" #
Mnogim se je pogosto zdelo in se še zdi,
da sta psihološka in duhovna razse`nost èlo-
veka popolnoma loèeni. Na psihologijo ozi-
roma psihološko zorenje so gledali kot na
konkurenco ali pa alternativo duhovni rasti,
kakor da med njima ni nobenih stiènih toèk.
Seveda je razumljivo, da zaèetni odnosi med
psihologijo in duhovno teologijo niso bili po-
vsem idilièni: nesoglasjem glede pristojno-
sti, ki so še kar razumljiva, so se kar hitro pri-
dru`ile še druge napetosti, ki so temeljile
predvsem na obojestranskem nepoznavanju
ali pa na neutemeljenih predsodkih. Bil je èas
sumnièenja, ko je Sveti sede` razsodil, da “du-
hovniki, redovniki in redovnice ne morejo
pristopiti k psihoanalizi brez dovoljenja or-
dinarija in zelo te`kega razloga”.1 Toda inter-
venti Pija XII.2 in še posebej Pavla VI.,3 v ka-
terih sta priznala, da je ta nova veda odkri-
la nove globine psihe, so odprli nove poti v
odnosu med teologijo in psihologijo, ki naj
bi temeljil na medsebojnem dialogu. V se-
danjem èasu prav Janez Pavel II. pogosto
spodbuja k takšnemu interdisciplinarnemu
dialogu.4
To spodbujanje k interdisciplinarnemu so-
delovanju je pravzaprav nadaljevanje smeri,
ki jo je zaèrtal drugi vatikanski koncil, ko je
priznal mo`en prispevek psihologije na treh
podroèjih: vzgoja bogoslovcev (prim. DV 2-
3.11); priprava na pastoralno poslanstvo du-
hovnikov (prim. DV 20); teološke raziskave
(prim. CS 54.62). Prav tako ni videl veè psi-
hologije le v vlogi èloveškega zorenja ali veèje
usposobljenosti vzgojiteljev in uèinkovitej-
še pastorale, temveè tudi v temeljitejšem du-
%

hovnem zorenju, ki vodi k bolj celovitemu
in zrelemu `ivljenju po veri (prim. CS 62).
2
!
#&
Moderna doba pojmuje èloveka kot psi-
hofizièno stvarnost, ki je vkljuèena v dru`-
beno okolje. Pojem “duše” se je poèasi zlil s
pojmom “psiha” in se tako povsem psihološko
obarval. Èlovek je postal predmet psiholo-
gije, sociologije in tudi politike in ekonomije.
Duhovno se je izenaèilo z nematerialnim sve-
tom, ki pa je sovpadel s psihiènim svetom,
skrèenim na svet mišljenja, volje in èustvo-
vanja. Duhovno postane na ta naèin psihiè-
no. Duhovno `ivljenje se omeji zgolj na `iv-
ljenje misli, volje in èustev. Ta miselnost je
postopoma prodrla tudi v Cerkev in privedla
do zmotnega pojmovanja duhovnosti, ki se
ga pogosto niti ne zavedamo: duhovno `iv-
ljenje se je pravzaprav pomešalo ali celo zlilo
z intimnim, s psihiènim ̀ ivljenjem. “Enaèenje
duhovnega z nematerialnim in eteriènim je
v vsakem primeru past. Èe je duhovno di-
menzija intelekta, torej podroèje mišljenja in
idej, potem ne vodi v religioznost, ampak v
idealizem ali intelektualizem. Konèno pripelje
do preprièanja, da z gojenjem ›vzvišenih‹ idej
postajamo èedalje bolj duhovni. Èe naj bo
duhovno stvar volje, zdrsnemo v voluntari-
zem: duhovni smo, èe je naša volja v slu`bi
velikih idealov. Èe pa duhovno razumemo
kot èustvenost, se izteèe v sentimentalizem.”5
To krèenje duhovnega `ivljenja na zgolj
psihièno `ivljenje imenujemo psihologizem.
S pretiranim poudarjanjem notranjih silnic
v èloveku reducira osebo zgolj na psihiène
3	



!
	



