562
J. K.:
NEKAJ O NAŠIH IMENIH.
RODBINSKI PRIIMKI IN KRAJEVNA IMENA NA SLOVENSKEM, NAPRAVLJENA IZ IMEN SVETNIKOV.
ri vseh krščanskih narodih je veliko število krajevnih imen in rodbinskih priimkov narejenih iz imen priljubljenih svetnikov in svetnic; tako tudi pri Slovencih. V naslednjih vrsticah so sestavljena imena takih svetnikov po abecedi in za njimi navedena krajevna in rodbinska imena, kolikor jih je najti v „Ko-ledarju družbe sv. Mohorja".
Kratice:
D. = Dolenjsko.            Kr. = Kranjsko.
Kor. = Koroško.            Št. = Štajersko.
It. =±= Italija.                     N. == Notranjsko.
G. — Gorenjsko.            Pr. = Primorsko.
Og. = Ogrsko. kr. i. = krajevno ime.   —   n. = nemški, -a, -o. stvn. = starovisokonemški.  —   r. pr. = rodbinski   priimek.   —  lat. = latinski, -a,  -o.  — srvn. — srednjevisokonemški.
1.   ABRAHAM (hebr. = oče množice) ali ABRAM (= vzvišeni oče):
a) krajevna imena: Abrami na Pr. — b) rodbinski priimki: Abraham na Kor., Abram na Pr., Abramič na Pr.
2.   ADAM (hebr. = človek\ tudi Edom: a) kr. i.: Adamovše   na Pr.  —  b) r. pr.:
Adam, Pr. in Št.; Adamčič, D.; Adamič, G,. D., Pr.; Adamec, Št.; Adamek, G.; Adamlje, G.; Adamus, Št.; Adamič, Št.; Adamovec, Pr.
3.   AFRA (lat. = Afričanka): r. pr. Afrič.
4.   AGATHE (grški = vrla, krepostna), si. Agata, Ajta:
a) kr. i.: Sv. Agata v bujskem okraju na Pr.  —  b) r. pr.: Ajtič (= Agatin sin), Št.
5.   AGNES (grški = čista), slov. Agneza, Neža:
a) kr. i.: Sv. Neža, Št. in Kr. —b) r. pr.: Nežič, Št.
6.    ACHATIUS (lat. = podoben kamenu ahatu), si. Ahac.
a) kr. i. — b) r. pr.: Ahec, D.; Ahačič, Pr., Št., D., G.; Ahac, Št., Kor ; Ahacevčič, D.; morda spadata sem tudi Ahčin, D., in Ahčan, G.? Ahacelj je n.
7.   AIGIDIOS (grški == ki drži ščit), si. Ilj, Tilj i), Tilen, vse po n. St. Ilgen; vplivalo je ime Eligius.
a) kr. i.: Št. Ilj in Št. Til na Št.; Št. Ilj na Kor. — b) rod. pr.: morda Ilec, D., Ilc, Št. =• mali Ilj ?
8.   ALEXIOS (grški = branitelj), si. Lekš, Aleš:
a) kr. i.: Adlešiči, Kr. (po g. I. Šašelju). — b) r. pr.:   Aleško,   Kor.;   Aleševec   in -ovec G., Pr.;   Lekšun,   Št.; Aleš, G.; Alekšič, Št. Lekše, Kor., Št., D.; Leks, Kor.; Oleško, Kor. Adlešič, B. Kr.
9.   AMBROSIOS (grški — nesmrten, ne-umrjoč), si. Ambrož:
a) kr. i.: Ambrus, Kr.? — b) r. pr.: Ambrož, Št., Kor., N,; Ambruž in -uš, Kor, Št.; Amruš, Kor.; Amrež, Št.; Hambruš, Kor.; Ambrožič, Pr., D., G., Št.; morda tudi Amer-šek, Št.? Brozič, Pr.
10.   ANDREAS (grški == moški, hraber), si. Andrej itd.:
a) kr. i.: Št. Andrež, Pr.; Št. Andraž, Št.; Štandroš, Kor.; Andreje, Og.; Sv^ Andrej, Kr , Št. i. dr. — b) r. pr.: Andrašič, Št.; Andreje, Št.; Andreaš, Kor.; Andrejšek, Pr ; Andrejčič, Št.; Andre, D.; Andrej, Kor.; Andrejovec, Kor.; Andrešic, Kor.; Androja, -ojna, D.; Andrejna, Pr ; Andrejka, G ; Andrijašič, -ejašič, Pr.; An-drejak, D.; Anderlič, Št.
11.   ANNA (hebr. = mila, dražestna), si. Ana:
a) kr. i.: Sv. Ana, Št., Pr., Kr., Kor. — b) r. pr. —
!) Ljudstvo je imelo zadnji glasnik besede Šent — za prvi glasnik naslednje besede; iz Šent Ilj je naslalo Šen-Tilj.
563
12.   ANTONIOS (grški — denarja vreden, po mnenju drugih lat.)
a) kr. i.: Št. Anton in Sv. Anton, Pr.; Sveti Anton, Št, Kr. — b) r. pr.: Anton, G.; An-tonin, G.; Antonec, G.; Antonič, Pr., Kor., Št.; Antončič, D., N.; Antolič, Št.; Antolovič, Št. (po madžarski obliki Antal); Antolinc, Št.; Tonko, Št.; Tončič, Lj.; Tonija, Lj ; Tonič, Št.; Toni, D.
