DOI: https://d0i.0rg/10.4312/keria.22.1.13-33
Mark Janse
Kapadoška grščina: socialno-kulturna in jezikovna zgodovina
NAJSTAREJŠA ZGODOVINA KAPADOKIJE
Kapadokija je starodavna pokrajina v osrednji Anatoliji (gl. Zemljevid 1).1 Zgodovini področja lahko sledimo vse do drugega tisočletja pr. Kr., ko so večjemu delu Male Azije od začetkov 16. st. pr. Kr. pa do propada Hetitskega kraljestva okrog leta 1180 pr. Kr. vladali Hetiti. Med železno dobo je v jugovzhodni Mali Aziji in v severni Siriji vzniknila vrsta sirijskih ali neohetitskih kraljestev, med drugim luvijsko govoreče kraljestvo Tabal, katerega središče je bilo starodavno mesto Kaneš približno 20 km JV od Mazake (Cezareja), kot asirsko provinco pa ga je l. 713 svojemu kraljestvu priključil novoasirski kralj Sargon II (vl. 722-705).2 V 6. st. pr. Kr. je Kapadokija postala bojno polje, na katerem sta se spopadali dve velesili: Lidijsko kraljestvo pod Krezom (vl. okr. 560-546) in perzijsko Ahajmenidsko cesarstvo po Kirom Velikim (vl. okr. 559-530).3 Znano je, da je Krez povprašal preročišče v Delfih, ali naj pošlje vojsko nad Perzijce, in da je prejel značilno dvoumen odgovor, češ da bo »uničil veliko državo«, če bo storil kaj takega.4 Res je bila uničena velika država, a to je bila Krezova in ne Kirova. Slednji je leta 546 zavzel Sarde.
Kot poroča Herodot, je toponim Kapadokija (KannaSoKia) perzijski (Zgodbe 7.72). Dejansko je prvič izpričan na znamenitem trojezičnem Behi-stunskem napisu Dareja Velikega (vl. 522-486), kjer se omenja kot Katpatu-kaš v elamskem, Katpatukka v babilonskemin in Katpatuka v staroperzijskem
1	O zgodovini Kapadočanov in njihovem jeziku gl. tudi: Janse, »Aspects of bilingualism«; Id., »De Cappadociers en hun talen«; Id., »Grieks lichaam, Turkse ziel«.
2	O zgodovini Hetitov ter sirijskih Hetitov oziroma Neohetitov gl. zlasti dela Trevorja C. Brycea (Bryce, The Kingdom of the Hittites; Id., The World of The Neo-Hittite Kingdoms; Id., Warriors of Anatolia).
3	Herodot o tem natančno pripoveduje v prvi knjigi svojih Zgodb.
4	Gl. |aeya\r|v	l^v KaraXuaeiv »da bo uničil veliko kraljestvo« (Zgodbe 1.53).
14
Mark Janse
klinopisu. Herodot obenem poroča, da so Grki prebivalce imenovali »Sirijci« (Zčptot) in ne »Kapadočani«, kot so jih imenovali Perzijci (Zgodbe 1.72, 5.49). S tem je verjetno mišljeno prej omenjeno sirijskohetitsko prebivalstvo. Stra-bon (64/3 pr. Kr.-okr. 24 po Kr.) v prvih desetletjih našega štetja opaža, da se kapadoški Sirijci tostran reke Taurus (evroc; toč Tačpou) imenujejo »Be-losirijci« (AeuKoaupot), za razliko do Sirijcev, ki živijo onstran iste reke toč Tačpou) in so bili temnejše polti (ekeiv^v entKEKau^ev^v t^v xpoav); Geografija 12.3.9.
Zemljevid i: Kapadoško kraljestvo pod Arariatom III (vl. okr. 250-220 pr. Kr.)
HELENIZACIJA KAPADOKIJE
Pod Darejem Velikim je Kapadokija postala tretja satrapija Ahajmenidskega cesarstva. Znana so zgolj tri imena kapadoških satrapov. Zadnji med njimi je obenem najslavnejši, Ariarat, ki je postal satrap leta 350 in se ni hotel predati Aleksandru Velikemu (vl. 336-323), potem ko je slednji leta 334 osvojil malo-azijska ozemlja. Kot Ariarat I (vl. 331-322) je ustanovil dinastijo Ariaratidov, ki je vladala Kapadoškem kraljestvu od l. 331 pr. Kr. do l. 17 po Kr. Tedaj je postalo rimska provinca (gl. Zemljevid 1). Kljub perzijskemu poreklu5 so bili Ariaratidi sčasoma vse večji filheleni. O tem priča med drugim epitet Ariarata V (vl. 163-130), namreč Ečae^c ®iXona.Twp, Mommsen pa je o njem zapisal: »Preko njega je [helenistična omika] prodrla v do tedaj tako rekoč barbarsko Kapadokijo«.6 V obdobju Kapadoškega kraljestva se je v Kapadokiji postopno,
5	Ustanoviteljevo ime izhaja iz staroperzijskega korena *arya- »Arijec«.
6	Gl. Mommsen, Römische Geschichte, 52.
Kapadoška grščina: socialno-kulturna in jezikovna zgodovina
15
a vztrajno širila grščina, proces helenizacije pa se je okrepil potem, ko je ozemlje priključil Rimskemu cesarstvu cesar Tiberij (vl. 14-37). Slednji je kapa-doško prestolnico Mazako preimenoval v Cezarejo (Kaiadpeia). Strabon, ki je bil po rodu iz Amaseje ob Črnem morju in je bil priča priključitvi Rimskemu cesarstvu, omenja, da je v njegovem času večina prebivalstva Male Azije že bila opustila svoje jezike in onomastiko (Geografija 12.4.6).
Grščina je postala v helenistični dobi in v še večji meri v obdobju Rimskega cesarstva lingua franca vzhodnega Sredozemlja, za mnoge pa je bila tudi prvi in edini jezik. Že v 3. st. pr. Kr. so Toro (hebrejsko ni"iTn tora), prvih pet knjig hebrejske Biblije, znanih tudi kot Pentatevh/Peteroknjižje (nsvtdtsu^oi »petero zvitkov«), prevedli v grščino za potrebe aleksandrinskh Judov, ki niso bili več sposobni brati hebrejskega originala. Prav tako je bila Nova Zaveza napisana v grščini in se v tem jeziku tudi širila zaradi potreb Judov in kristjanov drugih etničnih pripadnosti ne le v Grčiji (Korintčanov, Filipljanov in Tesalo-ničanov) in Rimu (Rimljanov), ampak tudi v Mali Aziji (Kološanov, Efežanov in Galačanov). Če si izposodimo besede Alberta Thumba: »Izmed vseh negr-ških dežel se je Mala Azija helenizirala najbolj temeljito ... Neizmerna količina grških napisov, ki se najdejo vsepovsod na omenjenem področju ... kaže, da je bila Mala Azija vsaj v rimski dobi povsem grška dežela z grško kulturo.«7
KAPADOKIJA: PRVOTNI JEZIK
A obenem obstajajo podatki, ki kažejo, da se je prvotni jezik Kapadokije še vedno ohranjal tudi v prvih stoletjih našega štetja. V zgodbi o prihodu Svetega duha apostoli začnejo govoriti »v tujih jezikih« (et£paiq "y\waaaiq, Apd 2.4) in tako omogočijo, da jih zbrani poslušalci slišijo govoriti »v svojem lastne-mjeziku« (tfl iSia 6iaXsKtw, Apd 2.6-8). Med številnimi govorci tujih jezikov so v odlomku omenjeni tudi »prebivalci Kapadokije« (oi KatoiKouvts^ t^v KannaSoKiav, Apd 2.9). V tako imenovanih Sibilinskih prerokbah, zbirki prerokb v heksametru, ki so jih judovski in krščanski pisci zapisali približno v času med l. 150 pr. Kr. in 180 po Kr., se tako Kapadočani kot Arabci omenjajo kot »govorci tujega jezika« (^ap^apo^voi, Oracula Sibyllina 3.516).8 Kse-nofont Efeški, romanopisec iz 2. st., omenja nekega Hipotoja, ki je znal jezik Kapadočanov, ti pa so ga posledično imeli za svojega.9
Kakšen jezik je bila kapadoščina, je veliko vprašanje. To ni mogla biti stara perzijščina, ker so Ariaratidi širili grški jezik in kulturo, pred tem pa
7	Gl. Thumb, Die griechische Sprache im Zeitalter des Hellenismus, 102-103.
8	Dejstvo, da se skupaj omenjajo Kapadočani in Arabci, kaže, da izraz ßapßapö^wvo; pomeni tistega, »ki govori tuj jezik«, in ne »govorca slabe grščine«; prim. op. 14.