#
%

mehanizme in pozabi na njene druge razse`-
nosti in predvsem na njen temelj, ki je v Sve-
tem Duhu. Oseba je namreè mnogo veè kot
pa skriti zapis v “èrni skrinjici” podzavesti.6
Kljub temu nekateri zaradi èudnega komplek-
sa manjvrednosti pred psihologijo nekritièno
in neomejeno sprejemajo vse psihološke teo-
rije, tudi èe so samo navidez skladne s krš-
èanstvom ter jih na pospešen naèin prenašajo
na duhovnost; vèasih tudi kar improvizira-
jo vlogo psihologa. Preprièani so, da je mo`no
vse te`ave rešiti zgolj na psihološki ravni in
samo s sredstvi, ki jih ponuja psihologija. Me-
nim, da sta dva izmed razlogov, zakaj nekateri
tako zelo odklanjajo psihološko pomoè v du-
hovni rasti prav to nekritièno sprejemanje psi-
hologije in pa enostranski psihologizem, ki
vodi v nerealni idealizem.
Kot nasprotje psihologizma se pojavlja spi-
ritualizem, ki prezira pomen konkretne vsak-
danjosti za duhovno `ivljenje. Pozablja, da
je duhovno `ivljenje `ivljenje v Svetem Duhu,
ki “poduhovlja” vse konkretno èlovekovo `iv-
ljenje in delovanje. Vsakdanje `ivljenje s svo-
jimi skrbmi, radostmi, prizadevanji in interesi
dobi prav zaradi tega “poduhovljenja” svoj
smisel. Niè ni izkljuèeno, niè ni potrebno pre-
zirati.7 Spiritualizem vidi v èloveku le njegovo
duhovno razse`nost ter pozablja oziroma kar
izkljuèuje njegovo telesno in duševno razse`-
nost. V luèi takšnega gledanja na èloveka in
njegovo duhovno `ivljenje in zaradi razoèa-
ranja nad nekaterimi psihološkimi razlaga-
mi èloveka in njegovega duhovnega `ivljenja
(še posebej s strani psihoanalize) nekateri za-
vraèajo prav vse znanje, posredovano s strani
psihologije. V imenu neodvisnosti in samoza-
dostnosti svete znanosti, teologije, ali izkljuè-
no duhovne narave izkustva Boga popolnoma
ignorirajo psihologijo, kakor da se psihološko
in duhovno nikoli ne prekri`ata na poti du-
hovnega `ivljenja. Vsi problemi naj bi bili reš-
ljivi samo na duhovni ravni in le z nadnarav-
nimi sredstvi (npr. molitev, askeza, itd.). Od
Boga prièakujejo izredne posege, èude`e, s
svoje strani pa ne uporabljajo dovolj niti red-
nih sredstev, ki so jim na razpolago.
Takšni in podobni redukcionizmi so ved-
no obstajali, èeprav vèasih bolj ali manj pri-
krito. Ne smemo pa pozabiti, da sodobna psi-
hologija — na podroèju raziskav — ne upošteva
duha in se ne ukvarja z duhovnim, temveè
s psihiènim `ivljenjem. V tem smislu so vse
psihološke teorije na nek naèin redukcioni-
stiène. To pa še ne pomeni, da ne moremo
zaznati oziroma da ni nekakšne vzporednosti
in medsebojnega vpliva med psihologijo in
duhovnostjo.8
Vedno se moramo zavedati tudi dejstva,
da ne obstaja ena psihologija, temveè mnoge
psihološke šole. Zato je potrebno biti vedno
pozoren, o kateri psihološki šoli avtor dolo-
èenega dela govori in iz katere antropologije
izhaja. Ta mno`ica psihologij nas postavlja
pred dejstvo, da moramo narediti neko izbiro.
Nekatere psihološke smeri namreè izkljuèu-
jejo objektivne in razodete vrednote. Druge
ne zanikajo njihovega obstoja, temveè le
zmanjšujejo njihovo pomembnost. Spet dru-
ge povsem izkljuèujejo èlovekovo duhovno
razse`nost itd.9
%&
!

!

