Izhaja:
10. in 25. vsakega mesca.
Dopisi naj sefrankujejo. Rokopisi se ne vračajo. Razpošilja se v tiskarni.
Vsakemu svoje!
V e I j a :
za celo leto 1 gold. za pol leta 50 kr.
Denar naj se pošilja pod napisom: Izdajatelju „Mir a“.
Leto YI.
V CeloTCU 25. aprila 1887.
Št. 8.
Prošnja.
Že teče drugo četrtletje, vendar ne-kteri starih naročnikov niso še poslali naročnine za 1. 1887. Prosimo torej, da ali naročnino pošljejo ali pa „Mir“ nazaj zapnejo. Ako „Mir“ pride nazaj, vsaj vemo pri čem da smo.	Upravništvo.
Kmečki zbor v kipi pri €rrebiiiji.
V 5. številki dne 10. marca je „Mir“ prinesel to-le vabilo: „15. marca 1.1. bode pri gosp. vučeju v Lipi pri Grebinji ob 10 uri kmečki 2 b o r ; kar se sklene, predložilo se bode svit-kmu cesarju. Kmetje ! ne zamudite te priložnosti ! Aleš Otič.“
O tem kmečkem zboru ali shodu se je „Miru“ l°-le naznanilo: 15. marca smo se pri Pučeju zbrali, knega je bilo veliko, vreme neugodno, vendar se
je zbralo okoli 160 kmetov iz okolice pa tudi !z daljnih krajev, še clo iz unkraj Drave. Aleš D tič je najprej pričujoče lepo pozdravil in povabil, naj zvesto poslušajo. Za njim se je oglasil tudi S°sp. Mačnik iz Celovca in govoril po nemško. Dovoril je stare znane zlate besede, da naj bi vsi kmetje po celem Koroškem bili enega duha in enega srca, da naj bi stali vsi za enega in eden j^a vse, da naj bi Nemci in Slovenci sklenili eno kmečko zvezo in tako pomagali eden drugemu, fhsiiii smo si : to bi bilo res prav lepo ; pa majali smo z glavami, ko smo se spominjali, kako 80 nam nemško-liberaljci gospodarili celih dvajset leb ^ Zdaj, ko smo kmetje, obrtniki in rokodelci Vsi že na kantu, zdaj se ravno ti gospodje podajajo in urivajo nam ko naši najboljši prijatelji \a, ^rešeniki. Potem je poprijel za besedo gosp. Amš O tič, ki je že pri kmečkem shodu na Du-aaju lansko leto prav krepko govoril in odkrival Jane in težave kmečkega stami. Rekel je: Kmetje Jmanao davkov, da jih skorej imenovati ne mo-rem°, — tukaj nimamo ne stelje ne drv ; drago Jm moramo od grajščine kupovati in zraven pa še ualječ po nje hoditi. Ne bode več dolgo, da bomo ukaj imeli puščavo, ako nam svitli cesar ne polagajo. Prošnjo smo torej sklenili poslati svitlemu esarju, naj se nas ubogih kmetov usmilijo in nas
rešijo beraške palice. Na te besede so vsi pričujoči roke vzdigovali in z velikim hrupom vpili: „Živio svitli cesar! oni so naš oče, ki se bojo nas usmilili!“ Vse je bilo tako navdušeno, da se popisati ne more. Prošnjo na svitlega cesarja smo 17. marca poslali na Dunaj. Bog daj srečo, pomoči smo tukajšni kmetje sila potrebni! — Vas in vse česti vredne gospode s sklenjenimi rokami prosim: Pomagajte nam, da ne poginemo. Kakor ribci v sv. evangelju vpijemo tudi mi kmetje, kte-rih je 220, med njimi pa jih ui 10, da bi ne imeli polno dolgov na svojem posestvu.
Zdaj sklenem svoje pismo in Vas pozdravljam v besedi in v duhu, pa ostanem Vaš zvesti in ponižni prijatelj do hladnega groba.
Le samo to se je „Miru“ sporočalo o tem kmečkem shodu. „Allgemeine Bauern - Zeitung“, ktero Koroški pavrnpunt v Celovcu na svitlo daje, pa pripoveduje veliko več. Po tem časniku tudi „Mir“ sporoča: Po govoru gosp. O tiča je po prijel za besedo spet gosp. Mačnik iz Celovca in govoril o „Koroškem pavrnpuutu“ poldrugo uro. Pravil je, kaj namerava pavrnpunt, kako hoče svoj namen doseči, on je volje pomagati kmečkemu stanu, kteremu se strašno žalostno in hudo godi.
Ob Val se je shod malo počil, jedli in pili so in ob '/g treh se je spet začelo posvetovati. Med tem počitkom je bil vladni komisar razlagal kmetom to po slovensko, kar jim je bil g. Mačnik pravil po nemško, s čem so bili kmetje dokaj zadovoljni. 75 pričujočih kmetov se je oglasilo, da pristopijo h Koroškemu pavrnpuntu. Polovica izmed njih je prosila, naj se jim spisi, ki jih pavrnpunt na svitlo daje, pošilja v slovenskem jeziku, kar se jim je tudi obljubilo. Med govorom, kterega je popoldne imel gosp.-M-ačnik, je prišel tudi gosp. Kužaj, po-sest^k^v Tribeji Libeliške občine. Ta je tudi govoril in sicer slovenski. Opominjal je pričujoče kmete, naj v kmečkih zadevah trdno vkup držijo in vse narodne in druge pričkanje in strankarije na strani pustijo: tedaj še-le prisije kmečkemu stanu solnce boljših časov, pred vsem morajo sami med seboj biti edini. V tem duhu je govoril tudi Ravnik iz Grebinja. Potem se je predsednik gosp. O tič zahvalil, da so kmetje tako obilno došli, tako zvesto poslušali in mirno se obnašali. Vsi vkup so glasno zaupili: „Slava slovenskemu kmečkemu stanu Velikovškega in Pliberškega okraja!“ Sploh se je izrekla želja, naj se v teh okrajih napravijo „pavrntog“ in kmečki shodi. Gosp. Mačnik je obljubil, da bode to željo naznanil odboru „pavrnpunta“.
Dva dni po tem kmečkem shodu v Lipi je imel odbor pavrnpunta pri Ribiču v Celovcu veliko sejo, o kterej „Allg. Bauern-Zeitung“ med drugim sporoča to-le:	„Gosp. Mačnik prednaša
popis kmečkega shoda, kterega je g. Aleš O tič k Pučeju v Lipi sklical in h kteremu je bil tudi g. Mačnik povabljen. Po predbranem popisu odborniki vsi vstanejo in se zahvaljujejo gg. Mač-niku in Kužaju, kterim se gre zahvaliti, da je 75 kmetov pristopilo k pavrnpuntu.
Gosp. Mačnik stavi predlog, naj se ti-le gospodje postavijo za zaupne može Telikovškega in Pliberškega okraja: Jožef Kraut na Bistrici pri Pliberku, Pr. Nagel e v Velikovcu, Val. Plešu č n i k p. d. Tiefenbacher pri Rudi, Jožef H o r-ner župan v Grebinju in Aleš O tič p. d. Kuster na Rudi.
