PoStnlna plačana w gotovini.
Štev. 4.	V Ljubljani, dne 10. februarja 1923.	V. leto.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani.
Ca-«a posamezna Stav. i otn.
.NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu.
Celoletna naročnina . . . Din. 40-_
Polletna naročnina........20-______
Četrtletna naročnina . ....	10-—
Za inozemstvo je dodati poštnino. —Oglasi po ceniku. ===
Uredništvo: Ljubljana, pokrajinska uprava oddcl. za soc. politiko. Rokopisov ne vrača, a ko se ne priloži znamk. Dopise v latin ci in cirilici sprejema le podpisane in zadostno 'ranklranc. Rokopise jc pošiljati samo uredništvu v Ljubljani.
UpravniSivo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici ie v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Nekaj odkritih besed.
(K. P.)
»Vaš3 usode ste si prav sami krivi,« mi jc dejal tovariš iz Francije, kateremu sem pred kratkim, povodom osebnega sestanka, tožil obupne razmere državnega uslužbenstva v naši državi.
»Neodvisnost organizacij ter osobito njih voditeljev je predpogoj za dosego skupnega cilja v disciplinirani organizaciji,« je dejal dalje, podkrepivši svojo trditev z dokazili iz svoje lastne države.
Stvar me je zanimala, mogoče utegnem v tujini najti ključ nerešene uganke, da naše strokovne organizacije, kljub napornemu delu in priznani požrtvovalnosti ne dosežejo za Članstvo skoro ničesar.
Jako poučevalcn za moje študije je bil Članek v št. 23. 1. 1922. strokovnega glasila: »L.e Journal du soc. du cmpl. des postes et teleg.«, ki priobčuje potek občnega zbora srednjih poštnih uradnikov (prometne stroke) za francosko republiko.
V duhoviti razpravi polaga poročevalec posebno važnost na ono točko oblastno priznanih društvenih pravil, v kateri je zajamčena popolna neodvisnost odgovornih društvenih funkcüonarjev. in ki je bila leta 1919. uvcl'avljcna. V zmislu dotične določbe morajo predsednik ter trije najvažnejši činitelji društva, ko sprejemajo poverjena jim mesta, izstopiti za dobo tega poverjeništva iz državne službe, se odpovedati vsem iz službenega raz-lerja izvirajočim pravicam ter pripadajočim prejemkom.
Ta izvršilni odbor vodi torej društvene posle kot popolnoma privatne osebe brez vsakega službenega premisleka. Seveda jim organizacija prizna popolno odškodnino, ki je sorazmerno večia kakor redni državni dohodki. ker dotičniki izgube za čas njihovega organizacijskega mandata tudi v napredovanje in pokojnino všteta leta.
Na drugi strani pa uživajo ti funkcijonarji glede svojih mandatov deloma imuniteto v toliko. da se ne morejo zavoljo dejanj v prid društva uslužbencev klicati na odgovor, če se po poteku mandata zopet vrnejo na ’ svoja službena mesta, ki jim ostanejo pridržana.
Seveda so si te pridobitve izvojevali naši francoski tovariši z vztrajnim naporom, ali našli so vsekakor razumevanje pri odločilnih činitcljih vlade, ki priznava zastopnikom resnih organizacij svojega uslužbenstva po zdravih demokratskih nazorih izjemno stališče kot posredovalcem med delavci In podjetnikom.
Nekaj podobnega najdemo na Angleškem, tudi v Italiji so sl pridobile organizacije državnih nameščencev jako koristne in važne podlage za neodvisno delovanje v društvih.
Kako pa stoji ta stvar pri nas? Nikogar nočem žaliti, pa vsekakor se mi vsiljuje včasih sum, da imajo morda tisti prav, ki nami-gavajo, da razni vodilni možje naših organizacij niso popolnoma nedostopni osebnim koristim, če včasih tudi malo pomirjevalno posredujejo v prid delodajalca, to je države.
Smo pač vsi po človeški naravi nekako sebični, saj pa tudi svetniki obračalo vsi roke proti sebi, kakor je videti na kipih in slikah v cerkvi.
Organizacija mora biti v predstavila jočem odboru popolnoma neodvisna od vsakega vpliva od strani oblasti in vlade, proti kateri se obrača njen boj za poboljšanje gmotnega in socijalnoga stanja celokupnega članstva.
Treba samo premisliti koliko uspešne"ši bo deloval naš tovariš v Franciji, kateremu je poverila nekaj tisoč članov broječa skupina predsedstvo, če tega moža ne ovirajo nobeni osebni premisleki, in mn je mogoče posvetiti vso moč idealnemu smotru svojega mandata. Brez vsakega ozira lahko podvrže delovanje javne uprave naiostrejši stvarni kritiki, odprta so mu pota. dostopi:iva vsa sredstva v dosego posameznih zahtev v zakonitem okviru.
On stopi prav tako lahko pred ministra, kakor nred njegove svetovalce, in sicer kot pooblaščen zastopnik in ne kot — podrejen uradnik. Tudi naši mandatarji se oglašalo osebno na merodamih mestih, izpre-govore tudi marsikatero resno besedo v prilog svoiih pooblastitel ev, naidejo celo naklonjenost; s prvaznimi obliubaml se vračajo, da z mirni pomirč razburjene duhove, ter jih tolažiio s prijetnimi novicami o nameravanih akciiah, ki so vselei odvisne od gotovih predpogojev, ki pa nikdar niso dani.
Da bi pa s krepko roko udaril po ministrovi mizi ter zahteval v imenu organizacije, kar njenim članom po pravici in zakonih gre, tega ne moremo pričakovati, kn ti v tem hipu je gospod predsednik — uradnik — torej podrejen organ; ali mu more kdo zameriti, če se drži gesla, da mu je srajca bližje života kot suknja?
In če se predstavnikom naših organizacij kot spretnim govornikom posreči lepo pomirjevalno vplivati na verno občinstvo društva, jc to gotovo zasluga, kateri oblast priznan la ne bo odrekla, in ni mi znano, da bi dotični slučajna izredna napredovanja ravno odklanjali.