13.   AUGUSTUS, AUGUSTINUS (latinski = vzvišen, presvetel, čestit):
a) kr. i. — b) r. pr.: Auguštin, Kor.; Avgu-stinčič, D.; Auguštinovič, Št.; Guštin, Pr. D., G.; Gustin, D.; Gustinčič, N, Pr.
14.   BALTHASAR, BELČAZZAR (staroperz. = vladar svetlobe).
a) kr. i.: — b) r. pr.: Boltežar in Boljtežar, G.; Boljte, Bolte, D.
15.   BARBARA (lat. = divja, tujka), si. Barbara, Barba:
a) kr. i.: Sv. Barbara, Št. — b) r. pr.: Bar-borič, D.; Barbič, Št., Pr.
16.  BENEDICTUS (lat. = blagoslovljenec), si. Benedikt, Benko :
a) kr. i.: Sv. Benedikt, Št. — b) r. pr.: Benedik, Lj.; Benedičič, G.; Benedejčič, Pr.; Benko, Pr.; Benkovič, G.; Benčič, Pr.; Bencina, N.; Benedek, Benetek, D.; po metatezi: Bedenek, -ik, G.; Bedene, D.; morda tudi Benda, Št.?
17.  BERNHARD (starovisokonem.= močan kot medved):
a) kr. i.: Bernardova, Pr. — b) r. pr. : Ber-nardič, Št.; Bernetič, Pernarčič, N.; Bernečič, Pr.
18.   BLASIUS (lat. = ?) si. Blaž(e):
a> kr. i.: Sv. Blaž, Pr. — b) r. pr.: Blažej, Št.; Blažič, D., G , Št.; Blažon, D.; Blazina, Pr.
19.   BRICCiUS, BR1CTIUS (lat. == ?)
Po mnenju M. Napotnika („Kres", VI., 1886) so narejeni iz tega imena ti - le štajerski priimki: Brčko, BreČko, Bračko, BračiČ, Barčko. Tudi Čehi in Nemci imajo nekaj priimkov napravljenih iz imena Briccius.
20.   CHRISTIANUS (lat. == kristjan):
a) kr. i.: Kristanj vrh, Št.? — b) r. pr : Kristan, Kor.; Kristan, G., Št.; Kristen, N.; Kristanec, G.; Kristančič, G
21.   CHRISTOPHOROS (grški — ki nosi Kristusa), si. Krištof:
a> kr. i.: — b) r. pr. : Krištof, D.; Kri-štofič, Št., Pr.
22.   CANTIANUS (lat. == ?) si Kancijan, Kocijan, Kocjan:
a) kr. i.: Škocijan, Pr., Kr.; Št. Kancijan, Kor. — b) r. pr.; Kacijan, Št.; Kocjan, G.; Kocijan, G.; Kocjanec in Kocijanec, G.; Ko-cijanc, Št.; Kocjančič in Kocijančič, N., G.; Cociancig, Cociancich, Pr. (z ital. pravopisom).
23.   CLEMENS (lat   = mil, milosten):
a) kr. i.: Sv. Klemen, Kr. — b) r. pr.: Klemen, Kor.; Klemenec, N.; Klemene, Lj. i KlemenčiČ, D , Pr.; Klemenak, Št.; morda spada semkaj tudi Klemše, Št.
24.   DAMIANOS (grški = krotitelj), slov. Domjan, Domen, Tamjan.
a)   kr. i. j   Domajnc,   Ogr.   —   b)   r. pr.:
Domajnko, Št.; Domianovič, G,
25   DANIEL (hebr. = Bog me sodi): a) kr. i.: Št. Danijel, Kor.; Štanjel, Pr. —
b) r. pr.: Daneu, Danev, Pr.; Dajnko, Št.?
26.   DOMINICUS (lat. = gosposki; nedeljski):
a) kr. i.: — b) r. pr.: Dominko, Pr.; Do-minkuš, Št.; Minkuš, Pr.
27.   ELIAS (hebr. = čestilec Boga) slov. Elija, Ilija, ElijaŠ, Ilijaš:
a) kr. i.: — b) r pr.: Ilijaš, Št.; Iljaž, -aš, Št.; Ilaš, D.¦; Ilešič, Št.; morda tudi Ilinčič, Pr.
28.   ERHART (stvn. = trden v časti):
a) kr. i.:  — b) r. pr.: Erhartič, Erhatič, Št.
29.   ERASMOS (grški — ljubezniv): r. pr.: Oražem, N.; Oražen, Št., D.; Orožen, Št.; Orožim, Št.; Orož, Št.; Ražem, Pr.; Razen, G.
30.   FABIANUS (lat. = fižolar?):
a) kr. i.: — b) r. pr.: Fabijan, Fabjan, Lj.; Fabjančič, Lj.; Habijan, Habjan, G. Št.; Fiab(i)-janič, Št.; Habinc, Št.; Habič, Št.; Hobjan, G.
31.   FLORIANUS (lat. = cvetoč);
a) kr i.: Št. Ferjan, Pr.; Sv. Florijan, Št.; — b) r. pr.: Florjane, Št.; Flor(i)jančič, Št. ; Flore, Flure, Št.; Flerin, G.; Ferjan, G.; Fer-jančič, Pr., N.