9	'E^neipö; efye rf; KannaöoKÖv ^wvfc; Kai aürö navTe; ohceiw npoae^epovro »Vešč je bil kapadoškega govora in vsi so se do njega obnašali po domače« (Ephesiaca 3.1.2).
16
Mark Janse
je bila aramejščina lingua franca v Ahajmenidskem cesarstvu. Medijski in partski, druga dva iranska jezika, se izrecno omenjata med tujimi jeziki, ki jih govorijo apostoli v zgodbi o prihodu Svetega duha (Apd 2.9). Medij-ščina se omenja tudi na mestu, ki ga smemo šteti za v nebo vpijoč primer izgubljene priložnosti za identifikacijo kapadoškega jezika. Eden od treh kapadoških očetov, Gregorij iz Nise (330-395), navaja izraze za nebo v različnih jezikih:10
r||ieic; oupavov touto Aiyo|iev, aa|ia'iji o 'E^paio;, o 'Podalo; Ke\ou|i, Kai aAAw; o Zupo;, o MfjSo;, o KannaSoKri;, o Maupoumo;, o ZkuG^;, o ©pa^, o a^uhtio;.11
Mi temu pravimo ouranos, Hebrejec šamayim, Rimljan caelum, še drugače pa mu pravijo Sirijec, Medijec, Kapadočan, Mavretanec, Skit, Tračan, Egipčan.
Na podlagi odlomka lahko sklepamo, da je bila kapadoščina gotovo drugačna od obeh iranskih jezikov, medijskega, skitskega in sirskega, narečja srednje aramejščine, ki se uvršča med jezike (severozahodne) semitske jezikovne družine. A le zakaj neki Gregorij ne navede besede za nebo v domačem jeziku svoje domovine, kjer se je kapadoščina očitno še govorila v 4. st. po Kr.? Slednje potrjuje še en kapadoški oče, Bazilij Veliki iz Cezareje (330-379), ki omenja, da je iz slovničnih razlogov v sirskih tradicijah v Mezopotamiji, pa tudi v njegovem domačem kapadoškem jeziku, v doksologiji12 nujna raba besede Kai »in« namesto auv »s/z«.13
Čeprav smemo tudi v tem primeru zaključiti, da je bila kapadoščina drugačna od sirščine, pa se zdi malo verjetno, da bi Bazilij v bistvu hotel povedati, kako sta si jezika pravzaprav sorodna ali - z drugimi besedami - da je kapadoščina sirščini soroden severozahodni semitski jezik. Sirska beseda za nebo je šmayya (sirsko	aramejsko kar je preblizu hebrejski besedi
šamayim	ki jo navaja Gregorij iz Nise, da ji ne bi sledila tudi omemba
kapadoške besede, če bi bila slednja dejansko severozahodni semitski jezik. Na podlagi povedanega verjetno smemo postaviti domnevo, da je bil prvotni
10	Contra Eunomium = Patrologia Graeca 45.1045.
11	Omeniti velja, da je izdajatelj serije Patrologia Graeca, francoski učenjak in duhovnik Jacques-Paul Migne (1800-1875), po pomoti tako hebrejsko kot latinsko besedo za nebo naglasil po pravilih francoskega naglasa: aa^ai^ namesto aa^ai^ (Hebrew samayim) in keXou^ namesto Ke\ou|i (caelum, s poenostavitvijo ae > e v izgovarjavi, značilni za vulgarno latinščino).
12	Kanonična oblika je Ao^a naTpi Kai Kai ayiw nveu^ari »Slava očetu in sinu in svetemu duhu«, Bazilijev predlog pa je bil ^era Toti moti auv t6 ayiw nveu^ari »s sinom skupaj s svetim duhom«. Spis De spiritu sancto je nastal v podporo tej spremembi, v njem pa polemizira z nasprotniki, ki so zagovarjali različico ^era Toti uioti ev t6 ayiw nveu^ari »s sinom v svetem duhu«; prim. Anderson, St. Basil of Caesarea.
13	Kai KannaSoKe; 8e outw Xeyo^ev	»Kapadočani tako rečemo v domačem jeziku« (De spiritu sancto = Patrologia Graeca 32.208).
Kapadoška grščina: socialno-kulturna in jezikovna zgodovina
17
kapadoški jezik soroden z jezikom, ki se je govoril v neohetitskem kraljestvu Tabal in še pred tem v Hetitskem kraljestvu - ali da je bil celo njegov potomec -, to pa je bila luvijščina, hetitščini soroden anatolski jezik. Na žalost pa so dokazi v prid domnevi posredni in nezanesljivi.14
KAPADOŠČINA KOT OBLIKA GRŠČINE
Ne glede na to, kakšen je bil prvotni kapadoški jezik, pa zagotovo velja, da je imel močan vpliv na podobo grščine, kakršna se je govorila v Kapadokiji. Na podlagi Strabona smemo upravičeno trditi, da se bili Kapadočani znani kot ljudje, »ki govorijo po barbarsko« (PappapiZeiv ali Pap^ap^vsiv).15 Sodeč po spodnjem, Lukijanu pripisanem epigramu, je bila pregovorna kapadoška nenadarjenost za govorništvo:16
SaTTov £f|v | Asukou; KopaKa; | nrr|vac; ts xsA.wva; supsiv ^ 5oKi|iov | pr|Topa Kanna5oKr|v
Hitreje bi našel belega krokarja in krilate želve kot solidnega govornika iz Kapadokije.
Pravzaprav nekega kapadoškega gorovnika te vrste tudi poznamo, in sicer Pavzanija iz Cezareje (2. st.), učenca Heroda Atiškega (101-177) in učitelja Klavdija Ajlijana (okr. 175-okr. 235), čigar izgovarjavi se posmehuje Flavij Fi-lostrat (okr. 170-244/9):17
anr^eiAe na^eia Tf yAa>TTr| Kai KannaSoKai; ž;uvr|9ec;, ^uyKpouwv |isv Ta l;u|i^a>va tu>v aToi^eiarv, auaTsAAorv 5s Ta |ir|Kuvo|ieva Kai |ir|Kuva>v Ta Ppa^ea
Recitiral je s težkim naglasom, značilnim za Kapadočane, tako da so soglasniki udarjali eden ob drugega in da so se dolgi glasovi krajšali in kratki daljšali.
Tretji kapadoški oče, Gregorij iz Nazianza (329-389), prav tako namiguje na barbarski naglas Kapadočanov, in sicer v govoru vzvišenemu kleru iz Konstantinopla:18
14	Strabon omenja, da je kapadoščina v bližnjem sorodstvu s še enim neznanim jezikom iz Male Azije, imenovanem kataonščinca (Geografija 12.1.2).
15	Strabon tako besedi PapPapi(eiv kot PapPapo^veiv razlaga kot KaK&; e\\r|viielv »govoriti slabo grščino« (Geografija 14.2.28), prim. op. 8.
16	Anthologia Palatina 11.436.
17	Vitae Sophistarum 2.13. S formulacijo »da soglasniki udarjajo eden ob drugega« je mišljena sinkopa nenaglašenih samoglasnikov; prim. op. 68.
18	Oratio XXXXIII = Patrologia Graeca 36.224.
18
Mark Janse
anaiSeuaiav 5s ouk ¿yKaAiaeic; ^ oti Tpa^u aoi 5okw Kai aypoiKov ^9sYYsa9ai;
Mi ne boš očital neomikanosti ali da moja govorica zveni trdo in kmečko?