Vse te lepe reči sporoča „Allg. Bauern-Ztg.“ v št. 7. dne 1. aprila.
O „Miru“ in njegovem vredniku pa piše ta časnik v ravno tej številki to-le: „Kmečki shod v Lipi Grebinji je sklical g. Aleš O tič, posestnik v Važinčej gori. To je storil po nasvetu Jožefa Steininger, lastnika časnika „Mittelstrasse“. Ta shod bi imel prevzeti znano Steiningerjevo spomenico, ki obsega želje in prošnje kmečke zveze na Niže-avstrijanskem in ki bi se potem bila izročila svitlemu cesarju. Gotovo zavoljo tega je tudi „Mir£< svojim bralcem priporočal, naj pridejo k temu shodu; kajti časnik „Mir“ Koroškemu pavrnpuntu ni posebno prijatelj zavoljo tega, ker vindiški in nemški kmetje, ki so pri tem pavrnpuntu , sprevidijo, da le tedaj kaj za kmeta dosežejo, ako v kmečkej zvezi vse narodne in druge strankarije na strani pustijo, lepo složno de-delajo in samo edino le prid in srečo kmečkega stami pred očmi imajo. „Miru“ se pa edinost kmečkega stami posebno ne dopada, akoravno bi imel to edinost na vso moč podpirati; kajti njegov vrednik je ja katolišk duhovnik, oznanovalec vere, ktere prva zapoved je ljubezen; on bi torej imel povsod z veseljem pomagati, da se razpor in sovraštvo med ljudmi odpravi in namesto tega ljubezen in edinost med ljudi vpelje in vtrdi, kar je ravno poglavitna naloga ' Koroškega pavrnpunta. „Mir“ toraj, ki se k tej visokej krščanskej misli dosedaj ni še mogel povzdigniti, upal je, da bode s tim, ako Steiningerjeve namene podpira, debel klin zabil med Koroški pavrnpunt in ga raztrgal. Za tega del je pisal, naj kmetje le pridejo v velikem številu k shodu v Lipi, tam bojo „pravo“ zaslišali.
No, Koroški pavrnpunt spoštuje mnenje vsakega drugega človeka in tudi „Mira“ zavoljo tega noče sovražiti; pavrnpunt hoče le kmeta lepo mirno podučevati in mu tako koristiti ; on pa noče strastnega boja, v kterem si oba nasprotnika v naglosti in gorečnosti škodujeta, in se le smeji nek tretji, ki je obema nasprotnik. „Mir“ bode sicer to bolelo, da je v Lipi dosegel ravno nasprotno temu, kar je prav za prav doseči nameraval. Ako pa vrednik premišljuje, da edinost kmečkega stanu po našej deželi vendar le kmetu koristiti more, in vindiškemu kmetu ravno tako kakor nemškemu, in ker „Mir“ trdi, da dela le kmečkemu stanu v prid in srečo: ako „Mirov“ vrednik to premišljuje, njegova žalost in bolečina
nad nesrečo, ki jo je v Lipi doživel, ne bode tako velika. Ako bi temu ne bilo tako, moralo bi se misliti, da „Mirova“ skrb za srečo kmečkega stanu ni tako velika in resnična, in da ima vse kaj drugega v mislih, kar je kmečkemu stanu le v nesrečo in škodo.
Ta pisarija nas prisiljuje, da spregovorimo par besedi in denemo „Koroški pavrnpunt4' na rešeto.
Kaj nam poročajo prijatelji naši?
Iz Celovca. (Zakaj se slovenska duhovščina pri poslednjej volitvi ni vde-ležila?) „Mir“ je unokrat pisal to-le: „Duhov-niki so zvedeli, da je v novejšem času več rodoljubnih, sedanjemu ministerstvu vdanih duhovnikov pismeno in ustmeno, uradno in neuradno dobilo od vlade «Wischer» ali svarilo, naj se varujejo vsake narodne agitacije". Te naše besede so ne-kteri narobe zastopili in krivo tolmačili. — Slovenski Gospodar" piše v 13. št. dne 31. marca: Slovenci se niso pri zadnjej volitvi v državni zbor udeležili; pravi se, da za to ne, ker je vlada branila duhovnikom, storiti kaj za volitve". To pa ni resnica, da bi bila vlada duhovnikom branila storiti kaj za volitve; tega „Mir“ tudi ni pisal. Reč ta je tako-le: Več duhovnikov je prosilo, naj bi se slovenski otroci v šoli učili vsaj slovenski katekizem brati. Prošnje niso bile uslišane in duhovniki so vselej dobili od c. k. deželnega šolskega soveta marsiktero grenko besedo. — Več duhovnikov je dobilo faro, in postali so fajmoštri. Ta vesela novica pa je prinesla grenjkega pelina seboj ; v dekretu so namreč stale te-le besede vis. c. k. vlade: ,,dass er — novoimenovani fajmošter — sich in seinem kùnftigen Wirkungsgebiete voll-standig nationaler Agitation und sonstigem Partei-getriebe ferne halten moge". Kaj se je zgodilo nekemu znanemu rodoljubu, ki je dobil novo faro ? Pri pogrebu rajnega knezoškofa dr. Pundra prime ga na pokopališču nek visok gospod in ga zaroti, da je faro sicer dobil, pa naj se zdržuje in varuje vsake narodne — seveda slovenske — agitacije. Kaj pa so ti gospodje zavozili ? Vsi ti očesani gospodje so se trudili, da se volijo sedanjemu ministerstvu naklonjeni poslanci in sploh da se dela v duhu sedanje vlade. Dobili pa so tako plačilo ! Veliko jih je pa tacih duhovnikov, ki so pri vladi zapisani v črnih bukvah, ki niso ničesar zakrivili kakor to, da se liberaljnim rogoviležem nasproti stavijo, Taaffejevo ministerstvo podpirajo in nemško-liberaljnim časnikom malo štreno mešajo. Te žalostne razmere so bile par let tajne in neznane. Sčasoma so se pa raznesle med duhovščino in odtod je prišlo, da so pri zadnjej volitvi duhovniki, ž njimi pa tudi pravi Slovenci ostali doma.