Cc razmotrivamo celo tvarino pričujočega članka, ki ne vsebuje prav nobene osebne kritike oziroma žalitvenih namenov, se po treznem preudarku ne moremo odrekati potrebi, da temeljito preuredimo ustroj naših organizacii.
»Združene moči«, naj bo naša parola, »Brezpogojna disciplina« naše geslo, zaupanje
v naše voditelje naj prepoji naše vrste, potem naša »armada« ne bo več iluzija, kakor speča kralj Matjaževa vojska.
Našim zaupnikom pa odkupimo sami njihovo službeno odvisnost. To, kar jim vrže država, lahko žrtvujemo v skupnosti, da jih vzdržujemo v službi naših organizacij kot neodvisne može, ki se ne bodo klanjali prijaznim obljubam, ki bodo zahtevali javno in glasno ter odločno.
Zasigurati našim zastopnikom priznanje od države, kakor je začrtano uvodoma glede francoskih organizacij, bodi naše najprvo in smotreno delo, uspeh bi bil več vreden, kakor vse dosedanje in še bodoče pridobitve v or-ganizatoričnem delu.
Koncesija, ki jo zahtevamo v tej točki od države, jo ne stane ničesar: Mandatarji se odpovedo vsem službenim prejemkom, država pa bi dokazala svoj demokratičen značaj, ki ga vendar pri vsaki priliki poudarja.
Razlika pa je vendar: pogajati se z ne-odvisnimi možmi ali s podrejenim osobjem.
Ignotus:
Zapečateno.
Z velikim navdušenjem smo pričakovali — Izjem je bilo malo — zlasti mi slovenski uradniki prihoda Jugoslavije. Slikali smo sl v mislih bodoči položaj in delali skupno načrte za organizacijo države in uprave. Pričakovali pa smo tudi zboljšanja svojega gmotnega stanja, ki j; med vojno toliko trpelo.
In prišli so oktoberski in novemberskl dnevi 1919. leta. polni zmagoslavja in z'atega pričakovani. Toda že po novem letu je prišlo iztreznjcnje, četudi so najhu.iši optimisti še vedno gledali proti Parizu kakor musliman proti Meki, češ, od mirovne konference dosežemo uresničeni vseh svojih nacijonalnih aspiracij. Pa prišel je tuš za tušem, nalhu-'š! pa s koroškim plebiscitom in Rapallom, ki še vedno škropi.
In kaj smo videli v notranjosti države? Pod začasnim narodnim predstavništvom žalostnega spomina smo imeli vsake kvatre vlado druge strankarske koalicije. Prva skrb te je bila, da sc ohrani na krmilu, kajti odletele stranke so silile z vsem naporom zopet do — 1 no, recimo samo — do veljave. Na ta način smo imeli večne krize, v katerem času nista prišla ne narodno predstavništvom ne vlada do pravega dela za državo, ki bi organiziralo državni ustroj in ustvarilo gospodarsko podlago naši kraljevini.
To neznosno stanje, v katerem je bila več stranka in partizanstvo z vsem korteši-ranjem, kakor pa državna in narodna korist, se je vleklo skozi dobo ustavotvorne skupščine In potem narodne skupščine do njeneg* razpusta.
Odgovor Inozemstva — mnogo so zakrivili i Hrvati — je bila in je naša slaba valuta, s čimer je narastla draginja do neznosnosti. To pa čutijo, razen malih posestnikov — delavci so razmeroma dobro plačani — v prvi vrsti uradništvo.
To se nahaja danes — zlasti v Sloven’ji in na Hrvafskem naravnost v obupnem položaju. Nad dve leti dokazujejo uradniške organizacije na shodih in v spomenicah, da prejemki uradnikov ne zadostujejo niti za prehrano. Zaman! Pazne stranke in drugi poklicani činiteki so sicer lansko jesen nekaj brkHali z uradniško pragmatiko in s posebnimi predlogi za zvišanie dragimskih doklad, toda vse je bilo le pesek v oči. To je pokazal- dovolj potek dotičnih posvetovanj. Jasno dejstvo, ki govori za to, je na tudi to. da vlada v proračun za leto 1932—1923 ni vstavila nobene vsote v namen zbo!šan?a gmot. star "a uradu.
Z razpustom narodne skupščine je pa še gorenje brkkanje zaspalo in šele na obupne klice uradništva se je začel dramiti sedanji finančni minister. Toda, kal obeta? Efektiven pobofjšek 600 do Toro K «n mesec. Od kda;? Kako naj bo glede stanarine ondi, (učitclji-voditelii), ki uživam naturalno stanovanje?
JWerodJafnt možje! Ali no vrste, kam s^e pripravili nradnK-'vo s svojo h-erbr’žurs'Io napham njemn? V največjo rev”mo in obvp, izroeivs? je posmelm imovit*h slojev in zaničevanju trgovskih in . obrtniških upnikov. Ubdl s^e uradnikom samozavest in moralni pon^s, poteptali ni hovo oblastveno avtorke-to. Kdo naj se pa še zmeni za odloke in sodbe nradnika-berača, odvisnega od cele vrste upnikov?
Uradniške driižlne so že danes zadojene povprečno za 15 do 20 tisoč K, sestradane, brez zadostne obleke, obutve in zTasti brez perila. Mnogi otroci so brez sraJe in rod’telji nosijo perdo, ki ga bodo v najkrajšem času sarre carje.
Uradništvu grozi, da mn trgovci in obrtniki odpovedo nadaljnjo prodaio na kredit in da bodo morali v kratkem beračiti od hiše do hiše' za živila. In spričo takega položaja si upa kdo vreči uradnikom par stotin kronic več na mesec! Grozno!
»Jutranje Novosti« poročajo v 1. številki, da se ne namerava rešiti uradniškega vprašanja s trinajsto plačo in povišati doklad, ampak na drugačen, korenit način. Kako neki? M-ir bo prevzela država s 1. marcem t. 1. p?ači!o vseh dolgov In dobavo življenjskih potrebščin v naravi ali pa bo država avtomatično znižala za par sto odstotkov cene življenjskim potrebščinam. Ne bodimo utopisti! Druge možnosti, ako hočemo ostati resni, m.