Še en znameniti Kapadočan, sveti mož iz l.st. po Kr. Apolonij iz Tiane, po navedbah biografa Filostrata po drugi strani v svojem govoru ni kazal sledov kapadoškega porekla.19
Potem ko se je po Teodozijevi smrti l. 395 Rimsko cesarstvo razdelilo na dva dela,20 je bilo samo po sebi umevno, da bo grščina ostala uradni jezik vzhodnega rimskega cesarstva, čeprav so Bizantinci sami sebe še naprej imenovali »Rimljani« (Pw^aToi), svoj jezik pa »rimski« (pw^aiiKa).21 Za drugo polovico prvega tisočletja nimamo niti posrednih niti neposrednih znamenj, ki bi pričala o »barbarskosti« kapadoške govorice. Vemo pa, da so Kapadoča-ni veljali za »barbarske« po obnašanju. Ko bizantinski cesar Konstantin VII Porfirogenet (vl. 913-959) govori o pregovorni neotesanosti (KaKOTponia) Ka-padočanov, ob tem citira reklo o »treh najslabših k-jih« (Tpia Kanna KaKiaTa): Kapadokija, Kreta, Kilikija.22 V 6. st. pesnik Demodok z Lerosa o Kapadočanih pravi, da so »slabši od najslabših« (^auAsm^auAoTaToi) in celo skuje glagol KannaSoKi(w (»biti/obnašati se kot Kapadočan«).23
POTURČENJE KAPADOKIJE24
V 12. st. Teodor Prodrom Kapadokijo imenuje »dežela, preplavljena z barbari«.25 S tem pa ne cilja na »barbarske« Kapadočane, temveč na seldžu-ške Turke, ki so v 11. st. vdrli v Kapadokijo.26 Leta 1071 je namreč Bizan-tincem, ki jim je poveljeval cesar Romanos IV Diogenes (vl. 1068-1071), v bitki pri Manzikertu na vzhodni meji Bizantinskega cesarstva poraz zadala seldžuška vojska pod poveljstvom sultana Alpa Arslana (vl. 1063-1072); gl. Zemljevid 2.
19	'H yXöTTa ixttiköc; etyev oüö' anl^n T^v ^wvi^v ünö toü eOvouc; »V jeziku se je držal atiščine in ni bilo slišati naglasa domačega ljudstva« (Filostrat, Vita Apollonii 1.7).
20	Omeniti velja, da meje cesarstva niso sovpadale z jezikovnimi mejami, saj je bila grščina v tistem času zelo razširjena v južni Italiji (v nekaj izoliranih skupnostih v Kalabriji in Apuliji pa se pravzaprav govori še dandanes).
21	Še celo dandanes se izraz pw|ialiKa uporablja v nekaterih frazah, nanašajoč se na grščino, npr. KaraXaßalveic; pw^aliKa; »Razumeš grško?«, t.j. »Razumeš, kaj hočem reči?«.
22	De thematibus 2.69.
23	Fragmenta 5 (West) = Anthologia Palatina 11.238.
24	O zgodovini poturčevanja, tako v jezikovnem kot verskem pogledu, gl. zlasti Vryonis, The decline of medieval Hellenism in Asia Minor.
25	Carmina Historica 19.52 (Hörandner).
26	Prim. ßapßapoxeo|iai, »von Barbaren beherrscht werden«, v: Trapp, Lexikon zur byzantinischen Gräzität, s.v.
Kapadoška grščina: socialno-kulturna in jezikovna zgodovina
19
Zemljevid 2: Bizantinsko cesarstvo pod Bazilijem II Porfirogenetom (vl. 976-1025)
Šest let kasneje je seldžuški poveljnik Sulejman ibn Kutulmiš (vl. 1077-1086) v Mali Aziji ustanovil neodvisni Sultanat Rum, poimenovan po turškem izrazu za prebivalce Bizantinskega cesarstva.27 Ta država je obstajala do 14. st., ko je razpadla na vrsto tvorb, imenovanih bejliki (»kneževine«). Najpomebnejša med njimi je bila Karamanska kneževina (Karamanski bejlik) s središčem v mestu Karaman v Kilikiji, poimenovana po Kerimeddinu Kara-man begu, ustanovitelju dinastije Karamenidov iz 13. st. (natančnejši datumi niso poznani). Slednjič so si jo l. 1468 priključili Otomani pod Mehmedom II (vl. 1451-1481), čigar sin Mustafa je l. 1483 postal prvi guverner otomanskega vilajeta (province) Karaman, ki je obsegal področje Kapadokije. Že petnajst let pred tem je seveda Mehmed Osvajalec zavzel Konstantinopel in tako napravil konec tisočletnemu Bizantinskemu cesarstvu.
V stoletjih po bitki pri Manzikertu je Kapadokija postopoma podlegla turškim vplivom. V jezikovnem smislu je to pomenilo, da je bila močno razširjena grško-turška dvojezičnost, ki je najpogosteje pripeljala do popolnega prevzema turščine. To pa ni nujno pomenilo tudi sprejetja islama, o čemer priča tudi spodnje poročilo, ki so ga l. 1437 prebrali na baselskem koncilu:28
Notandum est, quod in multis partibus Turcie reperiuntur clerici, episcopi et arciepiscopi qui portant vestimenta infidelium et locuntur linguam ipsorum et nihil aliud sciunt in Greco proferre nisi missam cantare et evangelium et epistolas. Alias autem orationes dicunt in lingua Turcorum.
27	Stara anatolska turška beseda Rum (jjf) izhaja iz arabskega imena za »Rimljane« ar-Rum ('djjf'). To je izposojenka grške besede 'Pu^aioi, kakor so sami sebe imenovali Bizantinci.
28	Citirano po: Dawkins, Modern Greek in Asia Minor, 1, op. 1.
20
Mark Janse
Zabeležiti je treba, da je vsepovsod po turških krajih naleteti na duhovnike, škofe in nadškofe, ki nosijo oblačila nevernikov, govorijo njihov jezik in ne znajo povedati grško nič drugega kot mašo, evangelije in pisma. Vse drugo pa povedo po turško.
Turško govoreči kristjani, o katerih je govora v poročilu, se imenujejo Ka-ramanlidi (Kapa^avA^Ss;). Njihovo poreklo ostaja neznano, čeprav ime kaže, da gre za prebivalce Karamanskega bejlika.29 Njihov jezik se imenuje »kara-manlidski« (Kapa^avAr|SiKa), to pa je anatolska oblika turščine, za zapisovanje katere se uporablja grški alfabet in ne iz perzijsko-arabskega črkopisa izhajajoča otomanska pisava.30 Spodnji primer je z začetka Matejevega evangelija, gl. tudi sliko št. 1:
APpaa|i oyAou AauiS oyAou 'Ir|TOuc; Xpiaxoaouv TevaaouAouv KiTari|Tr|p31 Avraam ogl-u David ogl-u Yisus Hristos-un tenasul-un kitab-i-dir Abraham sin-njegov David sin-njegov Jezus Kristus-ROD rod-ROD knjiga-njegova-je
pipAo; ysvsasw; 'Ir|aou XpiaTou ulou AauiS ulou APpaa|i (Matejev evangelij 1.1) Knjiga o rodu Jezusa Kristusa, sina Davida, sina Abrahama.
Slika i: Matejev evangelij v karamanlidščini
29	Turško Karaman-li pomeni »(nekdo), ki spada v Karaman«.
30	O karamanlidščini glej zlasti Balta, Beyond the language frontier, pa tudi številne druge publikacije iste avtorice.
31	Diakritična znamenja se v mlajši različici karamanlidskega pravopisa uporabljajo za ločevanje turških in grških fonemov: ou = u, n = b, T = d; prim. Irakleous, »On the development of Ka-ramanlidika writing systems«. Omeniti velja tudi, da sta p in S postala pripornika v oz. 5 že v rimski dobi, medtem ko se zapornika b in d v novogrškem pravopisu zapisujeta kot oz. vt; pa tudi, da se je izgovarjava samoglasnka r| v istem obodbju spremenila v i in da se r| uporablja v karamanlidskem pravopisu za zapisovanje turškega i [ra].
