene energije, danes 
pa so tekoča goriva zastopana kar s 75 °/o 
v energetski bilanci in elektrika z 18 %. 
Kljub majhnemu deležu v švicarski ener-
getski bilanci, pa predstavlja les v nekaterih 
manjših vaseh in zaselkih še vedno glavni 
vir energije za kuhanje in ogrevanje. Po-
trebno je tudi povedati, da statistični kazalci 
ne zajemajo porabe lesnih ostankov v lesni 
industriji za energetske potrebe. 
Pri predstavitvi različnih energij švicarji 
radi poudarjajo, da spada jedrska energija 
med najmodernejše energije, nafta med naj-
bolj razširjene, plin je označen kot energija, 
ki ne onesnažuje okolje, ·in elektrika kot 
energija, katero najbolj vsestransko upo-
rabljamo v gospodinjstvu in industriji. Les, 
ki spada med najstarejše energijske vire, pa 
je še vedno privlačen za moderno ogrevanje. 
2) V švici zraste na 1 mio ha gozda 
5,4 mio m3 lesa, k temu pa moramo dodati 
še posekana drevje iz zunajgozdnih površin. 
Najbolj ekonomična energetska izraba lesa 
je na deželi, to je tam, kjer imamo lesne 
zaloge in so potrebni le majhni transporti 
lesa. Leta 1979 je odpadlo 17 % poseka-
nega lesa na drva. To količino bi bilo mo-
goče še precej dvigniti. Velike količine lesa 
za kurjavo pa predstavljajo različni lesni 
ostanki, ki se še vedno ne uporabljajo naj-
bolj smotrno. (Dolgoročno postane tako 
rekoč velik del tehničnega lesa slej ko prej 
les za kurjavo.) Delež lesa za ogrevanje 
bi lahko v švici povišali le pod pogojem, 
če bodo imeli potrošniki dovolj primernih 
kurišč na drva odnosno na lesne sekance. 
Eno tono kurilnega olja nadomesti ca. 4 m3 
suhega lesa listavcev, 5m3 suhega lesa 
iglavcev ali pa 7m3 sekancev. 
3) Iz števila štedilnikov, peči, etažnih ku-
rišč in centralnih kurjav na premog in drva, 
ki so jih švicarji statistično zajeli l. 1960 
in 1970, je razvidno, da je njihovo število v 
desetih letih upadlo do 70 °/o. Manjši izpad 
je bil v predalpskem in alpskem prostoru. 
V sedemdesetih letih pa se je nazadovanje 
kurišč na trda kuriva še nadaljevalo kljub 
energetski krizi. Zaradi takega zmanjšanja 
kurišč na drva pa tudi v morebitni širši 
krizi ne bo več mogoče izkoriščati pove-
čane sečnje lesa za kurjavo. V zadnjem 
času se pojavljajo v švici večje naprave za 
centralno ogrevanje na sekance. Taka cen-
tralna naprava, ki jo vgrajujejo v šolskem 
poslopju v Churwaldenu, bo v primerjavi s 
centralno napravo na kurilno olje 23% 
dražja, zato pa bodo letni stroški za ogre~ 
vanje 8 % nižji. 
4) Politika porabe lesa za energetske 
potrebe se razlikuje z ozirom na to, če gre 
358 
za ogrevanje objektov na deželi ali v mest-
nem urbanem okolju, oziroma za stanovanja 
ali za industrijo. Statistično je ugotovljeno, 
da na podeželju pri novogradnjah in pre· 
novitvah hiš ne vgrajujejo kurišč na drva, 
kar je v bližini izvora te vrste energije go-
tovo slabo. Lesnoenergetska politika mora 
zato težiti k temu, da se v takšnem okolju 
poveča število majhnih in srednjih kurišč. 
Vse nove moderne ogrevalne naprave na 
drva (les), ki bodo vgrajene bodisi na kme-
tiji, krajevnem uradu ali šoli in bodo us-
pešno funkcionirala, pomenijo najboljše 
tovrstno priporočilo. 
