Izhaja vsak <*etrtefc. Oeua mu jo S K na loto. (Za Nomiijo 4 K, za Ameriko in druge tuje državo 0 K.) — Posamozno številko se prodajajo ————— po 10 vinarjev. - ■ ..
Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
Spisi in dopisi so pošiljajo: TJrodništvu ^JDornoljuba". Ljubljana, Kopitarjev« ulica. Naročnina, reklamacije in in-sorat.i pa: Upravništvu „l)omol juba*, —— Ljubljana, Kopitarjova ulica —
		
Štev. 32.	V Ljnbljani, dne 10. avgusta 1313.	Leto XXIX.
Par sličic iz Nemčije.
Pot v Nemčijo ima samo na meji nekaj več sitnosti. Pregledajo ti ne samo kofer nego tudi žepe, in vsak tiskan in pisan papir mora ven — brez izjeme, ali je potopis ali navaden dnevnik, ki sj ga ravno kupil, ali poučna ali zabavna knjižica; čez mejo teh reči ne puste. Če greš po svetu z namenom, da se česa naučiš, in greš pogledat tu kmetijsko, tam obrtno šolo, razne zavode, tovarne, zadruge, skladišča, si nabereš kmalu celo vrsto raznih načrtov, poročil in drugih tem podobnih knjižic. Tudi z menoj je bilo tako. Vse to je ostalo k>-stran meje, in s prijaznim saškim vojakom, ki me je preiskaval, sva se domenila, da pošlje vse moje knjige lepo na moj naslov v domovino. Ko si čez mejo, te puste takorekoč pri miru. Kjer ostaneš, moraš pač na policijo, da poveš, koliko časa boš v dolič-ncm kraju in kam jo kreneš od tam. To ti zapišejo z veliko vljudnostjo v potno knjižico in zaenkrat si opravljen.
Pa v teh vrstah nimam namena opisa-vali, kako se potuje po Nemčiji, nego povedati se mi zdi prav nekaj vtiskov, kakšno je zdaj življenje pri našem mogočnem sosedu in zavezniku.
Najprej moram potrditi, da je popolnoma resnično, kar se je v nemškem državnem zboru trdilo: V Nemčiji se lahko poučiš o razmerah v tujih, tudi sovražnih državah iz prvih virov. Javno imaš na prodaj najnovejše francoske in angleške časopise; belih lis v domačih listih ne zaslediš domala nikoli; politični shodi se ravno zdaj v večjem obsegu dovoljujejo; na njih nastopajo tudi socialno demokratični govorniki — seveda samo v zmislu domoljubne edinosti in sloge. Drugačni shodi bi bili tudi nemogoči. Zaupanje, da bo Nemčija zma-fjala, j<? splošno in neomajno. Želja po miru
res, kakor poudarja tudi nemški cesar
v svojem zadnjem oklicu na narod, v vsakem srcu; v tem oziru pade tudi tupatam kaka trda beseda, ki pa se ji ni bati ne tožnikov, ne sodnikov ravno zato ne, ker vsak ve, da trenotna nevolja nad kako vladno naredbo ne kali globoko utrjenega duha zveste zaupnosti v končno zmago.
Moških nevojakov srečaš povsod še mnogo. Devetnajstletni še niso klicani in nad 45 let je še vse doma; dopustov je tudi toliko, da gre vse potrebno kmetijsko in obrtno življenje, pa tudi šolstvo svojo pot. Vojaštva ne zmanjkuje; da bi se rabile že poslednje rezerve, lcakor se tolaži kak sovražni Francoz, je pralna.
Letina je letos posebno dobra v vseh ozirih. Krompirja je toliko, da ga v večjih množinah vozijo v Prago, kjer ga ni. Danes, dne 4. avgusta, sem sam videl, da je bil praški trg brez krompirja. Do zdaj je bilo na Nemškem prepovedano krmiti s krompirjem prešiče; te dni se je ta prepoved razveljavila; dovolj ga bo za ljudi in živali. Tudi sadje lepo kaže in zgodnjega dobiš, kolikor hočeš. Kruha tudi ne manjka. Pač imajo tudi tam listke za kruh, toda brez težave dobiš kruha v gostilni, pa tudi pri peku brez listka. Cena je v tem slučaju nekoliko višja. Kruh si lahko izbereš, črn ali bel.
Sarno s sladkorjem in z mesom je treba varčevati. Namesto sladkorja začenjajo rabiti že precej splošno saharin, ki pač nima nobene redilnosti. pa je zato ccnejši od sladkorja. Mesa je Nemec v mirnih časih mnogo porabil; zdaj ga pogreša. Ravno tako se mu toži po surovem maslu, ki ga je bil tako vajen; toda nikjer ni čutiti, da bi mu postna hrana škodila. Jesti ima dovolj za potrebo, četudi si mora odreči marsikaj. Kar mu gosposka ukaže, uboga; posameznik ve, da ne srne misliti samo nase, nego na splošnost in da se mora podvreči redu, ki skrbi za vse.
Še nekaj mi jc bilo posebno všeč: tudi
po največjih mestih po ulicah, kjer prebiva in se kreče najbogatejša gospoda, vidiš veliko več vojnemu času primerne skromnosti in priprostosti in veliko manj lišpa, nego na Dunaju, v Pragi ali celo v Karlovih in Marijinih toplicah.
Cerkveno, versko življenje se je splošno pomladilo in poživilo pri katoličanih in tudi pri protestantih. Zlasti med protestanti se je število takih, kateri so se cerkve popolnoma odvadili, silno množilo. Vojska je mnogim zopet pokazala pol v cerkev. Tudi oh delavnikih imajo prote-stantje — tu gredo pač za katoličani — molitvene ure, voj, pobožnosti. Pa to-le: V veličastni draždanski katoliški dvorni cerkvi imaš razglase, kdaj je božja služba za Srbe, kje in kako morejo k spovedi; ravno tako, kam naj se v verskem oziru obrnejo Poljaki, ki prihajajo delat na kmete ali služit v mesto -— v srbskem, oziroma v poljskem jeziku. Med duhovniki stolne cerkve imaš Poljaka in par Srbov (Vendov, kakor jim pravijo Nemci). Dnevno časopisje piše doma'a brez izjeme o verskih in cerkvenih rečeh silno dostojno; navadno priob-čujejo vsi večji listi ob sobotah spored božje službe 00 vseh cerkvah svojega mesta za cel teden. Mi smo pač bližje vzhodnim deželam.
S kmetijskim zadružništvom je na Nemškem podobno kakor pri nas. O ti reči bo »Domoljub« še natančnejše pisal, ko bo čas za to. To bodi pa že danes povedano, da se tudi tam kapitalistična gospoda — trgovina in banke — na vso moč trudi oslabiti zadružništvo in mu vzeti njegovo težko priborjeno stopnjo. ' Vlada ima tudi tam splošno ravno v tem oziru premalo vpogleda in zato brsne zadružništvo ne iz slabega namena, nego zalo, ker o njem premalo ve, druge pa mnogo bolj pozna, večkrat na stran. O tem smo si pa nemški in avstrijski zadružniki popolnoma edini, da je zdaj usoden čas. Kar zdaj izgubimo iz
rok, se ne bo dalo v desetletjih vrniti; kar pa zdaj vzdrži in se še izpopolni, to bo obstalo.
Ob prehodu vojske k miru morajo delavski stanovi na ves glas javiti vladam: Mi smo tukaj; ne delajte brez nas! Tudi kmet. Mogoče mu pa bo to le po zadružništvu, ki obsega vse panoge njegovega gospodarskega življenja — denarno gospodarstvo, proizvajanje, nakup, prodajo. V tem oziru si nemški in avstrijski zadružnik podajata roke. Oglasila se bosta, in upajmo, da ne zastonj.
Pregled po svetu.
Samouprava Poljske. Čuje se, da so končane vse priprave za odredbo, s katero zz uvede samouprava v mestih in trgih po Avstriji zasedenega poljskega ozemlja.
Splošna volilna pravica in Matij ari. Odkar se je ustanovila neodvisna Ka-rolyjeva stranka, se vsekrižem po ogrskem časopisju razpravlja o splošni volilni pravici. Toda povečini so listi tej misli nasprotni, češ da je na Ogrskem več narodnosti, ki bi tako prišle do večje veljave. Zadovoljni bi pač bili, čc bi se ta pravica dala onim, ki so res Madjari.
Ustavljen prevoz municije. Za presojo romunskega vprašanja je značilno, da je Rusija 3. avgusta prepovedala nadaljnji prevoz municije preko Rusije. Kralj zaupa Bratianu, ki je odpotoval za 10 dni iz Bukarešta. — Rimski dopisnik »Stampe« br-zojavlja, da sc bo Romunija odločila meseca septembra ter nastopila v zvezi s če-tverosporazumom, ako bodo tekom poletja nastopili na bojiščih dogodki odločilnega pomena.
Romunija. Razburjenje se je sicer poleglo, ko je kralj in več vplivnih mož zapustilo Bukarešt; kljub temu pa romunska vlada v teh dneh z naglico mobilizuje. Seuaj se čuje, da dejansko romunska armada ne bo posegla v vojsko, marveč hoče biti le pripravljena, da varuje svoje meje. Istočasno pa se čuje, da namerava ruska armada skozi Dobrudžo in Galac ter po Donavi udariti na Bolgarijo. To podjetje bi se pričelo obenem z ofenzivo pri Solunu.
Ugodnejše novice iz Romunije. — Ravnatelj romunske banke Petersen je izjavil: Pred dnevi je bila Romunija na tem, da se udeleži vojske. Danes jo pa bolj kot kdaj oddaljena ori te možnosti. — Romunija se boji, da hi imela preveč opravka z Bolgarijo, če bi se odločila za vojsko.
NesikSki cesar je ob drugi obletnici vojske izdal tri zahvalne oklice; zahvalil se je ljudstvu, armadi in posebej šc nemškemu ženstvu.
Nemška podvodna ladja »Deutsch-lantf« jc zapustila pristanišče Balti-more 1. avgusta zjutraj. Naložila je 500 ton niklja in surovega gumija. Na krovu ima tudi 2 milijona frankov v zlatu.
Pri Sueškem kanalu je sedaj zaenkrat vse mirno, ker vsled silne vro-21
čine ni možno izpeljati nobenega večjega podjetja. Nedavno se je turškim letalcem posrečil neki večji napad na Suez.
Svetovna vojska.
Italijanski letnici nad It-ko ln Sušakom. — Italijanski podmorski čoln ujet. — Krvavi boji na Obsočju. Gorica trpela. Razbit« bolnišnica usmiljenih bratov v Gorici. — Pri Visu razbit laški zrakoplov.. — Prestolonaslednik pndmarsal Karel Franc Jožef poveljuje v Karpatih. — Hiiidmburg dobil večjo moč. — V bojih na ruski fronti se kažejo uspehi — Silno in trdovratno prerivanj«' pri tciduiiu in ob Somini — Zračni napad li a Angleško.
VOJSKA Z ITALIJO.
Laški letalci napadli Reko in Su?ok.
Dne 1. avgusta zjutraj ob pol osmih je vdrla skupina 14 italijanskih bojnih letal čez Piran nad Istro. Nekaj jih je došlo nad Reko, kjer so nameravali unič ti železniško postajo, ladjedelnico, tvornico torpedovk in pristanišče. V obližju kolodvora je razpo-čilo 6 bomb, ki pa niso povzročile bogve-kaj škode; le zemlja je bila razdranana. Padlo je vsega skupaj 105 bomb. V bližani nekega mlina je bomba zadela žensko, ki ji je odtrgala glavo; več hiš je razdrapanih. Nekaj oseb je b lo ranjenih, ubita dva moška. — Naš letalec Banfield ie zasledoval sovražno skupino čez celo Istro. Sedem Canronijev je dohitel nad Reko v višini 2700 metrov. Posrečilo se mu je da je sestrelil eno veliko letalo, ki je uadlo na tla. Voznik je mrt-Jv, dva opazovalca sta ujeta. Banfield se ie srečno povrnil.
