264
Čebela kot vremenski prerok.
„Vreme prej vedeti", koliko ljudi si že ni tega želelo? Menda vsak — več ali manj. Vreme po naravnih vodilih spoznavati in prerokovati, se je zato že mnogo ljudi — učenih in neučenih — trudilo in prizadevalo; kako z malim vspehom in gotovostjo, vsi vemo. Vse vremensko prerokovanje ni toliko vednost, kakor le ugibovanje. Pri vsem tem ljudje le ne opustijo nehvaležnega posla, ampak drug čez druzega hoče več in boljše vedeti. Tudi čebelarji nočejo biti zadnji, ampak svoje čebelice pridno opazujejo, ter po njih izletu, letanji in zadržanji srčno prerokujejo, kakor da bi bilo „drukano". Ali pa tudi sami sebi trdno verujejo, ne morem jaz odgovarjati, naj si odgovarja vsak čebelar rajše sam.
Da je lepo ali grdo vreme s tankim čutom nekaterih živali v zvezi, to je gotovo, dasiravno ne vemo vzroka in si reči ne moremo razjasniti. Da je temu res tako, nam kaže tudi to, da vsa ljudstva, ki drug druzega ne umejo, ki celo ne vedo, da je to ali uno ljudstvo na svetu, vendar enake reči pri živalih opazujejo. Zato rego (zeleno žabico) vsa ljudstva opazujejo, kdaj in kako regija; „vreme se bo spremenilo", ker ptiči pojo, ribe iz vode poskakujejo, povodne ptice se potapljajo, mačke se umivajo itd., cel6 jetnik opazuje pajka v kotu svoje ječe, ki je mnogokrat boljši prerok, kakor v oknji viseči zrakomer (barometer).
Kaj je potem čuda, da tudi čebelar svojim ljubljencem verjame, ter po njih zadržanji prerokuje! Toliko bolj je to namišljeno prerokovanje verjetno, ker enake reči zapazi Lah pri svoji rumeni, kakor Nemec pri svoji črni in Slovenec pri svoji sivi čebeli.
Tedaj poglejmo, kako vreme je čebelar pri svojih čebelah opazil.
Dež in hudo vreme pomeni, če čebele čez poldne močno in nepokojno sem ter tje letajo, ter vsakega, kateri jim na pot pride, brez vzroka pikajo; ravno tako, če čebele razen ob času rojenja pri lepem vremenu nočejo iti na pašo, ampak leno skončnico zasedajo.
Ce čebele prezgodaj, pred solnčnim izhodom vstajajo in letajo, pride večidel hud dež in ploha; nasproti, če čebele pozno vstajajo in zložno na pašo gredć, pomeni lepo vreme. Švicarski čebelar pravi: „čebela je pozno vstala, vreme bo ostalo (lepo namreč)."
Kedar čebele do poznega večera pridno nosijo, se vreme spremeni ter slabo vreme postane.
Če na večer deževnega dneva čebele veselo ven in noter letajo, je upati lepega vremena, vsaj za prihodnji dan.
Skoraj gotovo nastane slabo vreme, če čebele v tropah le v eno ali drugo stran letajo.
Kedar Čebele čutijo hudo vreme in plohe (vihar io nevihte), trgajo trotovno zalego, če tudi čebelno, seje
adejati  dalje časa   slabega   vremena,   večidel  hladno
ježevega.
Nagle nevihte je pričakovati, če čebele še pri solncu
'n lepem vremenu plašne in v tropah domu hitć ter se jrucra čez drugo skozi žreliee rinejo. Zato si čebelar prizadeva, da roj, ki se noče vsesti, ali znabiti ce!6 namerava pobegniti , s tem goljufa in primora se vsesti, ali v panj nazaj iti , da napravlja gromu enak ropot, 0]i z brizgljo dež posnema.
Zdi se nam, kakor bi matica posebno poznala, kdaj po zgodnja ali pozna spomlad ter tudi prej aii pozneje prva jajčica leže; tudi je znano, da mnogo zalege na spomlad obeta dobro rodovitno letino, nasproti malo zalege slabo, nerodovitno leto.                 Po „Slov. Ceb."
265