THE OLDEST AND MOST POPULAE SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF, AMERICA
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage I
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P.DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 206.
CHICAGO, ILL., SREDA, 23. OKTOBRA — WEDNESDAY, OCTOBER 23, 1929.
LETNIK XXXIII.
KANADSKA PŠENICA NAKUPlCENA V PRISTANIŠČIH, A NIMA KUPCA. — EVROPA POKRILA PRVO ZALOGO Z LASTNIM PRIDELKOM. — ZA VARNOST ŽITA POSKRBLJENO.
NOVI LONDONSKI ŽUPAN
Montreal, Kanada. — Do-
čim so imele prejšnja leta ob tem času vse kanadske paro-brodne družbe polne roke dela z odpravljanjem in razpošiljanjem kanadske pšenice v druge dežele, vlada letos popolna tihota in brezdelnost v kanadskih pristaniščih. Velikanski žitni elevator j i, ki vsebujejo po 15 milj. bušljev, so prenapolnjeni, do 4000 železniških voz, polnih pšenice, stoji na progi, in čaka, da jih bo mogoče kje razložiti; enako je tudi okrog 70 tovornih parni-kov naloženih z žitom, a leže v pristanišču, ker nihče ne vpraša po žitu.
Podobnega položaja, kakor je letos, in ki vzbuja pozornost celega sveta, kanadska zgodovina do zdaj še ne pozna. Vsako leto se je namreč takoj po žetvi začela odprava žita, s katerimi zalaga Kanada tretjino svetovne potrebe, in cela zadeva je šla vedno dokaj gladko. Da letos ne gre tako, in da Evropa odlaša kupovanje kanadskega žita, trdijo, da je vzrok v tem, ker je vsled suše letošnja žetev v Evropi bolj zgodaj dozorela, in je torej prvo silo pokril na trgu domači pridelek. Da bi se pa za dalje časa naprej zalagala, pa stane preveč denarja, katerega pa kupujoče evropske države nimajo. Poleg tega igra seveda tudi špekulacija veliko vlodo, kajti Evropa upa, da bo pozneje dala Kanada žito ceneje, ko bo videla, da ga nihče ne mara kupiti. Kanadci pa dobro vidijo v njih karte, in niso namenjeni popuščati. Ukrenili so potrebne priprave, da bo žito čez zimo na varnem, in zdaj mirno čakajo, dokler ne bo končno evropski kupec postal lačen.
SMRTNA KOSA
V nedeljo je preminul v Chi-cagi rojak John Ahčen, z 1758 W. 22nd St. Ponesrečil se je še zadnji četrtek in sicer ga je zadel motorcikel, ko je odhajal na delo. Kolo mu je zlomilo nogo in m'u prizadejalo tako hude notranje poškodbe, da jim je podlegel zadnjo nedeljo dopoldne. Pokopan je bil danes. Vsem sorodnikom sožalje, pokojniku pa miV in pokoj!
— London, Anglija. — Kakor se je izrazil neki izvedenec, ki se je nahajal na zrakoplovu R-101 na njegovem zadnjem poletu, je ta zrakoplov zmožen nositi pet letal, katere lahko po poljubnosti med vožnjo izpusti in jih zopet nazaj pritrdi.
AMERIKO PROSIJO
_P0M0ČI
Begunci, ki so morali zapustiti domove iz strahu pred Sov-jeti, se nahajajo v skrajno obupnem položaju. — Amerika naj pomaga.
Harbin, Mandžurija. — Tukajšnji ameriški konzul, Geo. C. Hanson, je poslal svoji vladi prošnjo, naj na vsak način ukrene kako pomoč za nad vse bedne beloruske begunce, ki so morali zapustiti svoje domove iz strahu pred divjaškimi sovjetskimi četami, ki še vedno kar naprej more tamkajšnje mirno prebivalstvo. Tako so jih zopet 13. oktobra pobili nad dvesto oseb v mestu Ustu-rofok, med njimi več žensk in malih otrok.
Ameriški pomožni konzul se je nahajal dva tedna na potovanju v svrho poizvedovanja, koliko je resnice na bedi beguncev, in je našel med njimi naravnost neverjetne brezupne razmere. Okrog tisoč begunskih oseb, ki sestoje večinoma iz žensk in otrok, je bilo zbrano v bližini mesta Hailar, in sicer brez vsake hrane in v zelo pomanjkljivem oblačilu. V naglici so namreč zbežali od doma, ko so sovjeti tamkaj divjali in pomorili njih može, oziroma očete. Po mestih pa je naletel na mnogo število malih otrok pod osmim letom, ki se brez vsakega varstva ali po moči potikajo po cestah, proseč hrane in strehe. Njih starše so sovjeti pomorili in domove požgali.
Konzul je nujno apeliral na svojo vlado, naj nemudoma kaj ukrene za te reveže, kajti drugače bo vse tukajšnje prebivalstvo umoril glad in mraz. Posebej je še omenil, da bi se za nje zavzel ameriški rdeči križ in druge podobne organizacije.
KRIŽEM SVETA
—	Washington, Pa. — V nekem premogovniku v tukajšnji bližini so nastali nemiri, v katerih sta bila ubita en rudar in en policist. Dva nigra sta bila aretirana na podlagi obdolž-be, da sta nemire povzročila.
—	Pariz, Francija. — Geo. Clenvenceau, bivšega francoskega predsednika v času svetovne vojne, ki je zdaj že prekoračil 80. leto, je zadela srčna kap, ki grozi postati zanj: usodepolna. Pri življenju ga skušajo ohraniti zdravniki z vrizgavanjem kisleca in kafre.
—	Milan, Italija.. — Tudi I-
Iz JM§©slavi|e,
KAKO JE SLEPAR OSLEPARIL ŽITNO TVRDKO. — DO-KAR, DA SPRETNI SLEPARJI POVSOD NAJDEJO SVOJE ŽRTVE. — CARINA VELIKI DOHODEK ZA JUGOSLAVIJO. — DRUGE KRATKE VESTI.
Iznajdljiv
slepar s pošiljkami žita.
Zastopnik novosadske "Pro-duktive d. d." v Vršču je te dni prijavil vršački policiji velikopotezno originalno sleparstvo s pošiljkami pšenice.
Neki 331etni Nastič - Gligo-rijevič, po poklicu trgovec s konfekcijo, sicer pa notoričen goljuf in slepar, ki so ga zasledovale že policije v Vršcu, Beli crkvi, Belgradu, Ljubljani
Biti župan v mestu London ni mala reč. Pod seboj ima talijani se, hočejo postaviti z jn Dunaju in ki je preSedel namreč šest miljonov podanikov, torej več, kakor jih ima marši- velikim zrakoplovom. V krat- 'že mnogo kaznij je bil te dni katera mala država. Na to važno mesto je bil pred kratkim kem bo izdelan mogočen zra- izpu|gen iz kaznilnice v Beli izvoljen Sir Wm. Waterlow, ki ga vidimo na sliki z njegovo so- jkoplov, la bo imel 600 konjskih crkyi> Komaj pa je zadihai
sil in bo lahko nosil 100 Potm-,jzrak svobodei je že čutil ne_ j kov.
\ — Chicago, 111. — Cikažani. •kateri so prijatelji in občudovalci radio aparatov, imajo do-
progo m sinom.
PLIN ZADUŠIL SEDEM DRUŽINSKIH ČLANOV
New York, N. Y. — Oče skupno s svojimi šestimi otroci je postal žrtev strupenega plina. Pri družini Walter Cava-nagh so namreč zvečer postavili na plinsko peč posodo z vodo, na katero so pa pozabili in odšli spat. Voda je izkipela in ugasnila plamen, in plin, ki je pričel uhajati, je postal smrtonosen za celo družino. Neki sosed jih je našel v nedeljo zjutraj vse mrtve.
BIVS1 MIN.
PREDSEDNIK _UMRL
Radoslavov, bivši min. predsednik, ki jo speljal Bolgarijo v svetovno vojno, umrl zapuščen v Berlinu. —o—
Berlin, Nemčija. — Po dolgotrajni bolezni je v neki tukajšnji bolnišnici umrl Vazilij Radoslavov, bivši bolgarski min. predsednik.
Vladanje tega moža je zanimivo zato, ker je bilo predvsem Radoslavovo delo, katerega je podpiral bivši cesar Ferdinand, da je Bolgarija stopila v svetovno vojno na strani Nemčije in Avstrije. V 1. 1913 je namreč Radoslavov prosil Anglijo, Francijo in Rusijo, da bi dale Bolgariji posojilo, da bi se lahko opomogla po končani balkanski vojni. Ker so te države posojilo odrekle, se je Radoslavov obrnil za pomoč na Nemčijo in Avstrijo, ki ste mu tudi dale zahtevano pomoč. To je imelo za posledico, da je v 1. 1915 Bolgarija napovedala Srbiji vojno Kakor znano, pa ni imela uspeha v tej vojni in je zato skušala v 1. 1918 skleniti mir sama
PROHIBICIJA
'izrečeno željo na lahek način
■Al
V
Prohibicija zahteva več sodnij-skega osobja. — Slučaji kršenja suhaške postave se let-
no mnoze.
—0-
kopali temelje zelo velike stavbe, dalje kopalni bazen, v katerem so še dobro ohranjene svinčene cevi. Na dveh krajih se zelo lepo vidijo vzidane, podtalne cevi v premeru 20 cm, ki so služile za odtok vode v Kolpo. To so bili torej nekaki rimski kanali. Pod bazenom so sedaj, po dveh tisoč letih našli peč z ostanki oglja in pepela. Vse te izkopnine je pustil trgovec Janušič nedotaknjene, dokler ne pride arheološki strokovnjak v Sis-ek, ki bo ugotovil vrednost teh starin.
volj prilike skozi celi tekoči teden gledati in poslušati najboljše vrste radijev, ki so jih
ni letni radio razstavi v Coli seum. Razstavljenih je radijev v vrednosti 1 milj. dolarjev.
-o-
CELA PROHIBICIJA NIČ DRUGEGA KOT BURKA
priti do denarja. Predstavil se
je pri "Produktivi" v Novem
Sadu za žitnega trgovca Ko-
stiča in je ponudil na prodaj
pet vagonov pšenice. Sklenje-
.... , ... „ , na je bila pogodba in NastiČ je prodajalci. razstavih na 8, red- odSel na sleparsko delo.
Napolnil je dva mala zaboja s pšenico in ju oddal v Vla-dimirovcu na železnico. Tam je dobil duplikate tovornih listin za 8 in 9 kg pšenice. Nastič je nato ponaredil du-Boston, Mass. — Kaj mislijo plikate in je spremenil besedo inozemci o imenitni amer. su- "2 zaboja" v "2 vagona", mehi postavi, se vidi iz odgovora sto "9" in "8" pa je napisal
Washington, D. C. — Kako velikansko breme je postala suna-ška postava za sodišča, je razvidno iz štatistike, 'ki jo je ravnokar izdal department zajMrs. Ludlow, visoke sodnijske 13,900 in 14,800 kilogramov, pravosodje. Izmed vseh sod-j uradnice v Angliji, na vpraša-1 S temžf ponarejenima listi nijskih razprav je namreč več.nje, kaj misli o prohibiciji. nama je prišel v Pančevo k po
Veliki dohodki carinarnic.
Belgrad, 1. okt. — V drugi tretjini meseca septembra so znašali dohodki jugoslovanskih carinarnic skupaj 62,433,-629 Din. Od tega odpade na carinarnice v Belgradu 12,-456,671. v Zagrebu 13,079,-761, v Novem Sadu 9,067,541, v Ljubljani 10,496,198, v Dubrovniku 4,398,609, v Skoplju 1,869,239 in v Splitu 1,122,515 dinarjev.
—.—o-
Iz Maribora:
Težka nesreča je zadela Rut-nikovo družino na Tolstem vrhu. Domači gospodar je bil zaposlen pri sadni preši; med tem ko je napravi j al novi vi-
.10 kršenja prohibicije.
Večkrat se kak suhač postavi, češ, da je prohibicija že mnogo napredovala, od kar je bila proglašena. Omenjena statistika pa kaže nasprotno, da se namreč slučaji kršenja suhaške postave strahovito množe in leto za letom dosegajo večje število. V letu 1929 dosegajo ti slučaji število skoraj 57 tisoč, dočim jih je bilo v 1. 1921 le okrog 29 tisoč, torej skoraj polovico manj. Vseh sodnijskih razprav, odkar je bila proglašena prohibicija, pa je bilo nekaj pad 400 tisoč.