Italijanski podmorski čoln ujet. Dne 2. avgusta so naši v severni Adrij' uieli italijanski podvodni čoln »Giacinto PuIIino« ter ga privedli v Pulj. Ujeta je tudi vsa posadka: 3 častniki in 18 mož.
Dva la«ka bataljona odbita. Na višinah jugozahodno od Panevet*gio so naši odbili dne 1. avgusta dva italijanska bataljona ter jima prizadeiali naitežie izgube. — V odseku Borkola jc bilo ujetih 140 Lahov in uojenieni 2 stroini puški.
Če bi laiki časnikarji odločevali, bi vojske še več let ne bilo konec. Početkom tretjega vojnega leta poudarjalo laški listi soglasno, da je mir še daleč, da se je vojska četverosporazuma pravzaprav šele začela itd. Zdi se, da je to vpitje le glas pojemajočega, ki dela med laško nezadovoljno maso umetno razpoloženje za voisko, dočim je celemu svetu znano, da so Lahi siti vojske do grla, dasi se vojskujejo eno leto mani kot mi.
Na Obsočju je bilo zadnje dni deloma zopet živahno topniško streljanje. Nenavadno besni boji so se razvijali ob Dobr-dobski planoti. Dne 4. avgusta so streljali Lahi z največjo ljutostjo na Griže-brdo in greben pri Tržiču, Po 4 urnem obstrelje-
I vanju je jela napadati pehota. Prvi poizkusi se niso obnesli; tekom popoldneva so pa Lahi le vdrli v nekatere naše postojanke, V ročnem metežu je pa naša hrabra pehota zopet vrgla sovražnika is: vseh zasedenih jarkov ter ujela 230 mož.
Pri Gorici. Na goriškem obmostnem braniku in na Doberdobski planoti se jc nadaljeval nezmanjšan boj tudi 5. avgusta. Mesto Gorica je pri tem močno trpelo. Bolnišnica usmiljenih bratov je uničena, mnogo oseb ranjenih in ubitih.
Pri Visu se je razbil laški zrakoplov. Dne 5. avgusta popoldne je priplul z jugozahodne strani sovražni zrakoplov proti Visu, Plaval je zelo visoko. Kar naenkrat jc bil ves ovit v dim in ogenj ter padel v morje. Brodovje torpedovk je našlo med ostanki le nekaj platna in en rešilni pas'.
VOJSKA Z RUSI.
Zmučenost ruskih čet je dosegla vrhunec. General Brusilov je — tako pišejo — v imenu štirih vojnih poveljnikov, ki so imeli skupen posvet, izročil vojnemu ministru Šuvajevu spomenico, v kateri nagla-šajo, da ie nemogoče nadaljevati ofenzivo, ker so čete preveč izmučene. Vojni minister je pa v imenu vlade izjavil, da je treba ofenzivo na vsak način in za vsako ceno nadaljevati, naj bodo izgube še tako velike. češ, da je sedanja olenziva po mnenju v'ede začiniti v tej vojski, Zmagala je baje vladna zahteva, zato bodo poslali na bojišče vse še razpoložljive rezerve, ki jih morejo »ogrevati.
Naš.1 us~ehi. Napadi pri L itc^u so početkom zadnjega tedna nonehaii. Tu na-groma^pe« ruski zbori so izkrvaveli; posamezni oddolži so popolnoma uničeni. Tudi zahodno od K o 1 o m e j e so bili Rusi v ro"v>dp';ek 31. julija pošteno nakrcani. Pri B u č a č u so morali vsled orfromnili izgub prenehati z napadi. Pri V e 1 e s -n i o v c u ob potoku Koropiec si se pa ruski n^adi docela, ponesrečili Rusi so žrtvovali <->onovno pomnožene si'e na bojni črti nri Brod>i'«. Vsi napori, da b; se v tem okrožni premaknili naprej, so h"i brezuspešni. Nan^di so bili na zaradi krvavih izgub prc'šni:Ji dni nekoliko zmari?ani, dasi vo'no r>ove'jstvo dovaža vedno nove rezerve. Tu ie pričakovati naib,,;":,-> bojev, ker si bo sovražnik skušal za vsako ceno prid"^;ti pet proti Lvovu.
Hind^nl-mrg na površju. Dogovorno med avstrijskim in nemškim ces-niem se je z ozirom na sedanji vojni ooložai in na splošno rusko ofenzivo poverilo poveljstvo skorai vs°h armad na vzhodni bo:ni črti maršplu Hindenburgu. Zdai bo nastopala cela bojna črta enotno. Hinde^biuit bo seveda navezan na navodila, ki jih bosta dajali obe vojni vodstvi.
Pri Bi-ojliju. Rusko uradno poročilo z dne 28. julija pravi da so ruske čete isti dan zasedle mesto Brodi na severovzhodni meji Galicije. Resnica je le, da so naši pa<-' zapustili mesto, ki pa leži med obema ti' tama. V mestu, ki je imelo poprej 20.0110 liudi, je ostalo samo 600 oseb. Mesto Brodi in okolica, čutita močne navale ruskih sil, ki imajo namen prodirati proti Lvovu. Toda vsa poročila soglašajo, da je glavno mesto izvun nevarnosti.
" Avstrijski prestolonaslednik na gali-ško-bukovinski črti. Podmaršal Karel Franc Jožef je prevzel poveljništvo nad armado, ki je začela novo akcijo na desnem krilu pri Črnem Čeremošu v zahodni Bu-kovini. Novi boji se razvijajo ugodno in je pričakovati v kratkem veselih poročil.
Med Tarnopolom in Rigo, kjer ima .vrhovno poveljstvo maršal Hindenburg, se obrambni boji uspešno nadaljujejo. Pri Za-loščih (severno od Tarnopola) so Rusi naleteli na krepak odpor; več poizkusov se mu je ponesrečilo. Tudi ob Stohodu je sovražnik z napadi le izgubil.
Napredovanje vojnih sil podmaršala Karla Franca Jožefa. Čete, ki se bore v Karpatih, so se pomaknile naprej; zaplenile so dva topova in ujele 325 Rusov. Rusi napenjajo vse moči, kljub temu so napre-
izgube se s temi niti primerjati ne dajo, dasi niso neobčutne.
Zračni napad na Angleško. Ponoči od 31. julija do 1, avgusta je več skupin nemških mornariških zrakoplovov napadlo London in vzhodne grofije na Angleškem, Zeppelini, ki jih naštevajo angleška poročila — pet, so izvršili bombne napade z vidnim uspehom. Obstreljevali so pristanišča, vojne naprave, tvornice orožja. Sovražni letalci niso nič opravili,
Napredek pred Verdunom. Na desnem bregu Moze se je posrečilo nemškim četam, da so potisnile sovražnika zahodno od Thiaumonta v gozdiču Lauffee nazaj ter ujele 19 častnikov in 923 mož, uplenile pa tudi 14 strojnih pušk. Ta nočni napad, s katerim so pridobili Nemci zopet na prostoru v črti notranjih verdunskih utrdb,
Ženska pri čebrarski obrti.
dovale naše bojne sile južno od Jablonice in Tartarova.
Pri Zalošcu so pridobili Rusi zahodni breg Sereta.
FRANCOSKO BOJIŠČE.
»Veliko pometanje« — tako so nazvali prevzetni Angleži sedanjo ofenzivo ob Sommi, En mesec že »pometajo«, toda imeti morajo bolj slabe metle, ki so se že močno udelale, ali pa si niso izbrali pravega prostora za pometanje, kajti kljub vsemu prizadevanju so nemško bojno črto »pognili samo za 28 km, nikjer pa niso predrli. Toda pometanje je bilo zelo drago. ce se previdno ceni, so izgubili Angleži pri tem »špasu« najmanj 230.000 mož; zraven tega so pa krvaveli tudi Francozi, ki jim je °dlcte!o okroglo 120.000 vojakov. Nemške
spada med najbolj krvave boje, odkar se je pričelo strašno borenje. Francoski protinapadi so bili vsi brezuspešni.
Strah za Angleže. Ponoči od 2. do 3.
avgusta je zopet napadlo večje število Zeppelinov južno vzhodne angleške grofije; z dobrim uspehom so metali razstrelilne in zažigalne bombe posebno v London, na opirališče brodovja IIarwich, na kolodvore in na važne industrijske naprave grofije Norfolk. Zrakoplovi so bili napadeni; zasledovale so jih sovražne lahke bojne sile in letala; med napadom jih je razsvetljevalo veliko žarometov; besno so jih obstreljevali, a kljub temu so se vsi vrnili nepoškodovani nazaj. V Harvvichu je'padlo veliko bomb na ondi zasidrane bojne ladje in na ladjedelniške naprave.
NA MOBJU.
Naše torpedovke napadle MoSfetio. Laški letalci nad Bračam. Skupina naših torpodovk je obstreljevala 2. avgusta zjutraj vojaška poslopja v Molfetti. Zrušena je bila lopa letal, zažgana ona tvornica, ena poškodovana. Na povrat-ku so se lorpedovlce in križarka »As-pern«, ki se jim je pridružila, bojevale s sovražnim oddelkom (ena križarka in šest rušilcev). Ko so naši večkrat zadeli, so sc obrnile sovražne ladje proti jugu in so izginile; naše ladje so se vrnile nepoškodovane.
Zgodaj zjutraj istega dne so zasledovala naša morska letala skupino petero sovražnih letal, ki je metala bombe na Drač, ne da bi povzročila kako škodo. Neko naše morsko letalo (vodnik morski praporščak pl. Fritsch, opazovalec morski praporščak Sev/era) je prisililo nekaj morskih milj južno od Drača sovražno letalo, da je moralo pasti na tla. Izmed obeli letalcev, ki sta pobegnila, so pozneje našo čete ujele enega častnika.
Torpcdovko »Magnet« je napadel dno 2. avgusta dopoldne sovražni podmorski čoln in jo s torpedom poškodoval; 2 moža sta bila ubita, A ranjeni, 7 jih pogrešajo; torpedovko so pripeljali v pristanišče.
Drugič nad Reko. V torek dne 1. avgusta so drugič pripluli trije italijanski Caproniji nad Reko. Italijani so vrgli več bomb; med ognjem obrambnih topov so se čez četrt ure vrnili.
£ Tedenske rovke.-
Nov cesarjev spomenik v Ljubljani.
Dne 18. avgusta bo sredi cvetlične tra-tine pred prenovljenim ljubljanskim Gradom odkrit doprsni kip presvetlega cesarja. V spomin sedanjih velikih dni je dal poveljnik major pl. Kern vklesati v podstavek znamenite besede iz cesarjevega oklica ob izbruhu vojne, s katerimi zatrjuje naš ljubljeni vladar, da zaupa krepki svoji armadi in svojim narodom. O priliki odkritja naj pokaže bela Ljubljana kot zastopnica slovenskega ljudstva, da živi v tem ljudstvu neomajna zvestoba in vdanost do presvetlega monarha. Ta dan hočemo še prav posebno zahvaliti Boga, ki nam v najtežjih dneh ohranja modrega vladarja čilega in čvrstega. Spomnili se bomo pa v hvaležnosti tudi naše armade, naših vrlih sinov in mož, ki v dejanju kot železni polk izvršujejo to, kalmi zatrjujemo z besedo in srcem. Bog nam čuvaj domovino, Bog varuj in ohrani našega cesarja, Bog daj moč, vztrajnost in srečno vrnitev našim bojevnikom!
