.------ 2 ------ Politični pregled. Nova okrajna glavarstva. — Na "Kranjskem, Koroškem, Tirolskem, Češkem, v Dalmaciji in Galiciji osnuje se letos kacih deset ali dvanajst novih okrajnih glavarstev, ker so sedanja prevelika. Osnova bode stala 200 000 gld , potem se pa seveda primerno povišajo vsakoletni državni stroški. Nemški narodni dijaki. — V Gradci in v Ljubnem mislijo nemški dijaki visocih šol proslavljati osemdesetletnico Bismarckovo Že dolgo let se mej nemškimi dijaki na avstrijskih vseučiliščih razširja prusofilski duh. Ta duh so nekoliko mej dijake zanesli profesorji, ki so se sklicali iz rajna, nekoliko je pa odsev občnega mišljenja velicega dela avstrijskih Nemcev. Obiastva pa tudi nemškim dijakom ne stopajo na prste tako. strogo kakor drugim, za to se pa že vse upajo. Skarda. — Na starega leta zvečer je umrl v Pragi deželni odbornik Skarda v 67. letu. Političnega življenja se je udeleževal od začetka parlamentarne dobe Po dunajskih punktacijah je bil izstopil iz staroceške stranke in osnoval neko svojo skupino v deželnem zboru, ki je bila nekaka srednja stranka mej Mlado- in StaroČehi. Bil je tudi češki pisatelj, ustanovni k češkega pravniškega društva in soustanovnik češkega deželnega gledališča. Poljska Omladina. — Poljski listi so o svojem času strašno pisali proti znanemu tajnemu društvu „Omladina4* v Pragi. Kmalu bi bili o Črnenji cehov prekosili celo nemško-židovska glasila. Sedaj pa imajo Poljaki sami podobno pravdo. Seveda o njej nemški in poljski listi toliko ne pišejo. 23 dijakov tarnopolskega učiteljišča in tarnopolske gimnazije je že osem mesecev v preiskavi zaradi tajnega združevanja, zaradi veleizdaje in zaradi razžaljenja cesarja. To tajno društvo je bilo organizovano prav po načinu praške Omladine. Sodnija je pri preiskavi slučajno dobila jako važne papirje v roke, iz katerih je osnovo posnela. Jeden dijak, zaprt v višjem nadstropju, je po noči doli skušal zvezek papirjev spustiti svojemu tovarišu pod sabo. Nit se je pretrgala in papirji so pali ravno pred nekega paznika na dvorišče. Mej temi papirji je bil tudi natančen organizacijski načrt tajne družbe. Češki Nemci baje mislijo v deželnem zboru pri razpravi o volilni reformi sprožiti zopet vprašanje o razdelitvi okrajev po narodnostih Seveda dosegli v tem oziru ne bodo v ničesa, kajti brez Cehov je nemogoče dobiti dvetretjinsko večino. Podržavljen.e notarjata. — Koroški poslanec Peitler je bil v državnem zboru predlagal, da se podrždvi notarjat. Dolenjeavstrijski notarski kolegij je sklenil, da se skliče shod odposlancev avstrijskih notarskih zbornic, da sklenejo protest proti temu predlogu. S slovenskega narodnega stališča bi bilo pri sedanjih razmerah se težko ogreti za ta predlog, ker s tem se le pomanjša število nezavisne narodne inteligence. Kar se pa tiče gospodarskega stališča, se pa ne ve, če bi bil dobiček posebno velik. Notarji imajo tako določene tarife. Te tarife in pristojbine bi tudi potem ostale v veljavi, torej v tem oziru bi prebivalstvo ne imelo nobenega dobička. Davki bi se pa vsled teh dohodkov pač dosti ne ponižali in kdo ve, v kaj bi ta denar baš porabil finančni minister. Sicer je pa tudi pomisliti, da državni uradi navadno potrebujejo več in bolje plačanega osebstva, kot zasebni, in zatorej bi tudi kmalu se pokazalo, da bi od podržavljenja pač država kdo ve kake koristi ne imela. Madjari in Rumuni. — Madjari skušajo sedaj ne-m~djarske narodnosti s tem uničiti, da njih liste in njih voditelje vedno