Država Illinois stoji glede kršenja prohibiciie precej na
kot polovica takih, ki se tiče- "Prohibicija je prava pristna družnici "Produktive", da dvi- se je približal pi e.si enin , v •	i »i<<a	i	-i polletni i eterceK. ro nesreč™
ir. Worn« nvnVnhipi i o	burka , je odgovorila; Ame- gne denar. Podružnica mu je	... v. . .... .
.	. . u j , •	. , - • X. f a aiv' nem naključju je veliki ka-
rikanci se sami iz sebe delajo res priznala terjatev o4,000<	, , ,, , ,
, , -r-, v. . „„ „'„ , * . men v tem trenutku padel pre-norce s to postavo. Docim se dmariev za 28,700 kg psenicei. , , ,, , . . . , ... , .. . . . , v , ,„ I ko ubogega fantka, ki je bil na drugi zakoni postavljajo z na- in mu izplačala 47,000 dinar-j___4 !L!L„ r>x„+1 _____,,
menom, da se zabranijo zločini, jev. Ostanek 7000 Din si je po-j
izgleda, da je bil prohibicijski družnica pridržala, za slučaj
zakon postavljen le za to, da da bi pšenica ne odgovarjala
ifnajo tudi dobri državljani pri- kvaliteti.	1
liko, kršiti postavo; in to se tu-, Nastič se je z avtomobilom
di v velikanski meri dogaja." in z denarjem odpeljal v Vr-
-o--i §ac. Tam je podaril velikoduš-
JOHN P. McGOORTY PO- ! no 5000 Din neki vlačugi, 35
NOVNO KANDIDIRA ! tisoč Din pa je naložil pri de-
Chicago, 111. — Zveza chi- narnem zavodu Vladisavljevič
caških odvetnikov je zadnjo jn drug na jme Mita Krajovan,
soboto ponovno odobrila zo- trgovec z vinom v Temešvaru.
petno kandidaturo sodnika zatem se je odpeljal z avtomo-
John P. McGoorty, kateri že bilom v Vatin na romunsko
za se. Radoslavov je bil odstav- prvem mestu, kajti'vseh kazni, ljen od vlade in njegov nasled- ki so bile skupno plačane, je nik je sklenil premirie.	i prišla desetina iz Illinoisa,
V 1. 1923 je najvišje bolgar-^™č n.eka^' nad 7 mili" do" sko sodišče obsodilo na dosmrtno ječo Radoslavova in! Ako pogledamo zgorajšnje poleg njega pa še pet članov številke, si lahko tudi v tem o-
dolgo vrsto let uraduje kot sodnik na Superior sodišču v Chicagi. McGoorty se je izkazal v preteklosti kot mož poštenja in pravičnosti ter pozna-vatelj ljudi. Dosegel je pri o-mejevanju zločinov s svojimi nasveti ler»e uspehe in je zato
, „ .	, ,	.	.	i ju i .priporočljiv za ponovno izvoli-
bivše njegove vlade, m sicer z žiru napravim,o malo sodbo, ka- takQ se ^ zaupnica zve_
obdolzbo, da so s tem, ko so ke velikanske svote stane na-: ze chicaških odvetnikov, ki jo
spravili Bolgarijo v vojno, za- so Unijo vzdrževanje sodmj-, izrek]a temu mQŽu 2adnjo
krivili izdajalstvo domovine, skega osobja, ki obravnava sa- s0j>0|-0
Radoslavov pa je že pred izre- mo kršitve suhaške postave, i'.__
kom te obsodbe zbežal v Ber- Koliko pa se šele denarja iz- va ne dobi davka za legalno lin, kjer je živel do svoje smr- meče za drugo osobjo, in koli-j prodajanje pijače. Prohibicija ti, ki ga je zdaj zadela.	'ko se denarja izgubi, do drža- v resnici povzroča samo izgubo.
SL
P
VENCI V SHEBOYGANU POZOR! Danes, dne 23. oktobra 1929
se kažejo v cerkveni dvorani
SLIKE K.S.K.J. in VSESLOV. KAT. SHODA!
Rojaki, na tej sliki bote videli same sebe. Je to slika vas in vašega naroda. Slika je zgodovinskega pomena. Vstopnina se razdeli: polovico gre za vašo cerkev, polovico K. S. K. Jednoti. Udeležite se vsi! Vi, ki citate povejte to vest sosedom in prijateljem. Dvorana na ta večer mora biti polna! Vstopnina je za odrasle 50c. za otroke 10c. Poleg filma govori in predavanja. Mr. A. Grdina pojasnuj® sliko. — Začetek točno ob 8. uri zvečer.
si
mejo.
Potem, ko je "Produktiva" sprejela mesto dveh vagonov le dva zabojčka pšenice, je obvestila policijo v Vršcu, ki je začela takoj zasledovati drznega sleparja. Toda v Vatinu je izginila vsaka sled za sleparjem. Vendar se ji je posrečilo dobiti pri Nastičevi prijateljici še vseh 5000 Din in v banki tudi vseh 35,000, tako da trpi "Produktiva" samo še 7000 Din škode. Baje je romunska policija sleparja že aretirala v Temešvaru.
Arheološke najdbe v Sisku.
Na kraju, kjer stoji sedaj mesto Sisek, to je na sotočju Kolpe in Save, je stalo v rim-| skih časih mesto Siscia. Te dni so kopali v Sisku temelj za hišo trgovca Toma Janušiča, nedaleč od postaje. Pri kopanju so delavci naleteli na zelo zanimive ostanke iz rimskih časov. V globini 2 metrov so od-
mestu mrtev. Očeta ne zadene j pri tem nobena krivda, ker se je otrok neopaženo približal stiskalnici.
-o-
Borba s ciganskim medvedom.
V okolici Buloga v Bosni je v nedeljo, 29. sept. proti večeru kmet Gavro Gazičič šel pogledat za svojim konjem, ki se je pasek na travniku. V zadnjih dneh so se tamkaj mudili cigani, ki so kazali svojega medveda. V nedeljo zvečer se je medved rešil vrvi, s katero je bil privezan, in je naletel na Gazičiča. Misleč, da je to njegov konj, je Gazičič s palico udaril medveda, nakar je kosmatin pograbil Gazičiča s prednjima šapama ter ga nemilo pritisnil na tla. Ko so cigani slišali klice na pomoč, so prihiteli na kraj nezgode ter nesrečnega seljaka rešili iz
medvedjega objema.
-;0-
Smrtna nesreča na bosanski železnici.
Te dni se je pripetila na progi med Reljevim in Semizov-cem v Bosni velika nesreča. Tovorni vlak, ki je vozil les iz Sarajeva, je skočil s tira. Prevrnilo se je šest tovornih vagonov, ki so pokopali pod seboj delavca Mateta Budimirja iz Sarajeva. Budimir je bil na mestu mrtev. Na lice mesta je prišla zvečer komisija, ki je ^preiskala slučaj.
-o--
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sreda, 23. oktobra 1929.
i AMERIKANSKI SUOVENEC
i Pnri ln najstarejši slovenski list ▼ Ameriki. « Ustanovljen lota 1I9L ~~ .
' Izhaja Teak dan razun nedelj, pon-BfcJjkoY in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. _ Telefon: CANAL 0098
Za čelo leto Za pol leta
Naročninaj
_15.00
__2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto____$6.00
Za pol leta________- 3.00
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America Established 1891.
T«ued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year______
For half a year
__$5.00
____2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year____——----$6.00
For half a year _____________________ 3.00
POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači jtfo kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker k tem veliko pomagat« listu.	_______
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-faištvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu |e čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov Uredništvo ne vrača.__________
Entered as second class matter November 10. 1925. at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.	_
1)0 resnični teoriji socialno nastopati- v masi, v masah, a posameznik ne sme vsega le od mase pričakovati, kadar je na njem, da teorijo vpelje pri sebi, ker je vsak sam osebnost, in-dividuum.
Teorija ima privlačno silo le, dokler se ne izpremeni v prakso, v skupnih zadevah pri vsej skupnosti, v zadevah posameznikov pa pri posameznikih. Ko je vpeljana, izgubi na sijaju, privlačnosti, ker je bila vpeljana v prakso.
Teoretiki, ki živijo od teorij, niso za praktično udejstvo-vanje. Smešijo se taki, ki si skušajo sezidati dom, imeti avtomobil, nekaj prihrankov na banki . . ., dasi se jim vse to ob-ijubuje v — bodočnosti, kakršne pa nikoli ne bo, kakor kaže zgodovina teorij samih.
Posameznik naj ima oči odprte za — prakso, od teorij v bodočnosti živijo le teoretiki, ki hočejo, da se teorija ne vplete v življenje, ko jim odklenka, kadar se pokaže teorija v praksi.

pf. M. Trunk:
Teorija in praksa.
Teorija, ki se nanaša na socialno, družabno življenje, vsebuje gotove nauke, pravila, smernice, po kakršnih naj bi se uravnalo socialno življenje. Teorija more biti zagrešena, napačna, deloma pravilna ali povsem pravilna. Napačna teorija se na zunaj poda lahko zelo lepo, prijetno, bajno, mnogi so E.a tako teorijo, ker jim prija bajnost, vabljivost. Za praktično življenje taka teorija ni, ker pač ni pravilna, ker je zagre-šena, življenje pa mora obstajati edinole na podlagi resničnosti, realnosti. Vsebuje taka teorija gotovo upe, sanjava upanja. Od nekdaj je človek upal in sanjaril in si malal neka nebesa. Ko še ravno ni bilo govora o kaki življenski teoriji, po kakršni bi se podalo življenje tako bajno prijetno, so si domnevali kraj,' zemljo, otok v morju, deželo za deveto goro, L-jer bi bilo ali je morda življenje tako, kakršno se jim je prikazalo v nekem upanju in sanjah. Ustvarili so si otok ali deželo Utopijo, tam nekje, kamor so romali njih upi. Odtod imamo sedanje ime za zgrešene teorije o socialnem življenju ter jih zovemo — utopije, sanje. Prijetne so utopije, ampak za praktično življenje niso, kvečemu se nad njimi naslajajo pač — sanjavci.	,
Morda so Rusi vobče prvi sanjavci na svetu. Srce imajo, gaj se pogostoma govori o široki ruski duši. Obdaja jih izredno za sanjanje primerna narava: nedogledna ravnina brez hribov in holrnov in gora, vse nekam izlito v daljavo, spojeno edinole z nebnim obzorjem tam nekje v enako nedosežni daljavi. Vse se nekam izliva, pretaka, izginja, pravo sanjanje pri odprtih očeh.
Mnogi najdejo ravno v ruskem srcu, ruski široki duši in v ruski naravi razlog, da so Rusi že od nekdaj hodili v svojem pojmovanju in mišljenju za nekimi utopijami, in ko se je pojavil komunizem tudi nekako v praksi; da bi se namreč vpeljal v praktično življenje, se ga je ruski narod oprijel z obema rokama. Bodo še drugi razlogi merodajni, a dasi komunizem ne more kot tak in v celoti uspeti, ker je pač utopija, zgrešena teorija, so bila tla ugodna zanj le v Rusiji in v ruskem narodu, dočim je bil vabljiv tudi za druge, pa ni pri njih istih pogojev, in komunizerfi životari le pri kakih posameznih sanjavcih,, in pri takih, ki pač od teorije živijo v praksi.
Teorija more biti le napol resnična, imeti * nekaj resničnosti poleg zgrešene strani. Resnična podlaga bo za praktično življenje, ker vsaka resničnost, realnost je za praktično udejstvovanje. Radi zgrešene strani pa taka teorija ne, more nikoli postati v vsem obsegu podlaga kakega socialnega udej-stvovanja, in če taka napol resnična teorija pride kdaj do neke zunanje veljave, kakor je prišel komunizem po revoluciji v Rusiji, se bo teorija izpreminjala, prilagodila razmeram, kakršne so po danih pogojih edino mogoče. Angleški laboriti, če ostanejo na krmilu v Angliji, in če so socialisti, bodo uspeli pri tem, kar je na njihovem socializmu resničnega, v ostalem pa bodo sledili smernicam, ki so resnične na angleškem konservativni u ali liberalizmu. Od ideje angleškega imperija angleški laboriti ne bodo nikoli odstopili, ali le primonfni po razmerah, in naj se vzdržijo pri vladi za vedno.