32.   FRANCISCUS (lat. = frankovski):
aj kr. i.: Sv. Frančišek, Št. — b) r. pr.: France, Št.; Frančič, D.; Franceljak, Št.
33.   GABRIEL (hebr. = mož Božji):
a) kr. i.: — b) r. pr.: Gabriel, Gabrijel, D., Kor., G.; Gabrijelčič, Gabrijevčič, Pr.
34.   GEORGIOS   (grški = poljedelec), si.
Jurii:
a) kr. i.: Št. Jur, Št. jurje in Sv. Juri na Kor.; Št Juri, Sv. Juri in Šentjur na Št.; Št. Juri, Šenčur, Šentjur in Št. Jurje na Kr.; Juršinci, Št.; JurešČe, Kr. — b) r. pr.: Juri, Kor.; Jurec, Juric, Jure, Kor.; Jurca, N.; Jurček, G.; Jurčič, D., Št.,   Jurjevčič,   D.;   Jurič,   Pr.,   G.,   Kor.;
36*
564
Juršič, Št.; Jurjaševič, Št.; Jurko, Jurka, Št.; Jurjovec, Št.; Jurjevec, G.; Jurjevič, Št., G.; Jurkovič, Št.; Jurša, Jurše, Št.; Jurinič, Št.; Juršek, Št.; Juretič, Št.; Jurovič, Št.; Jurač, Kor., Št.; Jurančič, Št. i. dr
35.   GERTRUD (stvn. = ki zna čarati s kopjem), si. Jedert, Jera:
a) kr. i.: Sv. Jedert, Št.; — b) r. pr.: Jerič, D.,  Og.; Jerčič, Pr.? Gerič, Og.
36.   GOTTHART, GOTHARD (stvn. = močan v Bogu):
a) kr. i.: Št. Gotard, Kr.:  — b) r. pr.
37.   GREGORIOS (grški = bdeč^ bedljiv), si. Gregor, Groga:
a) kr. i.: Sv. Gregor, Kr.; Gregorišče, Gr-gorci, Pr. — b) r. pr.j Grogec, G.; Groga, G.; Gregorc, Gregorec, Št. G., D.; Gregurec, Og.; Gregorin, Pr., D.; Gregom, Št.; Gregorič, Št., D., Pr.; Gregorčič, Pr., D.; Gregorinčič, D.; Gregorovič, Pr.; Gregorevčič, Št.; Gregorač, N.; Gregorš, G.; Gregec, G.; Gregorka, N., Gri-koršnik, Kor.; Regoršek, Št.
38.   HELENE (grški = baklja):
a) kr. i.: Sv. Helena, Kr., Št. Pr. — b) r. pr.: Jelinčič, Pr.; Helenec, Lj.
39.   HERMAGORAS (grški = varuh trga), si. Mohor:
a) kr. i.: Šent Mohor, Šmohor, Šmihor, Kor.; Mohori, Mohorini, Pr.; Mahorovec, Kr.; — b) r. pr.: Mihor, Kor.; Mihurko,Ši; Mohor, Kor.; Mohar, D., Kor.; Mohorko, Št.; Mohorč, Mohorič, G.; Mohorčič, Pr., N ; Mahorko, Št.; Mahor, Št.; Mahorčič, tudi z italij. pravopisom: Mahorcig, Pr.; morda tudi MogoliČ, Magolič, Št., D.?
40.   JAAKOB, JAKOB (hebr. = ki drži dru-zega za peto, t. j. mlajši izmed dvojčkov) si. Jakop, -ob, Jaka:
a) kr. i.: Štjak, Pr.; Št. Jakob, Kor., Št., Kr.; Jakovica, Kr.; —¦ b) r. pr.: Jakop, Št.; Jakob, Št.; Jakopič, Št. D.; Jakobič, Kor, Št.; Ja-kobčič, D.; jakofčič, Pr.; Jakopec, Št.; Jakopin, D. N.; Jakopanc, Št.; Jakoš, D.; Jakič, D.; Jaklič, Št., D., N.; Jakša, —še, D.; Jakšič, D.; Jakolič, Št.; Jakšetič, Pr.; Jakončič, Pr.
41.   IODOKOS (grški = ki drži puščice), si. Jošt (po n. Jost, Jobst):
a) kr. i.: Sv. Jošt, Št., Kr.; — b) r. pr.: Jošt, Št., Kor.
42.   JEHOCHANAN (hebr. = Bog je dal, dar Božji), polatinjeno JOANNES, si. Janez, Ivan, Janko, itd.:
a) kr. i.: Št. Janž, Kor., Št. Kr.; Sv. Janez, Št.; Sv. Ivan, Kr., Pr.; Ivanjigrad, Pr., Ivanjci, Št.; Ivanjšovci, Št.; — b) r. pr.: Ivan, Kor.; Ivanec, Ivane, D., Št.; Ivanek, Št.; Ivanež, D.; Ivanetič, Št., Ivančič, Pr., N., D., Št., Ivanič, Št., Og.; Ivanovič, Pr.; Ivanšič, Št.; Ivanšek, D.; Ivanoša, -uša, Št.; Ivanuš, Št.; Ivanošič, Št.; Janko, Št., Kor.; Jančko, Kor.; Jankovec, -ovic, N., Kor.; Jankovič, Št., N., G.; Janež D., N., Kor., Pr., Št.; Janeš, Kor.; Janežič, Kor., Št., G., Janšič, Kor.; Janšic, Kor.; Janžek, Št.; Janže-kovič, Št., D.; Janžič, Št.; Janžic, Kor.; Janša, G., Kor., N.; po n. obliki Hans: Hanželič, Št.; Hanuš, Št.; Hanžur, Kor.; Hanželj, Št.; Hanžik, Kor.; Hanžic, -šic, Kor.; Anžič, D., G. An-žiček, D.