Kaj potem?
Kdor more, bo šel v zasebno službo, ostali bomo poginili v svojem ideaVzmu oziroma se spremenili v pocestne berače po končanih uradnih urah. Pardon! Še nckai lahko postanemo: trgovci in verižniki, urad pa naj sc komandira kakor sc hoče. — Tn še eno pot imajo uradniške organizacije. Obrnejo se lahko na uredništva slovenskih ame-rikanskih listov, da uvedeio v Ameriki pomožno akcijo za nas. Dolarji stoje posebno sedaj ugodno. Naj pa inozemstvo vzdržuje naše uradništvo, ko ga lastna država ne more.
Kaj? Ne more? Skupščina in vlada bi rabili le državno trošarino na vino primemo povišati (za 4 do 6 K pri 1 litru), pa hi büo do dveh milijard kron na leto na razpolago. In niso hoteli. Naj ostane rajši uradnik berač in ponižen sluga! Kaj dobra državna norava in trdno javno gospodarstvo — oboje je brez vzornega uradniškega aparata nemogoče — samo. da se veselimo ml, mi par stotin in me politične stranke.
In bo H v doglednem času boljše v naši državi? iz povedanih in drugih znanih razlogov najbrže ne. Naša usoda je zapečatena!
Neizpolnjive zahteve.
»Naš Glas« V. št. 2. objavlja zahteve, ki se naj stavijo na protestnih shodih. Opozarjam, da točka 3. in 4. zahtevata stvari, ki so danes neizvršliive, ker jih more dovoliti edino skupščina. Pisalo sc je že, koliko sto milijonov predstavlja 13. plača. Osebne in rodbinske doklade znašajo samo za ministrstvo prosvete okoli 270 milijonov dinarjev, 150% tega znaša nad 400 milijonov. Za vsa ministrstva skupaj gre to v miliarde.
Ministrski svet lahko sklene odobritev teh naših zahtev, listi bodo poročali o tem, cene bodo navdušeno skakale — končno pa pride glavna kontrola, t j. najvišji nadzorni rgan državnega računovodstva, in pravi, da ce ta sklep ne sme izvršiti, ker je protizakonit, ministrski svet ne more dovoljevati izdatkov, ki niso v proračunu.
Cernu torej stavimo zahteve, o katerih vsak trezno mishč človek mora vedeti, da so neizvršliive? Kakšen dobrosrčen član naše organizacije čita o teh zahtevah in jih že vidi izoolmcne. Govori o tem z znanci, prebivalstvo tako; misli, da bomo res kaj dobili. Čez nekaj čnm pride bridko razočarame, člani obupavajo, izgubljajo zaupanje do organizacije in izstopajo.
Da nc bo praznih upov in prevar, moram jasno in glasno povedati, da je v Bsogradu dosadni še mafo zmisia za potrebe in zahteve državnih nameščencev. Pa v naš;h vrstah res obsto-'a beda, tega ne verjamejo. Ko sem v privatnem razgovoru omenil bedo med državnimi nameščenci v Slovenih, sem dobil odgovor, da se še ni slišalo, da bi kdo od gladu umrl. Ta odgovor sem sicer z vso odločnostjo zavrnil kot ciničen, mora! pa sem priznati, da ima naš nafpriproste'ši kmet več n-dobnosti in konforta v svojem stanovanhi ko morsikaterl meščan v Beogradu. To bodo priznali tudi tisti gospodič, ki so službovali ali še službujejo tukaj. Česar marsikdo v Srbiji niti ne občuti kot pomanjkanje, to mi težko pogrešamo.
Ker ne poznalo stalnosti državne službe, jih beda državnih nameščencev tudi ne gane. Pomagaj si, kakor moreš. »Pa može da zaradi«, je rekel nekdaj g. Davidovič kot minister prosvete. Kdor ne more živeti v državni službi, nai jo pusti in si poišče bol ši kruh. To tudi delalo in izstopaio. Na ta način bi se prejemki državnih uslužbencev regulirali sami od sebe po starem gospodarskem razmerju med ponudbo in zahtevo. Če bi državnih nameščencev zmanjkalo, lil jih država morala boljše plačati, da jih dobi v dnvolinem številu. To pa se žalihog ne da izvesti. Marsikomu se ne Pubi pustiti poklica n. pr. sodnijskega, učiteljskega itd., za katerega se je usposobil, mnogo jih ne more dobiti primernega privatnega zaslužka, ker nimalo zvez ali pa so premalo a-gilni — v privatni službi se delavna moč bolj izrabi ko v državni. Končno pa je za mesto vsakega odstopivšega dovolj novih ponudnikov, četudi niso boliši. Državni aparat deluie naprej, nekoliko počasneje, nekoliko površ-neje. Posledice niso hipno občutne, da bi zahtevale hipno reakcijo, postale pa bodo sčasoma katastrofalne za državno upravo. Tak rti; ko pride spoznanje, pa bo prepozno za popravo.	F. V.
Stara pesem.
Na sveti dan zjutraj je priskakljala petletna sosedova Maida k nam s polno košaro božičnih darov. Šla je naravnost k naši Kseniji, ki ima že petnajst let, a se kljub temu rada poigra s petletno Majdo in ji dejala: »Zdaj pa vidiš, Ksenija, ko vedno vsi pravite, da je Milena tako pridna in dobra jaz pa poredna; komu je Jezušček več prinesel. Le poglej, jaz sem dobila vse to, Milena pa le majhno punčiko.«	.	^
Spomnila sem se Petrčkovih sanj in vseli onih neštetih otrok državnih nameščencev^ ki nimajo radodarnih stricev in tet in za katere jc v naši državi Božič od leta do leta ža-lostnejši. Ali res ne zasije nam najrevnejšim izmed državljanov lepša zarja, ne zasije morda zato, ker smo ponižni in skromni?
Toda, svaka sila do vremena; strune na smete napenjati preveč, da ne poči.