Kapadoška grščina: socialno-kulturna in jezikovna zgodovina
21
Vsi kristjani v Kapadokiji pa niso prevzeli turščine. Okrog leta 1910 je britanski arheolog ter dialektolog/etnolog Richard MacGillivray Dawkins (1871-1955) med terenskim delom v Kapadokiji ugotovil, da se še vedno govori tudi grščina, četudi v »zelo popačeni obliki«,32 in sicer v dvajsetih vaseh na področju med kraji Nevšehir, Kajseri in Nigde (gl. Zemljevida 3a-b). Znamenit je njegov opis kapadoščine: »Telo je ostalo grško, a duša je postala turška.«33 Spodnji primer besedila, napisanega v narečju kraja Ulagač, ki sodi med narečja z najbolj izrazitimi turškimi vplivi, naj služi kot ponazoritev nje-govne skrajne »popačenosti«:34
f]Tov sva dov\ vaiKa. £yi&KS epu o ^aea. 'iča divi&Kev da čapdq, Kai ^epi&Kav čapaKiov t da rtapdyia, Kai bEaAirrmaKav.
iton ena dul nela. ejiške erjo fšea. itša dinišken da tširaq, ke feriškan tširakjut da paraja, ke beslettiniškan.
Nekoč je bila vdova. Imela je dva otroka. Pošiljala ju je [delat] kot vajenca in od tega sta domov prinašala denar in [jo] podpirala.
Zemljevid 3a: Grške vasi v Kapadokiji
32	Dawkins, Modern Greek in Asia Minor, 18.
33	Dawkins, Modern Greek in Asia Minor, 198.
34	Dawkins, Modern Greek in Asia Minor, 362. Dawkinsov zapis puščam tako rekoč nedotaknjen in se namenoma ne spuščam v slovnično analizo, zato da bi bralec kar najbolje doumel izjemno »popačenost« kapadoščine iz kraja Ulagač. Kljub temu pa velja opozoriti na v kapado-ščini produktivno tvorbo imperfekta na -išk-: eyiaKe (ex«), diviaKev (divo>), ^epiarav (^epo)), beaXeTTiviarav (beaXerrw, turško besletmek, kavzativ gl. beslemek »hraniti«). Turške izposojenke so odebeljene.
22
Mark Janse
Zemljevid 3b: Grške vasi v Kapadokiji
Dawkins se je dobro zavedal, v kako negotovem položaju so kapadoščina in druga grška narečja v Mali Aziji, ki so bila »ogrožena [...] zaradi širjenja turščine in pa nevarnosti, da bi jih vase posrkala skupna grščina.«35 Nevarnost, da bi jih »vase posrkala skupna grščina«, se je krepila zaradi šol v grško govorečih vaseh, ki so jih bili začeli ustanavljati pred nedavnim. To Dawkins opazi v preliminarni študiji: »Razlika med krajevnim govorom in šolsko grščino je tako velika, da si šolnik prej prizadeva nadomestiti domače narečje z drugim jezikom, kot pa da bi ga skušal postopoma popravljati.«36 Izraz »drug jezik« poudari jezikovno razdaljo med kapadoščino in skupno grščino tistega časa. Razkorak med kapadoščino in starejšo grščino je bil po Dawkinsonovem mnenju prav tako nepremostljiv: »Iz istega razloga je tudi raba grščine v bogoslužju v bistvu neučinkovita. Starejša generacija duhovščine liturgijo komajda razume, verniki pa je sploh ne razumejo. Če morajo ljudje kaj nujno razumeti, se uporabi turščina. Ko sem šel v Fertek, je bil tam škof in pridiga je bila v tur-ščini, prav tako kot vse ostalo, namenjeno vernikom.«37 Alias autem orationes dicunt in lingua Turcorum.38
Dawkins je poleg tega imel občutek, da kapadoščino ogroža politika »ustavnega mladoturškega režima« vključno z »velikom porastom priseljevanja« in »ponovnim preganjanjem.«39 To zapiše v predgovoru z datumom 24.
35	Dawkins, Modern Greek in Asia Minor, v.
36	Dawkins, »Modern Greek in Asia Minor«, 120 (poudarek Mark Janse).
37	Prav tam.
38	Prim zgoraj, vključno z op. 28.
39	Dawkins, Modern Greek in Asia Minor, v.
Kapadoška grščina: socialno-kulturna in jezikovna zgodovina
23
10. 1915, ko so mladoturki po revoluciji leta 1908 obnovili otomansko ustavo. Otomani so bili do tedaj v balkanskih vojnih (1912-1913) izgubili večino ozemelj na Balkanu, imenovanih Rumelija,40 in vstopili v prvo svetovno vojno na strani centralnih sil (gl. Zemljevid 4). Med vojno je Otomansko cesarstvo zagrešilo genocid proti armenskim, asirskim in pravoslavnim kristjanom v Anatoliji, prvim posledicam pa je bil Dawkins priča »v dneh, ki so neposredno sledili izbruhu vojne«.41
Zemljevid 4: Ozemeljska širitev Kraljevine Grčije (1832-1947)
Na pariški mirovni konferenci - začela se je 18. 1. 1919 - si je grški ministrski predsednik Elevtherios Venizelos (1864-1936), ki je Grčijo popeljal v vojno na strani sil Antante, pridobil podporo zaveznikov za zavzetje Smirne (Izmir) in zaledja, do česar pride meseca maja. Okupacijo je avgusta l. 1920 ratificarala Sevreška mirovna pogodba, ki je obenem Otomane primorala Grčiji prepustiti Vzhodno Trakijo (gl. Zemljevid 4). V ozadju zavzetja Male Azije je bila tako imenovana »velika ideja« (McyaXr| 'ISsa), iredentistični projekt, ki je igral odločilno vlogo v grški politiki vse od vojne za neodvisnost (1821-1832) in ustanovitve neodvisne Kraljevine Grčije.42 Zagovorniki »velike ideje« so upali na obnovitev Bizantinskega cesarstva ali, kot se je izrazil Venizelos, »Grčije dveh kontinentov
40	Otom. turško Rum-eli (jjf I^J^f); prim. op. 27.
41	Dawkins, Modern Greek in Asia Minor, vi.
42	Zelo dober in zanesljiv zgodovinskih pregled nastanka in širitve novogrške države daje Clogg, A concise history of Greece.
24
Mark Janse
in petih morja« (EWaq twv Suo ^nstpwv Kal twv nsvts 0aXaaawv), s prestolnico v Konstantinoplu, ki so ga zavezniške sile zasedale od novembra 1918. Turški revolucionarji okrog Mustafa Kemala (1881-1938), ki si je leta 1934 pridobil vzdevek Ataturk (»Oče Turkov«), so sprožili protinapad in »velika ideja« se je dobesedno pogreznila v pepel velikega ognja, ki je septembra leta 1922 uničil Smirno. Grki ta dogodek imenujejo »maloazijska katastrofa« (MiKpaaiatiK| Kataatpo^ri). Nesreča velja za hujšo od padca Konstantinopla l. 1453, saj je dejansko izkoreninila grško kulturo v Mali Aziji. Zavezniki, ki so med grško--turško vojno prestopili na drugo stran, so odstopili od določil Sevreške mirovne pogodbe in s Turškim nacionalnim gibanjem julija l. 1923 podpisali Lozanski sporazum, ki je priznal neodvisnost Turške republike in njeno suverenost nad Jonijo, Vzhodno Trakijo in Konstantinoplom (Istanbulom).
