REPERTOAR ZA SEZONO 1999/2000 Slovensko Ljudsko Gledališče Celje JUBILEJNA z)Q SEZONA KNJIŽNICA CELJE KAZALO Matija Logar: Uvodnik.......................................str. 3 Jean-Baptiste Poquelin Moliere: Don Juan....................str. 4 Wilhelm Busch & Ervin Fritz: Jošt in Jaka...................str. 6 Vinko Moderndorfer: Limonada Slovenka.......................str. 8 Draga Potočnjak: Alisa, Alice...............................str. 10 Matjaž Zupančič: Ubijalci muh...............................str. 12 Tennessee Williams: Tramvaj poželenje.......................str. 14 Igralski ansambel SLG Celje.................................str. 16 Abonmaji in izvenabonmajska ponudba.........................str. 18 Nagrade v sezoni 1998/1999..................................str. 22 Predstave sezone 1998/1999..................................str. 24 Natečaj za izvirno slovensko komedijo.......................str. 30 JUBILEJNA S) SEZONA Wk, Slovensko Ljudsko Gledališče Celje GLEDALIŠKI LIST ŠTEVILKA 1 Ne domišljamo si, da je umetnost, in posebej še gledališka, začetek in konec našega smisla, vendar pa predobro vemo, in to nam potrjujejo tudi soustvarjalci gledališča gledalci, daje gledališče prostor rahlih dotikov tišin in krikov, pregnetenih s solzami in odrešilnim smehom. Prihodnje obdobje Slovenskega ljudskega gledališča Celje temelji na bogati dediščini. Gledališki ustvarjalci se zavedamo razpetosti med prepričanjem v lastno ustvarjalno poslanstvo ter med upom in dvomom. Prepričanje o lastnem ustvarjalnem delu temelji v nujni samozavesti, upanje in dvom pa se porajata na začetku vsakokratnega vstopa v ’’prazen prostor “, kije v ustvarjalčevi zavesti prostor miline in prostor krutosti. Gledališčniki se zavedamo svojega prvega zavestnega koraka, zadnji korak skozi "prazen prostor" pa nam ni znan, tnorda ga samo slutimo. Prav zato je gledališče prostor nenavadnosti, nevsakdanjosti, izjemnosti. Razum, hazard, polja tišine in valovanje smeha so oporni stebri gledališke hipnosti in medsebojnega hipnotičnega stanja avditorija in odra. "Prazen prostor" skozi uprizoritve Don Juan, Limonada Slovenka, Jošt in Jaka, Alisa, Alice, Ubijalci muh in Tramvaj poželenje odpiramo tudi občinstvu. Bodite z nami v polnjenju "praznega prostora" in v trenutkih brezčasnega gledališkega utripa. Matija Logar umetniški vodja SLG Celje Slovensko Ljudsko Gledališče Celje JUBILEJNA SEZONA Jeari'Baptiste Poquelin Moliere DON JUAN Moliere Moliere predstavlja kot komediograf tisto energijo gledališkega duha, ki napoveduje razsvetljenstvo ter z množico zabavnih in nepozabnih likov brani naravni razum pred dogmatizmom. Poznavanje človeške narave duhovitost, ki vre iz njegovih oseb, sta ključni kvaliteteti, ki delata njegovo komediografijo nesmrtno, oziroma skozi stoletja vznemirljivo, provokativno ter svežo. Don Juan (z Molierom je kot tradicionalni lik postal vsesplošno znan) je danes verjetno še kako aktualen, sodoben, saj s svojimi tragičnimi elementi Prevajalec Aleš Berger Režiser Jernej Lorenci Jernej Lorenci omogoča na novo prikazati razmerja med človeka obvladujočo slo in človekovo razumsko dejavnostjo. Don Juanova upornost, iskanje in konec koncev grobost predstavljajo tisti vzvod, s katerim lahko uprizoritev osvetli predvsem žensko iz novega zornega kota in ob tem skuša prikazati sodoben svet in v njem odnos med moškim in žensko. Ob tem ključnem odnosu pa Don Juan odpira tudi problem