Le tretja vrsta teorij, resnična teorija, je za praktično življenje. Pri tem pa je zopet treba ločiti udejstvovanje teorije v splosnosti in pri posameznikih. Človeštvo obstoji iz pogovorimo o ljudskih masah. V zadevah, ki se tičejo vseh, mora govorimo o ljudskih masah. V zadevah, ki se tičejo vseh, mora'
TO IN ONO IZ LA SALLE.
La Salle, 111.
Kakor znano je nastala velika borba med premoga.rski-mi voditelji. Predsednik illi-noiške distriktne organizacije Fish wick je ostro nastopil proti Lewisu, glavnemu predsedniku mednarodne premogarske unije v Ameriki. Lewis, kakor znano, je zakrivil pri zadnji stavki mnogo s tem, da je dovoljeval distriktne dogovore in pogodbe. Zdaj pa ;oče zopet raznih sprememb, na katere pa illinoiška organizacija premogarjev mehkega premoga noče pristati. Fishwick ostro očita Lewisu izdajstvo in druge razne stvari. Lewis zahteva od illinoiških pokrajinskih predsednikov in lokalov slepo pokorščino, v katero se mu pa kakor zgleda ne bodo udali. Lewis je namreč, takoj ko se mu je odbor 12 okrožja, kateremu načelu je predsednik Fishwick uprl, istega suspendiral in imenoval novi odbor, katteremu je izročil administracijo in razglasil premogarjem, da se v vseh ozirih zanaprej pokoro vaj o novemu odboru, istotako je obvestil lastnike premogorovov, da naj plačujejo unijske prispevke, katere oni premogarjem pri plačah odtegujejo novemu odboru. Stari odbor se je temu uprl in izposloval je v Springfieldu sodno prepoved. Zdaj bo sodišče odločilo kdo ima prav, ali stari odbor, ali "glavni odbor mednarodne unije. V 12. 'di-striktu so vsi predsedniki unij-skih lokalov proti Lewisu raz-ven dveh. Lastniki premogorovov se dosedaj še niso izjavili, na katero stran se nagnejo. Zdi se, da ostanejo neutralni. Po mojem mnenje je Lewis diktatorskega značaja in hoče, da bi vsi premogarji plesali, kakor bo godel glavni odbor. Tega za enkrat najbrže ne bo dočakal. Kajti prdmogarji še niso pozabili, kako slabo se je izteklo zanje pri zadnji stavki in to samo zato, ker je tako hotel Lewis in vstrajal, da je tako moralo biti, kakor je on zahteval. Ako pride, da zmaga Lewis, tedaj, kakor se čuje se znajo celi lokali odcepiti od se-
danje unije in si osnovati novo neodvisno organizacijo. To bi pomenilo razpad in želeti je da tega ne pride. Ali kdor pozna , Lewisovo trdovratnost ta ve, da slednji ne bo jenjal kar tako, drugače, če bo prisiljen v to. Največ zavisi vse od tega, kako bo sodišče izreklo o tej zadevi.
Vesel dogodek so imeli zadnjo soboto večer pri občezna-ni družini Mr. in Mrs. Frank Hrovat, na Garfield avenue. Kakih trideset prijateljev in prijateljic omenjene družine se je zbralo in presenetilo na prav originalen način Mrs. Hrovat s Surprise party, ki so ga priredili za njen rojstni dan. Bilo je pravo domače veselje med prijatelji in prijateljicami. Mrs. Hrovat je bila zelo presenečena, ker ni prav nič pričakovala kaj takega. Slučaj pa je pokazal, da ima vrla družina mnogo prijateljev.
Tudi poroko smo imeli in sicer predzadnjo soboto. Poročila sta ženin Frank Šetinc in nevesta Mary Piletič. Za priče | Miss Anna Mosar in Mr. Joe^ Piletič, nevestin brat. Poročne obrede je izvršil č. g. Ed. Ga-brenja, frančiškan iz Lemon-ta, ki je nadomestoval č. g. župnika Father Šalovena, kateri se je srečno te dni vrnil iz domovine. Gostovanje se je vršilo na domu staršev poročen-cev. Mladi par se je pod%l na kratko medeno potovanje, nakar se nastani v La Salle. Obilo in sreče in blagoslova mla-j demu paru!
Vreme imamo zadnje dni prav prijazno, da bi le tako držalo do Božiča.
Pozdrav vsem čitateljem ši-rom Amerike!
Poročevalec.
lemontskega samostana, da pokrije s tem del še neplačanih računov. Upam, da bodo dobra srca še kaj žrtvovala, da ne bodo naši slovenski frančiškani imeli tako občutne zgu-be pri prireditvi katoliškega shoda. Vsi darovi bodo priob-čeni ali v koledarju Ave Marije, ali pa potem v mesečniku Ave Maria. Dosedanjim in vsem nadaljnim darovalcem naj bo Gospod Bog plačnik!
Leo Mladič, bivši blagajnik.
-o-
KAJ JE NOVEGA V FOREST CITY?
Forest City, Pa.
Naša Forestcitska naselbina je ena bolj pijonirskih slovenskih naselbin v Ameriki. Imamo mnogo ljudi, ki so zmožni peresa, pa menda vsi raje čitajo, kakor pišejo. Tudi mene se je že večkrat prijela ta bolezen. Mislim, saj bo kdo drugi kaj napisal, pa nihče se ne oglasi in smo vedno na e-nem in istem mestu.
O delavskih razmerah ne morem ničesar pisati. Ako hočem o tem kaj pisati, moram le grajati, ker z delom pri nas ni dosti. V rovih se v kaki sezoni odpre nralo bolje, pa zopet v drugi toliko slabje. Premogarji nimamo menda več za računati na kake dobre čase, kakor je bilo včasi. Vsaka reč je nekaj vzrok, nekaj moderni stroji, nekaj, da dandanes rabijo mnogo manj premoga kakor včasih, ko ni bilo olja in vse to se pa hudo pozna premogarjem.
Pijonirji in pijonirke naše naselbine padajo eden za drugim v grob. Te dni je nemila smrt pretrgala nit življenja Mrs. Jennie Pele, rojena Jelni-kar. Umrla je v Hahneman bolnici v Scrantonu, stara 36 let. Iz starega kraja je prišla pred 20 leti. Leta 1912 se je poročil la z Frank Pelcem v cerkvi sv. Jožefa. Tukaj zapušča žalujočega soproga in sedem otrok. V starem kraju štiri sestr« in več-drugih sorodnikov. Pokojna je bila članica društva sv. Ane, KSKJ. Pokopana je bila iz cerkve sv. Jožefa na slovensko pokopališče sv. Jožefa.
V majni se je ponesrečil ro+ jak Anton Janezič, stanujoč na Susquehanna street. Pobilo ga je pri delu, ko se je nanj vsula večja količina kamna. Zdravi se v Carbondale General Hospital. Želimo mu sko-rajšnega okrevanja in povrat-ka domov.
Pozdrav Forestcitčanom in drugim po Ameriki!
Poročevalec.
IZ DOMOVINE.
POŽARI NA DOLENJSKEM.
Pomilovanja vreden kmet.
Št. Jernej na Dolenjskem, 7. okt.— Včeraj okrog 4. zjutraj, ko so ljudje oddaljenih vasi vstali, da bi se odpravili k prvi jutranji sveti maši, so zagledali ogenj. Misleč, da kdo peče kostanj za prodajo, se niso dosti za to brigali. Toda ogenj je v hipu postal močnejši — gorel je hram v Solnčniku, last posestnika Franceta Korošca iz Grobelj. Hram je popolnoma pogorel. Sreča je v tem, da še ni bil obral grozdja, čeprav je bil nameraval to storiti v soboto, ker sicer bi trpel še večjo škodo. Za požar je zvedel Korošec zjutraj, ko je prišel v Št. Jernej k sv. maši.
Kako je nastal požar, se ne ve, bržkone pa je zažgala zlobna roka. Mož, ki ima številno družino, je vreden in potreben podpore, zlasti, ker je bil letos že večkrat nesrečen: pozimi so radi mraza poginile vse svinje razen ene, katero je pa junija ubila strela. Poleti pa mu je vino zavrelo, tako da revež ni dobil letos prav od nikoder nikakih dohodkov.
-o-
Požar v Gotni vasi in v Ločni.
Novo mesto, 7. okt. — V nedeljo zvečer okrog 8. je izbruhnil požar na Idinščini pri Štihovih. Požar je upepelil dva poda, napolnjena z mrvo, koruzo ter drugimi poljskimi pridelki, živinski hlev in svinjake. Živino in prešiče so rešili.
Ob pol 11. ponoči pa je izbruhnil požar v Ločni pri posestniku Jermanu, kateremu je zgorelo vse gospodarsko poslopje in hiša ter ni ostalo nič. Poginila je tudi živina. Domači so bili v gori. Donra je bil samo otrok, ki se je pa k sreči rešil.
Ivanu Lukavečkem v Gorenji Kungoti. Kungoški gasilci so bili pridno na delu, ki je pa bilo otežkočeno zaradi pomanjkanja vode. Gorelo je še drugi dan. Zavarovana vsota znaša 12,500 Din, škoda pa — ker so uničene zaloge sena, slame itd. — okrog 150,000 Din.
-o-
Železničar ponesrečil.
Na ljubljanskem glavnem kolodvoru še je 27. septembra dopoldne težko ponesrečil 59-letni železničar Franc Pajsai', Čistil je okrog 11 lokomotivo in pri tem padel na tla ter si zlomil levo nogo.
-o-
Umeščen
je bil 25. septembra 1929, na župnijo Moravče g. Janko Ce-gnar, uršulinski spiritual v Ljubljani. Hkrati je bil imenovan za dekana dekanije Moravče in za škof. duhovnega svetnika.
Zlato mašo je daroval msgr. Ludovik Kumar, stolni kanonik v Gorici. Zlatomašnik se je rodil 1. 1856 v Kojskem, v mašnika je bil posvečen 1. 1879. Služboval je povečini med svojimi Brici.
-o-
"Am. Slovenec" je tvoj prijatelj, predstavi tega svojega prijatelja svojim drugim prijateljem in jih nagovori, da si
ga naroce
Požar v Gor. Kungoti.
V pondeljek, 30. sept., je izbruhnil požar pri posestniku
ZVERINSKI OČE
^Detroit, Mich. — Pred
tu-
kajšnjim sodiščem je bil obsojen na 90 dni zapora neki Ch. Haded. Obdolžen je bil, da je z vročim železom' obžgal svojega 11 let starega sina po roki, svojo ženo pa po rami, in sicer zaradi dveh penijev, katere je izročil sinčku za časopis, in ta ni vedel mu dati pojasnila, kam jih je vtaknil. Sodnik se je izrazil, da bi tega "vzornega" očeta prav rad obsodil na 90 let, namesto na 90 dni, ako bi mu postava to dovoljevala.
OD BIVŠEGA BLAGAJNIKA KAT. SHODA.
Chicago, 111.
Naknadno, moram1 dati v javnost, da sem še prejel $60 iz Detroita v svrho kritja stroškov za vseslovenski kat. shod. Nabrali so tam vsega skupaj $80, pa so imeli $20 stroškov. Dobil, sem tudi od Mr. Ruben-sa iz Jolieta $10. Ta in oni denar sem izročil predstojništvu
suhaški agenti divjajo v jolietu
Joliet, 111. — Pretekli petek zvečer je četa suhaških agentov pridrvela iz Chicage v naše mesto in pričelo se je običajno "šnofanje", katerega posledica je bila, da so ti "junaki" navalili na pet prodajialen in aretirali sedem "zločincev", med njimi dve ženski.
-o-
Širite amer. slovencai
Newyorsko grozdje
pride v PETEK, DNE 25. OKTOBRA. Kare bodo stale na Blue Island Avenue in Paulina Street. Odprte bo-do v PETEK in SOBOTO.
LETOS BO CENEJE, KAKOR LANSKO LETO.
Pridite osebno h kari ali pa kličite na telefon:
Lawndale 0218
Rojakom se priporočam za liakup grozdja. Kvaliteta je leto izvrstna.
MRS. MOHOR MLADIČ
2310 so. millard ave.
CHICAGO, ILL.
Dr. Ožboit Ilaunig:
KAPELSKI PUNT.
Kdo ne pozna prijazne cerkvice Device Marije v Trnju? Ko prideš iz zgodovinsko znane soteske Tabre, odpre se ti ozka dolinica; pred seboj gledaš trg Kaplo in ob vhodu na levi strani na griču znano romarsko cerkev.