IZMENJAVA PREBIVALSTVA MED GRČIJO IN TURČIJO
Pred podpisom Lozanskega sporazuma je bila januarja l. 1923 sprejeta Konvencija o izmenjavi grškega in turškega prebivalstva.43 »Izmenjava«, kot se ji na kratko reče tako v grčini (AvtaAAa^l) kot v turščini (f^J Mubadele), je v resnici pomenila, da je bilo izgnanih najmanj milijon dvesto tisoč pravoslavnih kristjanov iz Turčije in okrog štiristo tisoč muslimanov iz Grčije. Ni temeljila na jeziku niti etnični pripadnosti, temveč na religiji, saj so bili pravoslavni kristjani pripadniki otomanskega »naroda« ali »mileta« (fJ^ millet) Rum44 ne glede na jezik ali etnično pripadnost.45 Po podatkih popisa iz leta 1924 je bilo 22 od 61 krščanskih skupnosti v Kapadokiji grško govorečih, kar pomeni, da so bile v resnici dvojezične grško-turške, štele pa so 17.590 govorcev (44.4%); gl. Zemljevid 3b. Po drugi strani je bilo 39 enojezičnih, turško govorečih skupnosti, ki so štele 22.027 govorcev (55.6%). Nekatere turške skupnosti so bile v celoti krščanske, na primer v vaseh Anvadal (1812 prebivalcev) ali Limna (2007 prebivalcev), tu je turščina prevladala nad grščino v 19. st.46 V večini primerov pa so bili muslimani več kot petkrat številčnejši od kristjanov.47 Devet izmed 22 grških skupnosti je bilo popolnoma krščanskih,
43	O izmenjavi ter njenih posledicah za kristjane in muslimane tako v Grčiji kot v Turčiji, glej prispevke v: Hirschon, Crossing the Aegean, na čelu z Hirschonovima uvodnima poglavjema (»'Unmixing peoples' in the Aegean Region«, 3-12, in »Consequences of the Lausanne Convention: An overview«, 13-20).
44	Prim. op. 27.
45	Če smo natančni, je »milet Rum« vključeval grško in turško govoreče pravoslavne Grke, Albance, Bolgare, Srbe, Vlahe, pa tudi Gruzince in bližnjevzhodne kristjane.
46	Dawkins, Modern Greek in Asia Minor, 11.
47	Številke, ki se nanašajo na muslimansko populacijo, so pogosto približne, v nakaterih primerih pa sploh ne obstajajo; a vsekakor gre za razmerje več kot 100.000 nasproti 22.027.
Kapadoška grščina: socialno-kulturna in jezikovna zgodovina
25
to velja za razmeroma velike vasi Akso (3687) in Misti (3036). V drugih je bila pomembna prisotnost muslimanov, primer je Fertek (439 kristjanov proti 2.500 muslimanom).
Zgornje številke izhajajo iz kratkega demografskega uvoda k zbirki ganljivih pripovedi beguncev v drugem od štirih zvezkov serije z naslovom Eksodus ('H "E^oSo;).48 Mnoge izmed njih so pripovedi o tesnem prijateljstvu s turškimi sosedi, ki se pogosto strnejo v stavek:
»Ms tou; ToupKou; nspvouaa^s Ka\a« (»S Turki smo dobro shajali«).49 Drugi pogost stavek se nanaša na dan slovesa: »KAa^avs oi ToupKoi ^a;« (»Naši Turki so jokali«).50 Kot ilustracija naj služi naslednji odlomek iz pripovedi Grkinje iz Ulagača:51
Eksivoi [i.e. oi ToupKoi], Kai |iaAiaxa oi ToupKaAs;, noAu Aunr|9r|Kav nou ^suya^s."EKXaiyav |iaQ |ia; Kai tou; apa^naSs; nou avs^aiva^s sp^ovtav dno maa> |ia; Kai |ia; dyKaXiaZavs Kai |ia; ^iAouaavs. «Na ^avapGsTs», Aiyavs, «E^si; attou; 5sv 9eAou|is. "Easi; sictts SiKoi |ia;.
Oni [nam. Turki], še posebej pa Turkinje, so bile zelo žalostne, ker smo odhajali. Jokale so skupaj z nami, nam sledile vse do vozov, na katere smo se vzpenjali, nas objemale in poljubljale. »Pridite spet«, so govorile. »Mi nočemo drugih, vi ste naši.«
Nekateri omenjajo prihod muslimanskih beguncev iz Grčije, na primer naslednji turško govoreči kristjan iz Kičagača:52
©u|ia|iai nou ^p9av oi ToupKoi npoa^uys;. EAAr|viKa |iiAouaave Kai 5sv tou; KaTa\a^aiva^s. Aeyavs oi naAioi ToupKoi: ToupKoi ^suyouv Ki"EAAr|vsc; sp^ovTai.
Spominjam se, kako so prišli turški begunci. Govorili so grško in nismo jih razumeli. Stari Turki so govorili: »Turki odhajajo in Grki prihajajo.«
Naslednjo, nekoliko smešno zgodbo pove grško govoreča kristjanska iz kraja Čeltek:53
48	Gl. Mourelos, H "E&Soç
49	Mourelos, H "E^oSoç, 172 in passim. Nikakor ni naključje, da je podoben tudi naslov prispevka Renéeja Hirschona (prim op. 38), nam. »'We got on well with the Turks': Christian-Muslim relations in late Ottoman times«, v: Shankland, Archaeology, anthropology and heritage, 325-343. Hirschon je napisal tudi pomembno študijo o identiteti/ah skupine urbanih priseljencev petdeset let po izmenjavi (Hirschon, Heirs of the Greek Catastrophe).
50	Gl. Mourelos, H "E^oSoç, 75 in passim.
51	Mourelos, H "E&Soç, 231.
52	Mourelos, H "E&Soç, 224.
53	Mourelos, H "E&Soç, 25.
26
Mark Janse
Auo |ifvsc; npoxoü va ^úyou|is án' to TctsXtsk, ^p9av ToüpKoi npóa^uysc; án' t^v 'EAAáSa. Kpr|TiKol ^Tav. MiAoüaav ¿AAr|viKá, KaXa ¿AAr|viKá. Ki e^sí; |ii\oúaa|is ¿W^viKá, áAAa 5sv Toü; KaTaXa^aíva^s. 'Aypioi avGpomoi ^Tav.
Dva meseca preden smo odšli iz Čelteka, so prišli turški begunci iz Grčije. Bili so Kretčani. Govorili so grško, in to dobro. Tudi mi smo govorili grško, a jih nismo razumeli. Bili so divjaki.54
Ponavaljajoči se motiv zbirke Eksodus je nostalgija za »izgubljenimi do-monovinami« (^a^svs; naTpíSs;):55 »Oúya^s áno Tov napáSsiao Kal nrfya^s aT^v Kó\aar|.« (»Zapustili smo raj in prišli v pekel.«)56 Grški izraz za Grčijo je bil seveda 'EXXá; v katarevusi (KaGapsúouaa) in 'EXXáSa v dimotiki (Sr^oTiK^), a Kapadočani so jo poznali samo pod turškim imenom Junanistan (^jj'j^^'j): riouvaviaTáv ali ñovaviaTáv, dobesedno »Dežela Joncev.«57 Čeprav so se Kapadočani naselili vsepovsod po Grčiji, pa so jih večino poslali v severno Makedonijo in Trakijo ter v osrednje predele Tesalije in Epira, ki je šele pred nedavnim pripadel Grčiji (gl. Zemljevid 4). Spomin na 400 let turške vladavine (ToupKoKpaTÍa) je bil v teh krajih še kako živ, in Kapadočani ter drugi begunci iz Male Azije so bili sprejeti, kot da bi bili Turki:58 Portant vestimenta infidelium et locuntur linguam ipsorum.59 V izgubljeni domovini so jih imenovali YKiaoúpnSs; »neverniki«,60 v novi pa »turški pankrti«.61
Negativni odnos, ki so ga imeli grški domačini do kapadoških priseljencev, je povzročil negativno samopodobo in zaničevalni odnos do samega se-be.62 Morda ni naključje, da na nekaterih področjih Kapadočani o svojem jeziku še vedno govorijo kot o »karamanlidskem« ne glede na to, ali gre za grščino ali turščino. Kljub negativnemu odnosu do jezika, ki je bil značilen za prvo in drugo generacijo govorcev in je prekinil naravni prenos kapadoščine od (starih) staršev na potomce (otroke in vnuke), pa je jezik najbolj ogrozila nevarnost, da bi ga »vase posrkala« skupna grščina. Sodelavci Centra za maloazijske
54	Ne pozabimo, da so Kretčani sodili med »tri najslabše k-je« (gl. zgoraj in op. 22.)
55	Fraza se ponovi na nalovnicah številnih del, npr. Kapsis, Xa^evs; naTplSe;: Ano ryv aneXev8epuan oryv Karaarpof tf Ty; Zpvpvy; (Izgubljene domovine: od osvoboditve do katastrofe v Smirni); Marinos, Xa^evs; narplSe;: Oi an^Xeie; rov EAAyviopov (Izgubljene domovine: izgube grštva); Eksetzoglou, Oi «ftapeve; narplSsnepa ano Tn voaraXyla (»Izgubljene domovine« onkraj nostalgije); prim. tudi Mackridge, »The myth of Asia Minor in Greek fiction«.