Najžaiostnejše za javne nameščence je brezsrčno izigravanje njihove bede. Za časa ljubljanskih občinskih volitev se je z nrad-niškim vprašanjem agitiralo, obljubljalo, žugalo in uradniška beda se je po listih opevala dan na dan. Z izvolitvijo obč. sveta, z vladno krizo v Beogradu je izginilo uradniško vprašanje iz listov kakor kafra. Cene najpotrebnejšim živilom gredo le kvišku in kvišku, da bo kmalu uradniška rodbina primorana jesti le enkrat na dan. Valuta naša je padla, zato pravijo trgovci, je naravno, da morajo cene kvišku vsem in vsemu. Ko se jc pa oni srečni mesec, v katerem nam je zasijalo upanje v boljše dni, dvigala in dvigala naša valuta, tedaj niso ccnc padale; le moki in masti so se cene znižale, to pa vslcd uvoza iz Amerike. Ali res ni tu nobene oblasti, nobene krepke roke, ki bi napravila red in ščitila ubogo ljudstvo pred nenasitneži?
Le tedaj, ko smo dobili moko iz Amerike, imeli smo lahko boljši kruh, sedaj moramo otepati zopet takega, kakršnega smo imeli nekaj časa med vojno. Ali ni to škandal, da sc kaj takega trpi v državi, ki ima žita v izobilju? V Trstu imajo št. 0 po 2 liri; prosim, da se pomisli, da se tam dobiva plača v lirah in da če bi hotel tukajšnji uradnik tako živeti kakor živi tam uradnik, ki ima 1000 lir mesečne plače, bi moral dobivati mesečno 18.000— 20.000 kron. Zakaj se živi v Julijski krajini skoro kakor pred vomo, dasi niso razmere v Italiii prav nič cvetoče, pri nas jc pa čedalie huje? Kam to vodi in je li to zdravo za drža-x7o, da raste nezadovoljstvo, da izginja navdušenje, da so izginili idcaii? Kdo bo za eventuelne posledice odgovoren? Ali so naši državniki tako zelo slepi in ni med njimi nikogar, ki bi vzc! energično vajeti v roke in zaklical: Na pravo pot, dokler ni prepozno!
Kako boli človeka srce, ko se razgovarja z ljudmi, ki so toliko in tako dolgo sanjali o svobodni Jugoslaviji, ki so pustili dom in rodno grudo iz samega golega navdušenja, na jih čuje, kako govore sedai! Pred nekaj dnevi mi jc tožil državni uradnik, ki je izstopil iz drž. službe, da obvaruje svojo rodbino pred gladom, da je porabil vse premoženie in prihranke, katere je prinesel s seboj. Ker nima sedai več od kje zaiemati. da bi dodajal vsak mesec za obleko, obutev, šolske knjige itd., st je moral poiskati privatno službo. Dejal ml je: Pecimo, da sem imel 10.000 kron, ko sem prišel sem, moj brat pa ravno toliko, ko ie ostal doli. Pri izmeniavl so mi vzeli 20%, ostalo mi je 8000, t. j. 2000 din*, brat na ie zamenjal v lire, dobil 60%, to je 6000 lir za katere je dobil pnz.ncie še 20% ie 7200 Ur, za koje ima danes 129.600 kron. Stabo ie za državi »:m e vse to, a tudi državi sami ie kvar, ker si ne more priboriti dobrega ugleda nc na znntrai in nc na zunaj.	”•
* Dinar ie zdai še manj vreden nego jđ 1 ila krona 1. 1919—1920. ^
Vestnik.
Opozorilo. Zadnji številki smo priložili 343 g. naročnikom Izven L’ubl'ane, ki naročnine za lan-sfco leto 5c niso poravnali, tiskane pozive s prošn’o, nai nam označene ifm za stanke nemudoma nakaže'o. Tem pozivom se Uh |e odzvalo — osem! Značilno In žalostno de'stvo, M uri' a O •krajno slabem, naravnost obupnem, gmotnem p»*
ložaju javnih nameščencev v splošnem, nasprotno kaže pa tudi pri onih, ki odlašajo s plačilom bore naročnine po celo leto in tudi več, njih točnost in
stanovsko zavest v zelo čudni luči. Ponovno prosimo nujno vse, da nam vsaj za lansko leto dolžno naročnino poravnajo brez odlašanja, dočim naj naročnino za tekoče četrtletje nakažejo pozneje. Gg. tovariše pa, ki imajo naročnino za lansko leto plačano, pa jo še niso obnovili za tekoče četrtletje prosimo, da store to takoj, ker mora uprava kriti stroške tiska sproti.	Uprava.