43.   IRENAEUS (lat.) iz grškega EIRENAIOS (= miroljuben), si. Jernej, Arnej, pozneje identificirano z imenom BARTOLMAI (sirsko-hal-dejski = Tolmajev sin):
a) kr. i.: Št. Jernej, Št., Kr., (tudi Št. Arnej); — b) r. pr.: Arnejc, tudi z n. pravopisom Ar-neiz, Kor.; Arnejčič, Arnečič, Št.; Jarnovič, Št.: Jernej, Kor.; Jernejec, Lj.; Jernec, Št.; Jernejče, G ; Jernejčič, Pr.; Jernejšek, Št.
44.   KANSBAR (perz. == zakladnik) po svetem pismu KASPAR, si. Gašper:
a) kr. i.: — b) r. pr.: Gašpar, Št.; Ga-šperič, Gasparič, Št.; Gasperčič, Pr.; Gašperšič, G., D.; Gašperc, Ijubljan. okol.; Gašperček, ljublj. okol.; Gašparovič, Št.; Gašperlin, G. (iz n. oblike Kasperl); ital. oz. furlanske pa so oblike Gašparin, Gašperin na Pr., G., N., Ga-šparut, D. in Gaspari, Št.
45.   KATHARINE (grški = čista) si. Kate-rina, Katra:
a) kr. i.: Sv. Katarina, Kr., Kor.; Katarina, Pr. — b)  r. pr.:   Katrašnik, G.?  Trinko, It.?
46.   KUNIGUNDE (stvn. = ki se bori za svojo zadrugo ali rodbino):
a) kr. i.: Sv. Kungota, Sv. Kuntara, Sveta Kunigunda, Št. — b) r. pr.: Kuntič == Kun-gotin sin, Št.; Kuntarič, D.; Kuntara, Lj.?
(Konec.)
626
J. K.:
NEKAJ O NAŠIH IMENIH.
RODBINSKI PRIIMKI IN KRAJEVNA IMENA NA SLOVENSKEM, NAPRAVLJENA IZ IMEN SVETNIKOV.
47.   LAMPRECHT, LAMBERT (stvn. = čigar sijaj se širi po deželi):
a) kr. i.: Št. Lampert, Kr.; — b) r. pr.: Lam-preht, Št.; Lampret, Št; Lamprečnik, Št.; Lampič, G., D.?
48.   LAURENTIUS (lat. = z lovoriko ovenčan), si. Lovrenc, Lovre:
a) kr. i.: Št. Lovrenc,^ Pr., Kor., Št., Kr. — b) r. pr.: Lavrinc, D., Št., Kor.; Lavrinšek, D.; Lavrač, Pr., G.; ^Lavrenčič, Pr., N.; Lavko, Št.; Lavrič, Laurič, Št., D., N., Pr.; Lavretič, It.; Lavrenčak, Št.; Lavre, Kor., Št.; Lavriha, Lavrih, D. (prim. Pavliha !); Lovrač, ljubljanska okol.; Lovriček, Ijublj. okol.; Lovrenčec, Og.; Lovretič, G.; Lovrenc, Ijublj. okol.; Lovrenko, Št.; Lovrec, Št., Kor.; Lovrinc, Št.; Lovrenčak, Št.; Lovrenček, Ijublj. okol.; Lovrenčič, Pr.; Lovrečič, Loverčič, Pr.; Lovarščik, Pr.; Loren-čič, Št.; Loretič, Št.
49. LEONHART, LIENHART (srvn. = močan kot lev), si. Lenart, Linhart:
a) kr. i.: Št. (Sv.) Lenart, Št., Kor., Kr. — b) r. pr.: Lenart, Št., D.; Lenartič, Št.; Lenaršič, Ijublj. okol.; Lenardič, Pr.; Lenarčič, N., Pr.; Lenko, Št.; Lenkič, Pr.; Lenče, D.; Lenček, N.; Lenčič, D.; Linče, Kor.; Linhart, G., Št.
50.   LEOPOLD, LIPPOLD, LIUTPOLD (srvn. = vladar ljudstva):
a) kr. i. : Lipalja ves, Kor. (n. Leopolds-kirchen). — b) r. pr.: Lipold, Št.
51.   LUCAS (lat. = mož iz Lukanije? ali = osvetljen?) si. Luka, Lukež:
a) kr. i.: Lukeži, Pr. — b) r. pr.: Lukež, Lukežič, Pr.; Lukšič, D.; Lukec, G. ; Lukač, D., Og.; Lukačič, Št.