Iz Celovca. (Planinsko-rudniška družba) se imenuje sedaj nekdanja „Huttenbergska unija". Ta družba se je 1. 1869 osnovala in nakupila fužin in grajščin za 6 milijonov samo na Koroškem. Nekaj let je šlo prav dobro, akcije so lezle na viš in za eno akcijo si moral dati 218 gld. Ni pa minulo pet let, jela je ta unija ali družba hirati. Že 1. 1876 je Einšpieler-jev časnik „Karnt. Volksstimme" začel donašati dopise, ki so dokazovali, da gre ta unija rakovo pot. Šlo pa je ven-
dar yse p0 starej navadi. Upravni svetovalci in viši uradniki so dobivali mastne piade, akcijonarji pa so jeli po obrestih zdihovati. Telikaši in prvaki te unije so si v svojej zadregi hotli pomagati po drugem potu. Kupili so novih fužin in grajščin se po drugih deželah in družbo prekrstili v «planinsko - rudniško družbo4'. Tudi so se akcije, ki so se prej glasile na 200 gld., znižale na 100, tako da .so akcijonarji že pri tem zgubili polovico. Dalje se je vodstvo iz Celovca preselilo na Dunaj, da bode vodstvo bolj v sredi celega cesarstva in ložej trževalo s celim svetom. Pa menda tudi vse to «planinski rudn.-družbi" ne bode pomagalo na noge. Akcije, kterih je sprva ena stala 200 gld., po tem se znižala na 100 gld., prodaja in kupuje se na Dunajskej borzi za 19—20 gld. Časnik „Anker“, lil je namenjen samo za denarne in gospodarstvene zadeve iu je pri teh rečeh zanesljiv, popisuje na obširno in široko, kako da je s «plan. rudn.-družbo44. Nimamo prostora za celotni članek, le nekaj iz iijega posnamemo. Premoženja ima družba: 40,950.467 gld. v nepremičnem posestvu, 5,845.470 gld. v strojih in drugem orodju, v robi za naprodaj 9,652.696 gld. in v gotovini 308.330 gld. ; vse vkup torej znaša njeno premoženje: 62 milijonov 756.963 gld. Dolg njen pa znaša: za afcije 30,000.000, za prioritetne akcije 22,108.000 gld-, vknjiženih je 3,302.599 gld. in drugih dolgov ^...P’129.282 gld., vseh vkup je torej dolgov 65 iiiilijonov 539.881 gld. — Po tem „Anker“ na-Aeva pregreške, zavoljo kterih je družba tako daleč zabredla — slednjič pa kaže, kako bi si mogla pomagati.
Ou sovetuje: Naj se odpravi generaljua vodnija
Dunaju, ki toliko denarjev požre; naj se zniža slevilo in plača viših uradnikov; naj se vodnije postavijo pri posameznih fužinah; naj se prodajo kolikor mogoče planine, gore in gojzdi, ki veliko stanejo, malo pa nesejo; — naj se fužine in tovarne, ki nič ne nesó, popustijo, med ktere šteje „Anker44 udi strojno tovarno v Celovcu in fužine na Pre-valjah; naj se vse drage stavbe in razširjave popolnoma popustijo.
v H koncu piše «Anker" : Kazmere «plan. rudn.-tuzbe“ se nam danes kažejo žalostne; vendar jočemo in ne smemo nad njo obupati, ako je ruzba volje, poprijeti in držati se pota, kterega SIno jej pokazali.
k Celovca, (čujte, kaj se dozdeva ver-
skim
nasprotnikom nevarno!) Po naključju
*ein dobil te dni belaški list «Deutsche Allgemeine eitung44 od 10. aprila v roke. Pač je vsem znano, a . si prizadevajo te novine v blato potegniti in «niti vse, kar je koli slovensko, ni pa morda še sem očito, kako dopisovalci tega lista zasmehujejo tudi pobožne navade in častitljive običaje ver-ega ljudstva. Evo tukaj dokaza! V tem listu reJ Pravi dopisovalec članka «Svaritev44, da je vada vernih, poljubovati sv. razpelo, zato zelo ne-ma, ker se na tak način lehko kužne bolezni od t |®£a na drugega nanašajo. Tu se vidi, kaj mislijo 1 gospodje. Tedaj poljubovanje sv. razpel je ne-Serf°’ škodljivo? Ljudje naj se tega varujejoÌ Vidi
navad"11 m° * ^eS ^aC°’ zasme^ova^ hočejo leP°
p , Seveda ako bi ne bilo več pobožnega, vernega stva, imeli bi taki brezsrčni liberaljci lahko
igro ! V ravno tem listu se podtikajo Slovencem tudi hude namere, dolžijo nas sebičnih uzrokov, zavoljo kterih se potegujemo za slovenski jezik in ljubo narodnost. O tem pa danes nočem dalje govoriti, samo to rečemo mi Slovenci še enkrat ■— kar smo že velikokrat zatrjevali: Pustite nam Slovencem sv. katoliško vero in naš mili, narodni slovenski jezik in zadovoljni smo!
Ob bregu Celovškega jezera. (Dvojna mera.) Bral sem tisto okrožnico, ktero je «Koroški pavrnpunt44 razposlal med volilce Celovškega in Velikovškega okraja. Na tej okrožnici sta podpisana tudi dva iz Hodiške fare: Janez See-bacher p. d. Jezernik, prvosednik pavrnpunta, in Goričnik, pavr v Ribnici. Oba ta gospoda sta goreča prijatelja novošegne : to je brezverne, osemletne in nemške šole. Kakor smo v «Miru44 brali, dozdeva se g. Jezerniku še clo premalo, da otroci do 15. leta hodijo v šolo. Tudi g. Goričnik je velik prijatelj sedanje šole. On je načelnik krajnega šolskega soveta in ojstro kaznuje šolske zamude. Tudi mi slovenski kmetje smo prijatelji dobre šole, tudi mi nimamo ničesar zoper to, da se kaznujejo šolske zamude. Pa vsaka reč ima svojo mero. Tako poznam v Hodišah nekega posestnika, ki ima službenega fanta; ta bode jesen star 15 let. Zavoljo tega je že plačal kazni 2 gld., sedaj je spet obsojen na 3 gld. Konec temu bode, da bode fanta spravil iz službe, da naj gre kamur hoče; bode en potepuh več. Olovek bi še nič ne rekel, ako bi šlo vse po enej meri. Pa nevolja poprime človeka, ko vidi, da se meri po dvojnej meri. Ni dolgo, kar so v Hodišah imeli volitev volilnih mož. Gosp. nadučitelj je imel zavoljo volitve toliko opraviti, da tisti petek šole ni bilo. Ali to ni velika gromada šolskih zamud. — Neko deklico je nekdo •— slišal sem praviti, da g. podučitelj — udaril po glavi, da celih 14 dni v šolo ni mogla. Tudi to je veliko šolskih zamud. Gosp. Goričnik, šolski načelnik, o teh zamudah niste nič slišali, sicer bi bili to reč gotovo preiskovali iu storili svojo dolžnost. Ne verjamemo, da imate dvojno mero.
Iz Borovelj. (Vigred; stroji; nov pridigar; kukalo.) Gorjanci unkraj Drave so že vse izorali in posjali, mi v Rožnej dolini pa smo že tičali v globokej zimi. Velikonočne praznike smo imeli pa že kopne in lepe, pa žalibog presuhe in vetrovne. Po toplem dežju že vse zdihuje; posebno trda je za krmo, ker menjka sena in slame, paše pa še delj časa ne bode. — Puškarska zadruga že ima nove stroje ali mašine; iz Celovca sta jih prišla ogledovat deželni predsednik gosp. baron Schmid in okrajni glavar gosp. Kronik. Vsi smo te naprave veseli in pričakujemo boljših časov. Visoka vlada nas pri oddaji vojaškega dela gotovo ne bode pozabila. Naša puškarska šola bode pa izučila takih delavcev in mojstrov, ki bojo izdelovali tako robo, da bo lehko tekmetovala z robo drugih tovarn. — Naš okrajni zdravnik gosp. K as tu er je znan ko izvrsten govornik. Slava gosp. notarja Čebula, ki je rajnemu Poganču p. d. Miklavcu govoril na grobu, ga je menda mikala, da naj tudi on prvaku nemško-liberaljcev v Rožnej dolini gosp. Oblaser-ju p. d. Peharcu, napravi nagrobno pridigo. Gosp. dekan pa mu tega niso dovolili. (To račico od dekana je izvalila «Pr. Stimmen44.) — Puškarski mojster g. A. Sodij a je
iznašel neko prav lično in ročno napravo. Sedanja kukala na puškah niso ročna. Gosp. Sodija pa je iznašel taka kukala, da je lovcu treba le malo s prstom pritisniti, da se kukalo hitro po koncu zravna in jasno kaže. Mojster bode seveda vzel za to iznajdbo privilegij.