Avstrijskim narodom. Naš cesar je dal ob nastopu tretjega vojnega leta razglasiti daljše pismo, v katerem se spominja dveletno dobo trde preizkušnje, ki ga pa prepričuje o nepremagljivi moči monarhijo. S ponosom omenja in hvali hrabrost in vztrajnost na-
3>
šili bojevnikov, ki kot močan jez kljubujejo ponovnim naskokom sovražnih sil. Hvali pa tudi složnost avstrijskih "podanikov, ki z možato odločnostjo prenašajo težke žrtve za domovino, da si zagotovo častni in trajni mir. — Naš ljubljeni vladar poudarja nato, da z očetovsko skrbjo in ljubeznijo sočustvuje z vsakim posameznim državljanom, ki je kakorkoli prizadet po vojnih ilogodkib. Zatrdno je prepričan, da nam bo milost in pravica božje Previdnosti naklonila srečno bodočnost.
Proti jetiki. Cesar Franc Jožef 1. je iz svojih lastnih sredstev podaril 100.000 K zdravstveni napravi proti jetiki v Avstriji.
Imenovanje. Poljedelski minister jc imenoval kranjskega deželnega glavarja dr. Ivana šusteršiča za člana upravne komisije centralo krmil.
Duhovniške zadeve. Župnija Dobrava pri Kropi je podeljena č. g. Ivanu Klavžar, kaplanu v Cerknici. — Premeščen je kaplan č. g. Josip Vrče iz Prcdoselj v Trnovo v Ljubljani. — Dne )*. avgusta je opravil v Stari Loki svojo zlato mašo ob navzočnosti številnih duhovnih tovarišev in prijateljev č. g. Vlojzij Kummer, župnik v p.
Dnevna zavetišča za otroke, ki imajo očelc v vojni in so čez dan brez zadostnega nadzorstva, so ustanovili v Ljubljani. V zavetiščih bodo otroci vsn k dan razen nedelj in praznikov od S. dopoldanske ure do šestih zvečer; prejemali bodo v zavetiščih tudi hrano.
Odbor društva »Dobrodelnost« je tako-le sestavljen: Predsednik Anion Mrkun, župnik na Homcu, p. Radomlje; podpredsednik J. Kalan, urednik »Bogoljuba« v Ljubljani, Alojzijeviščc; od-šiorniki: Franc Borec, posestnik v Šmar-ci št. 64; Fran Jež, odvetniški kandidat v Ljubljani; Marija Štupca, učiteljica v Ljubljani; Andrej Tumpcj, lazarist v Ljubljani; Ivan Vrliovec, knjigovodja v Ljubljani. — Na zunaj zastopa društvo predsednik, če je pa ta zadržan, pa podpredsednik.
Za častnega meščana radovljiškega je bil imenovan č. g. J. Novak, dekan in častni kanonik v Radovljici, o priliki zlate maše.
Nagla smrt. Ponesrečil se je na lovu lesni trgovec Ernest Šerko iz Cerknice. Na' Cerkniškem jezeru je streljal race. Ponesreči se mu je sprožila puška; smrtnozadet od krogle je bil takoj mrtev.
Občinski odbor v Kranjski gori je
deželna vlada dogovorno z deželnim odborom razpustila. Vodstvo občinskih poslov je prevzel kot gerentjJos. L a v -t i ž a r ml., posestnik in trgovec v Kranjski gori; kot prisedniki so mu pridcljeni župnik Andrej Krajec ter posestniki Janez Že rjo v, Janez III e-h a n j a in J.akob Čem e.
Železni denar je že v prometu. Na-kovanili je že za 40 milijonov 20vinar-skih železnih novcev; vsak dan jih izdelajo 600.000 komadov. Izpočetka so sc nekateri branili sprejemati ta denar, ker jim ni bilo znano, da jc veljaven.
Vojaško delo za obrtnike, ki ga
preskrbuje »Zavod za pospeševanje obrti«, Dunajska cesta št. 22, je še na razpolago za šivilje, krojače in čevljarje ter krznarje. Prosilci za sprejem morajo imeti v prvih treh obrtih po možnosti lastne, močne stroje. Načelstvo opetovano prosi, da sc pošljejo oglasi nemudoma na zgoraj omenjeno pisarno, ker se pozneje nanje ne bi moglo več ozirati. Dela se samo v skupni delavnici; na dom se delo ne daje v nobenem slučaju.
Otroci zažgali. V Igavasi (občina Stari trg pri Ložu) je pogorelo gospodarsko poslopje Antona Žnidaršič št. 1, ki je zdaj na vojski. Požar je uničil tudi hišo št. 34. Živino so rešili. Zažgali so otroci v starosti 7 let.
Utonil je v Krki 181etni prostovoljni strelec Ivan Mandelc, doma iz krškega okraja.
»Družinska Pratika« 1917 izide ta teden. Cena v nadrobni razprodaji 30 v. s pošto 35 v. Naročila sprejema založništvo »Družinske Pratike« v Katoliški tiskarni. Znesek se lahko pošlje v znamkah.
Trta na Štajerskem kaže letos srednjedobro. Mnogo škode jc napravil palež in grozdna plesnoba, ker je primanjkovalo modre galico in žvepla. Grozdje jc sicer gosto nastavljeno, dasi se jc marsikje po cvetju močno osipa-valo. Drugače se grozdje zaradi gorke-ga vremena dobro razvija.
Vojaške novice.
Pozdravi. Vsem domačim pošiljajo iz krasnih Tirol po tridnevnem hudom boju (22., 23. in 24. julija) fantje pri oddelku strojnih pušk — iskrene pozdrave: Maks Urli, Jožef Debevc, Franc Kavčič, Jožef Pibcrnik, Franc Bukovič, Martin Gross. — S koroške fronte so se oglasili z iskrenim pozdravom vsem domačim, Slovencem in Slovenkam: Janko Filipič — Ziri; Ivan Kokelj — Idrija; Leopold Ličen — Rihen-berg; Leopold Knapič, Jakob Ulčar — Kamnik; Andrej Markič — Podgora; Karel Maraš, K. Ankolin - - Brdo; M. Lavrenčič — Budanjc; Janez Matjašič
—	Ptuj; Matevž Kogovšck — Rovte; Silvester Pogačar — Begunje. »Vsi zdravi kljub vsem težavam in naporom. Smo v visokih planinah; tistega duha seveda ni, kakršen vejo v mirnem času. Na veselo svidenje!« — Kranjski fantje v visokih tirolskih vrhovih, bojujoč se za ccsarja in domovino proti besedo-lomncmu Italijanu, pošiljamo staršem, bratom in sestram, kakor tudi slovenskim dekletom prisrčne pozdrave. Desetniki: Ivan Skok — Mengeš, Egidij Ježek — D. M. v Polju, Gole Franc — Mokronog. Poddesetniki: Grahek Fran
—	Beričevo, Mihcael Mrvcc — Vodice. Pleško Franc — Št. Peter (Dolenjsko). Inft.: Grčar Franc — Homec pri Kamniku", Skok Franc — Mengeš, Krische Anton — Ruše, Drčšar Janez — Našov-
če, Korčg Alojzij — Cerknica, Stcrlo Ivan — Unc, Gorišck Mihael — Mulhe, Janežič Franc — Mokronog, Zupančič Anton — Male Dole. — Z odličnim pozdravom Grčar in tovariši. — Slavno uredništvo! Z veseljem smo prejeli Vaš list »Domoljub« v strelskih jarkih slovenski fantje 17. pp. pri pionirskem oddelku. Izvedeli smo precej novic iz njega. Najlepša hvala Vam. Pošiljamo obenem srčne pozdrave vsem znancem in prijateljem, fantom in dekletom slovenskim. Četovodja Jožef Meglen — Dobrepolje, Anton Gorenje, poddesetnik, Anton Rupert — v imenu vseh arugih. — Jfresrčne pozdrave vsem bralcem in bralkam »Domoljuba« in Vam, g. urednik, ki se nas spominjat« in pošiljate list. To je naše edino razvedrilo. Nahajamo se danes ravno v strelskem jarku in imamo bolj mir. Gotovo je »Pepinata« srečala pamet, da ne sili več v naše jarke, saj po glavi jih je tako že dosti dobil. — Četovodja Alfonz Urban, poddeset. Alojzij Poznič, poddeset. Jožko Rupnik, Rudolf Jeger, Valcsio Otolo, Jakopič Andrej, desetnik Matija Jaklič.
Tečaj za invalide. Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem priredi sporazumno s »Kranjsko deželno skrbstveno komisijo za povrnivše se vojake« več tečajev, v katere bodo sprejeti predvsem invalidi, ki so že izobraženi v kaki obrti. V teh tečajih bodo invalidi dobili priliko, da se priuče kaki ročni spretnosti, ki jc najbližja njih že preje izvrševani obrti in ki morda boljše ustreza telesnim zmožnostim poškodovanca. Teti tečajev se bodo seveda mogli udeleževati tudi obrtniki, ki niso invalidi, ali ki se niso udeležili vojsko, ki hočejo porabiti to priliko za izpopolnitev svojega znanja. Najprej pride na vrsto tečaj za brusače, v katerem naj se izobrazijo spretni brusači, ki bi lahko dobili po različnih krajih na Kranjskem zaslužka, ker so do sedaj oskrbovali t,a posel le potujoči brusači, ki so dohajali izven Kranjske. Tečaj sc ho vršil jeseni. Natančnejši podatki bodo še objavljeni. Priglase sprejema Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem v Ljubljani, Dunajska cesta št.
Dolgo so čakali. Po 14 mesecih se je oglasil iz ruskega ujetništva Franc Andreuzi iz Žirovskega vrha sv. Vrba- i na, občina Trata nad Škofjo Loko. V, pismu z dne 14. junija piše, da jc zdrav. I
Pokopališče. Prejeli smo lepo karto, ki je nanjo narisal F. R. (Franc Rozman?) pokopališče padlih slovenskih junakov na italijanski zemlji. Ko l)i bila rizba izvršena s črnilom, bi jo mogli priobčiti; tako jo bomo pa spravili za vojni muzej. Podpisani so: Narednik Ant. Pleško, četovodja Fr. Rozman, desetnik Kranjc; vsi pri pionirskem oddelku 17. pp.
Ne obupati! čez 14 mesecev je prišel glas iz Rusije, da še živi Ivan Bevc iz Dobovca. Nahaja sc v ujetništvu ž" 20 mesecev.
Zahvala. Vojak Jos. Debevec (17. pp J-doma iz šentruprtske doline, pozdravlja vse prijatelje in čitatelje »Domoljuba« *n
»Slovenca«. Izraža veselje, ker dobiva naše časopise, da izve novice; obenem se zahvaljuje vsem dobrotnikom in dobrotni-cam, ki darujejo »Rdečemu križu« za vojake po bolnišnicah. Tudi omenja, da služi cesarju že od 1. 1912.; sedaj je prišel iz roj-ne črte in se nahaja v neki bolnišnici na Češkem. Ob sklepu pristavi: »Kmalu se pozdravim, potem pa zopet grem nad zlobnega polentarja, da mu skupno z drugimi našimi tovariši zdrobimo kosti. Živeli Slovenci!«
f Franc Novak. Zopet je eden naših vrlih mladeničev legel v prezgodnji grob. Dnč 26. junija 1916 je prišla žalostna vest, da je podaril svoje mlado cvetoče življenje na oltar domovini Fr. Novak, rojen na Krtini pri Domžalah. Malo poprej so bili pri njem njegovi starši; videli so ga, kako je čvrst, poln življenja in veselja zrl v bodočnost. Stiskal jim je roko v slovo, priporočal se iskreno v molitev. Vsak, kdor ga je poznal, ga je ljubil in spoštoval; saj so bile v njem združene vse vrline, ki morajo krasiti vsakega dobrega slovenskega mladeniča. Da, takih dobrih sinov mnogo potrebujemo; zato tembolj občutimo zgubo njegovo. Njegove starše, dva brata — eden v vojni — sestro in sorodnike je zadel z njegovo smrtjo hud udarec. V vojsko je šel lani 21. junija. Služil je pri 17. pešpolku. llmrl je v Celovcu na Koroškem ne vsled rane, ki se mu je bila že zacelila, marveč vsled hudega prelilajenja. Boril se je celo zimo v Galiciji, potom pa še proti verolomnemu Italijanu. — TVoje blago srce pokriva mrzla odeja koroške zemlje,, a moje srce, dragi tovariš, krvavi neizmerne izgube. Ob nenadomestni izgubi me tolaži edino le zavest, da si prelil mladeniško kri za obstoj lepe naše domovine. Počivaj v miru, dobri to-tovariš Francelj, v tujini.
novice.