52.   LUCANUS (lat. = mož iz Lukanije): r. pr. : Lukan, G.; Lukanec, G.; Lukanc, Št.; Lukančič, G., Pr., Št.
53.   MARCUS (lat.; po Mommsenu = sin boga Marta, po Klotzu = možak, po Vaničku = kladivo), si. Marko, Marka:
a) kr. i.: Sv. Marko, Št.; Markovščina, Pr. — b) r. pr.: Marko, Kor.; Markež, G.; Markeš, Št.; Markuš, Št.; Markuž, Kor.; Markec, Kor.;
(KONEC.)
Markovšek^ -osek, Št., G.; Markič, G, D., Pr.; Markovič, Št., G.; Marka, Pr.; Markovčič, Mar-kočič, Pr.; Marčič, Št.; Mareš, Št.; Markove, G.; Markoja, Og.
54.   MARGARITE (grški = biser), si. Marjeta, Margareta, Meta:
a) kr. i.: Šmarjeta, Kor., Kr.; Sv. Marjeta, Št. — b) r. pr.: Marješič, Lj.; Marjetic, D.; Margetič, Št.
55.   MARINUS, MARIANUS (lat. = pomorski ? moški ?):
r. pr.: Marin, Št.; Marinče, Lj.; Marinčič, Pr.; Marinček, D.; Marinšek, Št., G.; Marinko, G., Št.; Marinič, Pr., Št., D.; Marine, Št.; Ma-rinac, Pr.; Marinč, Št.
56.   MARIA (hebr. = grenka):
a) kr. i.: Šmarje, Pr., Št., Kr.; Sv. Marija, Kor., Št., Kr.; Devica Marija, Kor., Št. — b) r. pr.: Maric, Og., Pr.
57.   MARTINUS (lat. = bojevit), si. Martin, Mrtin:
o| kr. i.: Šmartin, Šmartno, Kr.; Št. Martin, Pr.; Šmartno, Šmartin, Sv. Martin, Št.; Marti-njak, Martinj vrh, Kr.; Martinjak, Martinec, Martinščak, Pr. — b) r. pr.: Martinjak, -nak, Kor., G., Št.; Martinuc, -uč, Pr.; Martinčič, D., N.; Martinič, It.; Martič, Kor. (ako ni od imena Marta?); Martin, Št.; Martinec, Martine, Kor., Og.; Martinšek, Št.; Martinček, Lj.; Martnjak, Kor.; Martek, D.; Martinek, Št.; Martinovec, Ijublj. okolica.
58.   MATTHIAS (grška oblika hebr. imena = dar, namr. Božji), si. Matija, Matjaž:
a) kr. i.: Sv. Matija, Pr. — b) r. pr.: Matija, Kor.; Matijec, Št.; Matic, Kor. (== Matij'c); Matičič, N., G.; Matic, G., Št.; Matjaž, Št.; Matiaš, Št.; Matjac, Št.; Matjažič, Matjašič, Št.; Matjan, G.; Matijačič, Pr.
59.  MATTHAIOS (grška oblika hebr. imena = Božji dar), si. Matej, Matevž, Mate, Tevž:
a) kr. i.: — b) r. pr.: Matevže, Kor.; Ma-tevžak, Št.; Matevžek, Ijublj. okol.; Matevžič, Pr., Št; Matuš, Št.; Matus, Ijublj. okol.; Matko, D., Št.;   Matej, Št.;   Matajc,   Lj.;   Mate,   Lj.;
627
Matavž, Št.. Kor.; Matavžek, -ak, Št.; Matelič, Pr.; Mateko (= Matejko), Št.; Matek, Št.; Ma-tečko, Št.; Tevž, Št., G ; Tevžič, Št.
60.   MAURUS, MAURINUS, MAURITIUS (lat. — mož iz Mauretanije ali sploh iz Severne Afrike), si. Maver, Mavrici], Moric:
a) kr. i.: Št. Maver, Pr. — b) r. pn: Maver, Pr.; Maurič, Št.; Mavric, Pr.; Mavrek, Št.; Mav-rovič, B. Kr.; Mavri, Pr.; Mavrin, D.; Mavrej, Lj.; Mavrot, Št.; Morič, Moric, Kor.; More, G,. Kor.;   morda spada sem tudi Moreše na St. ?
61.   MICHAEL (hebr. = Kdo je enak Bogu?), si   Mihaelj, Miha:
a) kr. i.: Sv. Mihel, Pr ; Šmihel, Kr., Kor., Št. — b) r. pr.: Mihelj, -el, Pr.; Mihalj, Pr.; Mihev, Kor.; Mihelc, -elec, -evec, -euc, -evc, Kor., Št., Lj., G.; Mihelič, Kor., Št., Pr.; Mi-helčič, G., D.; Miheljak, -lak, Št.; Mihelin, Št.; Miheličnik, Št ; Mihelica, It.; Mihalič, Lj.; Mi-holjevič, ljublj. okol.; Mihač, ljublj. okolica; Miško, Št.