Predlog fcainčnega mtJilstra za izboljšanjo naših prejemkov. »Jutro« z dne 2. februarja pri-ša sledeče poročilo: Finančni minister Stojadino-vič je pod št. 9000 z dne 31. januarja predložil vladi predlog o izenačenju dragin skih doklad. V spremnem pismu naglaša potrebo izenačenja uradniških dragin'skih doklad v pokrajinah, k er so doklade manjše kakor v Srbiji in Črni gori. Minister prosi, naj se na podlagi čl. 51. zakona o drag. doki. predloži predlog finančnemu odboru v odobrenje. Izdatki bodo znašali 18,350.000 Din mesečno ali 93 000.000 Din od l.marca do 31. juli a in se bodo stroški pokrili s carinskimi dohodki od koruze, otrobov, prašičev in mesnih izdelkov. Zakonski predlog izpreminia Čl. 2, zakona o draglnj-skih dokladah v tem smislu, da se mesta siužbo-van a razdele na 3 draginjske razrede: 1. razred: Beograd, Zemun in Sušak; 2. razred: mesta; 3. razred: trgi in vasi. (Dosedai je bilo 5 rezredov: L'ubliana in Maribor sta spadala v lil. razred, Kočev e, Logatec, Novo mesto, Ptu’ in Celic v IV. razred, ostali kra i Slovenije pa v V. razred). Razdelitev v tri razrede se nvede seda) za vse kraje v državi tudi za s'anovanjske doklade. (Dosedaj so dobivali stanarino le uradniki v Srbiji, črni gori in na Sušaku.) Po novem predlogu sc izprc-menj tako, da dobe v Sloveniji uradniki, ki služ-bivc'o v Lmbljani, v Mariboru in v Logatcu na dan po 2 Din, v ost: Hi kra ih pa po 4 Din vece osebne draginjske doklade kakor dosedai. Provizorni učite! j in poduradniki izven Ljubljane in Maribora (kjer ostane pri starem) dobe na dan 1 Din osebne dragin'ske doklado več. Družinske doklade teh uslužbencev pa skupno z osebno doklado ne sme o presegati v I. razredu 1300, v II. razredu 1100 in v lil. razredu 1000 Din. Za sluge se poviša granica maksimiranja z določbo, da skupna vsota n ihovth osebnili In družinskih doklad ne sme presegati v I. razr. 1200, v II. rzzr. 1000 in v III. razr. 900 Din. Vsi oficir i in vo no administrativni uradniki dobe trnke dragin'ske doklade kakor civilni uradniki. Uradniki penzionerji in penzionerke dobe po višin; penzije osebne doklade brez ozira na to, ali dobivajo penzi o v dinarjih ali kronah in sicer z letno penzi o do 2999 Din. ali kron po 13, 12 in 11, preko 3000 Din. ali kron pa po 14, 13, 12 Din. v L, II., odnosno III. razredu bivališča. (Dosedaj so dobivali kronski upokojenci v prvem slučaju 14 Din. v drugem pa 18 Din. draginiske doklade na dan, ne glede na razred bivališča, dinarski upoko cnci so dobivali v prvih treh razredih bivališča iste doklade kot so predvidene sedaj. Poduradniki ter shtge upoko enci brez ozira na velikost penzi e in nn to, ali so penzi e v dmariili ali v kronah, dobe d: klado po 11, 10 |n 9 Din. (Dosedaj so vsi kronski upokojenci te kategori e pre email dragimske doklade po 10 Din. na dan, dinarski upokocnci so dobili v prvih treh razredih Iste doklade kot so predvidene sedai.) Mims er Stoladinovič ie prevzel svoj predlog načrt bivšega ministra Kt.manudüa, po katerem še pokojcnccm z man! kot 25 službenimi leti inoö D kot dovol en postranski zaslužek zviša na 2'HX) D Na sc i finančnega odbora z dne 7. t. m je bil pred' log finančnega ministra sprejet. Nove doklade ve-lja"o od 1. marca dnVe. Stanarina, ki jo bodo dobivali državni uradniki in oficirji, znaša v H. raz. (po mestih) do letne plače 2999 Din 4 Din, v Ul razredu (po trgili in vaseh) 2 Din, od 3000 do 4999 v D. razredu 5 Din., v III. raz. 2 Din. od 5000 do 7499 v II. razr. 9 v III. raz. 5 ter od 7500 Din letne Plače naprc) v II. razr. 13 In v 111. razr. 9 Din. Stanarina penzionistov In penzionerk znaša do 2999 Din. letne mirovine v II. razr. 7 v III. razr. 5 ter od 3000 Din. dal:e v II. ratr. 6 Din. v III. razr. pa 1 dinarje na dan.
Društvo drž. računskih uradnikov za Slove-n io v [Jubljani je naslovilo dne 6. nov. 1922 na »okrajinsko upravo ter delegacio min. financ v Ljubljani vlogo, da se k Izpitom iz drž. računo-tiovja pripuščajo le oni kandidati, ki se izkažejo * zrelostnim izpričevalom gimnazLe (realne gim-"azi e an realke) ter obenem dokažem, da so kot dni slušatelji obiskovali skozi dva semcsfra te-
čaj fz drž. računoslovja na tukajšnji univerzi.
Za vstop v drž. računsko službo je namreč po še vedno veljavni naredbi z dne 21. novembra 1866, avstrijski državni zakonik štev. 140 predpisana matura na gimnaziji ali realki ter izpit iz drž. računoslovja, ki ga pa kandidati tudi izjemoma lahko polože po sprejetju v drž. rač. službo. Dejstvo, da naredba iz leta 1852, ki določa, kdo sme polagati izpit iz drž. računoslovja, ne stavi nobenih predpogojev glede šolske predizobrazbe kandidata, je privedla marsikoga do mnenja, da je s tem, da je položil izpit iz drž. računoslovja, tudi upravičen do vstopa v drž. rač. službo pri administrativnih oblastih, četudi nima šolske predizobrazbe kot jo zahteva gori navedena naredba iz leta 1866.
Glede uradnikov drugih strok in avtonomnih oblasti, k er je tudi predpisan izpit iz drž. raču-noslov a, n| pa predpisana matura na gimnaziji aii realki, je pa predlagalo društvo v isti vlogi, da se jim ta Izpit ali pregleda ali pa da sestavijo dotične oblasti iz svojih uradnikov ad hoc posebno komsio, pred ktero naj ti kandidati položijo praktični izpit iz tvarine, katero morajo obvladati v svoji službi.
Na to vlogo je prejelo drnštvo od predsedstva delegacije min. financ za Slovenj o pod opr. štev. 3153/V ex 1922 od 10. t. m. sledeči odgovor:
»Na vlogo štev. 120/1922 z dne 6. nov. 1922 glede polaganja izpitov iz drž. računoslova naslovljeno na predsedstvo pokr. uprave za Slovenijo, se naslov v sporazumu s predsedstvom pokrajinske uprave obvešča, da v vlogi označenem petitu nj mogoče ugoditi.
R a z 1 o gl:
Predvsem je treba ugotoviti, da naredba iz leta 1866 ne derogira naredbe iz I. 1853, ker prva naredba le določa, kdo se sme spre cti kot praktikant pri računskih In strokovno-računskih oddelkih administrativnih obiastev in to možnost ome'u'e na maturante sredn ih šol, dočim naredba iz leta 1852 vsebu e izključno določila, kdo sme polagati izpit iz drž. računoslovja pred drž. komisijami in katere predpogoje mora izpolniti, da se k izpitu rfipusti. Eno pa evidentno ni isto-vestno z drugim.