Pape` Janez Pavel II. zelo jasno poudar-
ja, da je sodelovanje med (duhovno) teolo-
gijo in psihologijo mo`no le znotraj horizonta
skupne antropologije, tako da kljub razliènosti
metod in ciljev ohranita pogled na èloveka,
ki je odprt za obe podroèji.10 Resnièni prob-
lem odnosa med duhovno teologijo in psi-
hologijo namreè ni v “psihologiji” kot rav-
ni razumevanja in pribli`evanja èloveku, tem-
veè v antropologiji, ki je — bolj ali manj po-
sredno — njen temelj.11 Vpliv antropoloških
predpostavk na pogled psihologa lahko še po-
sebej opazimo pri študiju religioznih feno-
menov. Npr. S. Freud je prišel do zakljuèka,

& #
da je religija kot takšna patološki fenomen
(“kolektivna nevroza èloveštva”), medtem ko
K. G. Jung meni, da je religija eden izmed
središènih dejavnikov mentalnega zdravja.
Oba se sklicujeta na antropologijo, toda ne
na isto in prav v tem je glavni razlog njunih
nasprotujoèih se pogledov na religijo.
Vsaka antropologija namreè na svojstven
naèin gleda na èloveka ter skuša opisati nje-
govo strukturo in njegove razse`nosti. Za ve-
èino antropoloških ved je duša, ki je zelo pou-
darjena v kršèanski antropologiji, samo po-
jem, ne pa kakršnakoli resniènost, ki bi bila
samostojna in tudi poèelo kakšne èloveko-
ve razse`nosti in dejavnosti (npr. duhovne).
Èlovek je mnogokrat samo psihofizièna stvar-
nost ali pa psihosomatsko bitje. Prav zaradi
takšnega redukcionistiènega (ozkega) pogleda
na èloveka nekatere psihološke šole v veri ne
vidijo notranjega vabila k uresnièenju osebe
same, temveè nekaj zunanjega, kar unièuje
njo samo, njeno svobodo in avtonomijo. Toda
Bog Stvarnik in Odrešenik ponuja èloveku
svoj Ti — v popolnem spoštovanju njegove-
ga bistva in njegovih medosebnih odnosov
— ter ga iskreno in zaupno vabi in spodbu-
ja, da bi se ob njegovem Ti preèišèeval, po-
notranjal in integriral (povezal v celoto) ter
tako napredoval k polnosti svoje uresnièitve.
Èe se oseba zapre sama vase ali išèe svojo ure-
snièitev samo s svojimi naravnimi moèmi, bo
razvila samo eno plat svoje osebnosti. Èe pa
sprejme naèrt, ki si ga je zamislil Bog in ki
je vpisan v njeno naravo, in Bo`jo milost, ga
bo prav ta spodbujala in mu pomagala, da
bo uresnièil samega sebe, tako na èloveški kot
tudi duhovni ravni.
Milost namreè ne samo predpostavlja psi-
hološko zrelost, temveè jo tudi pospešuje.
Njena dejavnost je olajšana v psihološko bo-
gatih in zrelih osebah in obratno. Kolikor bolj
zdrav in poenoten je naravni temelj osebe,
toliko bolj je omogoèeno nadnaravno delo-
vanje. Psihološka zrelost je idealna podlaga
za njeno delovanje: njeni uèinki so obièajno
sorazmerni s stopnjo posameznikove poeno-
tenosti in svobode. Bog namreè tako zelo spo-
štuje in upošteva posameznika, njegovo sta-
nje, njegovo svobodo in njegov naèin biva-
nja, da more kot svobodno in odgovorno bitje
sprejeti ali pa zavrniti milost.12
Èe se torej èloveško oblikovanje uresni-
èuje s pomoèjo psihologije, ki temelji na an-
tropologiji, ki sprejema vso resnico o èloveku,
tedaj se to oblikovanje odpira in dopolnju-
je v duhovnem oblikovanju. Vsak èlovek, us-
tvarjen od Boga in odrešen s Kristusovo krvjo,
je namreè “poklican v prerojenje ›z vodo in
Duhom‹ (prim. Jn 3,5), in da postane ›sin v
Sinu‹. V tem uèinkovitem Bo`jem naèrtu je
temelj globoke religiozne razse`nosti èloveš-
kega bitja, kot jo sicer uvidi in prizna preprost
razum: èlovek je odprt za nadnaravno, za
absolutno; ima srce, ki je nemirno, dokler se
ne odpoèije v Bogu”.13


