Štev. 9.—XXVIII. Maj 1927. Radovanje. Pisana preproga pregrnila Po neba visoki, sinji cesti goličave je zemlje domače, solnce zlato si ravna kočijo, tjakaj vrsta naša je zavila, da ne pade k nam na tla z višine, da se poraduje in naskače. angelci prav krepko jo držijo. Strune v srcu so ubrane, ... . , Zlati voz pozna le eno pot: pesemca iz njih naj vsiane, *>««« r " r j. — l • j i t ko ga jutro nad goro postavi, po cvetocih naj doleh s J B ., . , ' v , • i • l i dvigne se ponosno v silni lok, naš odmeva vnsk in smeh! , dokler noc lepo ga spat ne spravi. Brez cvetja mladosti ni, A ponoči, kdo zna, kam in kod brez petja radosti ni, naravnan mu /e nešumni tok, a kdor je cmerikav zjutraj zopet se pri nas pojavi ! in z zlobo zajet, Taka nam modrost roji po glavi: mi tega ne maramo, tajna roka ta je vmes, ta ni za mladi svet! to je čudo boije res! Ptička peva na zeleni veji, Hajde, bratec, sestrica, potok pošameva ji v odzdrav, vse misli težke vstran, kakor da bi pete litanije cvetoča so nam lica vile do nebeških se višav ! in naš je, naš je dan ! široko kolo začnimo, Metulji - ladjice pisane - tegn6 ga k seM priviJmOf režejo zraka nevidne valove, {n kdor Je raxigran> iebelicam - iskricam zlatlm - ne vpraSaj> kod in fcflm> odprle so cvetke domove, fe w,ro fc nflm čmrlj brunda: rfa fco vgem ,flfco ,,Dinda, danda, dunda, kof nam je doJ)ro •„ Up6 _ k plesu vamigram ^ nam , kakor vem m znam r E. Gangl 197