Argumentacija društva drž. računskih uradnikov, da b| bito v srni lu citirane naredbe iz leta 1866, ki se nanaša tek? učno na rač. uradništvo administrativnih oblasti, ome itl dovolitev polaganja izpita iz državne-a računoslovja na kandidate, ki so položili zrelostni izpit na gimnaziji ali realki, je toraj pravno pogrešna in nevzdržljiva. Ni pa tudi drugih stvarnih razlogov, da bi se krog kandidatov, ki smejo po naredbi iz leta 1852 polagati izpit iz drž. računoslovja, omejil po predlogu društva drž. računskih uradnikov. Nc gre ustvarjati čez noč in brez praktične potrebe poostriti predpogoje za pripustitev k temu izpitu, to tem manj, ker interesi državnih računskih uradnikov po dosedanji praksi, ki bazira na ve-l.avnih določbah, nikakor ne trpe.
Zdi se, da žel a po preureditvi izvira iz pogrošnega naziran a, da se s pripustitvijo drugih, manj kvalificiranih kandidatov, izpit diskvalificira in niv4 drž. računskih uradnikov pritisne navzdol. To naztranje ne drži. Od drž. računskih nradnikov pri administrativnih oblastvili se zahteva zrelostni izpit predvsem radi tega, ker se njihov delokrog ne omejuje na zgolj mehanično računsko poslovan c, marveč mora to osob'e opravljati druge važne posle (administrativno računsko-pomožno službo, kontrolo itd.), ki predpostavljajo vlš:o predizobrazbo. Na to opirajoča sc prednostna pozicija pa ostane drž. računskim uradnikom Po naredbi iz I. 1866 in določbah Službene pragmatike (§ 52) zajamčena, ne glede na to, ali se k izpitu pripušča'o tudi drugi kandidatje, ker se v skupino C načelno uvrščajo, samo drž. računski uradnih!, ki odgovarjajo pogojem naredbe iz 1. 1866.
Vprašanje pogojev za prepustitev k izpitu in Pogojev za sprcVm v določene stroke drž. službe je strogo ločiti. Nikakor ne bi bilo dopustno, če bi izpraševaina komisi a iz drž. računoslovja stavila sirožje pogoje za izpit, kakoršnl $0 oni, ki Jih omenjena naredba navaja. Pomisliti je treba, da ni za vse stroke državne službe, koder se zahteva drž. izpit iz drž. računoslovja, predpisana mr*rda sredn ešolska matura In tedaj ta izpit nikakor ni namenjen le onim, ki hočejo vstopiti alf so Že vstopili v drž. računovodsko in računokont-rolno službo. Za vstop v drž. računovodsko in ra-čunokontrolno službo sc v Sloveniji pač zahteva maturo popolne srednje šole Jn pa Izpit 1* drž,
računoslovja, nikjer pa ni predpisano, da bi s< morala izkušnja Iz drž. računoslovja položiti šel# po maturi, polaga se jo ravno t.iko lahko pred mamr«^
Nadalje izpraševaina komisija nikakor nim# pravice, delati razločka med onimi, ki so že ^ državni službi in onimi, ki so v nedržavni javi< ali zasebni službi in ki šele namerava o v bodoč/, vstopiti v tako službo, za katero se zahteva vsle obstoječih zakonitih predpisov dokaz znanja i/ drž. računoslovja z drž. izpričevalom.
V	tem pogledu se poživlja na § 3 omenjem naredbe.
Iz teh razlogov se je odlok Izpraševalne kv misije glede kandidatinje B_____k ukinil.
V	izpričevaiih, ki jih bo odslej izpostavljal/ izpraševaina komisija, se bo pa v skladu s koti' kratnim primerom označilo:
1.	) da se kandidat pripusti k izpitu iz drž računoslovja na podstavi zrelostnega izpričevali gimnazije (ali realne gimnazije ali realke) i» frekventacijskcga izpričevala dekanata juridičn fakultete v Ljubljani o obisku predavanj iz drž računoslovja skozi dva semestra ali
2.	) da se kandidat pripusti k izpitu na podi stavi izpričevala 6. razreda gimnazije (reain gimnazije aii realke ai| liceja) in frekvcntaci sk& ga izpričevala dekanata juridične fakultete v L ubijani o obisku predavanj iz drž. računoslovja skozi dva semestra ali
3.	) da sc je kandidat pripustil na podlagi Izpričevala o dovršenem 4. razredu srednje šolt, (ali zrelostnega izpita srednje šole) in pa njegovega zagotovila, da je zbog nedostatka prilike za obisk predavani Iz drž. računoslovja samouk 1^ drž, računoslovja.
4.	) v vseh drugih primerih sc je sklicevat! na naredbo iz 1. 1852. § 5, četrti odstavek.
Delegat: Šavnik.
Iz navedenega odgovora je toraj razvidno,-da sc smejo po naredbi iz I. 1866. pri administrativnih oblastih sprejemati v drž. računsko služba le maturanti višjih gimnazij (realnih gimnazij al| realk) in tega pogoja ne more nihče premostiti, tudi če je položil izpit iz drž. računoslovja. To dejstvo bo odslej tudi razvidno Iz izpričeval izpraševalne komisije s tem, da bo navedena na njih šolska predizobrazba kandidata.
Preložitev protestnega shoda v Kranju. Vsled poziva Osrednje Zveze napovedan je bil javen shod državnih nameščencev in upoko:encev, ki se na- bi bil vršil v nedeljo dne 28. januar a t. L ob 11. dopoldne v Sokolovi dvorani. Lepaki so bili že nabiti, govorniki izbrani in vse predpriprave za shod končane. Kar naenkrat pa nam: brzojavka Osredn c Zveze naznani, da se shod preloži. Pokoravali smo se disciplini in shod preložili. Ogromna večina nameščenstva tega koraka ni odobravala, toda storili smo to le radi tega, da se pokažemo v čim večji meri kot solidarni. V resnici nam je pa žal, da $e je moral shod preložiti, ka ti obetal nam je biti naravnost impozanten. Vsi državni nameščenci in upoko'enci do' zadnjega moža bi bili s svojo prisotnost o izrazili svoj glasen protest proti nevzdržnemu sedanjemu položaju. Pa ne samo to. Oglašali so se govorniki uglednih meščanskih krogov In tudi med delavstvom je vladalo veliko zanimanje za naš shod. In vsa ta velika masa bi stala na naši strani, ker vidi bedo državnega nameščenstva. V. resnici nam je žal, da se shod ni vršil. Upamo, pa,-da tokrat ne bodo ostale obljube vlade le na papirju, ampak da bodo sledila tudi dejanja, sicer; jc naš pogin neizogiben.	š. p.