&
Psihologija najpogosteje pomaga pri spoz-
navanju in razvoju dejanske strukture14 in di-
namike osebnosti, z njenimi razliènimi stop-
njami konsistence in inkonsistence,15 trdnosti
in šibkosti, zrelosti in nezrelosti, normalnosti
in patološkosti. Na tem spoznavnem podroè-
ju psihološka pomoè najveè prispeva k veè-
ji in celostni zrelosti osebe. S procesom po-
stopnega celostnega povezovanja psihiènih
struktur osebnosti in zahtev, ki jih postavljajo
ideali, lahko omogoèi, da oseba svojo vero
`ivi globlje.
Psihološka pomoè je potrebna ne samo za
veèje psihièno zdravje, temveè tudi za bolj
zrelo versko `ivljenje. Pomembna je za vse lju-
di, še posebej pa pri vzgoji za `ivljenje v za-
konu in dru`ini, za `ivljenje v skupini in ob-
èestvu, za osebno in duhovno `ivljenje. Se-
veda se moramo vedno zavedati, da je med
psihološko pomoèjo in zorenjem vere posre-
den odnos, ki ga istoèasno spremljajo mnogi
%

	



(
drugi dejavniki. Psihološka pomoè se uresni-
èuje na razliènih ravneh glede na cilj, ki ga
`eli doseèi, in konkretne situacije osebe:16
1) Psihodiagnostika opisno tolmaèi stanja
psihiène strukture in dinamike osebnosti. Do-
tika se predvsem ravni objektivnega in po-
globljenega poznavanja osebe, tako s strani
drugih kot nje same, in njenega harmoniè-
nega delovanja v smeri rasti in zorenja. Upo-
raba teh spoznanj pa je povsem prepušèena
osebi sami, vzgojiteljem in staršem. Uspešnost
te pomoèi je torej predvsem v rokah subjekta
samega ter usposobljenosti vzgojiteljev in
staršev. Lahko pa ta oblika pomoèi poka`e na
potrebnost še kakšne nadaljnje psihološke po-
moèi, ki jo more nuditi psihološko svetovanje
in globinska analiza.
2) Psihološko svetovanje se odvija na sreèa-
njih, katerih število doloèajo potrebe. Pogosto
je med njimi vsaj kratek èasovni razmik. Pred-
postavlja zadostno samostojnost osebe, ki ga
`eli, in sposobnost, da privzame spodbude
in jih vkljuèi v vsakdanje `ivljenje. Pogosto
se omejuje na nekatere pojasnitve problemov
%

Yvonne Boag: Podzemeljska `eleznica, linorez, 1998.