Papežev dar. Sv. oče Benedikt XV. jo daroval za gališke Ukrajince 13.800 kron. S tem darom je vrhovni poglavar sv. Cerkve zopet pokazal, da ima srce polno ljubezni za uboge begunce, ki so vsled ruske ofenzive zopet prišli ob svoje domove.
Dunajski nuncij. Za papeževega poslanika na Dunaju je imenovan ver-follski škof msgr. Božidar Valire di Bonzo, iz stare grofovske rodovinc. Novi nuncij je bivši sošolec in prijatelj papeža Benedikta XV.
Tudi vojni dogodek. V Pečuhu na Ogrskem je prodal 3. avgusta neki posestnik par volov za 12.000 K.
3000 rimskih otrok pri sv. očetu. Zadnjo julijsko nedeljo je papež Benedikt XV. sprejel 3000 otrok, kot zastopnike vso katoliške mladine, ki je 30. ju-'ija pristopila k mizi Gospodovi v namen sv. očeta t. j. za povrnitev sprave ^ miru med narodi. Sv. oče je potem, Ko sc je prebrala ndresa nanj, otroke
ljubeznivo nagovoril ter pozval, naj dvignejo oljične vejice, ki so znak miru, nakar jih je blagoslovil.
Prebiranje psov. V Budjejovicah na Češkem so imeli nabor za pse. Prignanih je bilo 600, potrjenih za vojne namene pa 150.
Podmorski čoln »Deutschland« je spremljala do meje teritorialnih voda ena ameriška križarka in več torpedovk. Tri milje od obrežja se je ladja ustavila, nakar so mornarji zapeli nemško himno. Nato je izginila pod površje. Zasledovanje je baje onemogočila gosta megla. Strela ni bilo čuti nobenega, zato se sodi, da je srečno prišla na široko morje.
Bukovinski begunci. V okraju Brežice na Štajerskem se je naselilo do 700 beguncev iz Bukovine, ki so povečini židje.
f Roger Casement. Dne 3. avgusta so obesili na smrt obsojenega voditelja irske vstaje Casementa. Sir Casement je do smrti pisal zgodovino svojega življenja in vstaje na Irskem. Ostal je popolnoma miren do smrti.
Huda vročina. Vročina je pritisnila prve dni v avgustu pri nas, a še bolj v Ameriki. Iz Newyorka poročajo, da umrje v mestu vsak dan od 30 do 40 ljudi za solnčarico.
Gozdni požari. V Kanadi (Severna Amerika) so divjali obširni gozdni požari, ki so uničili ogromne množine stoječega lesa. Škoda je velikanska; zgorelo jc tudi okoli 200 ljudi.
Dopisi.
čmuče. Umrla je 3. avgusta najstarejša oseba črnuške župnije Jera Dobravec roj. Dane v 94. letu starosti. Njen mož je umrl pred 3, leti star 92 let. Poročena sta bila 1. 1841, torej pred 75. leti, ko je bil ženin star 20 let in nevesta 18, in je ta zakon trajal 72 let. Redek slučaj!
V vojno službo je šlo doslej od nas 146 mož in fantov; oproščenih pa je 28 večinoma železniških uslužbencev. Kolikor znano, jih je pe.dlo 12, pogreša se jih že nad eno leto 8, ujetih je 10.
Komenda. Hude ure imamo. Dne 23. julija se je pridrvil silen vihar z ledenim zrnjem, ki je pobilo polje od Komende proti Vodicam. — Prejšnji večer je udarila strela v zvonik v Mostah; cerkvenik je par trenutkov poprej odšel od vrvi.
Reteče, Matevž Naglic, železniški čuvaj v Retečah pri Škofji Loki je bil odlikovan s svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje pri železnici. Vrli član prometne zveze naj še mnogo let zdrav uživa zasluženo odlikovanje!
Koprivnik v Bohinju. Iz ruskega ujetništva sta se oglasila Jakob Koder iz Gor-juš, ki 15 mesecev ni pisal domov; Janez Dobrave iz Jereke št. 24, o katerem se ni čulo 14 mesecev.
Adlešiči. Dne 27. julija je umrla v župnišču v Adlešičah Frančiška Lavrič po dolgi in mučni bolezni. Previ-dena je bila večkrat s sv. zakramenti
Pokojna je bila usmiljenega srca in radodarna do revnih in potrebnih. K pogrebu je prihitelo veliko ljudi iz domače, pa tudi iz sosednjih župnij, znamenje, da je uživala veliko spoštovanje. Umrla Frančiška je bila sestra polkovnika J. Lavriča pl. Zaplaz, doma iz Št. Lovrenca pri Trebnjem; služila je v tukajšnjem župnišču dva meseca manj kot 40 let. Počivaj v miru! M. A.
Čatež pod Zaplazom. Dne 31. julija je minilo 50 let, odkar je bil za mašnika posvečen tukajšnji župnik v pokoju gospod Ignacij Kutnar, ki torej obhaja letos svojo zlato mašo. Služboval je kot kaplan v Do-brniču, Boštanju in Št. Rupertu, nazadnje kot dolgoletni in znani župnik na Bučki. Povsod je bil ljubljen in spoštovan, znan posebno kot zelo vesten spovednik. Svoja zadnja leta je hotel preživeti na Čatežu blizu Marije Zaplaške, pri največji dolenjski božji poti. To ni bil pokoj, ampak neprestano delo v spovednici. Iz vseh krajev so vreli ubogi reveži k spovednici starega gospoda, ki se kljub visoki starosti ni nikdar utrudil v delu Gospodovem. Koliko najtežjih, ki že leta in leta niso bili pri sv. zakramentih, je olajšal gospod Nace. Pokazalo se je to zlasti v sedanjem vojnem času, ko so pri vsakem odhodu vojakov cele trume na Čatež prihajale. Duhovnim so-bratom je bil vedno ljubezniv tovariš. Z veseljem je šel tudi v sosedne župnije spo-vedovat aH pridigat. V svoji skromnosti ne mara imeli slovesne zlate maše. Vsi, ki jim je pomagal do dušnega miru, naj molijo za blagega gospoda. Prav lepo priložnost za to bo nudil letos zlasti Jernejev shod v petek dne 18. t. m. Marija Zaplaška ima že svoj novi oltar, ki je res kras lične cerkve. Naj se takrat vsaj na tihem pri goreči molitvi romarjev obhaja zlata maša gospoda Načeta.
Iz Brusnic. Dne 26. julija je umrl v Ča-težkih toolicah ob Savi, kamor je šel iskat zdravja, France Vovko, ugleden posestnik, pred nekaj leti tudi župan v Brusnicah. Vsled pomanjkanja delavcev in poslov si je nakopal pri oskrbovanju svejega velikega (razen graščine največjega) posestva v občini hud revmatizem, katerega jc moral vsako leto preganjati po toplicah. Zadnje mesece ga je napadlo še več drugih bolezni, Žal, ni jih zmagal; pretrgale so mu nit življenja v 44. letu starosti. Pokopan je bil na Čatežu ob Savi. Zaradi koz v Vel. Dolini in okolici ga namreč niso smeli prepeljati na domače pokopališče v Brusnice. Rajni je bil globokoveren mož, večletni naročnik »Domoljuba« in drugih katoliških časopisov. Za reveže in sosede je imel ob vsaki priliki odprto srce. Pokoj njegov' duši!
ob težki preizkušnji zavratnega vpada. (Korp. Iv. Gruden.)
Neba oblaki so rudeči zakrili goro in ravan; krvavi zor zagrnil ti je solnčna mesta in vasi. Tvoj zomski raj je prekopan; odmeva ogenj tam bobneči.
Sovražnik verolomni z juga prekršil je zvestobo prava; in zemljo hotel jc zasesti, sinove, hčere ti odvesti tja v robstvo bedno. —
Zdaj krvava kipi, peni sc Sočo struga;
Naš hrabri voj se na planjavi ustavil je. Glej, bitka vroča na našega domovja tleh razvita je. Bog dal je vspeh. Junake naše hrabre zroča šumi zdaj Soča v bojni slavi.
Maš voj junaški, vedno čili, šel branit je tvoj rodni kraj; šel zmagovit je v boje vroče tja na bregove šumne Soče: da zopet prost bi bil tvoj raj, bi dnevi lepši se vrnili.
Kot plaz tam gori iz pečine v globoko se drvi ravan: zasuj namali sovražni zbor, in reši rodno zemljo skor. Čimpreje naj na bojno plan ti toplo solnce zmage sine!
Ki!! I ic*«!/ M«
ilit LlsieK msm
Gramoz in Otrobek.
Vesela povest z žalostnim koncem.
Spisal —r, (Dalje.)
5. Vesele povesti žalostni konec.
Pa se dobe še vedno ljudje, ki pravijo, da slutnje nič ne pomenijo . . .
Otrobek so je zaman trudila, da bi ustavila splaSenega konja. Vlekla je sicer na vso moč vajeti nazaj, a bila je preslaba v rokah, vranec pa pretrd v gobcu; zato je bila izročena podivjani živali na milost in nemilost. Klicala je na pomoč; a kdo ho ustavil konja v divjem diru! Moškega ni bilo nikjer nobenega, otroci in ženske, ki so bile tuintam na polju, so sc pa zadovoljile s tem, da so gledale za vozom in milo-vale nesrečno žensko.
Ta je sedela na vozu, krčevito vlekla vajeti in priporočala dušo Bogu. Svinja, Gramoz, mast, sainogoltni ljubljanski mesarji, vse to je bilo pozabljeno. Srepo je gledala na oster ovinek pod strmim klancem, kajti očividno je bilo, da se mora tam nekaj pripetiti.
In res se je pripetilo , . .
Vranec pridirja v divjem teku do ovinka, se zaleti v obcestni jarek in obleži v njem; voz sc prevrne, Otrobek pa odleti v velikem loku na cesto.
Takoj je bilo vse polno ljudi na kraju nesreče. Ženske in otroci, ki so bili na polju, so začeli kričati in vpiti, tako da so spravili .vso bližnjo vas na noge. Možje, praktični kakor vedno, so se takoj spravili nad vranca, da bi ga dvignili kvišku, žene so so pa trudile tfi
krog ženskega voznika, ki je ležal nezavesten v cestnem prahu. Opravili pa vsi skupaj niso veliko; zakaj vranec je imel desno prednjo nogo zlomljeno, Otrobek pa pretresene možgane, kakor je odločila Cucljeva Cilja iz Ciclja, ki je po poklicu kokošarica, a se bavi v prostem času tudi z zdravilstvom in opravljanjem. Bili so v veliki zadregi, kaj naj store. Ugibali so semtertja, toda do pravega pa le niso mogli priti. Tu se oglasi Grofov študent, tisti, ki je imel v prvem tečaju dvojko, v drugem pa trojko, in pravi samozavestno:
»Možje, najbolje je, če telefoniramo v Ljubljano na rešilno postajo.«
Ta svet je bil sam na sebi sicer dober, a težko izvedljiv, kajti v vojskinem času telefon ni na razpolago za zasebne vesti, in poleg te težkoče ga v tistih vaseh pod Sv. Trojico sploh ni. S telefoniranjem torej ni bilo nič.