transcendence, položaj človeka v družbi in njegov problematičen odnos do Boga. Ob božjem postaja oznaka ’’človeka obvladujoča sla“ osvetljena iz širšega zornega kota in ne more več obstati znotraj popreprostenih klišejev, temveč predstavlja izziv definirati ostanke in moč dionizičnega v človeku, ki tava in tehta med ugodjem in odrešenjem. Realizacija Don Juana bo, repertoarno gledano, povezovala konec letošnje sezone z motivno-tematskimi podobnostmi problemov, ki jih odpira Shakespearjev Sen kresne noči. Leta kot zaključek sezone 1998/99 predstavlja temelj oziroma odskočno desko sezone 1999/2000, v kateri bo, glede na izbor besedil, prevladovala predvsem problematika odnosa med moškim in žensko, problematika seksualnega, emotivnega in skozi te primarne vsebine človeka tudi problematika družbenega in nasilja v njem. Wilhelm Busch & Ervin Fritz JOŠT IN JAKA Ervin Fritz (prvič v Sloveniji) Režiser Miran Herzog Miran Herzog S Fritzovo otroško igro Jošt in Jaka (izvirni naslov je Max und Moritz) bo SLG Celje skušalo ugoditi najzahtevnejšemu otroškemu občinstvu. Igrica je predvsem zabavna, prikazuje otroško neposrednost in iz nje izvirajočo energijo, ki v nagajivih vragolijah kaže svet kratkočasen in zabaven. Jošt in Jaka je igra o pobalinstvu in verjetno ne spada v t. i. vzgojni žanr, kar je hkrati njena ključna kvaliteta, saj predstavlja otrokov svet neobremenjeno in neokostenelo, kot domišljeno zabavo. Predvsem pa potrjuje, da otrok, četudi poln pobalinstva, zaradi tega ni barabin, temveč, nasprotno, človek, s katerim v njegovem dobrem bistvu ni nič usodnostnega narobe. Igrica bo vsekakor živa, dinamična in zabavna, saj je polna presenetljivih dogodivščin dveh smrkavcev, ki s svojimi domislicami podkurita vsakomur in vetrita vsepovsod. Slovensko Ljudsko Gledališče Celje JUBILEJNA SD SEZONA Vinko Moderndorfer LIMONADA SLOVENICA (krstna uprizoritev) Režiser Vinko Moderndorfer Moderndorferjeva najnovejša, na natečaju za žlahtno komedijsko pero nagrajena komedija Limonada Slovenica predstavlja upanje za kontinuiteto krstnega uprizarjanja kvalitetne domače komediografije. Ta pomeni za SLG Celje in njegov igralski ansambel odločilno prednost pred ostalimi slovenskimi gledališči, ki jo je potrebno z ustvarjalno odgovornostjo izkoristiti. Krstno uprizarjanje del, ki zmagajo na našem natečaju, je vsekakor izziv, s katerim se gledališče, prvič, izogiba ignoranci do domačih besedil, in drugič, potrjuje oziroma utrjuje smotrnost festivala Dnevi komedije, saj ob odličnih predstavah, ki gostujejo na našem odru, botruje predvsem rojstvu novih komedij, brez katerih je odrska umetnost podobna slepcu. Moderndorferjeva Limonada Slovenica je vsekakor hvaležna komedija, pisana z mislijo na celjski igralski ansambel. V njej je avtor hudomušno zaobjel slovensko ”visoko“ politiko, ki z uprizoritvijo ne more postati samo predmet cenenega posmeha, temveč tista prepričljiva slika, ki bo gledalcu odpirala oči. Odlični dialogi, z Moderndorferjevim prefinjenim komediografskim občutkom postavljeni v dinamično, spremenljivo okolje parlamentarnega zakulisja, predstavljajo hvaležno uprizoritveno osnovo, v kateri bosta satira in komedija značajev verjetno zavzeli primat in tako zabavali kot spodbujali k razmisleku o plehki konfuznosti in povzpetni nezadržanosti oblastnikov. Moderndorferjeva komedija Limonada Slovenica je vsekakor piece bien faite, naslonjena je na tradicijo Gogoljevega Revizorja in