Po mnogoštevilnih stopnicah, vsega skupaj jih je 191, prideš do cerkve, odkoder se ti odpre prijazen pogled na trg in na raznovrstne vrhove s temnimi gozdovi pokritih gora.	(
Ni posebno velika cerkev, a slovi daleč okoli kot romarska, saj v glavnem oltarju' je čudodelna podoba Device Marije.
Marijino obličje je kaj nežno, ljubeznivo gleda božja mati s črnimi očmi tj«f v daljavo. Kip ima le desno roko, katera
drži žezlo. Roka je videti ožgana. Leva sploh manjka od rame naprej popolnoma in Jezušček je nataknjen na žebelj.
Pripovedka ve povedati, da je bilo na mestu, kjer stoji sedaj cerkev, v starodavnih časih samo trnje. Večkrat se je zgodi-1q, da so ušle pastirjem ovce, našli so jih na prostoru sedanje cerkve, ko so tam klečale. Vsako mlado soboto se je prikazovala na tistem mestu Devica-Marija v beli •obleki, ki je hodila med trnjem, a nihče je ni mogel prijeti. Ti dogodki so kazali na to, da je tu svet kraj in volja božja, dli se na tem mestu časti Marija. Zidali so torej cerkev, ki so jo tudi kmalu dogotovili. Toda manjkalo jim je prave Marijine podobe za oltar. Stari Boštej, katerega hiša je najstarejša v Kapli, je imel gostilno in vozil vina iz laške dežele. Ko so nekoč naložili Bošteje\(i vozniki vino na voz, pride neki neznani človek, ki položi na voz kip Device Marije in prosi voznike, da naj peljejo podobo tja, kamor jo bodo hoteli konji sami peljati. Ko pridejo vozniki domu in odložijo vino, potegnejo konji voz, na katerem je bil kip, ter peljejo naravnost proti cerkvi. To j< bilo znamenje, kam je
namenjen kip. Kapelčani vzamejo spoštljivo čudodelno podobo in jo postavijo v oltar.
Kdaj se je zidala cerkev, se ne da ugotoviti. Iz listine z dne 19. oktobra 1386, ki jo je pisal oglejski patriarh in kardinal Franciscus lastnoročno, ko je bival v Kapli, je povzeti, da je stala že tedaj cerkev, ker dobi vsak 80 dni odpustka, kdor sprejme na dan posvečenja cerkve pri D. M. v Trnju svete zakramente. Bržkone je kardinal ta dan cerkev posvetil.
Dne 24. septembra 1473 so prihrumeli ^krvoločni Turki skozi Kokro prekp Jezerskega vrha in iz Solčave preko Št. Lenarta v Kaplo, ki so jo požgali. Kapelčani so zbežali v skalovje v Tabrih in od tam valili kamenje na Turke, jih tako 17 ubili in zajeli 200 konj. Ker so Turki večkrat vpa-dali v te kraje, so sklenili Korošci, da se zavarujejo. Sezidali so 1. 1479 v kapelški soteski trdnjavi, ki se imenujeta Tabri. Od teh trdnjav se vidijo še sedaj na obeh straneh Bele na strmih skalah razvalino. Trdnjavi sta bili med seboj zvezani z visokim zidom, ki je segal čez Belo. Na cesti pa so bila železna vrata. Ko so dogotovili tabre,
so bili ljudje tako veseli, da je nastala celo narodna pesem, od katere pa so znane le dve vrstici:
O ti preljuba kremlica, Ti si naša zahranica.
Narodna pripovedka ve povedati, da so pridrli 1 .1783 Turki sem od Podjunske doline. Njim na čelu je bil Ahmet-paša. Turek je požgal Reberco in:
Z junske doline če v Kaplo predroti, V cerkvi Marije hlev konjski imeti.
Toda Kapelčani zajezijo Belo v Tabrih, voda nastopa tako visoko, da stoji že do podnožja D. M. v Trnju. Paša stopi na goro v skalovje in ko Zagleda odtod Kaplo in romarsko cerkev D. M., zagrozi, da potopi Kapelčane v krvi, cerkev pa spremeni v konjski hlev. Ali v nebeški zarji se zasveti tedaj Marijino ime, iz jasnega neba trešči strela v turškega pašo, slap zruši pe-čevje in stisne podobo turške glave v skalo, jez se podere in poplavi Turke, ki se potopijo v Beli. Turški sultan je nabil pozneje v globoki Turčiji železna pisma, da ne pride več v ušive Luče, lažnjivo Solčavo in železno Kaplo. Od tistega časa se imenuje Kapla železna, Luče pa je označil u-
šive, ker so baje Turke uši/medle, Solčava-ni pa so sovražnika ob gosti megli zapeljali v prepad "Peklo", kjer so se vsi pobili.
Do Matere božje v Trnju je imelo ljudstvo veliko zaupanje in ljubezen. Od daleč so hodili romarji tu sem na božjo pot v tolikem številu, da je bilo koncem XVIII. stoletja na binkoštni praznik 7000 ljudi pri obhajilu. Dogajali so se tudi čudeži, kar kaže še sedaj 25 votivnih podob iz prejšnjega stoletja.
Tako je postala ta cerkev znana daleč okoli po Koroškem in tudi na Štajerskem noter do Gornjega grada. Vsatfo loto so romali ljudje k tej cerkvi, posebno pa na veliko in malo Gospojnico ter na praznik Marijinega imena.
A reforme cesarja Jožefa II. tudi tej cerkvi niso prizanesle in to je povzročilo dosti Razburjenja. Začetek pa je bil na dan Sirrtanovega sejma v Kapli leta 1785.
Ta sejem je eden največjih posebno radi tega, ker je treba nakupiti stvari, ki se rabijo preko zime,
(Dalje prih.) .
Sreda, 23. oktobra 1929.
AMERIKANSKI SLOVENEC *
Stran 5.
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo^ --—------
Zapadna Slovanska
DENVER, COLO.
Zveza
ŠNOSLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: John Faidiga,, 319 W. 2nd St., Leadville, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington Str., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo.
NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, Attorney at Law, 328 Central Block, Pueblo, Colo.
1.	nadzornik: George Pavlakovich, 4717 Grant Street, Denver, Colo.
2.	nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St., Denver, Colo.
POROTNI ODBOR: Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah.
1.	porotnik: Joe Ponikvar, 1030 E. 71st Str., Cleveland, O.
2.	porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 West 22nd Street, Chicago, ILL
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo iia glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine.
SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO!
da knjižna vrednost se je pa morala znižati v svoti $1,000.00. Glavni izvrševal-ni in nadzorni odbor je prišel do zaključka, da ne držimo obveznic, katerih vrednost je pod 100, vsled tega smo zgoraj omenjene prodali. Vse druge obveznice so vredne po 100 ali več,
FINANČNO POROČILO ML. ODD. Z.S.Z., ZA ^ESEC SEPT., 1929.
PREJELI OD DRUŠTEV:
it. dr.	Vplačali vsoto	Št. dr.	Vplačali vsoto
1.	19.80	23.	1.65
3.	14.70	24.	2.55
4.	6.15	25.	2.25
5.	10.20	26.	4.50
6.	2.10	27.	5.40
7.	3.90	29.	4.50
8.	.45	30.	4.70
9.	9.90	31.	.60
11.-	1.50	32.	2.70
14.	6.75	33.	4.20
15.	2.40	34.	1.20
16.	17.70	36.	.60
17.	2.25	37.	1.05
20.	2.25	38.	.75
21.	4.20	40.	.60
22.	2.40	41.	10.20
Skupaj .....................'......................................................"..........,....$ 154.10
Preostanek 1. septembra, 1929 ...........................................$3,128.54
,00000000000000000-(KKKX>0000<X>0<>0<>00000<)<><>0000<>0<)<>00oi.>
FINANČNO POROČILO Z.S.Z, ZA MESEC SEPTEMBER, 1929. PREJELI OD DRUŠTEV:
Št.	Smrt.	Boln.	Poškod.	Oneniog.	Strošk.	
dr.	sklad	sklad	sklad	sklad	sklad	Skupaj
1.	155.93	148.00	20.50	4.10	149.25	477.78
3.	242.75	216.40 '	29.70	5.94	222.25	717.04
4.	41.01	32.00	4.10	.82	30.75	108.68
5.	150.55	123.00	15.50	3.10	117.00	409.15
6.	27.13.	27.30	3.10	.62	23.25	81.40
7.'	106.24	107.30	15.80	3.16	117.50	350.00
8.	21.62 .	36.40	4.40	.88 •	32.50	95.80
9.	79.40	80.00	10.80	2.18	79.75	252.13
11.	28.66	28.40	3.80	.76	28.50	90.12
13.	12.27	12.80	1.60	.32	12.00	38.99
14.	70.16	86.10	7.90	1.58	58.75	224.49
'15.	45.85	43.60	3.60	.72	26.00	119.77
16.	194.12	191.10	26.50	5.30	195.50	612.52
17.	32.09	38.80	4.40	.88	32.50	108.67
20.	26.20	21.00	3.00	.60	22.50	73.30
21.	65.56	69.80	6.60	1.32	52.40	195.68
22.	90.07	86.40	8.00	1.62	63.50	249.59
23.	51.36	46.90	5.50	1.12	42.00	146.88
24.	30.56	22.00	3.60	.72	27.00	83.88
25.	31.49	40.40	3.60	.72	27.00	103.21
26.	40.08	55.90	3.90	.78	27.25	127.91
2/.	22.69	29.90	2.10	.42	5.25	60.36
28.	16.72	16.30	2.10	.42	15.75	51.29
29.	93.89	70.40	. 10.00	2.00	74.50	250.79
30.	71.80	84.30	5.70	1.14	40.25	203.19*
31.	13.57	17.00	1.60	.32	12.00'	44.49
32.	58.15	68.50	6.40	1.30	47.25	181.60
33.	34.60	38.40	5.40	1.10	43.75	123.25
34.	38.64	40.70	3.50	.70	25.75	109.29
35.	9.44	11.60	1.20	.24	9.00	31.48
36.	32.98	33.90	2.90	.58	20.75	91.11
37.	18.41	25.00	2.20	.44	15.50	61.55
38.	27.80	35.30	2,70	.54	20.50	86.84
40.	33.13	40.00	3.20	.64	23.25	100.22
41.	27.86	28.00	4.10	.84	31.50	92.30
42.	9.11	7.70	l.;}0	.26	5.05	23.42
	2051.89	2060.60	240.30	48.18	1777.20	$6,178.17
RAZNI DRUGI DOHODKI:
ISO 2.82
SNPJ. Društvo, Leadville, Colo., za 50 listov..................
Povfnjcna premija za št. 12 & 30 (Surety Bonds)........
Dotečcni obresti na prodanih Denver Joint Stock
Land Bank obveznicah .................................................. 72.23
Obresti povrnjeni na Rosweli, N. M. obvez................. 15.00
Obresti od $5,000 Burlington, Colo, obvez.....................150.00
Obresti od $6,000 Cragrtior Sanatorium ..........................180.00
Obresti od $2,000 Denver Stadium .................................. 30.00 447.23
Skupni dohodki ................................................................................................5
Preostanek 1. septembra, 1929 .............................................,...<..................
Skupaj ...................................................................................................
IZDATKI Z.S.Z., ZA MESEC SEPTEMBER, 1929.
; 6,629.72 109.982.53
..$116,612.25
Št.	Smrt-	B0I11.	Porodile	Opera-	Provizije	
dr.	nimi	podp.	nagrade	cijo	za člane	Skupaj
1.	_._	160.50	_.—	—.—	2.00	162.50
3.	_._	210.50	—.—	—.—	1.00	211.50
4,	_._	118.00	—,—	—.—	—.—	118.00
5.	_t_	153.00	—.—	—.—	—.—	153.00
6.	_._	33.00	10.00	—.—	—.—	43.00
7.	_._	78.00	10.00	—.—	—.—	88.00
8.	_._	_._	—.—	—.—	2.00	2.00
9.	__	64.00	—.—	—.—	—.-—	64.00
15.	_. __	_._	1 _.—	—.—	4.00	4.00
16.	_._	■_t—	10.00	—.—	2.00	12.00
17.	_._	69.00	—.—	—.—	—.—	69.00
21.	—_	82.00	—.—	—.—	—.—	82.00
22.	__	178.00	10.00	50.00	r-.—	238.00
23.	— —	173.00	—.—	—.—		173.00
25,	__._.	279.00	—.—	—.—	—.—	279.00
26.	_	84.00	—.—	-r-.-	—.—	84.00
27.	_.__	54.00	—.—	-.-	—.-v	54.00
28.	_._	08.00	—.—	—.-	—.—	68.00
29.	—.—	115.00	10.00	-.-	—.—	125.00
30.	250.00	111.00	—.—	-.-	—.—	361.00
32.	__	95.00	10.00	-.-	2.00	107.00
33.		54.00	—.— 1	-.-	—.—	54.00
34.	_ '	135.00	—.—	-.-	—.—	135.00
37.	_._	52.(M)	—.—	-.-	4.00	56.00
38.	—.—-	16.00	—.—	—.—	—.—	16.00
	250.00	2382.00	60.00	50.00	17.00	$2,759.00
RAZNI DRUGI IZDATKI:
Dotečcni obresti na kupljenih obveznicah.............. 110.49
Frank Tanko, najemnino pisarne ............................ 18.00
Anthony Jeršin, tajniška plača ....................................140.00
Poštnina .......................................................................... 3.11
Papir za konvencijo $1.10; črnilo $1.00.................. 2.10
The Mountain States Tel. & Tel. Co......................... 4.00
Knjižna vrednost obveznic znižana za................... 1000.00
Skupni izdatki in znižana knjižna vrednost..................