Kdo ve koliko časa bi se bili še prerekali, da niso posegli vmes Cenctov oče z Brezij, ki so edini njuhavec pod dobovskim zvonom in priljubljen govornik v zboru srenjskih mož. Imajo pa dve posebnosti, ki jih moram omeniti. Kadar njuhajo tobak, kilinejo, da kar poskočijo; pri govorjenju pa radi zamenjavajo zloge in celo posamezne besede. Ccnetov oče nasujejo torej v ogromni nosnici perišče tobaka; kihne-jo, da je od bližnjega griča odmevalo, povzdignejo svoj glas in jamejo govoriti: Možje, kaj se bomo prepirali, saj nismo pri srenjski seji ali pa v državnem zboru. Ako bomo šc dolgo govorili, nam pogine ženska kar na cesti, ker ima pretresene možgane, kakor trdi kokošarica Cilja, konj pa umrje v jarku, ko ima zdrobljeno nogo. Tisto s telefoniranjem ne ho nič, ker nimamo telefona. Grofov študent bi to lahko vedel, akoravno hodi v Ljubljano v šolo. Zaio tudi ni nič z rešilnim štaeijonom ali postajo, kakor se jiravi po novosloven-sko. Moramo si torej kar sami pomagati. Naredimo takole: Žensko spravimo k meni v hlev ter pošljemo po ko-n.jcderca, da se žival ne ho mučila. Konja pa riesite v ostcljo v mojo čuin-nato, morda sc k i lu zave, da izvemo odkod je.«
Ker so ljudje poznali slahgst Cene-tovega očeta glede zamenjavanja besedi, so dobro vedeli, kaj je hotel mož povedati. Grofov študent se je pa želel maščevati jiad njim zaradi »telefona«, in ga je vprašal:
»OČe, kaj pri vas leže ljudje v hlevu, konji pa v posteljah?«
»Čemu pa vprašuješ to?«
»Ker ste rekli, naj spravijo žensko v hlev, konja pa nesejo v posteljo.«
Cenetov oče se pa včasih hitro raz-jeze, in tudi tam na tistem kraju nesreče so se hudo raztogotili. Najprej hočejo priložiti hudobnemu študentu krepko zaušnico. Ker sc je bil pa fant previdno umaknil v primerno razdaljo, je ostalo samo pri dobri volji. Nato pa jamejo vpiti na ves glas:
»Ti paglavec, ti boš mene učil govoriti? Kdaj sem rekel, naj žensko spravijo v posteljo, konja pa v hlev?
Povej, kdaj sem to rekel? Če sem se pa morda zagovoril in rekel, naj konja spravijo v hlev žensko pa v posteljo, je vsak vedel, da sem hotel reči, naj žensko spravijo v hlev, konja pa v posteljo.«
Ta razlaga Cenetovega očeta je pa povzročila velik smeh, in treba je bilo prav odločnega nastopa človekoljubno Cucljeve Cilje iz Ciclja, da so obrnili zopet svojo pozornost na ponesrečenca. Ker je bilo veliko jezikov in še več rok, je kmalu ležala Otrobek v Ccnctovi čumnati, vranec pa v hlevu. Šlo je tem lažje, ker ni bil voz skoraj nič poškodovan.
Ko prideta Gramoz in svinja na lice nesreče, je bila cesta že prazna, iu nič ni kazalo na to, da se je zgodila nezgoda, vsled katere je bilo prizadeto dvoje življenj, eno konjsko in eno žensko. Jeza in skrb sta se menjavali možu v duši; jeza, ker mu Otrobek ni prišla z vozom naproti, skrb pa, če se ji ni kaj pripetilo, ker je ni bilo od nikoder.
V teh mešanih čuvstvih prižene svinjo do prve hiše ob cesti. Na pragu jc stala postarna ženska in prebirala krompir.
»Sle li videli iti tod mimo kako žensko z vozom,« popraša jo Gramoz.
Ženska dvigne glavo, ošine vpra-šalca s strupenim pogledom, zamigno s suho bradico in pravi zadirljivo:
»Vsak dan dosti; saj tako samo babe vozimo, ko so vse moške pobrali v vojsko. Saj bi za vas bilo tudi bolj častno, če hi cesarju služili, namesto da se on ga vi te s tem-le pujsom.«
Gramoz je bil toliko pameten, da se ni prerekal z jezično žensko ter se je zadovoljil s tem »prijaznim« odgovorom. Šel je skozi vas naprej ter sc šele pri zadnji hiši opogumil za nov ogovor.
(Dalje.)
Mi smo mi!
Tak' so rekli velikaši: »Vsi ti kraji bodo naši: Pulj, Gorica, Trst, Tolmin — in še mnogo pokrajin.«
Pa do naše domovine Lah imel bo le skomine. Zdaj že kislo se drži —; še polenta ne diši.
Kakor besen nas napada; dostikrat pa tudi strada. To Slovenec mu pove; Kar domov naj hitro gre.
Zanj so zdaj pač hude vice tam nedaleč od Gorice. Vse zdrobili smo mu v prah, da je groza ga in strah.
Smo zmešali mu račun« in potrgali mu strune. Še pogumni berzaljer se boji, ko poči strel.
Trdno kakor zid stojimo in se Laha ne bojimo. Smo Slovenci kakor 1irn^'1 vse domovju naj bo v čast.
Podlovec J. Prelesnik.
Slike in črtice z bojišč.
Osem mesecev na fronti.
Janko Jaklič, 19 letni mladenič iz Prežganja pri Litiji, piše kot najmlajši izmed petero bratov-vojakov svojim staršem:
Draga mama in ata! Preteklo je že eno leto, odkar Vaju nisem videl. Kako težko smo se ločili, kako hudo mi je bilo, ko smo se poslavljali, si morete misliti. Posebno, ko je odhajal vlak iz Ljubljane in ste bili Vi, dragi ata, tako dobri, da ste me spremili, se mi je bilo razjokati, kajti pogled na objokanega sivega očeta, ki pošilja petega sina na bojišče, mora človeka ganiti. Pa meni je bilo še hujše pri srcu, kakor Vam, dragi oče; zakaj »vagat« sem šel svoje življenje s smrtjo. Ali mogočni Bog in ljuba Mati božja me varujeta že osem mesecev in upam, da me bosta še v prihodnje. Da, dragi starši, je že preteklo osem mesecev, kar sem na fronti, pa še vedno zdrav in čil. Koliko sem prestal! Kolikrat sem ležal pod milim nebom na dežju, v blalu, ko ste bili Vi doma lepo pri peči in v gorki postelji. Toda jaz Vas nisem spustil iz spomina; moje misli so bile vsekdar pri Vas.
Božja previdnost nas bo slednjič — tako upam — lc rešila tega gorja, zakaj po težkem delu mora priti počitek, po dežju — solnce. Tako bo tudi ljubi Bog enkrat potolažen in nam prizanesel ter odpustil nadaljnje kazni za greh. Prišli bomo srečni in ovenčani zopet, nazaj. To ho veselje takrat, ko so bomo zopet videli! Ja, draga mama, če bova še živa in zdrava, ko bo konec vojske, bova morala iti na božjo pot, kamorkoli žc. Lahko se žc kar obljubite; jaz sem se že. — Doma sc nikar preveč ne trudite; samo toliko, da boste imeli za živež.
Bog Vas ohrani do srečnega svidenja!
Vojska v gorah.
Danes hočem bolj natanko opisati pozicijo, v kateri se nahajam že deveti mcscc. Sedaj smo 2800 metrov visoko na gori. V začetku, ko strelni jarki še niso bili dodelani, se je bilo treba zelo previdno skrivati, kajti Lahi so bili na pni točki par sto metrov višje od nas in so nas od zgoraj doli lahko obstreljevali.
Sedaj je boljše, ker imamo v skale izklesane brloge, vendar so še gotove točke, kjer se ni mogoče kriti in te točke ima sovražnik dobro zapomnjene. Na vsako tako točko je natančno namerje-iia puška, ki je močno pritrjena na stojalu. Tako strelja na take izpostavljene kraje in tudi ponoči ali v mogli, ne da J^i sploh kaj videl ali da bi mu bilo treba meriti.
Moštvo razen straž se nahaja v prostornih, v skalo izstreljenih jamah. Tu
so napravljene postelje za moštvo druga nad drugo. V teh »hotelih« stanovati je zelo neprijetno, ker voda vedno curlja od stropa. Toda eno je: varno je tudi pred najtežjimi granatami.
Ponavadi se izmenjavamo vsakih šest dni, vendar se je pozimi parkrat primerilo, da po tri tedne ni mogel nihče gori. Na to se je že prej računalo in smo se preskrbeli z živežem. Snega je bilo čez sedem metrov; sedaj ga je še malo ostalo.
Zelo težavna je vojska v gorah. Vsako noč priplezajo sem gori nosači, ki na hrbtu znosijo vse potrebno. Posebno mučen pa je transport ranjencev; koliko trpljenja, predno pridejo po tej strmini v dolino! Vse to pa se mora vršiti le ponoči. Laške straže ponoči vedno kričijo; zelo čudno se razlegajo ti klici po skalah, tako da človeka nehote obide groza.
Zadnjič je obstreljevala naša arti-Ijerija sovražnika na neki čez 3000 m visoki gori. Streli so bili ali prekratki ali predolgi. Lahi so se čutili čisto varne. Eden pokaže veliko desko iz jarka, daje znamenje z njo in kriči na nas, da slabo streljamo. To je trajalo precej časa. Kar naenkrat pa zadene granata v polno, ravno pod desko, tako da je frčala visoko v zrak in tudi Lahonu mislim, da. ni prišlo nikoli več na misel vihteti deske. Nič več se ni prikazal.
Tako enolično potekajo dnevi tukaj v gorah. Največje razvedrilo nam je pošta. To je vrvenje, kadar se sliši klic: pošta je tukaj! In potem zopet kisli obrazi in razočaranje, ako kateremu ni bila sreča mila in ni bilo nič pošte zanj.
Slovenski lovec.
Gospodarske stvari.
Gospodarski in tržni pregled.
Vrednost krvi. Pri nas se je doslej kri zaklanih živali navadno na gnojišče spravila. Šele v zadnjem času so jo začeli dajati živalim za krmo; toda še to je preslaba poraba krvi. Že stari narodi so mislili, da je kri najboljši del života, ker je v krvi življenje. To mnenje jc nagnilo živinozdravnike, da so začeii kri natančneje preiskava!), in res so našli, da ima kri v sebi čudovite zdravilne moči. Vojaški živinozdravnik Kuhn na Nemškem je dal svežo kri bolnim konjem. Ugodni uspehi so ga napotili, da je začel natančneje preiskovati zdravilno moč krvi. Že pri prvih poizkusih je z začudenjem opazil, kako radi so konji pili svežo tekočo kri in sicer vsi brez izjeme. Nadaljnje skušnje priobčuje v sledečih sklepih:
1.)	Zauživanje krvi zelo ugodno vpliva na kožo in vse kožne bolezni. Lišaji in kraste, ki izvirajo iz slabe krvi! izginejo v kratkem brez zdravljenja, če se claje živalim kri. To je opazoval pr konjih, psih in prešičih. Raska-va dlaka pri konjih izgine v kratkem, ravno tako. kakor če b^se dajal arzenik.
2.)	Pospešuje pravilni odtok vode in izloči slabe snovi, ki povzročajo krv-
ne bolezni, iz telesa. Bolezni na vranej kar izginejo.
3.)	Zelo se pomnoži po vživanju krvi množina mleka pri kobilah in svinjah. Svinje, ki niso hotele mladičem dajati mleka, jih po vživanju krvi kmalu pripuste in dobro dojč. Ce se a krvjo preneha, je mleka zopet manj.