 #
na spoznavni ravni ter na sooèenje in ureditev
neposrednih te`av predvsem na ravni zavest-
nega. Omogoèi lahko tudi bolj ustrezno in
odgovorno razvijanje odnosov in osebnega
`ivljenja. Ne vstopa pa neposredno v teme-
ljito prestrukturiranje osebe same.
3) Globinska analiza je usmerjena v bolj
ali manj temeljito prestrukturiranje osebe
same. Da bi globinska analiza omogoèila veèje
psihièno zdravje, izboljšala vitalnost in po-
veèala svobodo, deluje neposredno ali posred-
no na dveh najtesneje povezanih polih:
— na motivacijskem sistemu osebe, na pod-
zavestnih konfliktih, ki so navzoèi na raz-
liènih podroèjih èloveškega in duhovnega
`ivljenja s ponavljajoèimi se podzavestnimi
prisilami, na resniènih vzrokih sedanjih
problemov, na obrambnih mehanizmih,
ki izkrivljajo resnièno dojemanje in razliè-
ne izbire, na shemi podzavestnega delo-
vanja (npr. strategije podzavesti, zadovo-
ljevanja in obrambnega bega);
— na zmo`nostih osebe, ki se jih še ne zaveda
dovolj, da bi jih uporabila, in na sposob-
nostih, ki se zaradi osebnostnih proble-
mov še niso razvile.
Tako odpre vrata k resniènemu jazu, da
bi se lahko vedno bolj uresnièil skladno z
jedrom svoje resniène istovetnosti in pokli-
canosti. S tem ko pomaga osebi, da pove-
èa stopnjo dejanske svobode, ji omogoèi, da
`ivi vedno bolj v skladu z objektivnimi krš-
èanskimi vrednotami in dopušèa, da jo ved-
no bolj motivirajo resniène vrednote, ki jih
je ponotranjila, in ne toliko tisto, kar jo za-
dovoljuje.
Ta naèin pomoèi traja razlièno dolgo, od-
visno od situacije osebe. Povpreèno zahteva
eno ali dve sreèanji na teden in to pribli`no
dve leti.
Zavedati se moramo, da cilj psihološke po-
moèi ni `ivljenje, ki bi bilo brez konfliktov,
torej enostavno in zadovoljno `ivljenje brez
te`av. Ta pomoè `eli omogoèiti osebi, da bi
se bolj pozitivno in uèinkovito sooèala z oseb-
nimi problemi in koristneje uporabljala svoje
psihiène energije. Z njeno pomoèjo naj bi
zmogla bolj odgovorno odgovoriti na zahteve
in izzive `ivljenja na razliènih podroèjih (dru-
`insko, dru`beno in versko podroèje) in po-
stala sposobna svobodneje odgovoriti Bogu,
ki klièe k sodelovanju pri njeni lastni rasti in
zorenju vsega èloveštva.
Psihološka analiza ni ne za patološke ne
za pred-pataloške osebe: te spadajo na podroè-
je, ki je lastno psihiatriji. Predvsem je name-
njena osebam, katerih dejanska svoboda je
omejena zaradi razliènih stopenj inkonsisten-
ce na raznih podroèjih `ivljenja: osebnem,
dru`inskem, dru`benem, duhovnem in pro-
fesionalnem itd.
Upoštevati moramo tudi to, da vse vrste
psiholoških posegov ne omogoèajo resniènega
procesa prestrukturiranja. Nekatere psihološ-
ke pomoèi te`ijo predvsem k temu, da bi se
oseba sporazumela sama s sabo, da bi popu-
stile napetosti, da bi našla pozitivnejši odnos
s seboj in z drugimi (npr. avtogeni treningi,
kratke terapije, skupinske terapije, sistema-
tiène terapije itd.). Na ta naèin veèkrat us-
pešno odpravijo blokade zaèasnih situacij in
po`ivijo posebna podroèja `ivljenja.
Drugi posegi imajo za cilj prestrukturira-
nje osebe same na podzavestni ravni, tj. spre-
memba strukture osebnosti in njene intra- in
interosebnostne dinamike. Zato delujejo ne
samo na ravni poznavanja ali na moteèih
simptomih in njihovih neposrednih vzrokih,
temveè tudi na ravni podzavesti, na konflikt-
nih jedrih, iz katerih izvira obrambni slog,
ki ga je oseba prevzela kot samozašèito, in na
vklenjenih sposobnostih, da bi jih osvobo-
dili. Tako spodbujajo spro`itev procesa spre-
membe osebe same v odnosu do `ivljenja, da
bi dosegla pro`en, primeren in kreativen slog
delovanja. Med temi vrstami posegov ome-
nimo predvsem globinske analize, tako psi-
hoanalitiène kot tudi druge.
%

	