Krajevne organizacije. Kolikor nam je znano, obsto’c krajevna »Udruženia državnih nameščencev in upokojencev« v Mariboru, Celi!» Ptuju,. Zidanem mostu, Kranju, Novem mestu in v Murski Soboti. Pogrešamo še mnogo večjih krajev, kjer takih Udružen) ni. V vsakem večjem kraju,; osobito v kra'ih, kjer so okrajna glavarstva, bi si morali državni nameščenci In upokojenci ustanoviti svoje Udruženje. Taka Udruženja bi mo-rala biti v stalnem stiku med sebvj in z Osrednjo Zvezo. Ni dovolj, da smo včlanjeni samo v strokovnih društvih, treba nam je tudi krajevnihi Udruženi, ker zahtevajo to krajevne potrebe.. Smi rno krajevna Udruženja, strnimo se v trdno' falango, ker le z združenimi močmi bo mogoče doseči, posebno v sedanjih za državnega name-' ščenca skrajno bednih razmerah. Treba je tudi,' da se spretna peresa v čim večji meri oglašali v Našem Glasu, da tako javno obrazlože svetni naš nevzdržni položaj, naša sveta dolžnost pa ie' da naše glasilo »Naš Glas« moralno In materialno podpiramo.	S- ^
Tovarišem Društva državnih pisarniških uradnikov za Slovenijo! Začetkom decembra smo razposlali vsem članom novo tiskana, lično izdelana društvena pravila, ki stane.o 5 D. Večina članov Je storila svojo dolžnost In društvu nakazala prispevek, je pa še vedno nekaj zamudnikov. Dasi so razmere skra no neugodne in se vsaka para težko pogreša, moramo javno konštatirati, da so zamudniki po večini člani, ki ali namenoma nočejo plačati društvenega davka, da s tem prepreči c vsako resno delo ali pa nimajo zmisla za organizacijo. Pri takih okoliščinah ima odbor skr.rr težko stališče. Koliko važnih sklepov mora romati v koš, ker ni soglasja. Če kdaj, je danes tesna združitev nujno potrebna. Vsak naj torej brez odlašanja stori svojo dolžnost. Kdor je v zaostanku s članarino, naj tudi to obenem nakaže. Položnice so vedno na razpolago. — Občni zbor sc bo vršil najbrže 4. marca. Pri tej priliki že vnaprej opozarjamo na zadn i odstavek § 6. društv. pravi.
Pojasn io članom Pogrebnega in podpornega sklada društva državnih pisarn šk h uradu kov za Slovenijo in onim, ki se za ta sklad zanima o. V zmislu sklepa zadn'ega izrednega občnega zbora so pristojbine k pogrebnemu skladu nastopno raz-debene:
Starost na dan pristopa		Pristopnina (vpisnina)		Letna članarina	
od	d»	Din	p	Din	P
1 e	t				
		25	10			
25	30	15			
30	35	20		25	
35	40	40			
40	45	60			
Za članove otroke je plačati do prihodnjega občnega zbora 10 D pristojbine za osebo. Višina izplačil se bo določila na prihodn em občnem zboru. Zavisela bo od števila članov. — Ker so izdatki za pogreb n. pr. v Ljubi'ani ali Mariboru višji nego oni na deželi, bo treba izplačila razdeliti v razrede. V tem pogledu naj tovariši že danes razmotrivaio in sestavpo na podlagi današnjih cen stroškovnike (upoštevati ie Izključneo le pogrebne stroške), ki naj jih prineso s seboj na občni zbor. Oni, ki bi se ne mogli udeležil občnega .zbora, naj ta stroškovnik predložijo društvenemu odboru. Na ta način bo najlažje ugotoviti proporc izplačil. — Vse tovariše in interesente opo-zar amo na §§ 65 in 66 društvenih pravil. Nečlani lahko dobijo društvena pravila proti plačilu 10 D.
O občnem zboru Glavnega Saveza, ki je bil božične praznike v Splitu, prinaša zagrebški »Naš Glas« sledeče poročilo: Dne 26. pr. m. je bil v Splitu redni letni občni zbor Glavnega Saveza 'državnih nameščencev. Ker je finančni minister sporočil, da se prejemki državnih nameščencev ne morejo pre e izbol šati, dokler se ne sestane nova narodna skupščina, so se odigravali ves dan zbo-zovan a burni prizori. Zlasti delegatje iz prečan-skih krajev, predvsem on! iz Dalmacije, so navajali mnogo primerov bede in ne evolje, ki vlada v vrstah državnih nameščencev in so poudarjali, da javni nameščenci ne morejo več živeti v takšnih razmerah. Zaradi tega so prišli državni nameščenci na konec svoje potrpežljivosti. Ugotovili so, da se je končala parti ska borba v parla-’menlu z zločinom, ker je pozabil parlament na 180.000 ljudi z rodbinami In jih prepustil gladova-n u. Delegat e so podali proteste proti vladi in predlagali resolucijo, v kateri naznanjajo izstop h •službe, pasivno resistenco In osnovan e posebne stranke državnih nameščencev. Nekaterim članom Saveza se je pa posrečilo, da so preprečili «sprejem omenjene resolucije in da so dosegli, da se je sprejela mile ša resolucija. V tej resolucl i 'sc zahteva, da se Izenači o prejemki državnih nameščencev po vsej državi, da se povišajo draginj-: :e doklade in da se popolnoma ukine maksiml-fšnje. — K temu poročilu dostavlja zagrebški
»Naš Glas« sledeče: Tudi ta kongres ni prinesel državnim nameščencem drugega, nego novo razočaranje in — pomirljivo resolucijo. Kdo ima interes na tem, da pomirjuje razdražene javne nameščence, ko jih vlada sama razdražujc s svo"m postopanjem in praznimi obljubami? Ali se bodo že državni nameščenci vendar enkrat osvestili in obračunali z onimi, ki nimajo zanj drugega nego prazne besede?