Iz Brda na Žili. (Šolske težave.) Odkar so šli spoštovani gosp. učitelj Jan. Šumi iz Brda, nimamo prave sreče z učitelji. Na njih mesto je prišel g. Nik. L ex, dober učitelj sicer, pa ježe vsem tudi iz časnikov obče znan. Preselil se je pred kratkim časom v Plajbrške Bute. Mi smo dobili pa gosp. Jerneja Lausegger-ja. Ta je zbolel in kakor se sliši, bil začasno upokojen. Na njegovo mesto je prišel brat Janez Lausegger kot šolski vodja, miren in jako priljubljen gospod. Žalibog, da nas tudi ta kmalu zapusti, ker je prestavljen v Šent-Jakob v Božu. Boljšega učitelja bi si ne mogli želeti in srečna vsaka občina, ki tega gospoda dobi za učitelja. Mi pa dobimo zopet gosp. Lex-a iz Plajbrških But, kakor vem, pa začasno. — Med našo mladino se je kvartanje za denar tako vgnezdilo, da se mora prištevati k naj-navadnejšim zabavam. Marsikteri sicer prav priden človek — se spravi ob vso svojo gotovino in dostikrat še primanjka. — Naši krčmarji brez izjeme pripuščajo to peklensko igračo ; politične oblasti pa od tega javeljne kaj vejo. Prav bi bilo, da bi se prišlo tem nerednežem do živega in se odpravila ta pogubonosna igrača.
Iz Zgornjega Roža. (Predstava Kristusovega trpljenja) ali po nemško: „Passions-spiel“ je nas več Božanov vlekla na Gozdanje. Cvetno nedeljo ob 2 popoldne se je predstava pričela. Ljudi je bilo veliko stotin ne samo iz sosednih, ampak tudi iz daljnih krajev. Slišal sem praviti, da so do iz Celovca deželni predsednik g. baron Schmid s svojo gospo in z drugo gospodo prišli gledat in poslušat. Prostor, kjer se predstava vrši, je nek skedenj na Koreninah; gumno je oder, na kterem se igra, poslušalci in gledalci pa stojijo pod milim nebom. Predstojnik cele družbe, ki ima pri predstavi kaj opraviti, je Filip Tep a n po domače Jorgl v Trežčah; Silv. Tepan p. d. Kurnik predstavlja Kristusa, Marija Tepan Marijo, Jak. L e pušic Pilatuža, Juri L ep uši č pa Judeža. Unih oseb pa ne vem imenovati. Govori in poje se vse po slovensko. Vse je šlo prav dobro, prav po mojstersko se je obnašal Kristus. Kedar pride do tega, da Kristusa peljejo h križanju, ravna se procesija proti bližnjemu klancu, kjer so postavljeni trije križi. Ko Kristus s križa glasno zakliče : ^Dopolnjeno je“, začnd pokati mož-narji in oznanujejo svetu, da je Kristus s svojo smrtjo svet odrešil. Vsem, ki so imeli pri tej predstavi kaj opraviti, gre hvala in zahvala; kajti dostojno in 'lepo so vsi rešili svojo nalogo. Kar se denarja glešta, pride cerkvi in šoli v korist. Ne bilo bi napačno, timveč želeti, da bi se take ljudske igre vpeljale po več krajih. Marsikaj nerodnega in pohujšljivega bi izostalo!
Iz Medgorij. (Bazne novice.) Imeli smo letos prav vesele velikonočne praznike. Vreme je bilo prijetno in kar nas kmete najbolj veseli, da ozimine dozdaj prav lepo stojijo. Šel sem minule praznike po svojih opravilih črez Zagorski most
skoz Galicijo proti Beberci in odtod proti Železnej Kapli. Veliki teden so pri Zagorskem mostu neko žensko potegnili iz Drave. Blizo mosta je skočila v Dravo. Bavno ta ženska je že Cvetno nedeljo pri Podgradu šla v Dravo ; pa nek hlapec jo je iz vode potegnil. Sirota je doma iz Spodnjega Koroškega blizo Prevalj in se jej menda v glavi meša. — V Železnej Kapli sem se po opravljenih svojih rečeh podal k cerkvi Device Marije sedem žalost ne daleč od trga. Pa cerkev je bila zaprta. Na pokopališču sem videl prav lepe nagrobne kamne, ki so se mi jako dopadli. Videl sem pa nekaj, kar se mi ni dopadlo. V nekem kraju na pokopališču sem videl stati bučelnjak in njivo za zelje. Mislil sem si, da bosta njiva in bučelnjak dro drugod dobila pripravnega prostora, ne pa tukaj na posvečenej zemlji, kjer počivajo trupla naših rajnih in čakajo veselega vstajenja.
Iz Pliberške okolice. (Slovenski katekizem!) Velikonočni pondeljek sem se hotel malo oddahniti in za kratek čas pa veselje se podal v Prevalje. Zzedel sem pa tam, da je krajni šolski sovet v strahu za nemščino: „Nemški značaj naših šol se mora ohraniti,“ nemščina je v nevarnosti. Oj to je groza in strahota ! Kaj se je neki zgodilo? Le počakajte, kaj je! Slovenski katekizem, ki ga gosp. katehet zraven nemškega rabijo, ta presneti katekizem hoče nam vso nemščino zadušiti. Kaj pa še? Proč ž njim iz naših šol, tako zaukazuje visoki krajni šolski sovet. Krščanski nauk se mora učiti nemško. Gosp. kaplan so se pa postavili menda po robu in rekli : Podučeval bom kakor dozdaj po nemško in slovensko, kakor potreba nanese in kakor morem to pred vestjo in svojo duhovno oblastnijo zagovarjati. Slišal sem praviti, da so gosp. kaplan vso to reč naznanili v Celovec in škofijstvo prosili, naj pove in zaukaže, kaj je storiti. Ljudje so tega veseli in srčno želijo, da bi se krščanski nauk v šoli tako učil, kakor ga učijo starši doma po slovensko, kajti le tako so v stanu, šolski poduk z domačim naukom podpirati. Dobro poznam Lieše in Prevalje ; v Liešah so otroci vsi trdi Slovenci, med sto jih ni 10, da bi slovenski ne znali. Drugači je na Prevaljah. Naša nemška gospoda nemške delavce dokaj rada sprejemlje in tako je v šoli precej veliko nemških otrok, pa tudi slovenskih ne menjka. Torej se vse čudi, da more krajni šolski sovet, ki k temu nima nobene postavne pravice j kaj ta-cega zaukazati. Je pač ljuba nemščina v nevarnosti; da se ta reši, morajo se napeti vse strune! Domu pridši vzamem „šolski koledara za 1. 1887 v roke. Kaj tam najdem? Berem tam: „Podučni jezik — slovenski in nemški. V takih šolah se prepoveduje slovenski katekizem!