56	Mourelos, 'H'E^oSo;.
57	Otoman. turško = perzijsko Yunan (iSj jljf), iz staroperzijskega Yauna »Jonija«, kar pa izhaja iz starogrškega 'Id(p)wv »jonski«.
58	Gl. prispevke v Theodossopoulos, When Greeks think about Turks, še posebej Millas, »Tourkokratia«.
59	Prim. zgoraj in op. 28.
60	Otoman. turš. gavur (^Lsj) v pomenu »nemusliman«, a ne nujno z negativnim prizvokom.
61	Tragično protislovje lepo ujame Clark, Twice a stranger.
62	Prim. Hirschon, Crossing the Aegean; Id., Heirs of the Greek Catastrophe.
KAPADOŠKA GRŠČINA: SOCIALNO-KULTURNA IN JEZIKOVNA ZGODOVINA
27
študije (Ksvtpo MtKpaaiatiKwv ZnouSwv),63 nekateri tudi materni govorci, so objavili vrsto študij o zadnjih ostankih štirih kapadoških narečij (iz krajev Ulagač, Aravan, Akso, Anaku) ter etnografskih študij treh kapadoških vasi (Anaku, Misti, Akso), vsi pa omenjajo nevarnost, da bo jezik izumrl zaradi pritiska skupnega jezika.
Do sedemdesetih let 20. st. je v splošnem veljalo, da je kapadoščina mrtev jezik. Leta 1981 se je znamenitemu grškemu dialektologu Kontosopoulosu v poljudnem uvodu v delo o novogrških narečjih zapisala naslednja zanimiva trditev:64
"Onoio; &Kouei - ^ [aAAov Sia^a^ei, yiaTi af[epa Ssv |iiAiouvtai nia ta I5ia>|iaxa auta, &^ou oAoi a^eSov ol ^opei; tou;, npoa^uys; tou 1922, s^ouv nsGavsi -t^v KannaSoKiK^ SiaAeKTo, Ssv ^¿pei av s^ei va Kavei [e toupKiKa as ¿AAr|viKo ato|ia ^ [S ¿\XnviKa as toupKiKo at6|ia.
Kdor sliši - ali, bolje rečeno, prebere, kajti dandanes se ta narečja ne govorijo več, tako rekoč vsi njihovi govorci, begunci iz leta 1922, so namreč umrli - kaj v kapadoškem narečju, ne ve, ali ima opraviti s turščino v grških ustih ali z grščino v turških ustih.
Sam sem se s kapadoščino začel ukvarjati leta 1992 in tedaj sem seveda moral predpostaviti, da je v sedemdesetih letih v resnici izumrla. Kot edinega jezikoslovca, ki je v tistem času objavljal razprave o slovnici tega jezika, so me na prelomu stoletja povabili, naj prispevam poglavje za monumentalno delo o novogrških narečjih - vsi moji soavtorji so bili Grki.65 Ko sem leta 2004 odposlal prvo (angleško) različico poglavja, v monografije vrednem obsegu stotih strani, sem bil povsem sprijaznjen z dejstvom, da se poleg stare grščine, latinščine, hebrejščine in aramejščine že deset let ukvarjam s še enim mrtvim jezikom. Na ta način sem si pridobil tudi nekaj ugleda kot strokovnjak za jezikoslovje kapadoščine, in tako se je maja l. 2005 zgodilo, da me je moj dragi prijatelj in kolega Dimitris Papazachariou z Univerze v Patrasu prosil, naj pozorno prisluhnem posnetku pogovora z dvema kapadoškima starcema. Eden izmed njiju je namreč očitno povedal nekaj v »starem jeziku« (ta na\aia), tega pa Dimitris nikakor ni mogel razumeti.66 Kot si je moč predstavljati, sem bil več kot navdušen, ko je prispela zgoščenka, in nestrpno sem čakal, kaj neki utegnejo biti poslednje kapadoške besede. Govorec je namreč le s težavo povedal kar koli. Potem ko sem poslušal daljši pogovor v grščini, kadar je v njem
63	Omenjeni instituciji (KM2) gre tudi zasluga za izdajo dela Eksodus (prim. op. 47).
64	Citat je iz dela: Kontosopoulos, Ai&Asktoi Kai iSi&para ry<; Niac; EAAyviKtf<;, 7.
65	Gre za delo Tzitzilis, N£0£AAyviK£<; Si&Aektoi.
66	Prof. Papazachariou je tudi novi vodja Laboratorija za novogrška narečja (Epyaatr|pio Neoe\-Xr|viKwv Aia\eKTwv), ki deluje na Univerzi v Patrasu. Laboratorij je leta 2000 ustanovila prof. Angela Ralli.
28
Mark Janse
sodeloval Dimitris, in v turščini, kadar sta se sogovornika sama pogovarjala med sabo, sem končno prvič v svojem življenju zaslišal živo kapadoščino:67
naTspa |i' dwiKa ^aea sn'Ki pateram doika fšea epki
Moj oče je naredil dvanajst otrok.
Slišalo se je, kot bi bil Homer vstal od mrtvih in začel vpričo mene recitirati Iliado! Prevzela so me čustva, obenem pa sem bil navdušen, ker sem ne le razumel, kaj je mož povedal, temveč sem lahko določil celo narečje. Brez dvoma je šlo za narečje, ki se je sprva govorilo v vasi Semendere (gl. Zemljevid 3b); na to je kazalo slabljenje nenaglašenega e v i v besedi dwtKa (< SwSsKa), še prav posebej pa aoristova oblika sn'Ki(v) namesto oblike brez avgmenta noiKt(v) ali boiKi(v), značilne za drugi dve narečji s samoglasniškim slabljenjem, ki sta se govorili v vaseh Malakopi in Misti. Šlo je za popolno kapadoščino v vseh pogledih: brez člena pred samostalnikom moškega spola v imenovalniku, z apokopo končnega nepoudarjenega u (|^ou > s prehodom zobniških zapornikov v pripornike in posledično onemitvijo (SwSsKa > dwiKa).68
Celo iz tega, iz štirih besed sestavljenega stavka je jasno, da je jezik mešanica turščine (besedni red osebek-predmet-glagol) in tistega, kar je Vryonis poimenoval »bizantinski ostanek« v kapadoški grščini:69 sn'Ki(v) je sinkopirana oblika bizantinskega enoiKs(v), značilnost narečja kraja Semendere, aorist glagola noiw, ki sicer v novi grščini ni ohranjen, namesto njega pa uporablja SKave (prezent je Kavw). Šele tedaj sem opazil, da je starec pravzaprav napravil napako: kapadoška beseda za očeta ni natepaq, tako kot v novi grščini, temveč ^a^a^.70 Nemudoma sem rezerviral letalsko karto za Grčijo in skupaj z Dimitri-som sva se odpravila iskat po najinem prepričanju enega izmed zadnjih, če ne kar povsem zadnjega maternega govorca kapadoščine. Hitro se je izkazalo, da ni obstajal le en, zelo star govorec, temveč da jih je bilo veliko več, in to tudi v tretji in četrti generaciji. Izmed štirinajst kapadoških narečij, ki jih je poznal Dawkins, se do določene mere govori samo še prvotno narečje kraja Misti (»mišotika«), in to zlasti v vaseh Neo Agioneri in Ksirohori v Makedoniji ter v Mandri v Tesaliji. Leta 2015 sem prišel do zaključka, da je govorcev okrog 2800,71 čeprav je zelo težko ločevati med popolnimi maternimi govorci in polmaternimi govorci, katerih jezik je mešanica kapadoščine in
