S t./№ 6 junij/giugno - julij/lugiio '94 letnik/anno IV i" Pišejo se vam dobri iasi• Z upravljanjem vaših certifikatov gradimo bogastvo bodočih generacij. Primorski skladi i o.o. KOPER Upravljanje z investicijskimi skladi Primorski Skladi d. o. o. Koper so kot edina družba na Obali dobili dovoljenje za ustanovitev in upravljanje pooblaščenih investicijskih skladov. Po ustanovitvi pooblaščene investicijske družbe bomo pričeli z zbiranjem certifikatov. V Portorožu in v Luciji boste lahko svoj certifikat vnovčili na okencih Splošne banke Koper; kjer bodo na razpolago tudi podrobnejše informacije. Za vse informacije o skladih in o lastninjenju smo vam na razpolago na telefonu 066/37-746. Huraaa! Šola je končala! SEZONA PRIHAJA Ljudje smo zelo radovedna bitja. Vedno bi radi vedeli, kaj se bo zgodilo jutri in kaj nam bo prinesla prihodnost Vendar nam to ni dovolj. Ko izvemo neko novico (ki potem novica niti več ni), že hlastamo za drugimi, še bolj podrobnimi. Zdaj, ko je vse bližja slavna turistična sezona, bi že radi vedeli, kakšna bo: koliko gostov bo, od kod bodo prišli, koliko bodo zapravili... Zagotovo vem, da ta vprašanja najbolj mučijo nas, delavce v turizmu, saj je končno od teh gostov odvisen kos našega vsakdanjega kruha. Vem tudi, da se turistični delavci trudimo, da bi prišlo gostov čimveč. Po dosedanjih podatkih in trendih na tržiščih bi lahko rekel, da nam je v precejšnji meri to uspelo. Hoteli se počasi polnijo, vračajo se stari gostje pa tudi nekateri "tour operaterji" (organizatorji turističnih potovanj) so se ojunačili in spet prišli v "Jugoslavijo". Podatki iz naših hotelov, pa tudi pogovori s kolegi iz drugih turističnih podjetij nakazujejo uspešnost prihajajoče sezone. Turistični delavci pričakujemo 20% do 30% večji obisk v primerjavi s preteklim letom. Moram povedati, da bomo poskušali v letošnjem letu od gostov tudi več iztržiti. Turistični delavci smo vložili v priprave na sezono veliko denarja in gostje bodo v Portorožu odkrili kup novosti. Obnovljeni so nekateri turistični objekti in odprte nove restavracije. Več je tudi možnosti za zabavo -obnovljene diskoteke, "gumijasti skoki" na Bernardinu... Nekatere novosti pa čakajo na sezono in bodo šele takrat odstranile tenčico skrivnosti in se odkrile javnosti. Turistični delavci Portoroža upamo, da boste z našim delom zadovoljni tudi vi, ki sedaj berete ta članek in da boste pokukali v katerega od naših lokalov in sami ocenili našo gostoljubnost. Tako za pohvale kot za opozorila na napake vam bomo zelo hvaležni. Tomi Brezovec, Metropol Hoteli гаабо ©шшт«гаабо ©beäso D®@ ДМ PRITI NA MORJE iE BILO KOT HLADEN TUS Do pisarne direktorja "Droge" prispem ravno, ko je tam televizüska ^pa W snema prispevek ob 30. pomladi - kot je povedal no>™ar Ostro^ toroškega podjetja. Pokukam skozi vrata in takoj uzrem direktorja Matjaža Caco^ca ki ga poznam bolj le na videz. Pomislim, da je, odkar ga nisem videla, samo nekoliko 60|роГтоеп1тЈ žarometi tele^zijcev se mi njegova postava zdi še bolj mogočna pisarna z neverjetno visokim stropom pa malodane tesna zanj. Ekipa televizije kmalu konca n direktor Čačovič si vzame nekaj svojega resnično odmerjenega časa za Portorožanaj St.sk roke je krepak, nasmeh skorajda deški... Prebijem led in ga povprašam po biografskih po- datMitjaž Čačovič je doma iz Ljubljane, kjer se je rodil leta 1951. Tam je tudi končal ekonomsko fakulteto in se kot finančnik zaposlil v več podjetjih: nazadnje je v firmi Hrana pijača" delal kot svetovalec za ekonomska in finančna vprašanja. Pred petimi leti in pol pa je prišel v Portorož - v "Drogo" za finančnega direktorja. Zaradi nenadnega odhoda takratnega vodilnega (Franca Ohnjeca, zdaj direktorja Hotelov Morje - op. "Portorožana") je po poldrugem letu svojega "staža" v "Drogi" postal njen direktor. In, kako je - bit. direktor? Bo|j "luštno" je biti finančnik! Kot direktor moraš obvladati najrazličnejše stvari: od kadrovskih zadev, financ..", našteva. Pravzaprav pa mu prav ljudje vzamejo največ časa. "Sam