Cankarjevega Blagra. Spretno preigrava motiv vplivnega tujca, ki ga oživlja izvirno in jedko. Je polna zdravega humorja, ki se posmehuje jari slovenski salonski nerodnosti. Draga Potočnjak ALISA, (krstna uprizoritev) Draga Potočnjak Besedilo Alisa, Alice, ki se motivno-tematsko dotika Genetovih Služkinj, izpostavlja psihološko-dialoške situacije, ki na Odru pod odrom lahko zaživijo prepričljivo in verjetno. Alisa, Alice slika medčloveške odnose kot nezadostnost bivanja, ki poraja nasilnost in posiljevanje in ob tem razgalja sodobno družbo, odstira njene bele tančice in kaže njen ALICE Režiser Matija Logar Matija Logar kozavi obraz, hkrati pa analizira žensko notranjost, zapostavljenost in osamelost, ki ni feministična floskula, temveč simbol izpraznjenosti in brezizhodnosti. Vsekakor je kvaliteta te igre aktualizacija vojne -begunske problematike - oziroma približevanje žrtvam naše soseščine, ki so, nebogljen, zmanipuliran, pomemben del naše vesti, zavesti in konec koncev podoba nas samih znotraj globalne manipulacije. Alisa, Alice, bosanska begunka v Čudežni Sloveniji, na črnem Odru pod odrom, ob črni stanodajalki, v črnem (po) voj nem vzdušju vsekakor zapolnjuje belo liso našega (ne)angažmaja tako na področju nezavednega kot zavednega. Gabrijel Stupica, Flora Matjaž Zupančič UBIJALCI MUH (krstna uprizoritev) Režiser Mile Korun Matjaž Zupančič Mik Korun V Zupančičevem ’’fantastičnem besedilu11, kot so podnaslovi)eni Ubijalci muh, se razmerje med zavednim in nezavednim, znotraj povsem naturalističnega, hotelskega okvira, dejansko pomika k mejam magičnega, fantastičnega, kjer prihaja predvsem do fascinantnega srečevanja vitalnih sil z območji smrti in kjer so medčloveški odnosi, postavljeni v nenavaden, trilerski okvir, še vedno, če ne ravno zaradi fantastičnosti same, verjetni, prepričljivi in izzivalni. Zupančičev svet, ki v Ubijalcih muh variira tako sartrovske kot camusovske situacije ter izpostavlja razmerje med moškim in žensko kot nepopolno, kot konfliktno oziroma kot razmerje, ki mu vlada mreža psiholoških spodrsljajev, drobnih nepozornosti, ki so lahko usodnostni nesporazum; kot razmerje ’’Eros, na katerega ves čas pada senca Tanatosa“. France Mihelič, Ure Tennessee Williams TRAMVAJ POŽELENJE Tennessee Williams Aleksander Jurc Tramvaj Poželenje, ’’moderna klasika" ameriške dramatike, se s svojo ibsenovsko-strindberško obravnavo seksualnosti in nasilnosti smiselno umešča v letošnji repertoar. Z Don Juanom in Tramvajem Poželenje se namreč v repertoarju vsekakor oblikuje nek smiselen tematsko-problemski psihološko-patološki sklop, ki v središču predvsem s Potočnjakovo in Zupančičem (Moderndorfer tu predstavlja prehod od zabavnejšega k resnemu), daje poudarek domači izvirni dramatiki. Williamsov Tramvaj Poželenje tako predstavlja zaključek in ponoven poudarek na ’’klasiki", je pa vsekakor izziv, ki z uprizoritvijo omogoča prikaz sodobnih razmer malega človeka, sodobnih perečih socialnih problemov, frustracij in sodobnih oblik hrepenenja. Tramvaj Poželenje je eno izmed temeljnih ameriških dramskih besedil, ki brska po patoloških stanjih razuma in se žanrsko umešča v sociološki naturalizem, ki izpostavlja predvsem seksualno obsesijo in žensko kot nosilko hrepenenja, ki je obsojeno na podreditev destruktivnim nagnjenjem. Avgust Černigoj, "Kino - Roman" Igralski ansambel David Čeh Renato Jenček Anica Kumer Bruno Baranovic Simon Dobravec Milada Kalezič Barbara