4.)	Konji, ki slabo žro, se kmalu izboljšajo; izboljšajo se tudi bolezni v želodcu in črevih.
5.)	Prav ugodno vpliva kri na rast. Slabotna žrebeta, odstavljeni pujsi, še taki, ki so bili zboleli na prešičji kugi, ki je le v krvi, začno krepko rasti. Prav dobro ozdravlja kri tudi rahitis, čo imajo žrebeta ali prešički slabe, mehke kosti. Prav ugodno vpliva kri tudi na domače zajce in na perutnino. Posebno koristi kri brejim svinjam. Mladiči so potem veliko boljše razviti.
Kri torej ni v teh slučajih samo krma, ampak zdravilo, ki zadostuje v čisto malih množinah. Liter krvi zadostuje na dan 40 svinjam ali 100 mladičem. More se je tudi več dati, pa je škoda za dobro zdravilo. Dva dni staro kri prešiči prav radi žro. Primeša so kar drugi krmi. Če se rabi za daljšo dobo, se pa lahko prekuha in na hladnem shrani.
Prešičja paša. Zdravje pri prešičih zelo pospešuje paša, zlasti na. deteljah. Za pašo prešičev je le mlada trava. Ob deževnem vremenu naj paša ne trpi čez eno uro. Najboljši čas za pašo je zjutraj, pred solnčnim vzhodom in zvečer okoli solnčnega zahoda in ob mraku. Spomladi se lahko pasejo ecli dan; poleti od desetih dopoldne do štirih popoldne se mora. paša ustaviti. Dokler so prešiči lačni, se pasejo. Ko so nasite-ni, začno riti; takrat jih je treba v koče segnati. — Pri paši morajo imeti prešiči senčnata mesta, vode za žejo in mlake, kjer se valjajo. Druga krma se jim doda zjutraj in zvečer po paši. Čo se spozna, da paša ne zadostuje, se mora tem več doma dodati. Pri nas se povsod še premalo pase.
Arabski konji. Pred vojsko so veliko najboljših arabskih konj odvedli na Francosko. Te udomačeno živali so imenovali berbere. V severni Afriki imajo prav veliko konj. V samem Alžiru jih je do 300.000. Prav dober konj se' dobi za 300 frankov; v Maroku ali Tunisu stane tak konj le 250 frankov. Ncmci so dobili veliko teh arabskih konj pri ujetih Francozih. Morebiti bi se po vojski tudi pri nas izplačalo poskusiti z enim transportom teh plemenitih živali. Morali bi jih kar tam kupiti.
Vojni zaslužek. Največ zaslužka pri vojni imajo nekatere nevtralne države. Izračunali so, da je zaslužila le Švedska vsled dražje vožnjo po morju in na prodanih ladjah skoro šestino vso gotovine, kar je imajo. Na Danskem je vojska milijonarje za četrtino pomnožila. Japonski dobiček žc tudi iznaša čez milijardo kron.
Mleko. Na Nemškem se zelo pritožujejo, da je vlada vpeljala najvišje cene za mleko, ker zdaj mleka povsod primanjkuje. »Koliko bi bilo za ljudi bolj-
02
Sc,« piše Molkereizeitung, »ko bi kupčijo pustili prosto. Res je težko ljudem še mleko podražiti, pa vendar boljše, kakor imeti nizke cene za mleko na papirju, v resnici pa nobenega mleka. Vsa živila so se za polovico podražila. Nekatera mesta so kar iz svojega doplačala do 5 vin. pri litru. Prenizke cene za mleko gotovo napravijo pomanjkanje mleka. Prebivalci v mestih ne morejo jesti nizkih cen na papirju, ampak le pravo mleko, če ga tudi malo dražje plačajo.«
Žetev sc je slabše izkazala, kakor smo mislili. Vsled lanske neugodne jeseni je precej žita pognilo. Strn je bila zelo redka, na mnogih njivah precej pfužastu in lahka. Še dobri kmetje bodo imeli komaj za dom. Mnogim je prav dobro plela, zlasti takim, ki so rabili veliko kalijeve soli in fosfata. — Za drugo leto se nam je bati velikega pomanjkanja belega žita. Skoro povsod se menijo, da se pri: sedanji draginji vseh reči kmetu še njegovo delo ne izplača. »Vsak naj bi sejal za dom.« — Ti načrti niso po.-ebno srečni. Saj bo vojske enkrat konec in takrat pride žito zopet do večje veljave. Misli naj se tudi na slabo letino ali nesrečo! Nazadnje zna nekaterim še semena zmanjkati. Pisali smo pa že lani, da bo treba zaradi živinoreje še bolj omejiti pridelovanje žila in šc več krompirja in pese pridelovati.
Krompirjevo cvetje. Novejše skušnje so dokazale, da je prav dobro pri .krompirju cvet. potrgati, predno se seme napravi. Veliko najboljših'snovi se porabi za seme. Če pa cvet potrgaš, postanejo gomolji debelejši irt so bolj enakomerni. Večjim posestnikom bi bilo to delo skoraj nemožno; poskusi pa lahko vsak.
Suša jc začela resno skrbeti naše gospodarje. Otave bo prav malo, pesa ne raste, krme bo manjkalo. Mlade živine je povsod obilo. Če bo krme manjkalo, bodo začeli živino naglo prodajati; cena zna pasti, seveda le toliko času, dokler bo zaradi suše preveč živine. — Prav veliko l>o kmetom koristilo »Deželno mesto za ti o b a v o živine«, ki rado prevzame vsako množino živine. Sicer pa ne smemo tako naglo obupati, saj se jesen še nt začela. Lela 1908. jo bila tudi celo leto huda suša, jeseni pa vendar laku paša, kakor že dolgo popred ne. Mlekarne obilega masla se prodati niso mogle.
Dunajski irjj. Dne 31. julija je bilo na Dunaju 1772 govedi na prodaj, 300 več, kakor prejšnji teden. Cena je padla za 10 K pri 100 kg.
Naravnost obupne razmere so pri trgovini s prnšiči na Dunaju. Dne 1. avgusta je bilo prignanih le 158 slabih živali. Ker je bilo vsaj petkrat toliko mesarjev, kakor prešičev, so vadljali, kdo bo enega prešiča dobil. Komisijonarji štrajkajo. Popred so prodajali debele Ia. žc do 770 K. Če jc imel prešič 200 kg. se je dobilo zanj 1540 K;zdaj plačajo po budimpeštanskl navadi le 742 K. Za istega prešiča bi dobil zdaj lc 1310 62
kron 5 vin. Vlada bo prisiljena, da vmes poseže.
• * *
Najvišje cene za seno ln slamo.
Vsled odredbe c. kr. poljedelskega ministrstva jc c. kr. deželna vlada naznanila vsem političnim oblastem z razglasom z dne 26. julija t. L, št. 23.799, da ostane cena za seno in slamo ravno taka, kakor je bila določena z ministrsko naredbo z dne 10. januarja 1916, drž. zak. št. 12, namreč za 100 kg sena 13 K, za 100 kg navadne slame 8 K in za 100 kg Skope 9 K z vsemi dosedaj veljavnimi pribitki za stiskanje oziroma za vezavo in za dovoz.
* * *
Volna. Z oziroin na veliko število priglasov volne se naznanja, da bo volno prevzemala prevzemna komisija c. in kr. 5. armadnega poveljstva po okrajih. Vsakokratni termin se bo sporočil potom c. kr. okrajnih glavarstev. Za ljubljanski okraj se še posebej opozarja, <ia se blago sploh ne bo sprejemalo, dokler se nc bo naznanilo.
Kupi se molzna koza. Ponudbe s ceno vred naj se pošljejo upravništvu »Domoljuba«.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(lik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, ir jih obrestuje po 41/2°/o brez kakega odbitka.
''rtt um od MM Mi.
Glej inserat!
Prošnja Sn poziv vsem dobrim srcem.
Prejeli smo naslednjo prošnjo in poziv vsem dobrim srcem.
Globoke in široke so rane, ki jih seka vojska. Mnogi bodo prišli ob roko, ob nogo ali kak drug ud, ob moža, ob očeta, ob sina, ob zdravje, ob premoženje . ..
Dolžnost nas, ki v vojsko nismo šli, jc — ko že tega groznega gorja preprečiti ne moremo — da skušamo vsaj njega rane celiti.
Povsod se dela na to, da se strašne poslcdice vojske kolikor mogoče popravijo. Država sama bo v ta namen storila marsikaj, — a ne vsega. Tudi zasebna dobrodelnost ima pri tem važno vlogo in jako široko polje. Če kdaj, je zdaj
dejanska ljubezen do bližnjega potrebna.
V ta namen, da se našim od vojske prizadetim vojakom kolikor mogoče pomaga, se je ustanovilo društvo »Dobrodelnost« s sedežem v Ljubljani.
Pomagalo bo društvo, kolikor bo moglo, vsakemu brez razlike stranic e, kdor se bo nanje obrnil.
Društvo ima namen, po možnosti ustanavljati dobrodelne naprave ter vzdrževati v Ljubljani dobrodelno pisarno. Pisarna je v Kolodvorski ulici št. 35 ter je odprta od 1. avgusta dalje. Po pravilih ima pisarna sledeče naloge:
a)	daje invalidom potrebne nasvete in informacije;
b)	preskrbuje jim po potrebi in možnosti službe, in skrbi, da se izvežbajo v kakem obrtu, da si morejo služiti kruh;
c)	zbira odloke raznih državnih oblasti v zadevah invalidov, vdov in sirot ter skrbi za njih pravno varstvo;
č) daje potrebne nasvete vdovam ter jim gre po možnosti na roko;
d)	pri oddaji in preskrbi sirot posreduje med Vincencijevim patronatom in posameznimi strankami;
e)	posreduje službe sploh za vse mestne in kmetske moške in ženske posle;
f)	skrbi za varstvo izseljencev in priseljencev.
Svojo nalogo bo pa društvo moglo vršiti samo tedaj, če bo samo imelo zadostno podporo. Društvo je samo posredovalec; kolikor bo prejelo, toliko bo dalo,
Zato se društveni odbor obrača do vseh, ki kaj premorejo in utrpijo, da pristopijo k »Dobrodelnosti« kot člani. Po pravilih je vsakdo ud društva, kdor v društvene namene kaj prispeva, uslanov-nik pa, kdor nakloni društvu vsaj 200 K. Ne le posamezniki, tudi korporacije: društva, zadruge, posojilnice, občine, župnije so povabljene, da se pridružijo kot člani s primernim enkratnim ali vsakoletnim prispevkom.
Vsi člani in prispevki se bodo vpisovali v društveni imenik. Za vsak prispevek se bo dalo potrdilo, oziroma sprejemnica; za vsote od 20 kron dalje diploma: slika usmiljenega Samarijana. Objavljali se bodo prispevki od 5 kron dalje. Prispevki se morejo oddajati v društveni pisarni ali se pošiljajo tja po poštni nakaznici ali položnici,
Vsem, ki bodo potom društva podpirali uboge žrtve vojske, povrni Gospod z večnim življenjem!
Za odbor društva »Dobrodelnost«,
Anton Mrkun, predsednik.
France Jež, odbornik.
Tedenska prafika.
Petek, 11. avgusta: Sv. Tiburcij, muč. — Sv. Suzana, devica nui5. (t 295.) — Sv. Lui(garda, devi-a. (t 1146.)
Sobota, 12. avgusta: Sv. Klara, red, ustan, (t 1253.) — Sv. Hilarija, muč.