67	Prim. op. 33.
68	Sinkopa je bila značilnost kapadoščine že v prvih stoletjih našega štetja (prim. op. 17).
69	Vryonis, The decline of medieval Hellenism in Asia Minor, 444.
70	Reči bi moral: »Baßa dwiKa ^aea en'Ki vavam doika fšea epki«. K sreči me ni bilo zraven, da bi ga popravil!
71	Prim. Eberhard et al., Ethnologue, s.v. Cappadocian Greek.
KAPADOŠKA GRŠČINA: SOCIALNO-KULTURNA IN JEZIKOVNA ZGODOVINA
29
nove grščine, - ter med vsemi ostalimi, ki se uvrščajo nekam vmes. Najboljši govorci, s tem pa tudi moji najboljši informanti, so »babice« (yiayid6eq) iz prve generacije, mnoge izmed katerih so večji del svojega življenja preživele v domači hiši in okoli nje, ne da bi sploh znale novo grščino.72 Na žalost je večina izmed njih v zadnjih petnajstih letih umrla, vključno z meni najdražjo Kako Depiko (na sliki št. 2).73
Slika 2: KaKa DenoiKa C1907, Misti - f2012, Neo Agioneri)
Ženske iz druge generacije so imele več stikov z zunanjim svetom in govorijo novo grščino poleg kapadoščine. Moški so bilo vselej najbolj vpeti v širšo skupnost, in tako je bilo že pred izmenjavo.74 Nevarnost, da bi jezik »vase posrkala« nova grščina, je seveda največja pri dvojezičnih govorcih kapadoščine in nove grščine. Mnogi digitalni posnetki, ki sem jih napravil v sodelovanju z Laboratorijem za novogrška narečja, pričajo o njeni vse večji »rehelenizaciji«.75
72	V podobnih razmerah je živel Dawkinsonov slepi informant Christos iz vasi Malkopi. Skupno grščino je znal iz šolskih klopi, njegovo znanje domačega narečja pa je bilo »odlično, ker se je običajno pogovarjal z otroki, ki so bili njegovi vodniki; ker je bil slep, se je poleg tega veliko zadrževal doma z ženskami iz družine«; Dawkins, Modern Greek in Asia Minor, 25 (poudarek Mark Janse).
73	Beseda za babico v mistijskem narečju je KaKa (kaka) in ne KaKa (kaka). Slednja ima skato-loški pomen, tako kot vse podobne besede v istem narečju, v grščini, angleščini in mnogih drugih jezikih.
74	Številni možje, še posebej tisti iz severnih vasi, so pogosto potovali v Konstantinopel; Dawkins, Modern Greek in Asia Minor, 23-29.
75	Starejše posnetke hrani Endangered Languages Archive (ali Arhiv ogroženih jezikov, ELAR: www.soas.ac.uk/elar), medtem ko se novejši nahajajo v digitalnem arhivu Laboratorija za novogrška narečja (prim. op. 64).
30
Mark Janse
Kapadočani se avgusta zberejo na vsakoletnem festivalu, imenovanem Gavustima (rapouatn^a).76 Leta 2006, leto dni po »ponovnem odkritju« ka-padoščine, so me povabili, naj navzoče nagovorim na Gavustima v Filipih. Polovico govora sem povedal v novi grščini, drugo polovico, ki jo je iz grščine prevedel moj prijatelj Lazaros Kotsanidis, pa v kadapoškem mistijskem narečju (»mišotika«).77 Občinstvo se je odzvalo izjemno čustveno in hvaležno: (več kot očitno) tuji profesor je ljubeče govoril o njihovem jeziku, in to v njihovem jeziku. Metropolit Drame, njegova ekscelenca Pavel, je pristopil k meni in mi rekel: »Z mojih ljudi si opral madež sramote in jim vrnil ponos.« Le stežka sem verjel in tudi sprejel, da je imel moj dolgoletni študij izjemno »popačene« in zato izjemno zanimive oblike grščine tako močan socialni učinek. Pa vendar je tako bilo in tako tudi ostaja. Postal sem častni član vrste društev (auXXo"yoi) Kapadočanov, denimo Vsegrške zveze kapadoških društev (nav£\\r|via 'Evwar| KannaSoKiK^v Zw^atiwv), ki mi je podelila tudi častni naslov Ambasador Kapadočanov (np£ap£UT|q twv KannaSoK^v). Vsako leto sem tudi častni govornik na Gavustima, kjer zdaj že po tradiciji občinstvo nagovorim v dveh narečjih kapadoščine, mistijskem in aksenskem (»aksenitka«), pa tudi v faraščini (»farašotika«), grškem narečju, sorodnem kapadoščini in pontščini, ki se je govorilo v jugovzhodni Kapadokiji (gl. Zemljevid 3b).
Vsaj za kapadoško mistijsko narečje velja, da je od tedaj, ko se dejavno ukvarjam z njim in z njegovimi govorci, doživelo določen preporod. Govorci so se v veliko večji meri zavedli vrednosti svoje materinščine, ki tako kot vsak drug jezik v sebi ohranja zgodovino, kulturo in identiteto ter razkriva govorčev pogled na svet. Na Facebooku deluje odprta skupina, poimenovana Začetek poučevanja učenja mistijskega narečja (Evap^r| AiSaaKaXiaq EK^d0r|OT|i MuatiwtiKou I5iw^atoq),78 kjer člani objavljalo vprašanja in dejstva o svoji materinščini. Prvotno naslovno fotografijo je spremljalo naslednje besedilo v pravopisu, ki ga je ustvaril še en dragi prijatelj, Thanasis Papanikolaou:
Xpč; KaAvfi, Ka\wš |pTic;! vt 6pyou a' Ti sivi T&aou; s^a^a, avoi^av 'va CTKoAsia. yiaPaZ'vi |iuaxiwTiKa. aX|aZ 'vi; Taav6 'ai m; ouA-Aa s^a^a^ vTa, n6|iav aToupa! TiZ va nasi va va |iax'!
xoš k&ldi, kaloš irtis! doryus thi ini tšau? emaxa, aniksan 'na skolja. javazni mi-šgotika. aliaz 'ni? tšano si mi? ulla emaxam da, poman atura! tthiz na pai na na max'!
76	Izvorna oblika je ya|3oi3aTr||Aa yavuštima, beseda, ki izhaja iz turškega glagola kavufmak »ponovno združiti«, ta pa je bil v kapadoščino izposojen kot yapouari(w yavustizo.
77	Gre tudi za avtorja dela Kotsanidis, To yXwaatKO tSlw^a tov Mtarl KannaSoKia
78	Gl. www.facebook.com/groups/470281169768316.
Kapadoška grščina: socialno-kulturna in jezikovna zgodovina
31
Pozdravljeni [v turščini],79 pozdravljeni [v mistijskem narečju]! Kaj počnete tu? Slišim, da se je odprla šola. Učijo se mistijskega narečja. Drži? Vsi smo se ga naučili, še vedno obstaja!80 Kdo se ga bo še naučil?
Besedilo je namenoma optimistično, možnosti, da bi narečje preživelo, pa so v resnici minimalne: usoda mistijskega narečja je, da ponikne znotraj nove grščine, tako kot je Dawkins napovedal že okrog leta 1910.
Naslov skupine na Facebooku aludira na podnaslov grške različice priročnika za samostojno učenje mistijskega narečja, ki ga je spisal Thomas Phates.81 Osrednji naslov priročnika pa je v mistijskem narečju še zelo živa fraza. Na tem mestu jo navajam z množinsko obliko osebnega zaimka, mislim namreč, da je to primeren zaključek članka:82
Xioyo; a a; ^apia foyos a as xariš'
Bog vam povrni! = Hvala!
Mark Janse, Univerza v Gentu in Harvardska univerza;
Mark.Janse@UGent.be
Prevod Jerneja Kavčič
BIBLIOGRAFIJA
Anderson, David, ur. St. Basil of Caesarea: On the Holy Spirit. Translation and introduction
by David Anderson. Crestwoord NY: St' Vladimirs Seminary Press, 1997. Balta, Evangelia. Beyond the language frontier: Studies on the Karamanlis and the Karaman-
lidika printing. Istanbul: Isis Press, 2010. Bryce, Trevor C. The Kingdom of the Hittites. 2. izd. Oxford: Oxford University Press, 2005. Bryce, Trevor C. The World of The Neo-Hittite Kingdoms: A Political and Military History.
