Tudi v kulturno prosvetnem delu nova vsebina in nove metode dela Zveza kultumo prosvetnih organizacij jedružbeni organ za usmerjanje in vodenje amaterske kulturno-prosvetne dejavnosti na območju naše občine. Kot taka nosi polno odgovornost, (kakor danes, tako tudi še mnogo bolj v b o d o č e) v smislu pravilnega usmerjanja in načina zadovoljevanja kultur-no prosvetne dejavnosti in potreb občanov v naši občini. ZA SODOBNEJŠO IN KVALITETNEJŠO KULTURNO PROSVETNO DEJAVNOST Z jesenjo vsako leto na široko odpiramo vrata raz-nim kulturno prosvetnim dejavnostim na območju po-sameznih krajevnih skupnosti. Zadnja leta pa opaia-mo na tem področju določen zastoj in mrtvilo. Ni več nekdanje široko razgibane in pestre tozadevne aktiv-nosti in sodelovanja občanov. KJE SO VZROKI KRIZE IN ZASTOJEV V KULTURNO PROSVETNEM AMATERIZMU? Mnenja so različna, vendar bo nedvomno največ vzrokov v preživelih vsebinah, metodah in načinih dela tozadevnih organizacij. Nov čas z bistveno dru-gačnimi pogoji in možnostmi zahteva nedvomno: - sodobnejše, zanimivejše, kvalitetnejše in vsebin-sko mnogo pestrejše kulturno prosvetne dejavnosti, - bolj racionalno in učinkovito izkoriščanje razpo-ložljivih (skromnih) sredstev. Pestrega in kvalitetnega kulturno prosvetnega dela in prireditev pa na območju posameznih krajevnih skupnostih ne more razvijati le majhen krog aktivi-stov (ali celo samo eden), temveč je potrebna širša medsebojna povezava in sodelovanje. Zaradi tega bo potrebno: - ustanoviti občinski koordinacijski programski svet, ki naj koordinira in programira razna kvalitetna go-stovanja, prireditve itd. - osnovati občinski servis pri ZKPO, ki bo prevzel skrb in strokovno pomoč pri izbiri gradiva za razne prireditve v krajevnih družbenih centrih. Organizatorji in programski vodje kulturno prosvetnih dejavnosti na terenu namreč potrebujejo konkretno in kvalitet-no strokovno pomoč v obliki nasvetov iz občinskega centra, pri čemer pa seveda ne smemo kakor koli zavirati ali omejevati čim širše samoupravne aktiv-nosti krajevnih organizatorjev in tamkajšnjega prebi-valstva. PREDVSEM JE POTREBNO ANALIZIRANJE KONKRET-NIH RAZMER IN POTREB Najprej bo nedvomno potrebno: - načrtno proučiti celotno problematiko kulturno prosvetne dejavnosti na območju naše občine, - ugotoviti dejanske tozadevne potrebe občanov, zlasti mladine, na območjih posameznih krajevnih skupnosti in nato - poiskati najustreznejšo sodobno vsebino, metode in obliko tozadevne aktivnosti na območju posamez-nih krajevnih skupnosti in občine kot celote ter v zvezi s tem - izdelati mesečne, četrtletne, letne in končno tudi srednjeročne plane in programe konkretnega razvija-nja in pospeševanja ustreznih vrst in oblik sodobne kulturno prosvetne aktivnosti. METODOLOGIJA ZA ANALITIČNO RAZISKOVANJE Objavljamo okvirno metodologijo za analitično raz-iskovanje kulturno prosvetne dejavnosti, problematike in potreb občanov. Z ustreznimi prilagoditvami je ta metodologija uporabna tudi za vse druge oblike družbenih aktivnosti in potreb občanov, Šgl KDO VODI IN USMERJA KULTURNO NOST NA OBMOČJU NAŠE OBČINE PROSVETNO DEJAV- Za pospeševanje in razvijanje kulturno prosvetne dejavnosti v