Nedelja, 13. avgusta, IX. pobink.: Ev.: Jezus se zjoka nad Jeruzalemom. — Sv. Hipolit in Kasijan, muč. — Sv. Janez Berhman. (t 1621.) Ponedeljek, 14. avgusta: Predpražnik Mar. vnebovzetja. — Sv. Evzebij, spozn. (t 350.) — Sv. Anastazija, dev. Torek, 15. avgusta: Velika Gospojnica ali Veliki Šmarijin dan. Vnebovzetje Mar. Device. Sreda, 16. avgusta: Sv. Rok, spozn. (f 1327.) — Sv. Hijacint, spozn. (f 1257.) Četrtek, 17. avgusta: Sv. Sibila,
dev. — Sv. Liberat in tov. (t 483.) * * *
Solnce vzhaja ob 4. uri 49 min., zahaja
ob 7. uri 23 minut. Luna — polna dne 13. avgusta ob eni popoldne.
Sv. Janez Berhman.
t 1621.
Janez je bil najstarejši sin revnega črcvljarja, rojen v malem mestecu v Belgiji. V mladih letih se je odlikoval osobito v pobožnosti, pa tudi v pridnosti in izvrstnem napredku pri učenju. Zgodaj mu je vdahnil Bog; v srce hrepenenje, da bi vstopil v red Družbe Jezusove. Ker je kazal tako izredno zmožnosti, se oče ni mogel izlepa odločiti, da bi mu dal dovoljenje za rodovniški stan. Toda modra previdnost je zmagala nad očetovskim srcem in očetovsko naravno ljubeznijo. Ko jc bilo Janezu 17 let, je nastopil novicijat pri jezuitih. Kmalu so ga imeli za zgled in vzor ne le tovariši, marveč cclo predstojniki, kajti bil je izredno točen, kadar in karkoli je velevalo redovno pravilo, odlikoval se je v angelski "pobožnosti in goreči ljubezni do redovnih sobratov. Predniki so ga nato poslali v središče katoliškega sveta — v Rim. Tu je nadaljeval svoje popolno življenje, ki mu je pa vtisnila pravi sijaj uprav izredna brezmadežnost in čistost svetega mladeniča. Pogled angelsko-čistega obraza njegovega je ganil marsikoga k pokori in poboljšanju. Čez tri leta ga je napadla nenadoma smrtna bolezen. Nekaj dni pred Marijinim Vnebovzetjem leta 1621. jc bila sprejeta njegova duša v nebesa. Križ in knjigo rodovnih pravil v znamenje pokorščine in ljubezni do trpljenja je držal v izsušeni roki, ko je umiral; zraven pa niu je ovijal prste sv. rožni venec, znak njegove pobožnosti do nebeške Matere. Papež Leon XIII. ga je prištel 15. januarja 1888 med svetnike.
Sv. Janez Berhman je poleg svetega Alojzija zaščitnik učečo sc mla- I (line.
Izreki sv. Janeza: Stori veliko malih stvari! —■ Stfiri veliko, govori malo!
IVERI. '
Če moder človek ugovarja je prav, da odgovoriš; če neumnež te zavrača, je bolje, da molčiš.
Najnovejše z bojišč.
Od Tolmina od morja je divjal 6. avgusta in naslednji dan hud boj. Dolgotrajnemu obstreljevanju so sledili napadi, zlasti na obmostnem braniku pri Gorici in ob Doberdobski planoti. Krvavi spopadi so bili posebno na Sabotinu pri Pevmi in na gori Sv. Mihaela, ki so trajali celo noč in še 7. avgusta. S protinapadi so naši zopet osvojili večinoma vse najsprednejše, raz-streljene postojanke. Ujetih je bilo veliko Lahov. V Ljubljano so jih pripeljali v torek 3200.
V nedelo, dne 6. avgusta, je poročnik Banfield po daljšem boju v višini 2700 m nad Trstom sestrelil veliko laško letalo (Kaproni). Padlo je na tla pri Sesljanu in zgorelo. Dva zrakoplovca sta ranjena, poročnik mrtev.
Na Trst je bilo vrženih 1. avgusta iz zraka 7 bomb. Škodo je napravila samo ena. — 4. avgusta je padlo na Nabrežino 9 bomb.
Bolnišnica usmiljenih bratov v Gorici
jc trpela zlasti 5. avgusta. Eno poslopje je porušeno, dasi je imelo znake Rdečega križa. Veliko ranjencev je bilo ubitih. Prior P. Horak je težko ranjen, subprior pa ubit.
Ne spati In ne delati no morejo mnogi, ker trpe bolečine, ki ne pusto živcev v miru. Ako izvirajo (e polečino od prehtajenja, prepihu, stnrili poškodb ali drugih povzročevalcev bolečin, so dajo lahko odstraniti skoro vedno z Fellerjevim bolečine laišajočim rastlinskim esenčnim fluidom z znamko „Elzu-Fluid". „Klza-Fluid" učinkuje jako olajšujoče, prinaša mirno spanje, pomirja živco, ter nits stori zopet zmožne za delo in mirno mišljenje. 12 steklenic tega dobrega domačega zdravila pošlje nn vse kraje frnnko za samo (> kron lekarnar Ii. V. Feller, Stubica, Elzatrg 10. (Hrvatska). Obenem se lahko naročo Fellerjeve želodec krepčujoče lagodno odvajajoče rabarbarsko krogljico z znamko „Klza-krogljico" 6 škntljic franko za K 4-40. To najprijetneje odvajalno sredstvo jo nedražečega in neškodljivega učinka, ter zaslužo prednost pred drastično učinkujočimi odvajalni sredstvi, ki ie črevesa dražijo in slabe želodec. Ne dovolj razviti otroci, ki so žlezasti, slabokrvne deklice, slabotno osebe uporabljajo z dobrim uspehom pristno Dor-schovo ribjo olje, dobrega okusa, 2 stelkl. franko 5 kron. Tudi r a Feilerjevo pomado za varovanjo kože proti solnčnlm pegam A 2 kroni in za Feller-jovo Tannochina-pomado „Elza" ik ,'i krone smo dobili že ponovna priznanja.	(sb.)
To in ono.
Medvedov vhod. Potopiscc dr. A. Brehm pripoveduje v svojih potopisih iz Sibirije naslednji dogodek: Iz vasi Tomski Sovod se je peljal zgodaj v jutro neki ondotni posestnik v gozd, da bi nabiral limbov orešek. Ta sadež je medvedu posebno priljubljen. Ko jih jc kmet žc precejšen kup naložil, stopi šc enkrat v gozd, da bi bila mera polna. Meti tem pa prikoraca sladkosneden medved iz goščo na drugi strani, zavoha oreške, spleza na voz in se jame gostiti. Kmalu nato prinese kmet še eno posodo sadežev iz gozda, zagleda nena-prošenega divjega gosta ter zavpije ves preplašen nad konjem kakor v smrtnem strahu: »Hi, hot!« Konj, ki je že sam čutil strah nenavadnega gosta, sc spusti v dir. Medved si ni upal z dr-
ilrajočega voza, marveč začne tulili, kar jc konja še bolj plašilo, da jc drvil, kakor bi za njim gorelo. V vasi so pa prav tisto jutro pričakovali grškega škofa. Mladina je bila zbrana pred cerkvijo, zastopniki občine so se napravili v pražnjo obleko, zastave so vihrale, v zvoniku so čakali pazniki, da dajo a zvonovi znamenje, ko se bo v daljavi prikazal voz. Končno opazijo tam zunaj, kako se dviga oblak prahu okrog drdrajočega voza, ki se bliža vasi. Zvonovi zapojo; vse napeto gleda, kdaj so jorikaže voz. Toda -— grozno presenečenje! Namesto škofa se pripelje kos-maiin — medved.
Sposobnost za vojaško službo. Neki angleški častnik je rekel, ko so ga vprašali, iz katerega civilnega stanu se dajo vzgojiti najboljši rezervni častniki: »Najboljši častniki so igralci, ker znajo poveljevati s primernim poudarkom, niso plašni in ni pridejo nikdar v zadrego, ker so sami vase zaljubljeni. Najboljši vežbalci so učitelji. Največ težav pri izvežbanju pa je z ljudmi trgovskega stanu, ki so pač inteligentni, a
se ne znajo prilagoditi vojnim razmeram,«. * * #
Glas zvonov. Če hoče kdo vedeti, kje je v vasi dobro vino, naj posluša zvonove. Ponekod done zvonovi: »Dobro vino-dobro vino«, — podrugod pa: »Kiselca-kiselca«.
Pri dobrodelnem koncertu. »Kolik« se plača vstopnine?« — »To je prostovoljno.« — »No, to je deset vinarjev.« — »Ni zadosti. Prostovoljno sc začne z dvajset vinarji!«
Vprašanja in odgovori.
J. Sch. — Koprivnica: V eni prihodnjih številk bomo objavili precej obširno razpravo, kako se sadni in grozdni mošl ohrani, da se ne razvije alkohol.
P. S. — v Ž.: Nova ureditev letnega časa prebivalstvu na deželi nič ne ugaja. Pravijo pa, da je za meščane (po velikih mestih) zelo koristna.
M. O. — Lome: Vojnim ujetnikom ni dovoljeno pošiljati časopisov. Naša vlada je preskrbela, da dobivajo ruski ujetniki poseben zanje tiskan tednik, ki se imenuje »Nedelja«. Na" Ruskem se tako daleč še niso povzpeli.
H. S. — Han-Komp. Witez, Bosna, Prošnjo morate vložiti pri orožni postaji ali pri županstvu, ki jo bo oddalo na pristojno mesto. Podpore Vam ne morejo odreči.
He prezrite današnjega oglasa ..Sreikovnega zastopstva"!
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.	\
Gradec, 2. avgusta: 39, 49, 85, 16, 89. Line, 5. avgusta: 55, 50, 35, 29, 3.
v	Sprejme se takoj
■ l/EIICf za mesarsko obrt v starosti
UVEllEli 14—15 let. Več. se poizve pr
gosp. Jos. Podkov, mesarju v Ljnbljanl Sv. Petra cesta št v. 7.	1812
42
čas !
Ako imate Se kako sliko Vašega očeta, sina, brata, itd., ki se bojuje za našo skupno domovino, ali jc morda ic padel na polja časti, pošljite nam jo in za malo ceno 4 kron Vam jo povečamo v obliko 28/:i4 cm., ki bo v okras sobe in Vam v trajen spomin. Denar naj se pošlje naprej ali pa po poštnem povzetju. Obenem naj se dopošlje dotična slika in pove, ali naj se napravi doprsna ali cela podoba.
Jožef Otrin
Seegraberi bei le obe n št. 129, Gorenje ŠtaJ.
Iščem poštenega, zanesljivega in pridnega
mlinarja,
ki se razume na kmečki mlin. — FRAN ŠVIGELJ, Breg-Borovn!ca, No ranjsko.
A. DRAME trgovina poleg rotovža NOVOMESTO — GLAVNI TRG G5.
zmešane in strižene po najvišji ceni.
Suhe gobe,
črno in rdečo deteljo, kumno, janež, repno, korenjevo, razna travna in druga domača semena, prazne vreče kakortudi vse vrste deželnih pridelkov kupuje SEVER & Urbanič Ljubljana, Wollova ulica 12.	1695
Edino dobri in solidni stroji so samo
„Gritzner" in „ilfrana"
Prednosti: krogijičen tek, biserni ubod (Perlstidi). Pouk o vezenju in krpanju Brezplačno v hiši. Edina tovar. z iloga šivalnih strojev
Josip Peteline
Ljubljana
blizu franč. mostu, 3. hl5a za vodo.
lOhtaa garancija.
Bližalo se veliki dnevi sreče!
V času do 1. febr. 1917 izžrebani bodo glavni dobitki sledečih .zbornih srečk: Novih srečk Avstrijskega rdečega križa . 300.000 in Soo.ooo kron
Turških srečk......2GO.OOO, 400.000 in 200.000 frank.