Medvešček Janez Bermež Tina Gorenjak Drago Kastelic Miha Nemec Manca Ogorevc Stane Potisk Eva Škofič-Maurer Jagoda Vajt Primož Pirnat Barbara Vidovič Miro Podjed Mario Selih Igor Žužek Abonmaji in izvenabonmajska ponudba sezone 1999/2000 VPIS ABONMAJEV Dosedanje abonente bomo vpisovali od 6. do 13. septembra 1999, nove pa od 14- do 18. septembra. Gledališka blagajna bo v času vpisa odprta od 9. do 11. ure in od 17. do 19. ure, v soboto od 9. do 11. ure. Vse informacije dobite na telefonskih številkah (063) 442 910 in (063)441 814. ABONMAJSKA PONUDBA Abonma vključuje štiri predstave na velikem odru (ob 19.30, abonma Sobota popoldanski ob 17.00) in predstavo na Odru pod odrom (po izbiri ob 17.00 ali 20.00). O dnevu predstave vas bomo obvestili na dom. VRSTE ABONMAJEV - Premierski - Torek večerni - Četrtek večerni - Petek večerni - Sobota popoldanski - Sobota večerni - Mladinski (srednješolski) - Šolski (osnovnošolski) LUTKOVNI ABONMA V abonmaju je 6 predstav slovenskih lutkovnih gledališč. Predstave bodo ob sobotah ob 10. uri. Abonma boste lahko vpisali med 20. in 30. septembrom 1999. IZVENABONMAJSKA PONUDBA TEDEN OTROŠKEGA PROGRAMA - TOP 99 bo tudi v tej sezoni od 18. do 24. decembra 1999. Komedije slovenskih gledališč se bodo tudi v tej sezoni na odru SLG Celje potegovale za naziv najboljše komedije. Dnevi komedije bodo potekali februarja in marca 2000. Odprta vstopnica za 10 predstav (ne velja za premiere in Dneve komedije) 12.000 SIT. Posamezne vstopnice za Oder pod odrom 1.500 SIT. V abonmaju SOBOTA POPOLDANSKI imajo upokojenci 50 % popusta, prav tako študentje in dijaki v abonmaju PETEK VEČERNI. Pri vstopnicah izven abonmaja imajo 20 % popusta upokojenci, študentje, invalidi, člani Zveze slepih in slabovidnih in člani Sveta knjige. ABONMA - 5 PREDSTAV abonma vstopnica parter 1 .-S. vrsta balkon 1.'2. vrsta parter 9. vrsta in lože balkon 3. vrsta in lože galerija in stranski sedeži 7.000 SIT 1.800 SIT 7.000 SIT 1.800 SIT 6.000 SIT 1.500 SIT 6.000 SIT 1.500 SIT 4.000 SIT 1.000 SIT LUTKOVNI ABONMA 6 predstav 3.000 SIT posamezna 600 SIT MLADINSKI ABONMA 4 predstave 2.800 SIT 3 predstave 2.000 SIT posamezna 800 SIT ŠOLSKI ABONMA 2 predstavi 1.000 SIT posamezna 600 SIT ABONMAJA ČEBELICA IN MRAVLJICA 2 predstavi 1.000 SIT posamezna 600 SIT ODKUPI PREDSTAV VELIKI ODER za odrasle 420.000 SIT za srednje šole 260.000 SIT za osnovne šole 180.000 SIT ODER POD ODROM za odrasle 125.000 SIT za srednje šole 60.000 SIT za osnovne šole 60.000 SIT SEDEŽNI RED SLG CELJE PARTER LEVO DESNO 5 □|2][3]^(5]^3^]^|iolGIl|io]£|l8]£]£]II]£]|3]IIlQ 7 □^□1^11111] OD Sili III □S lil til III Sl til 8 SSSUSSSSUSSSSSSSSSSSSS 9 10 11 BALKON LOŽE LEVO EB EB EE EE □ssssssssssssssss □sssssssusss □ssssssssss PARTER i LOŽE LEVO □00 000 [JgEDRESN0 %% % ‘^m \ 2 00000000 LEVO BALK0N DESNO 1 ssssssssssssiisss 2 ss s s s s sil ii iii ii ii s stotu 3 sssssssssssss 4 ssssssssssss 5 ssssssusss WA . GALERIJA r\ccMr\ LEV0 SSSUSSSSSS <$ 2 sssssssssssssss ^ BALKON LOŽE DESNO 0l®J 013 00 00 && m/g £ Nagrade v sezoni 1998/1999 BORŠTNIKOV PRSTAN JANEZU BERMEŽU Na 33. Borštnikovem srečanju je igralec Janez Bermež prejel za svoje izjemne umetniške stvaritve v obdobju od leta 1962 do 1998 naj-višje priznanje za igralca: Borštnikov prstan. NAQRADA ZA MLADO IQRALKO Na festivalu Zlata paličica 1998 je prejela nagrado za mlado igralko igralka Manca Ogorevc za vlogo Mojce Pokrajculje v istoimenski igrici Bine Štampe