skladu s potrebami naših občanov imamo na območju naše občine kar dva družbena organa, in sicer: L svet za prosveto in kulturo pri občinski skupščini, ki so ga izvolili občinski odborniki (predsednik Bojan Štular, podprecl-sednica Breda Cajhen \n člani: Janez Bergant, Lilijana Bezino-vič, Stefan Borčnik, Anton Lah, Franc Orel, Franc Pokoren, An-ton Sigulin, Nada Tičar in Emil Weis-Belač), 0 občinsko zvezo kulturno prosvetnih organizacij (prej ob-činski svet Svobod). Na zadnji delovni konfe-renci ZKPO so bili izvoljeni v novi upravni odbor občinske zveze kulturno prosvetnih or-ganizacij: Tone Avsec (Med-vode), Jožica Bečan (Sora), Štefan Borčnik (Bukovica), Ju-lij Debeljak (Smlednik), Franc Debeljak (Šiška), Jože Erman (Šiška), Mira Isakovič (Šiška), Feliks Ježek (Pirniče), Jože Ko-ritnik (Skaručna), Vilko Kolar (Šentvid), Majda Lenič (Šiška), Andrej Ljoljo (Vodice), Peter Militarov (Pirniče), Zinka Nah-tigal (Gameljne), Franc Orel (Medvode), Herman Pečnik (Šiška), Franc Pokoren (Med-vode), Igor Ponikvar (Dravlje), Slavko Pregelj (Šentvid), Slav-ko Smole (Tacen), Lovro Sim- novič (Šentvid) in Janez Špo-rar (Siška). V predsedstvo so bili izvo-Ijeni: predsednik Štefan Borč-nik, sekretar Mira Isakovič, predsednik organizacijsko ka ¦ drovske komisije Vilko Kolar, predsednik glasbene komisije Herman Pečnik, predsednik klubske komisije Jože Prelog, predsednik filmske komisije Majda Lenič in predsednik dramske komisije Peter Mili-tarov. Nadzorni odbor sestavljajo: Nuška Jankovič (Šentvid), Av-gust Kos (Gameljne), Polde Medved (Šiška), Jože Rozman (Smlednik) in Stojan Vidmar (Sentvid). Analiziranje in programiranje Nujno je, da na sedanji viš-ji družbeni stopnji: — opustimo dosedanji im-provizirani, stihijski, premalo premišljeni, poglobljeni in or-ganizirani način svojega dela ter — osvojimo sodobnejše na-čine in vsebino dela z bolj načrtnim in racionalnim izkori-ščanjem razpoložljivih kadrov, sredstev in drugih možnosti za uspešnejše delo. Izhodišče za to sta — znanstvena analiza in pro-učitev kulturno prosvetnih raz-mer, potreb občanov in mož-nosti ter — praktična uporaba teh ugotovitev v srednjeročnem planu in v bodoči načrtni, vsa-kodnevni delovni praksi. DELOVNI POSTO PEK Če hočemo pri tem delu do-seči res čimbolj točne in pre-cizne rezultate, potem moramo imeti jasno izhodišče z vsemi potrebnimi sredstvi, postopki in načini dela, in sicer: — jasen cilj tega raziskova-nja (namen), — razčlenjeno delovno ob-močje, — jasno oblikovane razisko-valne probleme, — ustrezno metodo dela, — konkretno proučevalno gradivo, - čimbolj precizne rezulta-te in ugotovitve. Končno mo-ramo — izdelati ustrezne smerni-ce za nadaljnja usmerjanja, vodenje in organiziranje kul- turno prosvetne delavnosti s sodobnejšo vsebino in nači-nom dela. 9 NAMEN RAZISKOVANJA Namen raziskovanja v naši občini kot celoti, kakor tudi na njenih posebnih območjih, je: — ugotoviti dejansko stanje kulturno prosvetne dejavnosti oz. konkretno: kako intenzivno in v katerih oblikah se danes izraža kulturno prosvetno živ-Ijenje, — ugotoviti, kateri dejavniki (činitelji) vplivajo pospeševal-no oz. zaviralno na kulturno prosvetno dejavnost, — ugotoviti, kakšne