Oxford: Oxford University Press, 2012. Bryce, Trevor C. Warriors of Anatolia: A Concise History of the Hittites. London: Blooms-bury Publishing, 2019.
Clark, Bruce. Twice a stranger: The mass expulsions that forged Modern Greece and Turkey.
Cambridge, MA: Harvard University Press, 2006. Clogg, Richard. A concise history of Greece. 3. izd. Cambridge: Cambridge University Press, 2013.
79	Turško hof geldi.
80	Na tem mestu je mišljena jezikoslovna skupnost, po prepričanju katere je kapadoščina izumrla do sedemdesetih let prejšnjega stoletja.
81	Gl. Phates, Xioyoq m ^apTo'.
82	XJ0Y°; foyos je razvoj besede 0eo; v mistijskem narečju!
32
Mark Janse
Dawkins, Richard M. »Modern Greek in Asia Minor.« Journal of Hellenic Studies 30 (1910): 109-132; 267-291.
Dawkins, Richard M. Modern Greek in Asia Minor: A study of the dialects of Silli, Cappado-cia and Phârasa, with grammar, texts, translations and glossary. Cambridge: Cambridge University Press, 1916.
Eberhard, David M., Gary F. Simons in Charles D. Fennig, ur. Ethnologue: Languages of the world. Dallas TX: Summer Institute of Linguistics, 2020. Spletni naslov: www.ethno-logue.com/language/cpg.
Eksertzoglou, Charis. Oi «%apéveç narpiSeç» népa ano rq vooraXyia. Atene: Ns^éXri, 2010.
Hirschon, Renée. Heirs of the Greek Catastrophe: The social life of Asia Minor refugees in Piraeus. 2. izd. Oxford: Berghahn Books, 1998.
Hirschon, Renée, ur. Crossing the Aegean: An appraisal of the 1923 compulsory population exchange between Greece and Turkey. Oxford: Berghahn Books, 2003.
Irakleous, Stelios. »On the development of Karamanlidika writing systems based on sources of the period 1764-1895.« Mediterranean Language Review 20 (2013): 57-95.
Janse, Mark. »Aspects of bilingualism in the history of the Greek language.« V: James Noel Adams, Mark Janse in Simon Swain, ur., Bilingualism in ancient society: Language contact and the written word, 332-390. Oxford: Oxford University Press, 2002.
Janse, Mark. »De Cappadociërs en hun talen.« Tetradio 7 (2007): 57-78.
Janse, Mark. »Grieks lichaam, Turkse ziel. Multiculturele symbiose in Cappadocië en de Cappadocische Diaspora.« V: Danny Praet, ur., Us & Them: Essays over filosofie, politi-ek, religie en cultuur van de Antieke Oudheid tot Islam in Europa ter ere van Herman De Ley, 107-137. Gent: Academia press, 2008.
Kapsis, Giannis P. Xapéveç narpiSeç: Ano rqv aneXevdépwon orqv Karaorpoftf rqç Zpvpvqç. Atene: Aißctv^c, 2001.
Kontosopoulos, Nikolaos G. AiàXeKroi Kai iSiépara rqç Néaç EXXqviKqç. Atene: s.n., 1981.
Kotsanidis, Lazaros. To yXuooiKÖ iSiwpa tov Miori KannaSoKÎaç Kilkis: Tvw|ir| KiXkîc;-naioviac;, 2006.
Mackridge, Peter. »The myth of Asia Minor in Greek fiction.« V: Renée Hirschon, ur., Crossing the Aegean: An appraisal of the 1923 compulsory population exchange between Greece and Turkey, 235-246. Oxford: Berghahn Books, 2003.
Marinos, A. L. Xapéveç narpiSeç: Oi anéXeieç rov EXXqviopov. Atene: Anubis, 2008.
Millas, Iraklis. »Tourkokratia: History and the image of Turks in Greek literature.« V: Dimi-trios Theodossopoulos, ur. When Greeks think about Turks: The view from anthropology, 47-60. London: Routledge, 2007.
Mommsen, Theodor. Römische Geschichte. 2. zvezek. Leipzig: Weidmann, 1855.
Mourelos, Giannis, ed. 'H'E^oSoç. 2. zvezek: Maptupis; ànô ri; ènapxisç tf; KsvtpiKfjç Kai vötia; MiKpaaiaç. Atene: Kévtpo MiKpoaauariKwv ZnouÔwv, 1982.
Phates, Thomas. Xioyoç aç oi xapio': EK^âdqori rov MioriériKov iSiéparoç [Bog vam povrni! Učenje mistijskega narečja]. Konitsa: s.n., 2012.
Shankland, David, ur. Archaeology, anthropology and heritage in the Balkans and An-tolia: The life and times of F.W. Hasluck, 1878-1920. 2. zvezek. Istanbul: Isis Press, 2004.
Theodossopoulos, Dimitrios, ur. When Greeks think about Turks: The view from anthropology. London: Routledge, 2007.
Thumb, Albert. Die griechische Sprache im Zeitalter des Hellenismus: Beiträge zur Geschichte und Beurteilung des Koivr|. Straßburg: Trübner, 1901.
Kapadoška grščina: socialno-kulturna in jezikovna zgodovina
33
Trapp Erich, ed. Lexikon zur byzantinischen Grazitat: besonders des 9.-12. Jahrhunderts. 2.
zvezek. Dunaj: VOAW, 1996. Tzitzilis, Christos, ur. NeoeXXrjviKec, SiaXeKToi. Solun 2020, v tisku.
Vryonis, Speros, Jr. The decline of medieval Hellenism in Asia Minor and the process of Isla-mization from the eleventh through the fifteenth century. Berkeley: University of California Press, 1971.
IZVLEČEK
Članek oriše jezikovno in socialno-kulturno zgodovino Kapadokije in Kapadočanov od časov Hetitskega kraljestva v pozni bronasti dobi do izmenjave prebivalstva med Grčijo in Turčijo v letih 1923-1924. Po izmenjavi prebivalstva so bili Kapadočani diskriminirani zaradi svojega videza, še prav posebej pa zaradi jezika, kar je povzročilo, da so bili vse manj naklonjeni prenašanju jezika na otroke in vnuke. V osemdesetih letih 20. stoletja je pravladalo prepričanje, da je kapadoščina izumrla, vse dokler nista Mark Janse in Dimitris Papazachariou odkrila, da se v Grčiji še vedno do določene mere govori eno od kapadoških narečij. Ko je akademska skupnost prepoznala kapadoščino kot še vedno živ jezik, je to pripeljalo do spremembe negativnega odnosa, ki so ga do materinščine gojili Kapadočani sami. Zgodba o kapadoščini je tako še eno pričevanje o socialno-kulturni vlogi akademskega dela na področju humanistike.
Ključne besede: kapadoška grščina, Mala Azija, novogrško narečjeslovje, turščina, jezikovni stik
ABSTRACT
Cappadocian Greek: a sociocultural and linguistic history
This article sketches the linguistic and sociocultural history of Cappadocia and the Cap-padocians from the Hittite Empire in the Late Bronze Age until the population exchange between Greece and Turkey in 1923-1924. After the population exchange, the Cappado-cians were discriminated against, partly because of their looks but especially because of their language, and as a result they became increasingly reluctant to transmit their mother tongue to their children and grandchildren. In the 1980s it was generally believed that Cappadocian had become extinct until Mark Janse and Dimitris Papazachariou discovered that one particular Cappadocian dialect was still spoken to some extent in Greece. The recognition of Cappadocian as a bona fide language by academics turned out to be instrumental in the reversal of the Cappadocians' negative attitude towards their own heritage language. The story of Cappadocian is thus another testimony to the social relevance of academic research in the humanities.
Keywords: Cappadocian Greek, Asia Minor, Modern Greek dialectology, Turkish, language contact