62.   MELCHIOR (hebr. = vladar svetlobe): r. pr.: Melhior, Kor.; Melhar, -er, Kor.
63.   NIKOLAOS (grški = zmagalec ljudstva), si. Miklavž:
a) kr. i.: Sv. Miklavž, Št., Kr., Pr., Kor.; Sv. Miklož, Kor, Št. — b) r. pr.: Miklaužič, Št.; Miklavževec, Št.; Miklavžina, Št.; Miklavzin, Št.; Miklav, Kor., Št.; Miklavec, Miklavc, Št., Pr.; Miklavč, Št.; Miklavčič, Pr , Št.; Mikolavčič, Pr.; Miklošič, -žič, Št., Og.; Miklavič, Pr., Kor.; Mikolič, D., Št; Miklič, D.; Mikola, -ula, Kor.; Mikol, Pr.; Miki, Št., Kor.; Mikec, D.; Mikše, N.; Mikš, Kor., G.; Mikša, Št.; Mikuž, Mikuš, N., Št.; Mikič, Lj.; Mikluž, Pr.; Mikuluž, Pr.; -uš, Kor.; Mikulin, Pr.; Mikoš, -ož, Kor.; Mi-kulanc, D.; Miklin, Kor.; Meklav, Št.; Meklin, Kor.
64.   OSWALD, OSWALT (stvn. == ki ga čuva Bog), si. Ožbolt:
a) kr. i.: Št. Ožbolt, Št. Kr.; Št. Ožvat, Št. - b) r. pr.: Ožbolt, Št.; Oswald, Ozvald, Št.; Ožbot, Pr.; Ozvatič, Osv., Št.
65.   PANKRATIOS (grški = vsem gospodujoč), si. Pankrac, Pangrac:
a) kr. i.: Sv. Pongrec, Št.; Pangrč(i), grm, Kr. — b) r. pr.: Pangerc, N.; Pangršič, N.; Pongračič, Št.; Pungračič, Št.; Pungerčar, Št.
66.   PAULUS (lat. = majčken, nizek):
a) kr. i.: Št. Pavel, Kor., Št., Kr.; Pavlovski vrh, Kr. — b) r. pr.: Pavlica, Pr.; Pavlic, N., G.; Paulič, Št.; Pavletič, Pr.; Pavlin, Paulin, D., G., Pr.; Pavline, Št.; Pavlinič, Št.; Pav-lovčič, -očič, N.;   Pavlovič, Pr.;   Pavličič, Št.
67.   PELAGIOS (grški = pomorski): kr. i.: Sempolaj, Šent Polaj, Pr. (ital. S. Pelagio).
68.   PETROS (grški = skala, kamen, mož kot skala):
a) kr. i.: Sv. (Št.) Peter, Kr., Kor., Št., Pr. — b) r pr.: Petrak, Št., Petrovič, Št.; Petrovčič, N.; Petrevčič, Št; Petrena, Št.; Petrin, Št.; Pe-trič, N.; Petraš, Št.; Petrica, Št.
69.   PHILIPPOS (grški = prijatelj konjem), si. Filip, Lipe :
a) kr. i.: Št. Lipš  ali   Št. Lipeš,   Kor.   (na St. Philipp); Filipčjebrdo, Pr. — b) r. pr.: Fi lipič, Št, Pr.; Filipšek, Št.; Lipič, Kor.; Lipko, Št.;   Lipša, Št.;   Lipe,  Kor.;   Lip, Št.;   Lipuš, Kor., Št.; Lipež, Št.; Lipužič, Pr.
70.   PRIMUS (lat. = prvi), si. Primož:
a) kr. i.: Sv. Primož, Št. — b) r. pr.: Primožič, D., N., G., Pr.; Premožič, Št.
71.   RAIMUND (srvn. = ki varuje s svojim svetom): r. pr.: Munda, Št.
72.   ROCHUS (latinska oblika perz. imena = vzvišan), si. Rok:
a) kr. i.: Sv. Rok, Kr., Št., Kor. — b) r. pr.: Rok, N., Št.
73.   RUPRECHT, RUPERT (srvn. == sijajen v slavi):
a) kr. i.: Št. Rupert, Kr., Št., Kor.; Ruperč vrh, Kr. — b) r. pr.: Ropret, G.; Rupret, Št.; Ruprat, Kor.; Rupratič, Kor.; Ruparčič, D.; Ruperšek, Lj.
74.   SEBASTIANOS (grški = čestitljiv, vzvišen), si. Boštjan, Sebastijan:
a) kr. i. : — b) r. pr.: Boštjanek, Št.; Bošt-jančič, Pr.; Boštic, G.
75.  SIMON (hebr. = uslišanje), grška oblika Simon, si. Šimen, Simon:
r.pr.: Simonič, Št.; Simončič, D.; Simšič, Pr.; Šimen, Lj.; Šimenc, -ec, D., G.; Šimnic, G.; Šmon, G., Št.; Šme, G.
76.  SALOMON (hebr. = miroljuben, miren; lat. oblika Salomo: r. pr.: Šalamon, Št.
77.  STEPHANOS (grški = venec; ovenčan); a) kr. i.:   Sv   Štefan,   Št., Pr.;   Šteben in
Št. Štefan, Kor.; Štepanja vas, Kr.; Štefanovci, Og. — b) r. pr.: Štefanec, N.; Štefančič, Lj., N.; Štefanič, Št.; Štefe, Pr., G.; Štepec, D.; Štebe, G.
78.   THOMAS (grška oblika hebr. imena = dvojček), si. Tomaž, Toma:
a) kr. i.: Sv. (Št.) Tomaž, Pr., Št., Kor.; Tomaževica, Pr. — b) r. pr.: Tomažič, Pr., N., G.; Tomažinčič, Pr.; Tomec, Tome, N. D.; Tome, Lj.; Tom, N.; Tomše, D.; Tomšič, N. i. dr.