Neugodno je tudi, da tako gozdni po-
sestniki, gozdarji in člani gozdarskih in 
gradbenih komisij niso dovolj poučeni o 
možnostih in racionalnosti ogrevanja z le-
som in o izbiri ogrevalnih naprav. Drva 
(energetski les) so namreč d::>mača obnov-
ljiva energija in so se v dosedanjih kriznih 
obdobjih izkazala za nenadomestljiva. 
Lado Eleršek 
DRUšTVENE VESTI 
Xlii. šUMARJADA JE BILA V SLOVENIJI 
Zadnji konec tedna v aprilu nam je postregel z mrazom in dežjem. Slabo vreme pa 
ni oviralo srečanja študentov gozdarstva in lesarstva iz Zagreba, Beograda, Sarajeva, 
Skopja in Ljubljane. 
Organizatorja Xlii. šumarjade sta bili OO ZSMS VTOZD gozdarstva in VTOZD lesarstva 
Biotehniške fakultete iz Ljubljane. Zaradi srednje gozdarske šole in možnosti ugodne 
nastanitve vseh sodelujočih v motelu Proteus, smo se odločili za vetrovno Postojno. Kot 
organizatorji smo imeli veliko težkega dela. Dodatne težave nam je povzročalo vreme, 
Očitno zelo zadovoljni. Del udeležencev na Xlii. šumarjadi. Foto čufar 
359 
saj smo tekme z igrišč na prostem morali prestavljati v že tako preobremenjene dvorane. 
Celotni program smo zaradi manjše porabe sredstev strpali v dva dneva. No, naredili smo 
nekaj manjših napak, kar pa ni moglo pokvariti čudovitega vzdušja, ki so ga ustvarili vsi 
sodelujoči. 
Srečanje se je pričelo v četrtek, 23. 4. te popoldne je bilo tekmovanje v nogometu. 
Da bi se bolj spoznavali in manj tekmovali, smo v tej panogi preiskusili nov način tekmo~ 
vanja. Izmed vseh sodelujočih smo sestavili štiri ekipe. Tako to niso bile tekme fakultete 
proti fakulteti, za prestiž, temveč igra športa in spoznavanja. čeprav brez motivacije in 
v dežju, so bila srečanja zanimiva za tekmovalce in navijače. 
Zvečer je bila uradna otvoritev in pozdrav. Med otvoritvijo in po njej je folklorna 
skupina kranjske Save predstavila nekaj plesov. 
V petek, 24. 4. in soboto dopoldne so bila tekmovanja. Fantje in dekleta so se borili 
v košarki, odbojki, šahu, streljanju in namiznem tenisu. Srečanja so bila borbena, a pri-
jateljska. Skupnega :zmagovalca ni bilo, da pa bi ohranili športni duh. smo podeljevali 
priznanja po panogah. 
V petek zvečer je bil kviz, ki je pokazal odlično poznavanje stroke in novejše zgodovine 
Jugoslavije. Po kvizu, seveda, ples! 
V soboto popoldne so se vsi udeleženci odpeljali na izlet v Lipico in škocjanske 
jame ter tako spoznali dva naravna bisera naše prelepe Slovenije. Zvečer smo srečanje 
zaključili s podelitvijo priznanj. Posebno priznanje so dobili predstavniki Skopja. Tekmovali 
so izven konkurence ter tako pokazali, da je mogoče igrati dobro tudi, če ne tekmuješ 
za uvrstitev. Predstavniki Zagreba so nam kot organizatorjem podelili prehodni pokat. 
Naslednje leto ga bomo prinesli na XIV. šumarjado v Sarajevo. V ritmu disco polke smo 
se nato družno vrteli dolgo v noč. 
z obljubo prijateljstva in ponovnega snidenja smo v nedeljo dopoldne odšli vsak na 
svoj konec domovine. S seboj smo ponesli potrditev bratstva in enotnosti med narodi naše 
domovine. To pa je poleg spoznavanja osnovni namen srečanja in zato je Xlii. šumarjada 
odlično uspela. 
Marjan Jemec 
360