Preostanek 30. septembra, 1929 ............................................$3,282.64
Denver, Colo. 12. oktobra, 1929. Anthony Jeršin, gl. tajnik.
SPREMEMBE V ČLANSTVU Z.S.Z., ZA MESEC SEPTEMBER, 1929.
Pri št. 1 susp.: Adolph Anzichek, c. 3928, R. 16, zav. $500 in $1; Mary Anzichek, c. 1778, K. 23, zav. $1000 in $1; Frank Dometrovich, c. 3499, R. 27, zav. $1000 in $1: Frank Gornik, c. 2111, R. 18, zav. $1000 in $1; Adolph Gornik, c. 2859, R. 16, zav. $1000 in $1; Frank E. Glivar, c. 3590, R. 22, zav. $500 m $1;. John Modic, c. 219, R. 22, zav. $500 in $1; Angela Modic, c. 547, R. 20, zav. $500 in $1; Mary Modic. c. 3497, R. 16, zav. $1000 in $1; Jennie Modic, c. 3856, R. 16, zav. S1000 in $1; Frank Okoren, c. 1364, R. 28, zav. $500 in $1; John Popish, c. 3589, R. 23. zav. $1000 in $1; John -Schutte, c. 106, R. 24, zav. $500 in $1.
Od št. 3 prestopila k št. 40: Mary Kos, c. &82, R. IS, zav. $500 in $1. K št. 5 pristop, iz ml. odd.: Louis Stalcar, c. 4283, R. 16, zav. $1000 in $1. Suspendirani: Philip Ambrose, c. 2554, R. 18, zav. $1000 in $1; Frank Vidmar, c. 2754, R. 16, zav. $1000 in $1; Bartol Majich, c. 2843, R. 35, zav. $500 in $1; Olga Drobnick. c. 3107, R. 16, zav. $500 in $1; Mary Drobnick, c. 2830, R. 19. zav. $500 in $1; Steffie Drobnick, c. 3754, R. 16, zav. $500 in $1; Frank Fabjan, c. 2589, R. 17, zav. $1000 in $1; Joe Miklich, c.' 1233, R. 36, zav. $1Q00 in $1.
K št. 7 pristop, iz ml. odd.: Anna Težak, c. 4284, R. 16, zav. $1000 in $1; na novo pristop.: Frances Snider, c. 4285, R. 48, zav. $250 in $1. Susp.: Caroline Okoren, c. 1508, R. 26, zav. $500 in $1.
K št. 8 pristop.: Jacob Štrukelj, c. 4286, R. 22, zav. $500 in $1. K št. 9 pristop, iz ml. odd.: Theresa Koncilia, c. 4287, R. 16, zav. $500 in $1; Frank Kontv, c. 4288, R. 16, zav. $500; Frank Lawriha Jr., c. 4289, R.
16,	zav. $500 in 1$. Zopet sprejet: R. E. H0lmes, c. 2487, R. 49, zav. $250 in $1.
K št. 14 pristop.: Joe Evanetich, c. 4290, R. 29. zav. $1000 in $2. Pri št. 16 zopet sprejeti: John Adamich, c. 3174, R. 24, zav. $500 in $2; Josephine Horvath, c. 2932, zav. $1000 in $1; Frances Parks, c. 3728, R. 23, zav. $250 in $1. Susp.: Joe Bozaich, c. 502, R. 32, zay. $1000 in $1; Mary Bozaich, c. 2038, R. 23, zav. $1000 in $1; Conrad Hegler, c. 3155, R. 16, zav. $500 in $1.; Adolph Hegler, c. 3155, R. 16, zav. $500 in $1; Anton Perse, c. 1803, R. 16, zav. $1000 in $1; Edward Yaklich, c. 3169, R. 16, zav. $500 in $1; Angeline Mencin, 'c. 2291, R. 17, zav. $1000 in $1. Znižala bolniško podporo iz $2 na $1; Elizabeth Fox. c. 3167.
Pri št. 17 susp.: Bronislava Grady, c. 3446, R. 38, zav. $1000 in $2. K št. 20 prestopila od št. 24: Elizabeth Drobnick, c. 2724, R. 16, zav. $500 in $1.
K št. 21 pristopil: Ftank Novak, e. 4291, R. 40, zav.,$250 in $2. Susp.: Frank Stare. c. 2771, R. 41, zav. $250 in $2; Matt Stariha Jr., c. 3956, R.' 18, zav. $500 in $2.	k
Pri št. 23 znižal posnirlnino iz $500 na'$250 ter odstopil od bolniške podpore: Joseph Grdina, c. 3353. Susp.: Rudolph Orel, c. 2073, R. 44, zav. $500 in $1; Frank Misli, c. 3882, R. 21, zav. $500 in $lj Frank Yager, c. 3881, R. 30, zav. $500 in $1.
■K št. 26 liriStypV: John Kalmar, c. 4293, R. 42. zav. $1000 in $2; John Kalmar, c. 4294, R. 18, zav. $1000 in $2; Annie Kalmar, c. 4292, R. , zav. $1000 in $2. Zopet sprejet: Dominic Martincic, c. 2783, R. 41, zav. $500 in $2.
Pri št. 29 zopet sprejeta: Jennie Pirnat, c. 2975. R. 18, zav. $1000 in $1. Suspendirane; Mayme Augustine, c. 4009, R. 18, zav. $250 in $1; Frances M. Ponikvar, c. 4152, R. 16, zav. $500 in $1; Mary. Hočevar, c. 3289, R. 21, zav. $1000 in $1; Marie Hace, c. 4202, R. 21, zav. $500 in $1; Josephine Ko-sely, c. 3012. R. 34, zav. $500 in $1.
K št. 30 pristop.: Dan Brakus/c. 4295, R. 39, zav. $1000 in $2; Proko Ivancevich, c. 4296, R. 42, zav. $1000 in $2; Joe Jukich, c. 4297, R. 42, zav. $1000 ill $2: Michael Lukich, c. 4298, R. 41, zav. $1000 in $2; Andria Sava-tovič, c. 4299, R. 33, zav. $1000 in $2. Umrl dne 15. septembra: Batista Rota. c. 3-i 15. star 39 let. Vzrok smrti: Jetika. Pristopil v Zvezo 13. februarja, 1.927. Zavarovan je bil za $500, R. 37.
Pri št. 31 susp.: Anthony Bogolin, c. 3842, R. 39, zav. $250 in $2. K št. 32 pristop.: Frances Zalar, c. 4301, R. 22, zav. $500 in $1; Joseph Pezdirtz, c. 4300. R. 27, zav. $1000 in $2. Susp.: John Bukovnik, c. 3100, R.
17,	zav. $1000 in $2; John Debelak, c. 3551, R. 45, zav. $500 in$l; Pauline Bukovnik, c. 3548, R. 16, zav. $1000 in $1.
K št. 33 pristopil: Konrad Ladstatter, c. 4302, R. 27, zav. $500 in $1. Pri št. 34 zopet sprejet: John Zornik, c. 3284, R. 45, zav. $250 in $1. Susp.: Joseph Wadell, c. 3363, R. 41, zav. ^500 in $2.
K št. 36 pristop.: George Cikulin, c. 4303, R. 41, zav. $1000 in $2; Simon Milaca. c. 4304, R. 36, zav. $1000 in $2. Susp..: Anton Janes, c. 3557, R. 36, zav. $500 in $2; John Makovec, c. 3561, R. 41, zav. $1000; Frank Salihar, c. 3780, R. 41, zav. $1000 in $1; Gabriel Sinilanovich. e. 3969, R. 16, zav. $1000 in $1.
K št. 38 pristop.: Rudolph Gunter, c. 4305, R. 22, zav. $1000 in $2. K št. 40 pristop.: Tony Kerbavec, c. 4306, R. 34, zav. $250 in $2; Frank Stavar, c. 4307, R. 42, zav. $500 in $2.
K št. 42 pristop.: Anthony Anzur, e. 4308, R. 21, zav. $1000 in $1; Frank Bambic, c. 4309, R. 20, zav. $500 in $1; Mike Bambic, c. 4310, R. 22, zav. <1000; Michael Bambic Sr., c. 4311, R. 46, zav. $250 in $1; Edward J. Carife, o. 4312, R. 32, zav. $500 in $1; Frank Grebene, c. 4313, R. 24, zav. $500 in $1: John Grebene Jr., c. 4314, R. 27, zav. $250 in $1; Victor Grebene, c. 4315, R.
18,	zav. $500 in $1; Vida Kovacic, c. 4316, R. 17, zav. $500 in $1; ,Thomas P. Lawler, c. 4317, R. 39, zav. $1000 in $1; Anthony Nosse", c. 4318, R. 24, zav. $500 in $1; John N. Tome, c. 4319, R. 24, zav. $500 in $1; Anton Vidmar, c. 4320, R- 35, zav. $500.
Za gl. urad Z. S. Z.,	Anthony Jeršin, gl. tajnik.
ZAPISNIK
VIII REDNE KONVENCIJE ZAP. SLOV. ZVEZE, VRŠEČE SE V LEADVILLE, COLO., OD 19. DO 23. AVGUSTA 1929.
(Dalje).
datkom "in bolniškega nadzornika, katerega plača Zveza iz Zvezine blagajne po 5c
$1,277.70 .................$
4,036.70
Preostanek 30. septembra,' 1929 .........
Denver, Colo. 12. oktobra, 1929.
.........................................$112,575.55
Anthony Jeršin, gl. tajnik.
OPOMBA: Deliver Joint Stock Land obveznice smo kupili 21. februarja, '.t. 1. po 89. Da pa ni prišlo iln zaprek pri knjigovodstvu, smo zvišali, knjižno vrednost na 100 in sicer za $1,100.00., Dne 23. septembra smo pa iste prodali po 90 ter v sedmih mesecih naredili dobička pri $10,000 transakciji $100.00, to-
Člen 14.
Se črta ves člen.
Člen 15.
Točka 1. se sprejme z dodatkom, "da se lahko ustanavljajo angleško poslujoča društva."
Točka 2. se sprejme po starem.
Točka 3. se sprejme z dodatkom "in, angleško govoreča društva."
Točka 4 se sprejme po sta rem.
Točka 5. se sprejme z dodatkom "in krajevnega društva." Črta se zadnji stavek, ki se glasi: "Dokler pa člani" itd. -
Točka (i. se sprejme z dodatkom "in imeilik."
Točka 7. se sprejme z do-
narno globo, ki pa ne sme presegati svote $1.00."
Točka 15. se sprejme po starem.
Člen 16.
Točka 1 se sprejme po starem.
Točka 3. A, B, in C se sprejmejo po starem. D se doda "z obrestmi," E in F se sprejmeta, G se črta beseda "ubijanje," in se jo nadomesti z besedo "pretepanje." H, I, J in K se sprejmejo.
Točki 4. in 5. se sprejmeta po starem.
Nevarni poklici.
Točki 6. in 7. se sprejmeta.
Suspendiranje društev.
Točka 8. se sprejme izvzem-ši, da se črta: "se društvo črta in to brez vsakega obvestila."
K tej točki se doda sledeče: "vsak posamezni član suspendiranega društvo, kateri se je vedno ravnal po pravilih in spolnoval svoje dolžnosti in redno plačeval mesečni ases-ment za časa suspendacije društva, in ko je bil v dobrem stanju, ko je bilo društvo suspendirano, ima pravico pošiljati svoj mesečni asesment direktno na gl. tajnika in to toliko časa, dokler se zadeva ne reši.