40*
628
79.  TRAIANUS (lat. = ?), si.Trojan:
a) kr. i.: Trojane, Kr. — b) r. pr.: Tro-janšek, G.
80.   ULRICH (srvn. = gospodar na rodbinskem gradu), si. Urh, Ulrih :
a) kr. i.: Št. Urška gora, Kr. — b) r. pr.: Urh, G., N., Št.; Uršič, Pr., Lj. (ako ni od imena Urša).
81.   URBANUS (lat. = meščan; uljuden), si. Urban, Vrban:
a) kr. i.: Sv. Vrban, Št.; Urbanci, Pr. — b) r. pr.: Urbanec, G.; Urbanek, Št; Urbančič, D.; Urbanija, D., G.; Urbiha, N.; morda spada semkaj tudi Urbič, Vrbič, Verbič, D., N., G.?
82.  URŠULA (lat. = medvedica), si. Uršula, Urša:
a) kr. i.: Sv. Urša, Št.; Uršina sela, Kr. — b) r. pr.: Uršič, Pr., Lj. (morda pa od imena Urh?)
83.   VACSLAV (češki = Večeslav, napačno Venceslav ; polatinjeno Venceslav):
'a) kr. i.: Sv. Venceslav, Št. — b) r. pr. —
84.   VALENS, VALENTINUS (lat. = zdrav, močan, krepak), si. Bolant, Valentin, Valenta, Tine:
a) kr. i.: — b) r. pr.: Balanč, G.; Balantič, G.; Balant, Št.; Valenko, Št.; Valenta, Lj.; Va-lenčič, N., Pr.; Valentič, Pr.; Valentin, Lj.; Valentinčič, Pr.; Valant, G.
85.  V1TUS (polatinjeno staronemško ime Wido = mož iz gozda), si. Vid:
a) kr. i.: Št. (Sv.) Vid, Kr., Kor., Št, Pr ; Št. Viška (Vidska) gora, Pr.; Viduše, Kr. (?) — b) r. pr.: Vidic, Št., G.; Vidovič, Št.; morda tudi Vičič, N., Pr.?
86. WOLFGANG (srvn. = ki lazi za volkom): a) kr. i.: Sv. Bolfank, -fenk, Št — b) r. pr:
Volbang, Kor.
Dodatki:
87.   MAGDALENA (grško-hebr. = žena iz Magdale), si. Majdalena, Lena, Majda, Magda:
a) kr. i.: Sveta Magdalena, Kr., Št. (tudi Sv. Lena). — b) r. pr.: Magdič, Št.; Majdič, G., Št., N.; Lenič, ljubljanska okol., D., Št.; Mandič, Pr.
88.   JOSEPH (hebr. = naj pomnoži): r. pr.: Jozefič, Št.; Jožep, Št.; Zep, Žepa, Žepek, Št; Zepič, Pr.; Jožefinek, Jozlek, Št.
89.   BASSO (ital. = nizek): kr. i.: Šempas (= Šem Pas = Šent Pas), Pr.
90.   BAPTISTES (grški = krstnik; italijanska oblika Battista): r. pr.: Batistič, Pr., N.
91.  BAR-TOLMAI (sirsko-haldejsko^Tol-majev sin; biblijska grška oblika BARTHOLO-MAIOS): r. pr. Bertomelj, G., Bertoncelj in Bartoncelj, G ; Bartol, D.
92.   AGATHON (grški = dober mož): r. pr. Ajtonič, Kor. (iz „Agatonič").
93.   GALLUS (lat. = petelin ali pa = mož iz Galije): r. pr. Galjuš, Pr.; Galič, D., Št.; Galičič, G.; Gale, Galle, Kor., D.; Galovič, Lj.