Žmavc, ki jo je zrežiral Matija Logar. NAJBOLJŠA IQRALKA OBČINSTVA NA FESTIVALU ZLATA PALIČICA Naziv za najboljšo igralko po izboru žirije Dnevnika mladih so najmlajši gledalci dodelili igralki Evi Škofič-Maurer za vlogo Lisice v igrici Mojca Pokrajculja. NAQRADA OBČINSTVA NA DNEVIH KOMEDIJE Na festivalu Dnevi komedije je SLG Celje prejelo nagrado za najboljšo komedijo po izboru občinstva za uprizoritev Moderndorferjeve komedije Vaja zbora v režiji Francija Križaja. Predstave iz sezone 1998/1999 Peter Weiss ZASLEDOVANJE IN USMRTITEV JEAN-PAULA MARATA Režiser Matjaž Zupančič Premiera 25. septembra 1998 E. Škofič-Maurer, R. Jenček, ]. Vajt, T. Gorenjak, J. Bermež, M. Štromar, L. Bogari, I. Žužek Bina Štampe Žmavc MOJCA POKRAJCULJA Režiser Matija Logar Premiera 20. novembra 1998 Vinko Moderndorfer VAJA ZBORA Režiser Franci Križaj Premiera 11. decembra 1998 M. Nemec, B. Umek, J. Bermež,]- Vajt, B. Baranovič, D. Kastelic, A. Kumer, Z. Agrež, M. Štromar B. Medvešček, J. Bermež, J. Vajt, A. Kumer, B. Baranovič, Z. Agrež, M. Štrormr Patrick Marber BLIŽJE Režiser Vinko Moderndorfer Premiera 15. januarja 1999 M. Selih, R. Jenček T. Gorenjak, B. Vidovič Robert Bolt ČLOVEK ZA VSE ČASE Režiser Franci Križaj Premiera 23. aprila 1999 A. Kumer, M. Ogorevc, M. Nemec, R. Jenček, ]. Bermež M. Selih, D. Kastelic, Z. Agrež, R. Jenček, 1. Žužek, J. Bermež William Shakespeare SEN KRESNE NOČI Režiser Aleš Novak Premiera 23. junija 1999 Posnetek z vaje: M. Nemec, B. Medvešček, M. Štromar, M. Selih, B. Vidovič, B. Umek, L Sancin, D. Kastelic, M. Bačlto, S. Dobravec, Z. Agrež, I. Žužek, S. Potisk Posnetek z vaje: M. Selih, M. Bačko, B. Vidovič, B. Umek, B. Medvešček, M. Štromar, M. Nemec, S. Dobravec, I. Žužek, D. Kastelic, Z. Agrež, S. Potisk, I. Sancin Natečaj za izvirno slovensko komedijo Mestna občina Celje kot pokroviteljica in Slovensko ljudsko gledališče Celje kot organizator razpisujeta JAVNI ANONIMNI NATEČAJ ZA IZVIRNO KOMEDIJO (ŽLAHTNO KOMEDIJSKO PERO) Nagrado v višini 800.000 SIT bo podelila žirija, ki jo bo imenovalo SLG Celje. Pogoji: - komedija mora biti napisana v slovenskem jeziku in ne sme biti objavljena ali uprizorjena; - avtorji komedij naj upoštevajo možnost uprizoritve s t. i. srednje veliko igralsko zasedbo; - avtorji morajo poslati tri izvode komedije, svoje avtorstvo pa bodo dokazali s četrtim izvodom; - pravico do krstne uprizoritve nagrajene in drugih poslanih komedij ima Slovensko ljudsko gledališče Celje; - nagrada ne izključuje avtorskega honorarja. Avtorji morajo svoje komedije poslati do 31. decembra 1999 (poštni žig) na naslov: Slovensko ljudsko gledališče Celje, Gledališki trg 5, 3000 Celje, s pripisom “za natečaj”. Odločitev žirije bo objavljena v javnih medijih. Nagrada bo podeljena na Dnevih komedije. SLG CELJE Upravnik Borut Alujevič Umetniški vodja Matija Logar Režiser Franci Križaj Dramaturg Krištof Dovjak Vodja programa in propagande Jerneja Volfand Tehnični vodja Miran Pilko PV Slovensko Ljudsko Gledališče Celje SLG Celje Gledališki trg 5, 3000 Celje, p. p. 49 Telefoni: centrala (063) 442 910 tajništvo (063) 441 861 propaganda (063) 441 814 faks (063) 441 850 slg-celje@celje.si http://www2.arnes.si/~ceslg7/ WK Slovensko Ljudsko Gledališče Celje Gledališki list št. 1 Sezona 1999/2000 Predstavnika Borut Alujevič, Matija Logar Urednik Krištof Dovjak Lektor Arko Oblikovanje Triartes Fotograf Damjan Švare Naklada 3000 izvodov Tisk Grafika Gracer