s sodiščem preganjajo. Da so vselej obsojeni, o tem ni dvomiti. Najhuje se godi v tem oziru Eumunom Te dni je bil v Temešvara pred porotnim sodiščem urednik ru-munskcga lista „Dreptateau Branise zaradi hujskanja proti oblastvom in madjarski narodnosti. Sodišče ga je obsodilo v 130 dnij ječe in 1300 gld globe. Porotniki so v vseh slu- ------ 3 ------ jih krivdo jednoglasno potrdili. Sodišče je pa poprej že skr-, belo, da so porotniki bili pristni Madjari. Italija. — Dne 27. decembra je umrl v Aren Franc II. bivši kralj neapeljski in obeh Sicilij. Svojo vlado je nastopil 1. 1859. V vojnah 1. 1859. in 1866. se je odlikoval kot v zaveznik avstrijski napram Italiji. Se isto leto, ko je nastopil vlado, moral se je umakniti s prestola. Graribaldi je zašel mesto Neapelj in kralj Franc se mu je umaknil Po dogodkih v 1. 1866. in 1870., ko so Avstrijci ostavili Benečijo in Lombardijo, oziroma je italijanska vojna zasela Eim, združena je bila sedanja lialija. Od tedaj je živel kralj Franc II. večinoma v inozemstvu in je v inozemstvu tudi umrl. — Ko-rumpiran Crispi je še vedno ministerski predsednik. On in njegovi tovariši so vse mogoče storili, da bi shparstvo potlačili Crispiju nasprotna stranka si pa tudi močno prizadeva, da bi izpodkopala do cela že itak omajana tla Crispiju Cuje se, da se bo slednji to tudi posrečilo, kajti poroča se, da se je počelo očividno gibanje proti Crispiju tudi na dvoru. Bolgarija. — Na Bolgarskem je priredil narod več demonstracij glede dogodkov na Makedonskem in Armenskem. Turčija čuti se vsled teh demonstracij razžaljeno in turški sultan je bolgarskemu diplomatiČnemu agentu te demonstracije očital in zahteval, da bolgarska vlada poskrbi, da se take demonstracije ne bodo več primerjale. Agent pa je to zahtevo odklonil, češ, da je na Bolgarskem pravica shajanja neomejena in da vlada nima uzroka jo utesniti Eazmerje mej Turško in Bolgarsko je vsled tega postalo jako napeto. — Sobranje je ednoglasno vsprejelo načrt zakona, po kaierem se hudo kaznujejo vsi napadi in razžaljenja kneza in članov vladarske rodo-vine. Rusija. — Kronanje ruskega carja in carice bo aprila meseca v Moskvi Car Nikolaj kaže se pravičnega Po- ljakom in katolikom. Na ruskem Poljskem, kjer je bila do-sedaj raba poljščine prepovedana, izšlo je pod novim carjem že par ukazov tudi v poljskem jeziku — Za spomenik umrlemu carju je več Poljakov iz Euso Poljskega darovalo po 1000 rubljev. — Katoliški nadškof Varšavski, ki je dne 18. decembra v svojem in v imenu duhovnov svoje nadškofije čestital carju in njegovemu godu, je dobil za čestitko zahvalo. Francija. — Dreviuss je s svojim izdajstvom pro-vzročil dov oster zakon, katerega je te dni sklenila zbornica, Stari zakon o izdajstvu in vohunstvu se ozira le na vojni čas in ni prikrojen za slučaje v mirovnem času. Novi zakon gre pa na to, da je vohunstvo in izdajstvo tudi v mirnem času najstrožje kaznovati in sicer s smrtjo ali dosmrtno ječo. Azija. — Japonski parlament je sklenil zahtevati od Kitajske v namen, da se sklene mej Japonsko in Kitajsko mir razen nekega ozemlja in odškodnine še: 1.) da Kitajska sklene z Japonsko zvezo, naperjeno zoper evropejske velesile; 2 ) da bo vsa Kitajska Japoncem pristopna; 3 ) da Japonska reorganizuje kitajsko vojno in brodovje. Koliko je na tem resnice, oziroma v koliko se bode pri sklepanji miru na te zahteve oziralo, je negotovo, pač pa je sedaj znano, da je Ki-t ajska storila vse potrebne korake, da dožene z zmagonosno J aponsko mir.