94.   HERODES (biblijsko ime): r. pr. He-rodež, Št.
95.   KAIPHAS (biblijsko ime): r. priimek Kajfež, Pr.
96.   PILATUS (lat. = oborožen s kopjem): r. pr. Pilatuž, Št.
97.   APOLLONIA (grški = dana od Apolona), si. Polona: r. pr. Polončič, D.
98.   IUSTUS, IUSTINUS (lat. = pravičen): r. pr. Just, Št.; Justin, G.; Justinek, Št.
99.  JUDA (hebr. = ki ga poveličujejo): r. pr. Judež, D., G.
100.   KOSMAS (grški = reden? okrašen?): r. pr. Kuzmič, Kiizmics, Št., Og.
101.   MAKARIOS (grški = blažen): r. pr. Makar, Pr.; Makarovič, Pr. ¦
102.   SEIFERT, SEIFRIED (srvn. = ki pridobi mir po zmagi): r. pr. Žibert, Zibrt, D., G.
103.   SIGMUND (srvn. = varstvo v zmagi ali po zmagi), si. Žiga: r. pr. Žigon, N., Pr.
104.   TOBIJA (hebr. = Bog je dober): r. pr. Tobijas, Št.
105.   HADRIANUS (lat. = mož iz Hadrije): kr. i. Adrijanci, Št., Og.
106.   EMERICH (srvn. = veliki knez): rodbinski pr. Emeršič,   Št.
Kakor vidimo iz teh primerov, so Slovencem naslednji svetniki zlasti priljubljeni glede na nazivanje krajev in oseb, oz. družin:
1.   izmed arhangelov: Mihael, manj pa Gabrijel; Rafaela ni najti;
2.   izmed prerokov samo Danijel;
3.   izmed svetih treh Kraljev zlasti Gašpar, manj pa Baltazar in Melhior;
4.   izmed svete družine: Marija, Jožef;
5.  izmed apostolov zlasti Peter, Pavel, Janez, Andrej, Simon, Jakob, Filip, Matija, Tomaž;
6.   izmed apostolskih očetov: Klement (ne pa Ignacij);
7.   izmed poglavitnih mučenikov: Štefan, Lavrencij, Jurij, Mavricij, Margareta, manj pa Agneza, Katarina in Barbara;
629
8.   izmed papežev: Urban in Gregorij;
9.   izmed   cerkvenih   očetov:   Ambrozij, Avguštin ;
10.   izmed evangelistov zlasti Janez, Matej in Marko, a tudi Luka je zastopan;
11.   izmed ustanovnikov raznih redov: Anton, Martin, Benedikt, Dominik, Egidij ali Ilj, najmanj  Frančišek;
12.   izmed štirinajst pomočnikov v sili: Blaž, Krištof, Erazem, Vid, ne pa Ciriak, Dionizij in Evstahij;
SLOVENSKA.
Smeri našega pravopisa in pravorečja.
Spisal prof. dr. Josip Tominšek. (Ponatisk iz »Slovana" 1904.) Tiskal Dragotin Hribar v Ljubljani 1904. 51. Cena 50 h. — Narodi, kateri se ponašajo z zgodnjo pisavo, imajo v izgovarjanju knjižnega jezika težavno stališče. Pisava se jim razvija enotno v smeri, v kateri ima svoje pričetke; izgovarjanje pa, odvisno od toliko faktorjev, gre po tako različnih potih, da je o edinstvenem normalnem govoru večih narodov težko ali celo nemogoče govoriti. V manjši meri se pokažejo take težave pri narodih s pozno pisavo, dasi je tudi pri njih razloček med konsolidirano pisavo in izreko dovolj čuten. Baš na taki stopnji smo sedaj Slovenci. Pravopis imamo povoljno edinstveno razvit, o skupni enotni izreki pa ni nikjer slišati. Posamezni glasovi so se že obravnavali pravorečno, celotnega izgovarjanja pa še nihče ni poizkusil z obširnim kritičnim aparatom dognati. To je za nas dosedaj tudi še prekmalu zahtevati, ker smo imeli preveč opraviti še s pisavo, ki je prvi in največji pogoj izreke. Poizkus, kako praktično priti do enotne lahke izreke, nam podaja naša razprava. Pisatelj svetuje, naj se slovenščina govori tako, kakor je tiskana (govor natančno po pisavi), češ da nas sili k temu nagon našega jezika, k čemer se nagiba slovensko občinstvo. Kdor ve, kako pomanjkljiva, le za silo skupaj zmašena
13.   izmed deželnih varuhov: Jožef za vse slovenske dežele, Jurij za Kranjsko, Florijan za Gor. Avstrijsko, Mohor za Goriško, Elija za Hrvaško, Štefan za Ogrsko, Rok za Hrvaško, Egidij ali Ilj za Koroško, Mihael za Galicijo, Rupert za Solnograško, Just za Trst, Leopold za N. iz Gor. Avstrijsko ;
14.   močno so zastopani tudi Adam, Abraham, Ahacij, Aleksij, Fabijan, Irenej, Kancijan, Leonhard, Miklavž, Ožbolt, Pankracij in Valentin.
je slovenska pisava, tistemu je lahko dopovedati, kakšen bi bil naš lepodoneči jezik, ako bi ga vkovali v te črke, ki jih sedaj imamo, ko pride n. pr. pet glasov na eno črko „e". Ali govor po pisavi je natoren nagon slovenskega jezika, kateremu se ne sme nihče ustavljati — nas zavrne pisatelj. Ako bi se tak nagon res dal zaslediti, smo prisiljeni reči, da bi se mu ne smeli ustavljati. A lahko smo čisto brez skrbi, ker se ni posrečilo pisatelju, da bi dosegel tak nagon, dasi mu za tiste, kateri še ne znajo gladko citati (17), ali za tiste, kateri neznane besede prvič pisane vidijo (16), in za tiste, kateri se sami brez vodnika brati učijo (18), radi pritrdimo, da hočejo najrajši tako brati, kakor je tiskano, čisto po sekiricah. Ali tako ne dela samo naše „občinstvo", temuč tudi nemško in sploh vsako na svetu, katero ima pravopis po našem načinu. Zakaj bi torej pisatelj tak „nagon", nagon neznanja in dušne nerazvitosti, pripisoval samo slovenskemu občinstvu? To bi bila zares lahka in praktična pot do nekega enotnega pravorečja, a bila bi prav tako nespametna in, skoro bi rekel, razžaliva za pravo slovensko občinstvo. Do takega pravorečja pridejo n. pr. Nemci vsak dan, če hočejo, in se jim ni treba še danes pehati za njim; in tudi takega „občinstva" imajo dosti, ki bi ga z obema rokama sprejelo, le škoda, da so nemški učenjaki tako neusmiljeni, da mu ga ne privoščijo ! — Pisatelj tega svojega načela   ni   podrobneje   razvil;   le   to naglasa,