pa nisem posebno odprt...," reče in ob tem pomislim, da se je v financah, med številkami, najbrž počutil bolj doma. Vendar direktor Čačovič pravi, da mu ni žal, ker je sprejel to delo. Bistvena sprememba v njegovem življenju pa je bila, ko je prišel živet na morje. "Bilo je kot hladen tuš," se spominja. Nekoliko okleva, potern pa le pove, daje morje povezoval z odprtostjo ljudi, s širino -a je naletel na pretiran "lokalpatriotizem", na ozkost, na stereotipe... Strokovnjaki se zelo težko odločijo za Obalo, zelo malo jih pride... Trenutno "Drogi" primanjkujejo kar trije direktorji (finančni, za informatiko in za kadre); zdaj njihovo delo opravlja generalni direktor kar sam. Zase meni, da je neobremenjen s predsodki - sicer Slovenec, a po duši in naravi svetovljan! Živi v Izoli, družina pa v Ljubljani. Njegova sinova sta stara že 14 in 17 let, vidijo pa se le ob koncu tedna. "Lahko kdaj odmislite svojo službo?" podrezam. 'Težko! Včasih igram tenis," a se takoj spomne, da je tudi to najpogosteje povezano z delom. "In poslušam dobri stari rock", se toplo nasmehne. Vpisal je tudi 3. stopnjo študija, pripravil že magistrsko nalogo s področja bančništva - potem pa ni bilo časa, da bi vse skupaj zaključil. Ko ga vprašam za razlike, ki jih kot gospodarstvenik čuti med socializmom in sedanjim sistemom, pravi, da so zdaj za podjetništvo boljše možnosti, odgovornost posameznika pa je večja. "Vendar je prednost, ker ni vmešavanja politike." Politične stranke sicer poizkušajo lobirati, toda sam ohranja strankarsko nevtralnost. "S politiko naj se ukvarjajo tisti, ki so za to plačani," je prepričan Matjaž Čačovič. "Sicer je zdaj več možnosti za inovativnost, za motiviranje delavcev, a bistveno je treba še narediti: podreti miselnost, ki je posledica bivšega sistema, da človek prihaja na delo zgolj kot uslužbenec. Naslednji korak je, da bodo ljudje (tudi) na delu dali vse od sebe." Je Matjaž Čačovič ponosen na svoje podjetje, na to, da spet stoji trdno na nogah? "Vodstvo podjetja se je kompletno zamenjalo. "Droga" pa je bila vseskozi stabilen gospodarski sistem. Zamajalo jo je le sredi 80. let, ko je postala del SOZD-a Timav, stvora, ki je vključeval "vse" od Sežane do Obale in povzročil predvsem prelivanje kapitala od uspešnejših k manj uspešnim podjetjem. "Droga" je danes spet to, kar je bila ob svojem nastanku pred 30. leti - vmes je bilo poleg še marsikaj: od vinarstva, ribištva - danes pa se je vrnila k svojim izvirnim dejavnostim: solinarstvu, zeliščarstvu, živilstvu." Za Matjaža Čačoviča bi še kakšno desetletje nazaj ali celo manj rekli, da je tehnokrat. Tudi sama bi po tem pogovoru rekla tako, a le v dobrem pomenu te besede. Ko ga na koncu pobaram še, kakšen je njegov odnos do Portoroža, v katerem ima podjetje, katerega direktor je, svoj sedež, takoj pomisli na cesto, ki pelje mimo upravne stavbe "Droge": 'Ta cesta je dobesedno morilska. Poizkusili smo se z občino dogovoriti, da bi nanjo namestili ležeče policaje. Pa menda to ni mogoče, ker gre za magistralno cesto!" Livija Sikur Zorman рр, / v- Ш^^мШф^^Л ! / ' ^ Hill 'lid ■ V FILATEUSTICNO NUMIZMATIČNEM DRUŠTVU PIRAN V prejšnjem "Portorožanu" smo predstavili dejavnost Filatelistično numizmatičnega društva Piran (sedež ima v Portorožu, na Koprski cesti 3/a), kratek pregled njegovega razvoja in imena vodstva društva. (Za osvežitev: predsednik je mag. Zdravko Klasek, tajnik Božidar Cividini, blagajničarka in distributed Ivana Cividini). Obljubili pa smo, da bomo objavili imena vseh njegovih članov. Preberite, kdo vse zbira znamke, star denar, značke...: Božidar Cividini, Zdravko Klasek, Milan Kadič, Franko Kramsteter, Ivana Cividini, Edo Krajnc, Joško Roter, Rado Stravs, Tomi Brezovec, Rudi Peric, Vilijem Gregorič, Bruno Bonin, Andrej Roječ, Milan Srdič, Viktor Cividini, Mladen Lukin, Franc Roncih, Boško Štefanič, Massimo Manzin, Boris Sa-badin, Nevenka Globočnik, Mitja Jančar, Mitja Ruzzier, Ana Krmpotič, Martina Breme, Ivanka Viler, Petra Jančar, Angelca Filipčič, Brigita