so in kako se izražajo na posamez-nih posebnih območjih občine kulturno prosvetne potrebe ob-čanov in kako ter v koliki me-ri jih zadovoljujemo, — ugotoviti, kaj bi se v usmerjanju, vodstvu in orga-niziranju občinske kulturno prosvetne politike lahko še bi-stveno izboljšalo s prilagodit-vijo konkretnim potrebam ob-čanov, — končno ugotoviti, katera je osnovna problematika in potreba kulturno prosvetne po-litike v občini ter na to stalno opozarjati vse pristojne dejav-nike (činitelje). 0 DELOVNO OBMOČJE Delovno območje raziskova-nja obsega vso občino. Pii tem pa se moramo zavedati, da območje občine ni enotno, ter da bi nam samo taki po- datki zelo maio koristili pri konkretnem delu v posamez-nih naseljih. Razna naselja naše občine so se razvijala pod zelo raz-'ičnimi družbeno ekonomskimi pogoji in vplivi. Tudi po-goji in vplivi sedanje družbeno ekonomske politike so zelo različni. S tem so bistveno raz-lične njihove potrebe, kakor tudi pogoji in možnosti za za-dovoljevanje kulturno prosvet-nih potreb njihovega prebival-stva. V grobem bi območje naše občine lahko razdelili: - na mestno območje ozi-rcma na vplivno območje me-sta Ljubljane ter - na podeželsko območje, ki pa zopet ni homogeno (enotno), temveč bi ga lahko razdelili vsaj na tri tipične enote in sicer: - centralna podeželska na-selja: - hitro razvijajoča se nase-Ija z manjšo industrijo in kon-centracijo podeželskega pre-bivalstva, - bodoča centralna pode-želska gospodarska, družbena, izobraževalna in kulturno pro-svetna žarišča z vsemi ustrez-nimi ustanovami in organiza-cijami (glej 40. in 41. člen ob-činskega statuta), - vedno večja sociclna in profesionalna diferenciacija prebivalstva, - vedno močnejše težnje po višjem osebnem in družbenem standardu in s tem po večjih kulturnih potrebah. - tipična ,,spalna naselja": - vasi v bližni gospodarskih in kulturnih središč, toda brez razvoja, - velike spremembe v nači-nu življenja in vrednotenja tu-di kulturnih potreb in intere-sov vedno bolj delavskega prebivalstva. - ,,brezperspektivna nase-Ija": - pretežno hribovske vasi z raztresenimi hišami, oddalje-ne od večjih gospodarskih in kulturnih središč, - zasebno neakumulativno kmetijstvo kot edina gospo-dorska panoga, - pomanjkanje vseh pogo-jev 10 kakršenkoli ugoden raz-voj, - stalno odseljevanje mlaj-šeqa prebivatstva, - propadanje družbeno ekonomskega temelja ter s tem postopno odmiranje go-spodarske, družbeno politične in kulturne aktivnosti. Prav zaradi tako različne in nehomogene strukture naselij na območju naše občine bo-mo inorali razen - skupnih podatkov in ugo-tovitev, veljavnih za vse ob-močje občine, posebej prou-čevati in ugotavljati potrebe ANALIZIRANJE IN PROGRAMIRANJE KULTURNO PROSVETNE DEJAVNOSTI Nadaljevanje s prejšnjc strani in pogoje ter možnosti za nji-hovo zadovoljevanje ločeno za: - mestno območje oziroma za vplivno območje mesta Ljubljane, - centralna podeželska na-selja, - tipična ,,spalna naselja", - brezperspektivna, oddalje-na in raztresena naselja. • GRADIVO ZA PROUČEVA-NJE Gradivo ?a proučevanje naj obsega predvsem: 2) statistične podatke ob-čire ter nj'hove primerjave s statističnimi pcdatki republi-