30/0 zemljiških srečk iz 1. 1880 ..... $€>„©©© in 9C.OCO kron 30/0 zemljiških srečk iz 1.1889 ..... 6o.@oo in I00.000 kron 17 žrebanj vsako leto! Svota glavnih dobitkov L 1917: 3,230.000 kron oziroma frankov. —-—— Mesečni obrok samo K 1-— oziroma K 3-75.	——
To srečke Imajo trajno denarno vrednost in Jo izguba denarja kaltor pri loterijah v slučaju nelzžrebanja izključena! — Zahtevajte brezplačno pojasnilo in igralni načrt, hitite z naročilom!
790
Srečkovno zastopstvo 12, Ljubljana.
Odvetnik in kazenski zagovornik
dr. Gtet) "Fettiejj-fmn^eii^
naznanja, da je otvoril s 1. avgustom svojo •Vi

v Ljubljani, SODNA ulica štev. U, prvo nadstropje (Bahovčeva hiša.)
pi$arnG
car Priporočamo

Edini slovenski zavod brez tujega kapitala joi	1410
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov
Iijubljana, Dunajska cesta 17, Iijubljana.
Zavarovanja sprejemu proti požarnim škodam: 1. raznovrstno izdelano stavbo, it a It o r l vidi stavbo mod časom zgradbe, 2. vso premično bla >o, mobiiijo, poljsko orodje, strojo, živino, zvonove in enako, 3. vse poljsko pridelke. žita in krmo, 4. zvonovo proti prelomu, 5. sprejema tudi zavarovanja na življenjo, oziroma doživetjo in drugo kombinacijo in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakortudi posamozne osebe za deželno
niž.joavstrijsko zavarovalnico, od 1'fMcro ima tudi deželni odbor kranjski podružnico Varnostni zaklad in udninc, ki so znašalo 1. 1912 K 073.3CCM7, so poskočile koncem 1. 1913 na K 736.147*17.
Tedaj, čimvečjo zanimanj« za ta edini slovenski zavod, tembolj bo raste! zaklad. Ponudbe in pojasnila daje ravnateljstvo, g;lavno poverjcnižtvo v Celju in na Proseku, kakor tudi po vseh farah nastavljeni poverjeniki.	Ceno primerno, hitra cenitev in takojšnje izplačilo.
Eolinsko kav in o primes v korist oBmejnim Slovencem/
Usnje ln čevlje
samo na debelo
priporoča in še vedno razpošilja: Ivan Eomldar, Dana) II. Role Kreuzgasse 6. — In sicer boks-teletine, ševro, konjski boks, gladke mazano, ovčine in tudi izgotovljene gornje dele (Ober-teile), čevljarske potrebščine itd. — Čevlje za Strapac ln moderne fina vseh vrst in velikosti. — Prt vprašanjih za ceno je točno navesti, kar se želt naročiti. —
Plačilni pogoji novih odjemalcev so, predplačilo proti računu; pri starih po navadi. -Manj kot 1 ducat ene vrste pri usnju ali pol duc. čevljev ene vrste vendar mešanih velikosti so ne pošilja niti za vzorce. —	1849
Hiša
v kateri je stara pekarija na glavni cesti v Spodnji Šiški nasproti bodoče župne cerkve, se pod ugodnimi pogoji proda.	wo»
Več pove lastnik Rudolf Oroszg, Ljubljana.
Razširja te »DOMOLJUBA"!

Ustanovljeno lata 1893.
Ustanovljeno leta 1893.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rentnl davek plačuje Iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za pošt-

Ijanje denarja na razpolago brez-plačilo položnice poštno hranilnice.
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 v2, 15 ali 22 xh. let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu.
Prospekti na razpolago. Drnštveno lastno premoženje znaša čez 600.000 K. Deležnikov je bflo koncem leta 1913 2492 z 17406 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnioe za 6,788.340 K.
Načelstvo :
Prodsodniki Andrej Kalan, prelat m stolni kanonik v Ljubljani. I. pod pred sodniki	11 pod p r od s odn iki
B. Remec, ravnatelj slov. trg. Šolo 7 Ljubl jani;	Karol Poličih ml., tovarnar v Ljubljani.
člani Ivan Dolenc, o kr prolesor v l.inbl.inni Zajo Albin, o. kr. rač. ofieijal v Ljubljani; Anton Kralj, tajnik Zadružno zvono v Ljubljani r tir. Merhar Alojzij, gimn prolesor v Ljubliam. dr. Jakob Moborlo, odvetniški kandidat v Liubi|.'in> . dr.Fran rapež, odvetnik v I.mbliani Ivan Suinlk. »tolni kanonik v l.ittblinnl Anton gušnlk,o. kr. g. prolesor v Ljubljani; dr. Vlljom Schweltzer, odnetmk v Ljubljani. dr Aleš Ušeničnlk prol. bogoslovja v Ljubljani: Fran Vorbio, o. kr gimn proi. v Liubljnni; IgnaolJ Zaplotnlk, katoliot v l.jubijiim
Nadzorstvo:
Prodsednik: Anton Krili, o. kr. proiesiT in knnonik v l.iublinni. — Člani: Anton Cadež, kntebet v Lili-bliani: K. Gruber, c kr lin ra6 oHciinl v Ljubljani: Ivan Mlakar, profesor v Ljublinin Avguštin Zajo, o kr
rn0 rovident in posestnik v i ubijam
Na prodaj je t Skofji Loki
večja hiša n
z velikim sadnim In zeienjadnlm vrtom.
Pojasnila daje	1684
Dr. Fr. Jsrala, šteto t Skilii loki.
Krompir -
droben za krmljenje kupuje
I. kranjska rnmh družba v L;uliljani,
Dunajska cesta 29.
Uobro jm" um
vsak občuduje in zaželi, kajti ona je
mojstrsko delo urarske umetnosti!
Razpošilja
Velika izbira ur, vcrižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem
krasim ceniku.
katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto.
ftato uro zastoni!
Natančneje v krasnem ceniku, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto.
se po povzetju Neugajajoče
zamenjam
T
15ako sod tj o vse stranke j Gisoi takib pisem Vam lafjko pokažem:
9o letit) še m popravna potrebna .<
Moji znanci so zelo iznenadeni, da ona ko-vinasla ura, katero sem ori Vas kupil l< 4'lO, še ni bila nooraviiena in gre vedno aobro. Pošljite mi sedaj ravno tako za mo/epa nečaka. Vsoto K 4'IG oošljem istočasno po poštni nakaznici na Vas
Vas najlepše pozdravljam Skaričcvo ori Krapini. Franc Mlinarič, pos.
Vse ure so natančno preizkušene!
Ustna znamka AKO" svetovnoznana.
Svetovna razpošiljalnica
Lastna protokolirana tovarna ur p Švici.
SI1TTNER samo u LJUBLJANI št
Nobene podružnicc.
Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur.

® MO
Nobene podružnice.
Oopirt Zveza v Ljiji
ima v zalogi sledeča krmila:
Orehove tropine (cele) v ploščati po K 84— in zmlete t\ K 87 — za 100 kg lire« vreč.
Rstpsove tropine v ploščah po 70 K brez vreč i\ 100 kg
Olupi, c siudkorne pese v balah in viečali po 00 k« ii K 53 — za 100 kg brez vreč.
Sladkorno krvno klajo po 51*— K za 100 kg
z vrečama vred.
Poljedelci! Naročajte pri Oospo(;niski zvezi semena, ječr>cin, domačo in nemško deteljo, grašico in semensko koruzo za zeleno krmo.
Kffietouaicn 1'reskrbite si od Gospodarske zveze kainita, ka!f|cvo sol, 8% kalijev. 18—20% mineralni in kostni superiosfat, mešana gnojila, zlasti 14% žlindro, ki se dolu v papirnatih vrečah po 50 k« za K 10'— ii 100 kg z vrečo vred Naročniki na dosla>lja:o lastne vreče irnnko naš naslov, sieei se naročila ne bodo mogla izvršiti, ker železnica v papirnatih vrečah blaga ne sprejema 1'olii se tudi v platnenih vrečah po lli'20 K rt 100 kg z vrečo vred.
Odslej prodaja knjižico ..Živinorejci in vojna" Katoliška Bukvarna.
Gospodarska zveza pa nakupuje tudi po najugodnejših cenah koruzne storže, ajdove, prosene
in druge plove.
Poljedelske stroje, motorje, inlatiinice itd.
naročajte le pri Gospodarski Zvezi.
izdamo »e lo olinosto zr vojake v vojaki iu •floti u vsakega kol najbolj*©
bol oblažajoče mazanje
pri pomnjenja, roDinatlzmn, giHta, tntunel, prsni, vratni tu bolesti v krM*
Ur Hiebur-la
aaprfcl jamp«.
Sidro-Pain-Expol!er.
«*klenloa km. —te, 1», «—. «
Min u t »Karnak ali direktno .T. v Dr. Riciitar-Ja lekarni .Pri alatem lev«*, I Prnpa, I., Elizabet na cesta 6.
Ilnevno ranpoSll.lanJe.

Jaz fina Csil
s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi Lcrelejskimi lasmi, iti' sem iili dobila po 14 mesečni rabi pomadc, ki sem io iznašla sama. To jc edino sredstvo prot izpadanju las, za njih rast in negovanje, za ojačitev Jasšča,
En tnosl. h krepko pospešuje rast rade, «n le po kratki ciobi daje lasem in bradi naravni blesk in polnost, in jih varuje pred prezrjodnjim osivenjem do najvišje starosti
Lonček po 4, 6 in 10 kron.
Po poŠti se pošilja vsak dan po vsem q svetu s poštnini povzetjem ali denar naprej iz tvornice, kamor je naslavljati vsa naročila
Ana Csillao, Dunaj l, Kohlmarkf
Vam plačam
________ako Vaših kurjih očea, brada-vlo in trfle božo tokom 3 dni h korenino, bris/, bolečin no odpravi RIA-BALSAM, Cona lončku z jamstvenim pismom K 1'60, 3 lončki K 4'—, 0 lončkov K 5*50. Potenje nog" in rok odpravi Ita prašek. Cona K 1-60, škatljo K 3*50,
Kemeny Kasoliau (KaBsa)I., poštni predal
l 81U Ogrsko, na 100.000 zahvalnic. mm
ilagluliDst
šumenje po ušesih, ne prirojena glu-iiost, tečenje iz u-šes odstranja na-j:io in zanesljivo
slušni ffuiti Oton
zak. zajame. Za-livalnice vsak dan. Cona izvirni steklenici K 4, s pošt-1009 nino. Institut Sanas, Dunaj Vil.,
Lerclienfcldstr. 125,
Naročajte ,Slovenca'
sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja.
Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri življenski zavarov. že po prvem letu.
Stanje zavarovanj koncem 1914 K 173,4i)0.838'— ■Stanje gar. lontlov koncem 1914 K 48,732X22-76 V letu 1911 so je izplačalo zavarovancem na dividendah čistega dobička . . , . K 432.232-6C Kdor namerava sklenili žlvljersko zavarovanje veljavno hkrati za vojno zavarovnnle, naj sc v lastno korist o .metlo nori Imenovano podružnici1. Prospekti zaslon.) In poStnine prosto. Sposobni zasopnik se sprej mejo po najugodnejšimi pogoji.
ttar
ij.JP
Marije Terezije cesta 12.
t2
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, nasproti hotela »Union« za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po
Vloge a »Ljudski posojilnici" sa popolnoma oarno naložene, ker posojilnica daje denar na uarna posesiua na deželi in o mestih.
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 50 vinarjev na leto.
„ Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše.
Rezeruni zakladi znašajo okroglo kron SOO.OOO'—. Stani« hranilnih ulog je bilo koncem leta 1915
23 miHjjonoo kron.
POSOJIL
rsgistrooana zadruga z neomejeno zavezo