Iz Ljubljane. (Bazpis častne nagrade.) Znani rodoljub češki in prijatelj mladine slovenske, blagorodni gospod Jàn Lego v Pragi, je po županu ljubljanskem podpisanemu odboru izročil s e-dem cesarskih cekinov v plemeniti namen, da ž njimi nagradi najboljšo povest, namenjeno slovenski mladini od dvanajstih let dalje.
Navedeni znesek sedmih cesarskih cekinov pa je samo častna nagrada, ktera se izplača pisatelju povesti; vrhu tega gospod Jàn Lego poskrbi še za to, da pisatelj nagrajene povesti
prejme za spis svoj še navadni pisateljski honorar.
Pisatelj nam v svoji povesti naslikaj vzornega slovenskega mladeniča, odličnega z vsemi krščanskimi in državljanskimi vrlinami; od tiste dobe, ko začne hoditi v šolo, spremi ga do moških let, ko stopi v praktično življenje, opiši ga živo in plastično brez moralizovanja, da bode mlada duša, videča pred seboj junaka povesti, hrepenela po njegovem vzvišenem vzgledu izpolnovati vse dolžnosti, ktere narod, cerkev in država zahtevajo od poštenega moža.
_Ako pisatelj takošno životopisno povest postavi v zgodovinsko zanimiv čas ter njeno dejanje opre na take domače kraje, ki se odlikujejo po prirodni lepoti svoji, bode tem večja zasluga njegova.
Povest obsezaj šest tiskovnih pol male osmerke, natisnene z navadnimi garmondskimi črkami.
Rokopisi naj se pošiljajo do konca tekočega leta g. Petru Grasselli-ju, županu Ljubljanskemu in načelniku odbora, kteri tudi povesti prisodi darilo ter pisatelju njenemu izroči častni honorar.
'V Ljubljani 1. aprila 1887.
Iz Vevčega pod Ljubljano. Povej, povej ! ljubi j,Mir£< svojim prijateljem gori na Koroškem, da ne bodo mislili, da je že pri nas v belej Ljubljani nemščine konec. Tvoj dopisnik izpod Štrajske gore pravi v poslednjej številki, da mu je jako dobro djalo, ko je na celem svojem potovanju slišal samo slovensko besedo. Tu pri nas pa ni tako. To sem skusil sam 27. marca, ko sem bil pri svojih opravilih v Ljubljani. Ne bom popisoval vsakega kota, da si jih je mnogo, kjer se sliši tisti „kuheltajč“, omenjam le to, kar me je najbolj jezilo. Po dovršenih opravilih pridem v Ferlinc-ovo gostilno -— (saj pod tem imenom mi je znana), tukaj prinese natakarica zaželjeno pivo , poleg tega jo poprosim: „gospodična, prinesite mi še kak časo-Pls“!_ Hitro mi odgovori:	„Morate še malo po-
čakati, še ni pečeno1'! — jaz misleč da meni — Pečenko ali kaj ! hitim prošnjo ponoviti. „Ne, ne, gospodična! časnik, časnik, časopis11 — zdaj me začudeno pogleda, potem pa praša „časopis — kaj Pa je to11? „No, „cajtenge“, — „a cajtenge11 ! No, lepa je ta, sem si mislil. V jjCajtengah11 pa berem, da se išče natakarica v gostilno, ki je poleg lepega obnašanja vešča popolnoma nemškega jezika, m to v Ljubljani! — čemu neki to? Pač pa bi mio bolje, da bi se pisalo : Natakarica mora poleg . P.ega obnašanja biti popolnoma vešča slovenskega Jezika in deset božjih zapovedi, kajti potem bi jih Pač ne bilo treba po štiri leta v zapor obsojati, kakor smo poslednjič v „Slovencu“ brali. Toliko za zdaj : drugokrat več, ako Vam je po volji. Z Logom. — (Prosimo; vred.)
Kaj dela politika.
Danes — 25. aprila — prične se v državnem zboru posvetovanje o budgetu, to je o proračunu za •1887.. Slišali bomo pa spet ojstre besede. — riBančni minister na Ogerskem je pa le spet v strašnej zadregi. Dežela je že tako zadolžena črez glavo, vendar bode treba narediti spet nov dolg; kajti primankljej znaša najmenj 80 milijonov. —
Nemčija in Francija se še vedno grdo gledate. Brati je bilo, da so papeža naprosili, naj med njima posreduje in mir napravi. Papež Leo pa niso hoteli te kočljive naloge sprejeti. — Nemčija je v vednem strahu pred Rusi in Francozi in se na nos na vrat oborožuje. — Francija je Rusiji ponudila zvezo, ta pa je ni hotela sprejeti, da si prihrani na vse strani prosto roko. — Novo ministerstvo v Italiji obstoji večinoma iz prevejenih levičarjev. Ubogo ljudstvo ! — Rusija ima menda hudo vojsko v Aziji; po vsem Afganistanu se neki pridiguje sveta vojska zoper Rusijo. Prej ko ne je to Angleška moka. — V Bolgariji je še vse čisto pri starem. To je menda gotovo, da princ A. Baten-bergski ne bode več Bolgarski knez. Kdaj in koga bojo volili za kneza, ne ve še nihče. Sedanji ministri od dne do dne odlašajo, sklicati sobranje ali državni zbor. — Turčija je v denarnih zadregah. Potrkala je že na več krajih, pa povsod jej vrata zapirajo. Kdo pameten bo posodil človeku, ki je že tako na kantu? — Italijanom se v Afriki menda trda godi. Ustajniki jih vedno nadlegujejo.
Gospodarske stvari.
Pravili smo že večkrat, da je sadjereja preobloženemu kmečkemu stanu velika podpora in pomoč. Minulo leto so kmetje na Kranjskem in Štajerskem gleštali veliko denarjev. Torej kmetje! poprimite se sadjereje! Drevesca pa rastejo le počasi, zatorej je živa potreba, da varujete drevesa, ki jih že imate. Ravno sedaj v vigredi je treba, sadno drevje varovati, da dobimo jesen kaj sadja. Med najhujše poškodovalce sadnih dreves spadajo vsesortni mrčesi, med temi pa tako imenovana srebrnica ali prstaničar (Bombix neustria). Metulj tega mrčesa je temno-rujave barve. Po dnevi le redkokrat frči, zvečer pa v luč sili. Jajca poklada samica najrajši na sadnem drevesu. Prav lepo so jajca, kakor bi jih nanizal, ovita okoli vejice in iz njih zleze vse živo malih gosenic. Te so naj škodljivejši mrčes sadnemu drevju, ker včasi listje celih dreves pozró. — Živa je potreba, da sadjarji ta mrčes pokončajo. Priden in marljiv sadjar v vigredi sadna drevesa ogleduje, gnjezda raznih mrčesov razdira in pri tem naj tudi sa.dne mladike preiskuje, vejice z jajčki ovite odrezuje in sežiga. Ako so pa iz jajčic že izlezle male gosenice, je treba, dokler se v svojem gnjezdiču skupej nahajajo, marljivo pokončati. To se zgodi tako, da se s slamnatimi šopki ali s cunjami pomečkajo. Ta mali trud se dobro splača.