%&
&!
!
#

Psihološka pomoè ne nadomesti duhov-
nega vodstva in drugih oblik osebne duhovne
pomoèi (npr. zakramenta svete spovedi, du-
hovnega svetovanja, duhovnega pogovora v
èasu osebno vodenih duhovnih vaj itd.), tem-
veè ka`e na njihovo potrebnost in jim priprav-
lja pot. Vedno je potrebno upoštevati in spo-
štovati posebnost obeh podroèij pomoèi in si pri-
zadevati za medsebojno povezanost v razliè-
nosti na poti k skupnemu cilju vzgoje. Du-
hovni vzgojitelj in vsak, ki daje osebno du-
hovno pomoè, deluje predvsem na èlovekovi
duhovni ravni. Psiholog pa more nuditi svojo
pomoè predvsem na èlovekovi psihièni ravni.
Da bi se izognili nerodovitnim (in nevarnim)
zmešnjavam, je potrebno spoštovati poseb-
ne pristojnosti tako duhovnega vzgojitelja kot
psihologa. Še veè, moramo biti pozorni, da
se ne prepreèi pravilen razvoj zaupane ose-
be. Le tako je mo`no ohraniti in poglobiti èlo-
vekovo enotnost, ki je enota iz telesa in duše
oziroma telesa, duše in d(D)uha.
Ni mogoèe trditi, da posegi duhovnega
vzgojitelja na noben naèin nikoli ne vplivajo
na psihièno raven èloveka in, obratno, da po-
segi psihologa ne vplivajo na nek naèin tudi
na duhovno rast ali nazadovanje èloveka. No-
ben poseg, tako duhovnega vzgojitelja kot psi-
hologa, ne more biti povsem brez odnosa ozi-
roma neopredeljen do psihološke ali duhovne
stvarnosti. Njuni posegi na osebi vsekakor
povzroèajo doloèene uèinke in spro`ajo po-
zitivne ali negativne reakcije. Ti uèinki bi lah-
ko privedli — v primeru, da gre za napake —
do kakšnih psiholoških ali duhovnih blokad
v harmoniènem razvoju osebe.
Ta kompleksna situacija v pastorali duhov-
nega ̀ ivljenja zahteva jasno razlikovanje in zdra-
vo integriranje spoznanj in metod “psihologije”
ter njeno bolj teološko in duhovno dimenzijo
(cilji, vsebina, naèela, sredstva ...). Zato je zelo
prav, da ima duhovni vzgojitelj primerno poz-
navanje “psihologije” in, podobno, tudi psi-
holog naj bi si pridobil primerno znanje o teo-
logiji in duhovnosti.17 Samo na ta naèin ne bo-
sta ostala samo na “toèki” jasnega razlikova-
nja, temveè bosta mogla ustvarjalno iskati mo`-
nosti zdrave integracije in tako pospeševati ce-
lostno zdravje in razvoj neizmernega èloveš-
ko-duhovnega potenciala.


Psihološka pomoè je zaèasna, èeprav vèa-
sih traja dalj èasa, odvisno od te`e inkonsi-
stence na podroèju podzavesti. Lahko reèe-
mo, da lahko psihologija kot pomo`na veda
pomaga duhovni teologiji tako, da prouèuje
“zemljo”, na katero pada Bo`je seme. Na ta
naèin pripravlja ustrezne razmere, da bi se ose-
ba lahko bolj odprla Bogu in delovanju nje-
gove milosti ter tudi bolj polno in celostno
za`ivela v svoji duhovni razse`nosti.
Psihološka pomoè `eli predvsem pomagati
osebi, da bi postala dejansko bolj svobodna
in sposobna ponotranjiti predlo`ene vrednote.
Stopnja dejanske svobode namreè neposredno
vpliva na stopnjo uèinkovitosti vzgoje. Za krist-
jana pa je vedno odloèilna pomoè Jezusa Kri-
stusa Odrešenika, ki v moèi Svetega Duha od-
pira srce za poslušanje Bo`je besede ter ga po
zakramentih osvobaja in preraja.
Svobodni odgovor, ki ga more oseba la`je
dati tudi zaradi psihološke pomoèi, omogoèi
itinerarij (pot) osebne in skupne uresnièitve
ter samopreseganje v teocentrièni ljubezni.
V tem kontekstu lahko psihološka pomoè ko-
risti vsakomur, da more dati celovitejši od-
govor vere Bogu, ki klièe. Vèasih ta pomoè
razširi èlovekovo notranjo svobodo in njegovo
razpolo`ljivost za vero in slu`bo v Cerkvi.
Drugiè pa je zelo koristna in vèasih celo nujna
v situacijah, ko je dejanska svoboda zelo
zmanjšana zaradi inkonsistenc.
Celostna sinteza duhovne rasti se lahko ure-
snièi samo na duhovni ravni. Èe tega dejstva
nimamo vedno pred oèmi, bomo zgrešili pot.
“Ne smemo pozabiti, da je `ivljenjsko poèe-
%