Upravam južno In državne železnice. Popol-dnevni brzovlak Ljubljana - Beograd dne 9. t. m. iz Ljubljane ni imel voza III. razreda. Ali obratno ravnatel.stvo Južne železnice misli, da se sami bogatašem mudi, da se samo oni smejo voziti z brzovlakom? Šele na državnem kolodvoru v Zagrebu so dodali en voz III. razreda, ta pa e potem bil tako poln, da ie tretjina potnikov stala na hodniku, ki je povrh še bil tako zabarikadiran s prtljago, da je trebalo cirkuške spretnosti za prehod. Potniki smo bili v velikem delu uradniki, ki smo se po pravoslavnem božiču vračali v Beograd. Dovolj žalostno je, da smo tako proletarizirani, da sl stare ši »visoki« uradniki ne morejo privoščiti komforta, da bi se vozili vsaj v II. razredu — po uradnih predpisih jim pristoja I. razred! Pa še v III. razredu so tako natrpani, da morajo stati celo pot do Zagreba do Beograda, t. j. celo noč! Prosimo več obzirnosti. Saj železniški uslužbenci, ki ekspedira o vlake, tudi niso kapitalisti in bi torej mogli meti nekaj smisla za ubogo rajo.	Fran Va da.
Beg juristov Iz državne službe. Pod tem naslovom prinaša »Odvetniška Pisarna«, glasilo odvetniškega in notarskega uradništva, sledečo notico: »Iz državne službe ie izstopil sodnik dr. Bergoč ter vstopil kot koncipijent v pisarno odvetnika dr. Boštjančiča. Nadalje sodnik dr. Makso Žnuderl, ki je vstopil kot koncipijent in kazenski zagovornik v pisarno odvetnika dr. Škapina v Mariboru. V kratkem izstopijo v pod roč u mariborske okrožne sodni e še trije sodniki iz državne službe, kj se vsi nameravajo posvetiti odvetniškemu poklicu. V Ptuju pa je izstopil iz politične službe okrajni komisar dr. Forčesin ter vstopil kot konclpi ent v odvetniško pisarno dr. Visenjaka. Nadalje je izstopil iz politične službe v Ptuiu naš tovariš okrajni tajnik Likar ter vstopil v odvetniško pisarno dr. Toneta Gosaka v Ptuju. Za danes priobčujemo te vesti brez komentarja.«
Iz Novega mesta nam poročajo: Na inlci atlvo kanclistov okr. sod. v Novem mestu so zbrali tukajšnji mali državni uslužbenci znesek 20 Din. v svrho, da bi se sestavila vdanostna brzojavka kot istočasna novoletna gratulacija ter Ind'rektna prošn a, naj bi se kako ublažilo mizerno stanje, v katerem se bore ubogi državni uslužbenci. Ker pa je bila odpošil atev brzo avke od nekaterih ki se šte ejo med «veljake» zabranjena, s strašilom vsemogočih disciplinarnih kazni I. dr. se je brzo avka opustila In odposlal za brzojavko zbrani znesek 20 Din. po poštni položnici na uprav-ništvo »Našega Glasa« v Ljubljani za tiskovni sklad.
Vabilo k rednemu občnemu zboru društva sodnih poduradnlkov in slug za Slovenijo, ki se vrši dne 18. marca 1923 ob 14. url v L ubijani, v justič-nl palači soba štev. 28. s sledečim dnevnim redom: 1.) poročilo odbora o delovanju društva v II. poslovnem letu; 2.) volitev novega odbora; 3.) slučajnosti. Ako občni zbor ob določenem času ne bi bil sklepčen, se vrši eno uro pozne e ne glede na število prisotnih. — Ljubljana, dno 1. februarja 1923. — Odbor.
Perje in puh
C. 3. HAMANN
=-..Ljubljana, Mestni trg 8.	.a
Mdđna trgovina
Peter Šterk
Ljubljana, Stari trg Si. 18. se priporoča Najnlije solidne cene!
im tu i5.
^	^ priporoča svojo zalogo
dežnikov In solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se >zvršu|e|o točno in solidno
LJUBLJANA, Selenburgova ulica.
Specialna trgovina ščetarskih izdelkov.
Parfumerija in galanterija. Edina zaloga jugoslovanskih igralnih kart.
M. Mihelič

Priporoča se
moda» trgovina
A. Sinkovič nasl. K. Soss
LJUBLJANI, Mestni trg 19.
IGU. VOK
LJUBLJANA, SODNA ULICA 7.
niinoroč« „PFAFF«1 šivalne stroje, „PUCH“ in ,, OROŽNA KOLESA“ ter plašče in cevi, nadalje Aivanke za vse vi»te šivalnih str 'jev, olje in vse v to stroko spadajoče predmete.
Samo prvovrstno garantirano blagot Podružnica
NOVO MESTO, GLAVNI TRS.
JOSIP OLUP
Trgovina z manufakturnim blagom in t oblekami domačega izdelka.
Delikatese, špecerija m vmarna
Fr. Kham, lili
nasproti hotela „Union."
Ljubljana.
Stari trg št. 2. In
gostilna pod Trančo.
Toči pristna dolenjska in štajerska vina Preskrbljeno za mrzla in gorka jedila.
zobna
trema
Najbolja
DIUADEHT
dobi se poosodL
Krojaške F1*311 Iglič Kroja!!« Ljubljana, Kolodvorska ul. It. 28. iilivuli rti tl a lupil, «biti b niftrat
Za tim p iijtmjhe ■«im« N*-
Lastna zaloga modnega blaga.
— Uradnikom znaten popust —
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani Odgovorna urednica Stebl Alojzija. — Tlaka Narodna	v Ljubljani