Člen 17.
Zopetni sprejem v Zvezo.
Tečka 1. se sprejme po starem.
Točka 2. se črta.
Člen 18. 1., 2. in 3
Bolniški nadzornik moravo-'ce, z drugo besedo rečeno, diti natančen seznam bolezni i član ni vedel, ali ima zadobiti vsakega bolnika. O stanju'podporo. In ker omenjeni brat
Točke mejo.
se sprej-
Člen 19.
Potni listi.
Točka 1. se sprejme, iz-vzemši, da se črta odstavek: "samo do dobe dveh let. Ako se taki člani ne povrnejo v A-meriko po preteku dveh let, se jih mora črtati."
K tej točki se doda: "doklei član plačuje asesment."
Točka 2. se sprejme z izjemo, da se črta "in onemogli sklad."
Točka 3. se sprejme z dodatkom, "potni list mora biti izdelan po društvenemu tajniku in potrjen po glavnem tajniku Zveze."
Člen 20.
Točka 1, se sprejme.
Člen 21.
Točka 1. se sprejme z do datkom: "zadeva naj se naj-prvo reši pri društvu."
Točka 2. se popravi: "razsodbe porotnega odbora so sklepčne." Vse drugo se črta.
Točka 3. se sprejme po starem.
Člen 22.
Točka 1. se sprejme z dodatkom "bolniški nadzornik."
Točka 2. se sprejme z dodatkom : * "izvzemši društveni bolniški nadzornik."
Člen 23.
Točke 1., 2., 3., 4. in 5. se sprejmejo po starem.
Podpredsednik.
Točka. 6. se sprejme.
Tajnik.
Točke 7., 8., 9., 10. in 11. se sprejmejo po starem. ,
Točka 12. se sprejme z do-"bolniški nadzornik.' 13. in 14. se sprej-
datkom: Točki meta.
Točka 15. datkom:
od člana na leto."
K tej točki se še doda "uradi tajnika in blagajnika se lahko spojijo skupaj pri onih društvih, ki imajo manj kot 25 članov."
Točke 8., 9., 10. in 11. se sprejmejo po. starem.
Točka 12. se sprejme, izvzemši, da se črta "toda svota pa ne sme presegati ^neska $250.00."
Točka 13. se sprejme po starem.
Točka 14. se sprejme, iz-vzemši zadnji stavek, ki se črta. Črta se: "vsak član, ki je suspendiran za kazen, zamore suspendacijo odkupiti z de-
bolnikov mora poročati na vsaki redni mesečni seji- društva.
Za svoje vestno delo dobi letno plačo od Zveze in sicer po 5c od člana. Kolikor članov šteje njegovo društvo koncem vsakega fiskalnega leta.
Bolniški obiskovalci.
Točka 22. se sprejme.
Točka 23. se sprejme.
Reditelj.
Točka 24. se sprejme, izvzemši beseda "vratar".
Točka 25. se sprejme, kakor se glasi.
Člen 24.
Sprejem članov v Zvezo.
Točka 1. se sprejme z dodatkom: "v društvo pristopijo lahko tudi oni kandidatje, ki imajo kako malo telesno napako in ako jih vrhovni zdravnik potrdi, in to pod tem pogojem, da za tako telesno napako
John Štibernik ne more po pravilih sedaj zahtevati nobene podpore. Ker pa je konven-čni porotni odbor pronašel, da je sobrac John Štibernik v resnici podpore potreben, zato je odbor sklenil, da se plača so-bratu John Štiberniku svota $50.00 iz onemoglega sklada.
Predlaganb in podpirano, da se poročilo konvenčnega porotnega odbora o tej zadevi sprejme. Predlog sprejet soglasno.
Nadalje poroča koriv. por. odbor o zadevi umrlega sobra-ta Joe Japel, člana društva "Planinski Bratje" št. 5, Leadville, Colo. Poročilo se glasi:
"V zadevi glede posmrtnine Joe Japel, člana društva Planinski Bratje št. 5, Leadville, Colo., kateri je bil zavarovan 'za svoto $1000.00. Iz te svote
se sprejme z do-tajniki krajevnih društev morajo poročati in poslati finančno poročilo gl. tajniku vsakih šest mesecev."
Točka 16. se sprejme. Črta se samo oni odstavek, ki je v oklepaju (), ter se na,domesti "poroštvo plača Zveza".
Zapisnikar.
Točka 17. se sprejme.
. Blagajnik.
Točka 18. se sprejme.
Bolniški nadzornik.
Nova točka: Bolniški nad-izornik ima vrhovno nadzorstvo nad vsemi bolniki pri društvu. Qtt mora paziti, da so vsi V bolniki redno dvakrat r.a teden obiskani. Ako je pri društvu več bolnikov, tako da ne more svojega dela redno in točno vršiti, ima pravico postaviti društvene bolniške obiskovalce. Bolniški obiskovalci morajo poročati, o stanju bolnika bolniškemu nadzorniku.
podpišejo za to potrebni waiver."
"Vsi prosilci stari nad 40 let, se morajo podvreči zdravniški preiskavi na krvnem pritisku,'
Točka 2. se sprejme, izvzemši besedila: "in $1,00 bolniške podpore." Črta se: "toda pri preiskavi se mora odstraniti."
Točka 3. se sprejme, izvzemši besedila: "in pa $1.00 v rezervni sklad."
Točka 4. se sprejme.
Točka 5. se sprejme z dodatkom: "in izredni."
Točka 6. se sprejme po starem.
Nesposobni prosilci.
Točka 7. se sprejme z dodatkom: "ako nima roke, noge, očesa, ali ako je gluh."
Člen 25. Pravice in dolžnosti članovi
Točke 1., 2., 3., 4., 5. in 6. se sprejmejo.
Točka 7. se sprejme s popravkom, da se črta, besedilo: "za naravne bolexni" in se nadomesti: "odškodnina."
Točka 8. se sprejme.
Član 26.
Točka 1. se spremeni v toliko, da se novopristopili člani, stari od 40 do 45 let, zavarujejo za ne več kot $500.00, in od 45 do 50 let pa ne za več kot $250.00.
Zatem se vname kratka debata in sicer, ali naj ZSZ. vpelje tako zvano dvajsetletno zavarovalnino. Po kratki debati je bil stavljen predlog, da ZSZ. vpelje način dvajsetletnega zavarovanja. Po tako-zvani "American Experience Table." Predlog je bil vsestransko podpiran in soglasno sprejet.
Nadalje je predlagano in podpirano, da imajo vsi sedanji člani Zveze pravico izpre-meniti svojo zavarovalnino iz dosmrtne v dvajsetletno. Pri tem ■ so. tudi opravičeni do predpisanega kredita.
Člen 27. Oporoke ali imenovanje dedičev.
Točka 1. se sprejme kakor sledi: "Vsak član mora zapustiti posmrtnino le osebam, ali , eni izmecl oseb, ki se smatrajo ^ že po državi, v kateri je Zveza
I	.
inkorporirana, kot postavni dediči. Kot n. pr. soprog ali soproga, otroci, krvni sorcdnflu, po postavi za svoje sprejeti o-troci, svatstvo, zaročenci ali tisti, ki so odvisni od zaslužka članovega. (Vse drugo se v tem stavku- črta.)
K tej točki se doda: "v slučaju, da dedič, ki je označen v certifikatu, več ne živi ob času smrti člana, potem tak certifikat je neveljaven in posmrtnino se ne riiore plačati prej, da sodnija odloči, komu se plača."	y
Zatem se čitajo zopet sklepi konvenčnega porotnega odbora, in sicer poročajo o zadevi sobrata Johna' Štibernik, člana društva "Planinski Bratje", št. 5, Leadville, Colo. Omenjeni član je bolan že nad tri leta, in ker pa v letih 1927 in 1928 ni dobil bolniške podpore iz vzroka, ker ves tisti čas ni nikdar poslal bolniške izkazni-
se je plačalo Mr. Math Vidmarju svoto v znesku $385.00, nadalje se je plačalo za pogrebne stroške $200.00. Ostala svota v znesku $415.00 sta pa po testamentu, narejenem na smrtni postelji, deležna Mr. Anton Miklich $355.00 in Rudolf Gale pa svoto $60.00."
Ker pa omenjena oporoka ni bila izdelana, kakor to govorijo državne postave, zato konvenčni'porotni odbor priporoča, da se omenjena Anton Miklich in Rudolph Gale sporazumeta, oziroma njiju odvetnik Eugene Bond stopi v dotiko s stariši pokojnega člana Joe Japel ter da se ta zadeva mirnim potom poravna. V drugem slučaju pa lahko omenjeni odvetnik prinese celo zadevo na sodišče, in ako sodišče odobri omenjeno oporoko, potem bosta imenovana dediča Miklich in Gale izplačana. V slučaju pa,, da sodišče spozna isto oporoko za neveljavno, potem so stariši pokojnika deležni do polne ostale svote. Ako pride do tega, da se. bo zadeva reševala potom sodišča, potem morajo biti o tem obveščeni stariši pokojnega Joe Japel.
Frank Bcitz, predsednik,
Leo Jurjovec, zapisnikar, Peter Blatnik, Frank Strginar,
John Mramor, odborniki.
Predlagano in podpirano, da se tudi to poročilo sprejme kot čitano. Predlog sprejet soglasno. ~ ,
Zatem se čita došle brzojavke in pisma. In sicer se čita brzojav sosestre Josephine Maring, članice društva Kraljica sv. Rožnega Venca, Denver, Colo.
Nadalje od sobrata Franka Zaitz Jr.; on pozdravlja kon-venčno zbornico ter obenem pošilja smodke za delegate in čokolado in chewing gum za delegatinje. Darovalcu in poši-Ijateljici ae zakliče trikrat "slava!"
Brat predsednik nato zaključi sejo ob 5:30 zvečer. Anton Kochevar, konv. preds., John Germ, konv. zapisnikar,
Anton Mutz, pomožni zapisn.
* * *
SEDMA SEJA, dne 22. avgusta 1929 dopol.
Predsednik otvori sejo točno ob 8. uri zjutraj. Čitanje imen gl. odbornikov, in delegatov; navzoči so vsi.
Zatem se čita zapisnike 5. in 6. seje, katere zbornica z malimi popravki sprejme kot čitane.
Zatem gl. tajnik čita pismo od društva št. 25. Pismo vsebuje nasvete dotičnega društva za premembo pravil. Pfe-mo se vzame na znanje in se bo nasvete kolikor mogoče vpoštevalo.
Predlagaiio in podpirano ter soglasno sprejeto, da se naroči dve sliki sedanje konvencije, in sicer ena za dvorano v Leadville; in drugo za gl. urad v Denverju.
Zbornica preide zatem zopet na pravila.
Nadaljevanje člena 27.
Točke 2., 3., 4. in 5. se sprej-(Dalje na 4. strani.)
Stran i
AMERIiCANSK! SLOVENEC
Sreda, 23. oktobra 1929.
>•00000000000001 »0000000000000, »-OOOOOOOOOOOOO I
>	00000000000001
>	0000000000000, 10000000000000 I 10000000000000 (
>	0000000000000 (
>	0000000000000, »0000000000000 ( »0000000000000 <
• OOOOOOOOOOOOO (
>	0000000000000 <
>	0000000000000- < 0000000000000 <
>	0000000000000 <
>	0000000000000 <
T. C. Bridges:
Na pomoč
ROMAN.
0000000000000,
>	0000000000000, »ooooooooooooo, »0000000000000, »0000000000000
•	J<KK>00000000<X »DOOOOOOOOOOOOC
>	ooooooooooooo*,
>	OOOOOOOOOOOOO*,
>	OOOOOOOOOOOOOf , »OOOOOO-OOOOOOOI
»0000000000000,
>	0000000000000 »0000000000000 »0000000000000
•	0000000000000
>	0000000000000<
"Hvala ti, Sam," pravi -Jim in se globoko oddahne. Nato pa pokaže na morje pod njima. "Jaz bi bil že tamle doli, ako me ti ne
bi bil prijel!"
"Prav grd prehod je bil!" reče Sam-, "zdaj
bo pa že bolje."
Zopet začne plezati po polici dol, Jim pa za njim. Čeprav je bilo jako naporno, vendar ni bilo nič v primeri 3 tem, kar sta že prestala in tako sta napredovala kar hitro, dokler nista prišla do nekega kraja, ki je bil osem do deset čevljev nad vodo. Tu se je polica razširila in končala s prepadom.