Za poduk in kratek čas.
Naša krajevna imena.
(Dalje.)
II.
Tužni Korotan! Tvoja zgodovina je skoz stoletja nepretrgan dokaz, da Slovan in Slovenec mehek ko lipa ni vstanu protiviti se tujemu življu. Slovenci ponemčevali so se iz raznih vzrokov. Te nam je nadrobno razkril in opisal Jarnik v omenjenih člankih. V našej dobi pridružil se je še nov vzrok, ki ga prej ni bilo. Pritiska še hujši od prejšnjih
in trga samozavest iz srca prostega naroda. To je šola. Po Koroškem in gorenjem Štajerskem za-moremo germanizacijo iz nekterih zgodovinskih podatkov zasledovati. Ko je 1. 1227 potoval nemški vitez Tflrih Lichtenstein iz Benetek skoz Koroško na Dunaj spreoblečen kakor boginja Venus; šli so mu koroški vitezi nasproti do Vrat. Pri Vratah na zelenej trati postavili so šotore. Ko prijezdi Lichtenstein s svojim spremstvom, stopi koroški vojvoda Brnàd pred njega in ga pozdravi
v	imenu koroških vitezov prav po domače. „Bog
Vas primi, kraljeva Venus.“ Torej pred 650 leti govorilo se je na dvoru koroškega vojvode slovensko, tudi tujca niso drugače prejemali kakor po svojej starej domačej šegi. Dandanes pa da slovenski prostak le kak „kuten Tag“ ali pa „kuten Amt“ zakrožiti zna, če kakega mestnega škrijca zagleda, je pa že zadovoljen in Štirna se, da je strašansko izobražen. Tistemu vitezu Lichtensteinu zdelo se je celo čudno, da je dobil v Beljaku od neke gospe, „nemško“ pismo; gotovo se od takratnih viteških gospd ni nadejal nemškega pisma. Ko je prijezdil na zgorenje Štajersko do Kindberga, kjer je sedaj vse trdo nemško, pride mu nasproti poslanec nekega viteza in poroča: „Žena Slovenka kliče Vam v tej deželi dobro došla prežlahtna kraljicah Ta žena slovenska gornje-štajerska opisuje se tako-le:	Dve dolgi kiti viseli ste jej celo črez
sedlo, na sebi je imela godeže, kar je obleka slovenskih žen vrh tega tudi še šapel jako drag in bogat.
Ponemčevanje je napredovalo. Dandanes ne slišiš več po istih krajih nobenega slovenskega glasu. Samo krajevna imena, imena rek in potokov, gorà in gozdov pričajo še o našej starodavnosti. Prišel pa je čas, v kterem hočejo še to vzeti. Slovenci smo ohranili iz starih časov imena nepokvarjena do današnjega dneva. Nemci pa so jih kvarili, na svojo zavijali in sukali; zdaj pa trdijo, da mi Slovenci nimamo pravice njih kraje drugače imenovati, kakor jih imenujejo oni. Hočemo pokazati to s primerom : Kteri Šlovenec ne bi poznal mesta Breže ali v B rež ah. Nemci so naredili iz te lepe slovenske besede, ki jo vsak človek tudi neučen razumi, pokveko Friesah in kvasijo, da sta Fries in Sachs zidala mesto. Slovenci imenujemo Breže še dandanes tako, kakor se je to godilo pred 1000 leti. Zdaj pa pridejo naši Tevtonci iz čiste grmanske krvi, kričijo, razsajajo in zahtevajo samolastno : Vi Slovenci ne smete več rekati Breže,
vi	morate odslej govoriti našo spako Friesach; in c. kr. statistična centralna komisija ne sme več zapisati slovenskega imena zraven nemškega, zato ker slovenski jezik na Koroškem ni več drugi deželni jezik itd. Slovenski poslanci, kje ste? Ali se ne boste pri prihodnej ljudskej štetvi potegnili za to, da Slovenec sme še svoja imena govoriti? Ali boste spali in samo kimali, kedar bo vlada milijone potrebovala? Kaj je Slovencem Althofen? Slovenci pravijo povsod Stari-Dvor; Feldkirchen imenujejo Trg ; kdo pozna Gurk ? Koroški in tudi drugi Slovenci pravijo sv. Hema, k sv. Hemi hodijo na božjo pot; namesto Griffen govorimo Grebinj; Kotschach so po našem Koče ali v Kočah, St. Johann am Bruckel je nemški Šent-Janž; koliko je nemških spak imenovanih Feistritz ; to so slovenske Bistrice ; koliko je Dollach in Dellach to so naše Dole, v
Dolah. Dolžnost naših poslancev je, da branijo naše pravice, da se nam ne vzamejo naša poštena imena, ki so preživela več ko 1000 let. Po Koroškem biva okoli 120.000 Slovencev; slovenščina je torej drugi deželni jezik. Naj se poslanci ne izgovarjajo, to je Koroška zadeva, to nas ne briga ; danes mi, jutre vi. Naj ne mislijo, da se bo nemški moloh z nami Korošci zadovoljil in nasitil. Več bojo snedli, bolj bojo lačni. Ako pripustijo to postopanje, vzeli bodo polagoma Celovec, Pliberk, Velikovec, Železno Kaplo, Beljak, Šmohor, Trbiž in tako naprej. Naj pišejo Nemci svoja imena kakor hočejo, mi se ne vtikamo v njih zadeve; vendar imamo Slovenci pravico zahtevati, da imenujemo koroške kraje, če tudi ležč na ponemčenih tleh, v našem jeziku, ki jih je krstil že pred 1200 leti.
(Konec pride.)
Smešničai*.
Na Humbrškej grajščini, ki prijazno gleda v Kožno dolino, je bil nek „flegar“, ki je slovenščino le lomil. Bila je ravno nabira vojaških novincev. Bili so zbrani fantje iz celega spodnjega Koža. Na vrsto pridejo Selani. Namesto fanta je pa prišel oče sam in naznanil, da njegov sin ni za vojake. Flegar začne razsajati in vpiti nad očetom : „Prinesi ga sem“ to je zasukano po nemškem: „Bring ihn her“. Oče debelo gleda in, ker vpitja: „Prinesi ga sem“, ni konec, zavrne: „Ja, gospod! moj sin je že velik in težek, jes ga ne morem sem-le prinesti." Vse se je glasno smejalo.
Kaj je novega križem sveta?
Na Koroškem. Svitli cesar so pogorelcem v Goričah darovali iz svojega denarja 1000 gld.
—	Okrajni sodnik v Beljaci, g. Strauss, pride za tajnika k deželnej sodniji v Celovcu; na njegovo mesto v Beljak pride okr. sodnik v Šent-Lenartu gosp. Hirschmann. V Podklošter pride za okr. sodnika gosp. Nadamlenzki, dozdaj namestnik državnega pravdnika v Ljubnem , avskul-tant gosp. dr. Jož. Mayr pride za sodnijskega adjunkta ali pristava v Šent-Lenart, pa tako, da bode nastavljen pri Beljaškej sodniji. — Gosp. Jan. Mehringer, ki tako dolgo in zvesto služi pri alpini v Prevaljah, dobil je srebrni zaslužni križ.