 #
lo za telo duša, za dušo pa duh. In za duha Sveti
Duh. Moè in prostor poenotenja je torej du-
hovni svet, ki prodira vse do našega jedra. Lah-
ko dose`emo neko duševno umirjenost, vendar
zaradi tega še ne rastemo v veri, v ljubezni, v
vnemi za Kristusa. Zato moramo duhovni svet
poznati vsaj tako globoko in natanèno, kot
poznamo telesni in duševni svet. Kajti treba
je poznati umetnost, s katero vidimo, kako
Duh pre`ema naš duševno-telesni svet, kje se
mu upiramo in kako lahko podpremo našo
bolj celostno razpolo`ljivost. Cilj tega procesa
je podobnost Kristusu, h kateri Sveti Duh vodi
vsakogar. ¡...¿ Samo Sveti Duh ve, kako se do-
godek Bo`je ljubezni uresnièuje tudi v zelo tr-
peèih in zbeganih ljudeh.”18
1. L’Osservatore Romano, 16. julij 1961.
2. Prim. Pij XII., Sedes Sapientiae, v: Acta
Apostolicae Sedis 48 (1956), 354-365.
3. Prim. Pavel VI., Octogesima adveniens, 40. v:
Enchiridion Vaticanum 4/764.
4. Prim. Janez Pavel II., Discorso ai membri del
Tribunale della Rota romana, v: Insegnamenti di
Givanni Paolo II, X/1 (1987), 271-272.
5. M. I. Rupnik, V plamenih goreèega grma,
Ljubljana 1995, 13.
6. Prim. V. Toma`iè, Ali je mogoèe govoriti o
komplementarnosti med duhovnostjo in psihologijo?,
v: Tretji dan 29 (2000), 152.
7. Prim. T. Špidlík, Osnove kršèanske duhovnosti,
Maribor 1978, 25-26.
8. Prim. M. Szentmàrtoni, In cammino verso Dio.
Riflessioni psicologico-spirituali su alcune forme di
esperienza religiosa, Cinisello Balsamo (Milano)
1998, 9.
9. Prim. A. Manenti, Le scienze umane in aiuto alla
direzione spirituale, v: La direzione sprituale oggi.
IV0 Seminario di studio per i presbiteri e laici,
Sestri Levante (Genova) 1984, 36.
10. Prim. Janez Pavel II., n. d., 271-272.
11. Prim. F. Imoda, “Troppa” psicologia?, v:
Consacrazione e Servizio 46 (1997) št. 9, 42-43.
12. Prim. B. Goya, Psicologia e vita spirituale. Sinfonia
a due mani, Bologna 1999, 46-51.
13. Janez Pavel II., Dal vam bom pastirjev, 45, v:
Cerkveni dokumenti 48, Ljubljana 1992.
14. Struktura osebnosti je razmerje med ideali in
resniènostjo. Idealni jaz vkljuèuje ideale, ki jih
oseba hoèe v svojem `ivljenju uresnièiti. Resnièni
jaz pa vkljuèuje vse, kar oseba dejansko je
(èustva, potrebe in obrambni mehanizmi, tako
zavedni kot tudi nezavedni itd.).
15. Pojem konsistence ali inkonsistence nam pove, v
koliki meri oseba dejansko `ivi ali ne `ivi
skladno, v zvestobi izbranemu idealu. O poklicni
konsistenci govorimo, kadar se posameznikove
potrebe ujemajo s poklicnimi vrednotami in kot
takšne motivirajo delovanje na zavednem in na
nezavednem podroèju. Za temeljito in obširno
razlago pojmov konsistence in inkonsistence glej
L. M. Rulla, Psicologia del profondo e vocazione,
Roma 1975. V luèi njegove razlage ju kratko in
jasno opisuje V. Toma`iè, n. d., 156-157.
16. Prim. G. Sovernigo, L’aiuto psicologico nella
crescita spirituale, v: Credere oggi 13 (1993) št. 75,
107-110.
17. Prim. I. Platovnjak, La direzione spirituale oggi.
Lo sviluppo della sua dottrina dal Vaticano II a
Vita Consecrata (1962-1996), Roma 2001, 366.
18. M. I. Rupnik, Razloèevanje. Drugi del: Kako ostati
s Kristusom, Ljubljana 2002, 44.
(