Sam pogleda dol v rastoče valove^ ki počasi butajo ob vznožje čeri.
"Jim, zdaj nama pa nič ne bi pomagalo, ako bi hotela zopet plezati."
"Vem da ne, pomagalo pa bo plavanje," odvrne Jim. "In to pot sem jaz na vrsti." . "Pa menda vendar ne misliš dol v te valove!" zavpije Sam.
"Saj mi ne bodo nič hudega storili!" se odreže Jim in hitro slači suknjo. "Pa ne misli, da se šalim, Sam! Obljubim ti, da se mi ne bo ničesar zgodilo. Ti počakaj tu, jaz pa grem po čoln.'. Počaka toliko, da voda zopet naraste, nato pa se z vso silo požene v najvišji val.
Sam se je nagnil naprej in gledal, kako je Jim izginil v sredi velikega zelenega vala. Preteklo je deset sekund, ki so se mu zdele dolge kot deset minut, nato pa se več yardov od čeri prikaže Jimova voda iznad giave in Sam ga vidi, kako začne krepko plavati. Ce je bil Sam močnejši v skalah,, je bil pa zato Jim mnogo boljši v vodi in ker mu je plima pomagala, se je prav urno bližal kopališču. Sam se je globoko oddahnil, ko je videl Jima kobacati na pesek in stopati k čolnu, ki je bil potegnjen na obalo.	,
Še nekaj minut in Jim se vrne pod steno ter reče: "Zdaj boš moral pa ti skočiti, Sam."
Sam se obotavlja in prizna: "Hudo se bojim."
"Toliko se gotovo ne moreš bati, kakor sem se jaz tamle gori," odvrne Jim. "Vrzi mi najprej moje čevlje dol, potem pa skoči! Jaz te bom pa zagrabil, ko prideš na površje."
"Nikar ne misli, da bom sploh prišel na površje!" zagode Sam, nato pa se z vso silo požene, skoči ter prileti v morje s kar se da strašnim pljuskom! Puhaje in otepaje pride na površje, Jim pa ga hitro zagrabi ter mu pomaga v čoln; nato pa skoči k veslom ter vesla na vse kriplje, da ne bi čoln treščil ob čeri.
Sam »i zdrgne slano vodo z oči ter pogleda gor na čeri in reče:
"Ne verjamem, da bi bili že izsledili, da sva ušla."
"Pa natna tudi ne more nič škodovati," odvrne Jim. "Zdaj naju itak ne morejo več dobiti."
Čoln se je zadel ob obalo in Jim skoči ven. Nehalo je deževati in skozi oblake je prodiralo solnee.
"Kaj bova pa zdaj naredila?' vpraša Sam.
"Preoblekla se. Potem pa mora eden od naju iti telefonirat in presneto se bo moral podvizati."
"Najbolje bo, da greš to pot ti„ Jim, ' reče Sam zelo ponižno. Jim pa ga udari po rami.
"Kaj še, bratec! Tudi to pot pojdeš ti. Prav trdno sem namreč prepričan, da te Gadsden drugič ne bo mogel več prevariti."
"Gotovo pa bo prežal na cesto," reče Sam.
Jim malo pomisli.
"No, ti pa povem, kaj naredi: Pojdi v Bude z avtobusom! Tega pa ne bo mogel ustaviti."
"To ni slaba misel," prizna Sam. "Zate bo pa tudi bolje, da stražiš svoj radio. Ce bodo le mogli, ti ga bodo pokvarili."
"Bom pa že presneto pazil, da se jim to ne posreči! Halo! Tvoja teta Sara! Čudno se nu zdi —"
Takoj obmolkne, ko se spomni, kaj je Gadsden pravil o Mrs. Trant.
"Videti je, kakor bi se bala!" pravi Sam ves presenečen.
Sam .je imel prav, kajti čmerni obraz Mrs. Trantove je bil prav nenavadno čuden videti, ko je stala pri zadnjih vratih in gledala oba fanta; saj je pa tudi kar curljalo od njiju, ko sta stopala gor po klancu. Teta prične takoj ragljati,:
"Kje sta pa zopet bila, to bi rada vedela! Polovice noči se potepata, nazadnje pa prihajata takale domov! Saj pravim: Lepo začenjata!"
"Bila sva po opravkih, Mrs. Trant," reče Jim nakratko. "Zdaj se greva pa preobleč."
"Lepo, jaz naj pa sušim vse te umazane cape!" zavrešči zoprno. "Jaz moram sama vse opraviti, vidva pa letata okoli in se zabavata."
Jim pa ji pogleda- naravnost v oči in reče:
"Da, imela sva jako lepo zabavo to jutro!' Nemalo pa se začudi, ko ženska do ušes za-rdi, se na mestu zasukne ter odhiti v hišo, ne da bi še katero zinila.
Fantoma je strašno dobro delo, ko sta zmetala premočeno obleko s sebe, se krepko zdrgnila, nato pa oblekla suho obleko. Med preoblačenjem sta kramljala in Jim je Samu pravil, kako mu je Gadsden ponudil mesto radijskega telegrafista na potovanju.
Sam je kar debelo gledal.
''Ponudil ti je, to ti je ponudil? ! No, veš kaj. večje nesramnosti pa še nisem doživel!"
Hitro si obleče suknjo.
"Kar oditi moram. Zdaj manjka deset minut do dvanajstih, točno opoldne pa avtobus odrine. Nazadnje bom moral še hiteti, da ga ujamem!"
"Ali imaš denar, Sam?" vpraša Jim.
JOS. SNIDER
v zvezi
Hartford Undertaking Co.
Denver, Colo.
South 3296
1455-57 Glenarm St., Keystone 2779
se priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogr*K- 00 n»Jii.*jih cenah in v najlepšem redu
Potovanje za praznike v
Jugoslavijo
ODHOD IZ NEW YORKA
S.S. GEORGE WASHINGTON 13. nov. — 12. dec. S. S. LEVIATHAN 21. nov. — 7. dec. S. S. PRES. HARDING 27. nov. S. S. PRES. ROOSEVELT 30. nov. S. S. REPUBLIC 11. dec. Vse ladje, razen LEVIATHAN, plovejo direktno v PLYMOUTH, CHERBOURG in BREMEN. LEVIATHAN gre naravnost v CHERBOURG in SOUTHAMPTON.
Odločite se, prebiti letos radostni predbožični čas v svojem rodnem kraju.
Izvršite že zdaj vse priprave, da boste prebili čas bližajočih se praznikov z svojimi dragimi, in da boste obiskali mesta svojega detinstva .
Izberite si katerokoli izmed izbornih ladij United States Lines, da boste uživali izborno potovanje, udobnost in zabavo, glede katere so te ladje svetovno znane.
Kupite si povratni vozni listek, da si zagotovite mesto za vaš povratek. Ako niste državljan Zed. držav, Vam bodo United States Lines pripomogle do povratnega permita.
Za popolna pojasnila, cene in posebna potovanja, obrnite se na svojega lokalnega agenta, ali pa pišite naravnost na
United States lines
110 So. Dearborn St., Chicago, 111.—45 Broadway, New York City
Kdor v Amer. Slovencu" oglasi, se mu kupec takoj o-glasi!
(Nadaljevanje z 2. strani.) me kot čitane.
Točki 6. in 7. se črta popol noma.
Člen 28. Zvišanje in znižanje posrnrtni-ne in bolniške podpore.
Točka 1. se popravi v toliko, da bo v soglasju s točko v čl. 26.
Točki 2. in 8. se sprejmeta po starem.
Člen 29.
Asesmenti Zveze.
Točka 1. se spremeni tako, da bo odgovarjala v&em drugim točkam v pravilih.
Točke 2., 3. in 4. se sprejmejo.
Člen 30.
Točka 1. se sprejme. Točka 2. se črta in se jo nadomesti z novo točko, ki se glasi: "Član, ki zboli, se mu za prve tri dni bolezni ne plača nobene podpore; ako je član bolan sedem dni, je opravičen do podpore za zadnje štiri dni. Ako je član bolan manj kot sedem dni, ni deležen nobene bolniške podpore."
Točka 3. se sprejme s spremembo, da se črta beseda "šest" in se nadomesti z besedo "dvanajst". Ako pa tak član ozdravi itd., se črta do konca. Nadomesti se: "kateri član je pa še nadalje bolan, se mu ne plača več iz istega sklada."
Točka 4., se doda: "suspendirati za mesec dni."
Točka 5. se črta vse do: "člani ki živijo itd." in se nadomesti: "vsak član, ki zboli, se mora naznaniti društvenemu tajniku, in društveni tajnik pa mora bolnika naznaniti vrhovnemu zdravniku s tozadevno kartico in obenem mora tudi bolnika naznaniti bolniškemu nadzorniku.
Bolniški nadzornik mora poročati o stanju bolnika na prvi redni društveni seji. Vsak član se mora tudi naznaniti ali društvenemu tajniku, bolniškemu nadzorniku ali pa društvenemu zdravniku, kakor hitro ozdravi.
Bolniška podpora se vedno šteje od dne, ko je bil bolnik prvič pri zdravniku, ozir. kadar je zdravnik prvič obiska! bolnika.
Točka 6. se sprejme. Točka 7. se spremeni v toliko, da se glasi: "porodna nagrada se plača za porod, ki nastane v sedmih mesecih. Bolniška podpora se plača po štirinajstih dneh. V slučaju pa, da si je članica sama kriva preranega poroda, ni deležna nagrade in ne bolniške podpore."
Točka 8. se sprejme. Točka 9. se sprejme. Črta se beseda "obiskovalci" in se nadomesti z besedo "nadzornik". Doda se beseda "niso."
Zatem je bilo priporočeno po vrhovnem zdravniku in obenem predlagano in vse-
da mora
: i v m:: ■■■;■! « n m v s m t
Dopisi lokalnih društev
ilSH
tii.i ri M a a
IZ URADA DR. ŠT. 36, Z. S. Z.
So. Chicago, 111.
Članom, kateri neplačujejo redno ascsmcnfa, naznanjam, da sem i/dal ves denar, katerega sem imel na rokah, da v slučaju založim asesment za člana ako ne bi pravočasno plačal.
Iz tega razloga sem bil primoran v mesecu septembru suspendirati 4 čla-
Heureka, našli so.
Našli in pronašli so, in zdaj lahko pokažejo vsemu svetu te grde bunkače in jih razgalijo do nagega, ker so našli.
sem imel na roki to je ročne blagajne $16.30 in danes samo 3 taki člani dolgujejo društvu $17.80. Več bi niti o-menjal ne bom.
Clanc prosim, da vzamejo naznanje, da tajnik ima pravico samo take člane založiti z lasesmentom iz ročne blagajno, kateri so slučajno bolni ali v brezdelju, in res tako revni, da licmo-rejo plačati asesmenta ob pravem času.
Pripomniti moram še to, da sem v minulem mesecu izplačal veliko svojega denarja v prid članom oziroma za njih asesment, kar v tekočem mesecu ne bom mogel več.
Torai prosim še enkrat vse one člane, kateri neplačujejo asesmentov redno. da t<3 store v tekočem mesecu ter s tem olajšajo delo tajniku, sami pa .;.• izognejo neljubi suspenziji.
Otsajam Vaš udani
Anton Mutz, tajnik.
^000000000000
ko ne izda prav nič!
Mednarodni psihologi so morali gotovo zadovoljno gladiti
ne. Pri zadnjem pregledovanju knjig,	mednarodnem kongresu
psihologov, ki je bil v New Ha-venu, Conn., je bilo vsaj poro-čano, da otroci, ki se uče biblije, bolj lažejo in sleparijo, kakor otroci, ki ne poznajo sv. Pisma. Profesor Hightover iz Butler univerze je zaslišal natančno 3316 otrok iz javnih in privatnih šol, in sreča je bila mila, ker prišel je do srečnega zaključka, da "verska vzgoja še ni noben porok za pošten značaj," kakor poroča g. Mo-lek in je ves srečen, žalosten pa le, ker ne bo izdalo, da bi bunkači za vselej utihnili, in v žalosti meni, da "ta zaključek ne pomeni nič za bunkače in škoda je časa, ki se vedno in vedno porablja za argumente.' Tak srečen zaključek, a kaj,
000000000000000000000000^
CONVENTION MENTION.