—	Premil, gosp. knezoškof bojo sv. birmo delili 8. maja pri sv. Hemi na Krci, 9. v Brežah, 10. v Motnici, 22. v Žabnicah, 24. v Šent-Štefanu pri Žili in 25. v Nemškem Blajbergu. — Rajni grof Wiedman v Paternijonu je mestu Beljak volil Mizo 200.000 gld., da se tam napravi dijaško semenišče. Prosilci morajo biti nemške krvi in rojeni Korošci. — 2. aprila je bila bolnišnica usmiljenih bratov v Šent-Vidu v velikej nevarnosti. Nek klepar, ki je streho popravljal, se je malomarno obnašal in ogenj utrosil. — Šneg je v Celovcu drag. Da ga je občina iz mesta spravila, plačala je dnine 4557, voznine 1729, to je v denarjih 5667 gld. 80 kr. — Luka Jernej, v Incnejvesi, Galicijske fare, je v svojej oporoki odločil za uboge 100 gld. — V Motnici je bil veliki četrtek pokopan dijak-Marijaniščan Janah; bilje že v VIL latinskej šoli, priden in pobožen. Uboga
mati britko žaluje za njim. Naj v miru počiva!
Starci, kterim so knezoškof veliki četrtek noge umivali, so vsi vkup stari 900 let. Najstarejši je star 82, najmajši 66 let, poprečno pride na enega starost 75 let. Na južino pridejo vsi v Škofjo palačo, kjer jim škof in stolni korarji strežejo, kar ostane, nesó domu, zraven pa še dar v denarjih.
Vas Gospasveta je bila v velikej nevarnosti. K sreči so ogenj, ki se je v nekej koči podstrešino vnel, hitro zagledali in srečno pogasili. — V B e-laci je plin skorej eno družino zadušil. Cev je bila poknila in plin je v izbo predrl. — Na Muti v Zilskej dolini je pogorela tovarna za vžigalnice. Gosp. PJacota ima škode na 12.000 gld. — Pri sv. Jeder ti v Lavantinskej dolini je neka dekla svojemu gospodarju ukradla precej srebrnine, hra-mlnične bukvice in srečke. Zagrabili so jo in večidel denarjev pri njej še našli. Bukvice in drugo papirnato robo je pa vrgla v Lavaut, tako trdi.— “odkrnosom se je pri Velikonočnem streljanju možnar razletel in nekega fanta ubil. Streljalci bodite previdni ! — Velikonočno nedeljo popoldne ■b-v Beljaci neka lesena koča pogorela. Gosp. Wirthovo lesovje je bilo v velikej nevarnosti. — j" Bistrici na Žili se bode šolska hiša prizidala. Gražba za to podvzetje, ki je cenjeno na 3926 gld. bode ravno tam dne 30. aprila ob 9. uri. — Pri vaticini blizo Trga so iz ribnjaka potegnili mrtvega moveka. Ime mu je Matija M eh ar ali Vehar, vojen je 1. 1844 in spada pod občino Žire na Kranjskem. Delal je pri nekem mizarju in pri svojem odhodu imel 18 gld. in urico. Ker denarjev in urice ni bilo najti pri njem, zraven pa je bil ves Pobit: ni drugači misliti, daga je kdo ubil, oropal J« Potem vrgel v ribnjak. To se je moralo zgo-djti že pred nekterimi meseci. — V Tinjah je bil i t. m. pokopan sedmošolec-Marijaniščan Karol h tot z. Več prihodnjič.
. Na- Kranjskem. Črni vojski je v Ljubljani Pnštetih 1108 mož. — Novo knjižico z naslovom: »Augeljček, otrokom učitelj in prijatelj", izdal je uatehet g. Ant. Kržič ; I. zvezek obseza 48 strani, uobiva se v ,,Katoliški bukvami" v Ljubljani za p ur., po poiti 5 kr. več; mi jo srčno priporočamo! M0SP- Ivan Vrhovnik poslal je družbi sv. Cirila in ^etoda 100 gld. za velikonočne piruhe. Slava ! Lokalna železnica Ljubljana-Kamnik pričela se °de baje še to poletje graditi. — Velik ogenj bil na velikonočno nedeljo v Godešči pri Škofjiloki. °gorelo je 25 hiš in blizo 30 drugih poslopij, ni cerkev ie pogorela. Škode je nad 50.000 gld. Občni zbor „Matice Slovenske" v Ljubljani bil je • t m. in udeležilo se ga je 60 članov. Iz pred-ednikovega in tajnikovega poročila je razvidno, , af ta za vse Slovence velevažni literarni zavod od e a do leta bolje napreduje.
Na Štajerskem. Južna železnica je v Ma-)oru odpustila 44 svojih delavcev, ker pomanjkuje pri a’ ~7 k>va ILOva Sokola se snujeta na Štajerskem, cn ob Dravi: „Dravski“ v Ptuju, drugi ob Muri: so Unrskk<.Pri Radgoni. — Na Bizeljskem, kjer vnl-f 0zdai gospodarili nemčurji, so pri občinskej na/ T1 FTOkvat zmagali Slovenci. Slava ! — Po ^jnovejšej štetvi ima Gradec 99.350 prebivalcev, mg .. na Štajerskem živina nima nobene cene, tal ai?1 Pa z mesno ceno le na viš bijejo, ravno ^ tudi na Koroškem. — M. Sluga v Doleni je
šla na delo, dva majhena otroka pa pustila doma. Zvečer domu pride in ne najde ne koče ne otrok, vse jej je zgorelo. — V Mariboru so preč. gosp. stolni prošt Jurij Matjašič 21. aprila obhajali svoj 80. rojstni den. Že od nekdaj slovijo kot zvest narodnjak in prijatelj šolske mladine. Mnogaja leta! — Pri volitvi za okrajni zastop v Konjicah so v III. razredu zmagali slovenski kmetje.
Duhovniške spremembe v Krški škofiji.
Pare sta dobila čč. gg. Kikel Tomaž Šent-Bupreht pri Celovcu in P o dii p nik Jan. Badišče. Č. g. Katnik Fr. je postal kanonik v Gospisveti.
—	C. g. Robas Ign. pride za provizorja na Žih-polje. č. g. Kugler Pet. za kaplana v Beljak.
—	Umrl je penz. župnik Ažman Sim. R. L P.
Javna zalivala.
Prisrčno se tu zahvaljujem vsem tistim dobrotnikom, kteri so v mojej bolezni k meni prišli, in mi ali z denarjem ali pa z naturalnimi darovi postregli, zlasti pa se še prisrčno zahvaljujem gosp. glavarju tukajšne požarne straže pri Sedmih studencih, in njegovemu namestniku g. Tomažu Treiberju, ki sta pri svojih podložnih gasilcih za mene zbirko napravila, pri kterej se je še čez 21 goldinarjev nabralo. Še enkrat rečem: stokrat hvala! in Bog Vam plačaj! Vsem mojim gasilnim tovaršem, to še toliko bolj, ker si jes mojo bolezen nisem napravil pri ognju, ampak le pri povodnji v decembru 1886.
