Veliko truda - dobri rezultati
Na osnovi sfclepov in stallšč 9. kongresa Zveze socialistične mla-dine Slovenije, se je decembra 1974 konstituirala Občinska konfe-renca ZSMS Ljubljana Center. Ob-dobje od ustanovitve pa do da-nes je pomenilo organizacijsko, kadrovsko in akcijsko krepitev no-ve   organizacije  mladih   v   občiiii.
Pri uresničevanju akcijske na-loge 9. konferesa ZSMS — >tV vsa-ki TOZD in v sredinah, kjer mla-di živijo in delajo, moramo vzpo-staviti jedro mladih — osnovno organizacijo ali vsaj aktiv ZSMS«, so v pokongresnem obdotaju tudi v občini Ljubljana Center dosegli določene rezultate.
V občini Center je bilo decem-bra 1974 ustanovljemih 133 osnov-nih organizacij ZSMS in vanje vključenih 6331 članov ZSMS. Da-nes pa samo na področju delov-nih organizacij deluje 177 osnov-nih organizacrj ZSMS. Skupno pa deluje danes v občini Center 216 osnoTOiii organizacij ZSMS, skup-no število mladih članav Zveze so-cialistične mladine Slovenije pa je naraslo na 11789. Povečalo se je tudd število mladih komunistov, ki sedaj štejejo že preko 2000.
Mladinska organizacija v Centru pa je poleg števil&iih rezultatav uspela v dveletnem obdobju dose-6i določeno stopnjo enotnosti in masovnosti. Mladina se je vključila t organiziran boj delavskega raz-reda in vseh socialističnih sil za ustvarjanje takih odnosov v zdru-ženem delu, v katerih bo delavski razred odločal o pogojih in rezul-tatih svojega dela in o celokupnih odnosih v družbi nasploh.
Občinska konferenca ZSMS se spet pojavlja v družbenem življe-nju šolske in delavske mladine kot organdzirana in ugledna politična sila. Okrepila je tudi svoj idejno-politični vpliv med mladimi, vklju-čeniml v družbene organizacije in društva. Mladi ljudje so svojo pod-poero vsem prizadevanjem za kre-pitev socialističnih odnosov in vo. dilne vloge delavskega razreda po-trdili s svojim dejanskim odzd-vom ob pomembnih družbenopo-litičnih dogodkih in aktivnostih v zadnjem obdobju. Naj je šlo za kcmgrese ZK in ZSM, za novo zvezno in republiško ustavo, za solidarnostne akoije, za prizadeva. nja za stabilizacijo gospodarstva, za afirmacijo delegatskega siste-ma, kot oblike neposrednega odlo-čanja delovnih ljudd ali pa za raz-pravo o osnutku Zakona o zdru-ženem delu, vedmo je biia mladin-
ska organizacija tista, ki se je ne-posredno vključila v Teševanje «a-stavljenih ciijev in nalog.
Kljub boljši organiziranosti in živahnejši politični aktivnosti čla-nov ZSMS pa še vedrao nd uspe hov pri politi6nem reševanju neka-terih perečih problemov mladih, pa naj bo to preživljanje proste-ga časa v mestu, občini in v vsa-ki krajevni skupnosti, vprašanje kapacitet v dijaških in študentskib domovib ali pa prostorski in fi-nančni problemi nekaterib društev in družbenih organizacij.
Da pa bi mladi čimbolj razume-li sedanji politični trenutek in bi-la sposobni samostojno vcxiiti ak-cije v smeri razvoja naše družbe in odnosov v njej, so pristopili k načrtnemu      in     arganiairanemu
idejnopolitičnemu lzobraževanju članstva ZSMS. Pridobili so mno-go pozitivnih izkušenj pri organi-ziranju mladinskih političnih šol in seminarjev v osnovnih organi-zacijah in na nivoju občine, ki pa jab bo potrebno še obdelati, pro-grame idejnopolitičnega izobraže-vanja pa uresničiti.
Izteka se torej prvo obdobje no. ve mladinske organizacije, v kate-rem so si mladi pridobili veliko dragocenih izkušenj, ki jih bodo v naslednjem obdobju napotile k še veoji aktivnosti in k boljšemu de-lu in s tem k boljšim uspehoin. žal se nekega celovitega in hkrati kratkega pregleda vsega dela in dejavnosti dvanajsttisočih mladin-oev  ne da  prikazati
D. L.