Spots of permanent snow all 'round us and it is very cold, on the verge o) snowing. Pull in your ears; we are go ng thru the tunnel. Once echoing to the thunder of passing trains, nov. reflecting from fo-s glistening sides the •ut thru the very heart of the Rockies glare of passing auto headlights, this offers a remarkably sudden change from warmth and sunlight to darkness and freezing temperature. Icicles are visible, the road rough and awful wet. The bore is over
svoje brade ali vsaj trebuščke, ko so čuli o takem fenomenal-nem zaključku. Značaj bi vsi radi videli pri deci, vsaj do-zdaj je bila morala iz biblije podlaga značajev, a biblija je takim psihologom hudo na poti, in bali so se, da bi z biblijo porinili tudi značaj v cestni jarek, in zdaj — heureka — srečno dožene "profesor", da bo še več značajev, trdnih in neizprosnih značajev, ako se biblija porine v jarek. Heureka, Arhimed ni tako poskočil, kakor so poskočili ti psihologi, in vsi tudi okoli Prosvete, katerim je ta biblija tako silno na poti.
Za zdaj pravijo, da "biblija še ni noben porok za značaj," jutri pa bodo že bolj korajžni in bodo z ruskimi boljšeji govorili naravnost o — strupu, in ker glede kake laži ali sle-Toot! Toot! No. 2'Pariie nismo preveč natančni, bomo jutri imeli lep izgovor, češ, v mladosti smo poznali biblijo, in zato si zdaj ne more-da lažemo in
11:10 A. M. pulls away from a real bunch of peo-' j pie. We looked back upon the scene of a pleasant time. The delegates now settled in their seats were talking it over; ifs, ands, buts, 1 told you sos ; mo pomagati, and so forth settled it for all time. We ma]0	pogoljufamo.
can now see all the scenery we missed coming up here in the night a week
many years ago. The scenery- in Royal is gorgous. Here we come to
u«u a„u aw.u, wc. Canon c. where the state peniten.
r , - u ,c •, M mileS.lon?' 2} Uary is located. No! I beg your par-ft. high, 18 ft. wide. No passing rack -	fricnd Joe Scrabcc does
because of flume running thru. Clocks
Srečno odkritje, ki pokrije
ego. There are a lot of log-cabins built ^ ^ ^^ ^ ^ ka.
at each end, guards season.
at each end in
not reside in that building. —Jure.
, . , | .	THE TRAIL BLAZERS LODGE 41,
Emerging from this dark bore we j WESTERN SLAVONIC ASS'N.
kor olje po grlu.
* * *
Korak do — poboljšanja?
see the light of day and still on the •	Denver Colo I
Midland Grade, we pass Lake Ivan- j 'A ^ food {m thowght Fr*om time hoe: surprizing how many akes so , ^ Jt js noticcd that SQme sec_ high up in the mountain*. Sheep are reUry has lQ pm reminder articles> in;ni nikdar. grazing on the hi lsides. Gosh! No*	, Q for the bcnefit of	,f • j
we get into if We go thru lanes ot ihose ^ afe neglectful in the pay. not one mysell, jaz nisem 110
ment ot monthly lodge dues. One can; ben." DrugI SO tO ze dolgo ve-step in at any meeting and hear many deli, morda pride tudi Sam na
Pravijo, da je samospozna-nje prvi korak do poboljšanja. Da bi le bilo vedno tako. George Bernard Shaw je iz-- javil, "da noben pravi umetnik gentleman — I am
zoper
rast las sem rabil z naj boljšim uspehom, za kar vam ostanem vedno hvaležen. F. Bosa-
Javne zahvale.
ALPEN TINKTURO i stransko podpirano,
izpadanje in za | imeti vsak bolnik najmanj en zdravniški obisk vsak teden. Predlog soglasno sprejet.
Točka 10. se sprejme z doneč. Box 738, Schuma i , tk()m „Bo]ni ^ j ako do. cher, Ont., Can. — Pri- i	...
bijo dovol.ien.ie od svojega
zdravnika, zamorejo obiskati javne lokale.
Točka 11. se sprejme z dodatkom: "član, kateri je bil umobolen, ni smatran za zdravega, dokler ne dobi izkazila od pristojnega sodišča." (Dalje prih.)
-o-
Naročajte najstarejši slo venski list v Ameriki "Ameri Uanski Slovenec J"
poznam, da je Vaša Bruslin tinktura zopei sive lase y resnici zelo koristna; meni so postali lasje popolnoma naturni. Vam hvaležna Frances Polich, Chicago, 111. — Bruslin tinkturo zoper sive lase sem rabil z najboljšim uspehom; lasje izgledajo kakor mladeniču pri 16. letih: ostanem Vam hvaležen Sim. Zuber, Box 310, Kirkland Lake. Ont., Cana. — Wahčič Fluid zoper revmatizem in trganje po kosteh je v resnici najboljši na svetu; moj prijatelj je ležal 3 mesece bolan na rev-matizmu, in ko je začel rabiti Fluid, je v 8 dneh popolnoma ozdravel, za kar Vam ostane vedn6 hvaležen; tudi meni blagovolite takoj poslati Vašega hvale vrednega Fluida ena steklenico; Joseph Jenich, 283 Droiullard Rd., Ford City, Ont., Cana. — Moram v resnici pripoznati, da ie Vaša Elza žavha najboljša na svetu zoper rane, mozulce in srbečo kožo; se Vam lepo zahvalim za Vašo pošteno postrežbo. Vam hvaležni D. Brankovan, P. O. Box 48. Ambler. Pa. — Imel sem kurje oči na nogah in bradavice na rokah in v treh dnevih sem si popolnoma odstranil nadležno spako. Vam hvaležni John Grabjan. 3307—7th St.. St. Louis, Mo, — Imam še na stfctine zahvalnih pisem za te in druge bolezni. Zdravila so garantirana: pišite takoj po brezplačni cenik.
JACOB WAHČIČ, 1430 E. 95th St.. CLEVELAND, O.
PREVOZ - DRVA . KOLN
Rojakom se priporočamo za n» •očila za premog — drva in prev* 'anje pohištva ob času selitve
Pokliči ta Telefon: ROOSEVELT 8221.
Louis Stritar
>oll» w 2!« Place. Chicago, Itt
oines, around curves hewn from solid rock on narrow road overhanging tumbling rivers many feet in the depts below. Whew! Hell's gate and the Devils Paradise, then around the "S" Curve, where the engineer and rear brakeman used to swap "chaws" and where to-day most of us who have not prayed for a long time are praying now.
Those who have their first experience of riding ill the mountains are scared until their hair stands on end. Now the .'Half Circle Bridge" less than 8 ft. wide and no side?. Yo mend 1 was frightened myself by now. But why fear. Johnnie is driving. Many relics of the past can be seen hew. Here is the abandoned town of Sellers. The skeleton of the once bu sy depot silently counts the autos going by.
When we arrive at our destination, Bigelow. a summer resort, 32 miles from Leadville, we were repaid for ->tir fears, a beautiful place. People got out of the cars a little pale and nervous but hungry and happy. Can't blame the Eastern folks for being scared but they certainly saw plenty of rocks and were rocked in the Rocky Mts. Thesfc girls, who fell out of bed the other night (we won't tell names but they live in Cleveland) should not mind a little fall of 2.000 feet.
The dinner, furnished by Mr. Zaitz, was really a swell Banquet and a treat that is appreciated, which will be remembered for a long time. Everyone is laughing and joking now; 'fun" being the big word of the evening Doc. Snedec and I. for some reason or other, were seated by the hot fire-olace. Matt Yamnick brought along his accordian, played real nicely, and so the rest of the evening was spent ill dancing oil the spacious, veranda of the building. In between dances we >ang, told jokes and stories, the womeD were cheered up, eins cvei, with humorous sayings',
We returned in the dark, nothing •o see but the dangerous winding road •»head of us. Coming hack thru the Carlton Tunnel the chicken and swill food was kind of shook up. We again -ircle Turquoise Lake upon which now the romantic moon is reflecting. Sow we see the lights of Leadville which reminds us of Denver as seen 'rom Lookout Aft. We pass the cemo-tarv expecting to see ghosts so that this scary night might be complete, 'iut no we come back "hotne" safe and 'ired but satisfied that brother Zaitz 's a real swell guy.
Sat. morning was snent in goodbyes »o our newly found friends., we thank i them for their generous hospitality ind wish for them many years of hap-IV prosperous life. Several carloads if Leadvilleitcs escorted us, on IT. S. Hgy. 40 S.. which runs thru the heart of town, »o Malta. A new bus-line >vas started to Malta, to-dav, but we Hid not have an opportunity to initiate it.
Bro. Fidiga was on hand, in behalf )f the Plovans of Leadville. to hid us vroodby. Snapping of pictures, good lucks, well wishes for a 'safe journey 'o our homes was our partinir before we boarded the fain.
words urging the membership in prompt payment of their assessments.
It is very easy to fall behind (and twice as hard to catch up) if one has a habit of staying away from the meetings because, the months rpll by quickly and nothing to remind one — until the secretary speaks up. A lot of extra work and worry is put on the already heavily burdened shoulders oi the secretary by the members who can but just simply overlook or forget to pay up.
This condition seems to also exist in all the Fraternal and Insurance organizations. It is true that a small percentage cannot, because of sickness and other reasons, pay regularly but there are so many who have that put-ting-off idea in their systems — which
drugo pot, ko je prišel do sa-mospoznanja?
OSLADILO JE ŽIVLJENJE MILIJONE LJUDEM
Njega dobro znano ime je
TRINERJEVO GRENKO VINO
ki je ostadilo življenje milijone ljudem zadnjih 40 let. Želodčna prednost vas napravi neprenesljivega v vaših okolščinah, vaša sitnost in nervoznost povzroča, da se vas vse ogiblje in vsako jutro vstanete zbiti in vse okrog vas vam je na potu. Trinerjevo grenko vino kaj hitro spremeni tako stanje .Izčisti ves vaš sistem, odžene O K. if they sooner or later pay . Vrtnico, siah tek, glavobol, omotico.
up. But a few drop out, after the Lodge has kept them up for a time, making a heavy loss to the treasury — and a bigger loss to the one who gives up the valuable protection.
The writer is a firm believer of putting 'Lodge Dues'' at the head of the list on the« monthly family budget. Insurance is just as important as is the rent, clothes, eats and other necessities of life, because when you are sick, down and out or misfortune befalls yout it does not matter so much what you eat or wear; but fraternal protection is what is mostly needed at such 'a time. The widow and dear ones left behind may have to put up a hard struggle for these necessities of life if the providor does not keep up his dues and leave them sometln tt) fret by on.
Yes! When pay-day" comes; pay your lodge dues the very first thing and all concerned will profit by it.
As Andy Gump would sav: "And another thing" — It ii also neee?sarv that you attend the meetings and all affairs of your Lodge.
Denverites bear in mind the big Christmas Party for the Juveniles. New Years Eve Celebration by the three lodges and those pep? T'Bs full of fun meetings. Be there. It is up to vou to make vour membership in the ZSZ. worthwhile.
Geo. J. Miroslavich.
NA STANOVANJE
vzamem enega ali dva moška. 1941 W. 22nd St., Chicago.
(2931)
in vi se ponovno čutite sveži za vsakdanje telo. V vseh lekarnah. Vzorec zastonj od Jos. Triner Co., 1333 So. Ashland Ave., Chicago. 111.
KuDon 7.a brezplačni vzorec
Dept 12
Ime ...................
Mesto, država Ulica .................
PREMOG!
EXPRESS!
Slovcnceifi v Chicagi in okolici se priporočam za dovoz premoga in prevažanje pohištva ob času selitev.
John Kochevar
2215 W. 23rd St.. Chicago, 111. Tel. Roosevelt 2692.
Tel. v uradu: Cicero 610. Rezidenca: Cicero 4484.
DR. FRANK PAULICH
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK Urad:
2123-25 South 52nd Ave.,
CICERO, ILL.
(Poleg Ekvatorja.)
Uradne ure: Od 9 do 12 dopol., 1 do S pop. in 6:30 do 9 ure zvečer. —Ob sredah od 9 do 12 dopoldne. (47)
ZIDARSKA DELA
Popravljanje dimnikov — Predela-vanje starih poslopij — Vseh vrst cementna dela — Posebne cene za garaže.
Frecenjcvanja izvršimo brezplačno.
Ch. Battistig in Kramer
ZIDARSKA IN SPLOŠNA KONTRAKTORJA
4919 So. Karlov Avenue,
ali 2724 W. 15th Pl„ Chicago, 111.
Tel. Lafayette 2401