Na Vočilu 5. aprila 1887.
Sebastian Li m pl.
Usmilite se in pomagajte!
Velikonočno nedeljo ob polnoči je v Goričah, podružnici Borljske fare v slovenskej Žili navstal ogenj in v dveh urah pokončal 27 hiš, še več pa drugih poslopij. Pogorelo je sirotam vse, kar so imeli: obleka, hišna oprava, žito, mesovje, klaja, tudi nekaj živine ; sreča, da nikdo ni prišel ob življenje. Škoda je grozno velika, gotovo znaša več kot 170.500 goldinarjev. Ta škoda je pa še tim veča, ker je v Goričah v kratkem času večkrat gorelo in so ljudje že tako v revah in stiskah.
Slovenci! V Goričah se je rodil slavni naš Matija Majar, — potreba in revščina njegovih rojakov je neizrekljivo velika. Zatorej s sklenjenimi rokami vpijejo: Usmilite se in pomagajte nam ! Bog vam bode vse stoterno povrnil !
„Mir“ je volje mile darove prejemati, nazna-njevati in gosp. dekanu Pri c-u v Šmohoru po-
šiljati.
Darovali so:
Prof. And. Einšpieler Neimenovan Marija Einšpieler C. g. Ant. Wakonig Č. g. Lambert Einšpieler
Vredni š tv o.
gld. — kr.
Skupno 15 gld.
Loterijske srečke
od 26. aprila.
Gradec	84	22	81	40	12
Dunaj	67	63	90	57	78
O^leusila,.
Slavnemu občinstvu in čč. gg. duhovnikom priporočam podpisana najuljudneje mojo
v kteri točim pravo, izvrstno in nepokvarjeno Dolenjsko vino različnih vrst na drobno in debelo po najnižjih cenah. — Častitim obiskovalcem moje gostilne morem tudi vsaki čas postreči z okusno prirejenimi gorkimi in mrzlimi jedili.
Spoštovanjem
A.na Mai ntingex*,
krčmarica v Celovcu, Frohlichove ulice št. 5, blizu trgovca Merlina.
Tekočina za usnjeno robo.
J. Benedikt v Šent-Valentinu na Niže-avstrij-skem je iznašel tekočino, ki nareja, da se obuvala, vozovna in konjska oprava in vsaka usnjata roba lepo sveti v nekih minutah. M treba nobene ščeti in nobenega truda. Zatorej je ta tekočina že prejela 25 medalij, veliko pohvalnih pisem in je tudi pri armadi vpeljana. Dobila je tudi 23. avg. 1886 c. k. privilegij. V Celovcu jo prodaja trgovec Musi, vBeljaci trgovec Gana v al.
PnQPQtvn s kovačn'co z novim pohištvom, rUSCMVU ki ima 7 mernikov setve in nekaj travnika, se prostovoljno proda pod ugodnimi pogoji. Posebno pripravno je to posestvo za kovača. Več pove posestnik Strigi v Tinjah pri Velikovcu.
rešila me je od nepopisljivih muk, koje sem trpel vsled želodčeve obolelosti veliko let ! vsa umetnost in vede zdravništva obupala je nad menoj in gotovo bi bil že danes pokopan, ko bi ne našel rešilne roke v tem neprecenljivem sredstvu, ki me je rešilo pogubne bolezni.
H. Hermann, delovodja v Tržaškem arsenali!.
Izdelovatelj pošilja jo v zabojčkih po 12 steklenic za 1 gld. 36 kr. po poštnem povzetju. Poštnino trpé p. t. naročniki.
V steklenicah po 15 kr. se prodaja v C e-lovcu pri lekarju V. Thurnwaldu na Novem trgu ; v B e Ij ak u pri Scholzu, dr. Ernst Kumpf, lekar; v Trbižu pri Sieglnu; v Gradcu pri Eichler in Nedved; v Mariboru pri Banca lariju ; v Celju pri Kupferschmiedu.

•oixjG©^X50C^5sxxxK«5®OK>oe©ocxxssse©ao<aof
p P. n. gospodom članom	“
I ' „SX.AVX J£“	. s
v vzajemno zavarovalne I>anike v Pragi. x
V poslednjej dobi razširjajo se po raznih, banki „Sla¥)ji“ kot Šeškemu zavodu sovražnih časopisih, kakor tudi po nekterih odpuščenih funkcijonarjih banke in drugih nepoklicanih osobah nehvalne vesti o banki „Slaviji“? kterih vsebina v glavnih potezah je ta, da so notranje razmere zavoda netolažne in da njene rezervne zaloge nesó /S ... dosti sigurno naložene.	Vjf
41»	Spodaj podpisano upravilno svetovalstvo šteje si torej v svojo dolžnost, p. n. članstvo na to opozoriti, da *11
/K, se vse te vesti nikakor ne naslanjajo na resnico, in konstatovati, da so notranje razmere banke „Slavijeu po-W polnem v redu, da ni nobenega povoda za najmanjšo nezaupnost, da rezervne zaloge njene niso ne le popolnem
nedotaknene, ampak so se še zvišale v tekočem letu, kakor razvidno iz naslednjih številk in dat.	VS
S\	Poleg bilancije za leto 1885, ki je bila potrjena po revizorjih računov in po poverjenikih, ktere je izvolil
občni zbor dne 15. maja 1886 in ktera je bila predložena visokemu e. kr. ministerstvu, so rezervne zaloge na ^ naslednji način naložene:
/\	V vrednostnih papirjih (in sicer v avstro-ogerskih državnih in zastavnih listih češke
Vtf hipotečne banke itd.).................................gld. 3,896.428'— Vtf
SJ»	v rejalitetah............................................ 588.083'—
v zagotovljenih hipotečnih posojilih...............*	1,228.281-11 Sk
W	v predplačilih na police banke „Slavije“ .	........„ 312.806'23
v c. kr. poštno-hranilnem uradu na Dunaji in drugih javnih novčnih zavodih (bankah	l'\
in posojilnicah).......................................„	362.616'68 X
v gotovini v blagajnieah............................. „	21.940.84
Vrednostni papirji znašali so 1. januarja 1887, kakor so določili revizorji dne 6. ja-
X nuarja 1887	.................................................. 4,028.150'- X
Vkf	Pomnožili so se torej za...........................„	131.722'—
m	vkljub temu, da se je v III. oddelku (podedovanjskih društvih) članom na zapadle
police izplačalo v gotovini.................................. 625.709'59 W'
Komur je od tega, da se prepriča ob istinitosti teh števil, dano mu je po sklepu občnega zbora z dne 15. maja 1879 na voljo, pregledati knjige in blagajniee v prostorih banke „Slavije“.	^
žš Opravilno svetovalstvo vzajemno zavarovalne banke ..SI.WI4K" v Pragi. U
•osx)io©©sxxxxs©©©<x^eesxxxxxxxxx>3sxxxxioS
Lastnik, izdajatelj in odgovorni urednik Andrej Einspieler. — Tiskarna družbe sv. Mohora v Celovcu.