Filipčič. Če jih niste utegnili prešteti, naj vam povemo, da jih je 29. FRIZERSKI SALON Frizerka JanaVesemk obvešča svoje stranke, da seje junija t. 1. preselila iz vile "Vir-ginije" v Portorožu v Piran, na Trg 1. maja (poleg trgovine ONA-ON). Telefon frizerske poslovalnice v Piranu je 76-529. Urnik dela: ob delovnikih od 8. do 19. uref ob sobotah od 8. do 12. ure. VIC Z VEČERJE V KITAJSKI RESTAVRACIJI: - Ali veš, kako se po kitajsko reče shujševalna kura? -??? - Čim čim manj! mm. m ШШШ ШШ ИО fflOB® ss@®đ Čestitke, zahvale, voščila V mesecu juniju kar nekaj Lucijčank in Lucijčanov iz Ukmarjeve ulice praznuje svoj rojstni dan. Nismo hoteli biti preveč radovedni, zato slavljencev po letih nismo spraševali. Vsem pa želimo vse najboljše: Jožici SORTA, Ivanki JOVANOVIĆ, Pavlu GODNIČU, Tončki in Zdravku STANSI. 4» Vse najboljše tudi drugim slavljencem (ki niso doma na Ukmarjevi): Egonu SETTOMINIJU, Mladenu KRISTLU, Lan BONIFACIO, pa Giulii in Doru KASTELIČU iz Vinjol, ki slavita svoj rojstni dan istega dne. Mila DZEPINA je slavila v juniju svoj jubilejni rojstni dan. Želimo ji še veliko lepih let. Družini SMREKAR z Vilfanove ulice v Portorožu iskrene čestitke ob rojstvu 3.300 gramov težkega ALEC-a, še posebej njegovi mamici Palmi in očku Robiju. 21. julija bo dopolnil 20 let David REBEC iz Prečne poti 12 v Portorožu. Ob osebnem prazniku mu želijo vse naj, naj... vsi prijatelji. Radko, Dalibor, Nika, Ervin, Mito, Fabo, še posebej pa prijateljica Irena. Željam se pridružujejo tudi vsi sosedje s Prečne poti ter njegova družina. Julija praznuje svoj rojstni dan tudi Ana JAKIČ s Poti pomoršakov v Portorožu. Iskrene čestitke! Ob 40. letnici Centra za usposabljanje Elvira Vatovec iz Strunjana (slavje je bilo 10. julija) želimo vsem, ki se v njem trudijo, še veliko uspehov pri delu. 1. julija pa slavi svoj 30. jubilej portoroško podjetje "Droga". Čestitamo! DROGA PRAZNUJE 30. ROJSTNI DAN Droga Portorož je podjetje, ki ga odlikujeta tržna usmerjenost in dolgoletna tradicija v prehrambeni industriji. S solinami, enim največjih slovenskih naravnih bogastev, seže tradicija podjetja več kot sedemsto let v zgodovino. Podjetje Droga je bilo ustanovljeno z združitvijo ZAČIMBE PIRANSKIH SOLIN, GOSADA iz Ljubljane in SUDESTA v Gradišču,- njen rojstni dan pa je Л julij 1964. V 30-letih svojega obstoja so v DROGI preživljali čase hitrih vzponov in padcev, čase burnih pretresov v spreminjajočih se pogojih poslovanja, vendar so vztrajali in preživeli. Začetne dejavnosti so razširili in obogatili, posodobili proizvodnjo, organizacijo in uvedli novo strategijo trženja. Sodobnim tokovom v živilski industriji sledi Droga z nenehnim izobraževanjem svojih delavcev, kajti njeni cilji so: - utrjevanje vodilne vloge DROGE za izbrane programe prehrambenega področja, - celovito obvladovanje kakovosti poslovanja, - uveljavljanje DROGE na evropskih tržiščih, - razvijanje koncepta kakovosti in zdravih izdelkov z okolju prijazno embalažo in ekološko čisto tehnologijo. Ob obletnici jubileja velja posebaj poudariti, da gre velika zahvala za dolgoletno vztrajnost, zaupanje in optimizem celotnemu kolektivu, še posebno pa tistim, ki so bili pionirji pri nastajanju DROGE, tistim, ki so dolga leta z njo živeli, jo širili in razvili v danes močno in kvalitetno podjetje. 700 let solinarske tradicije TZlta plaoa steil oć?e, tak je čaka In je peje. TZlba mala slaika si, hrane iesil jta ?oa dni. (Sabina *Bubela, 2.*., Ј)еНе*ел) 7Z.akćoa žena se jezi, kje si меј rakec ti? JZakec pa na kaoču spi. (/Hlha ćjeteLa, 2.*., 7>eHe*ez) suffia mm » p® ö ssffiö ши P® Р@Ш°) nožu Najboljši med najboljšimi O Belokriški cesti s prve roke Okroglih deset let mineva, odkar so v Istrabenzu, na današnjih črpalkah OMV Istra, uvedli tekmovanje za najboljši bencinski servis. Strog pravilnik, nekoč tudi ankete med kupci goriv, so in še spodbujajo h kakovostnejšemu delu. Konkurenca, vedno večje, raznolike potrebe popotnikov, so črpalkarje dobesedno prisilile v tekmovanje. Pri Istrabenzu, oziroma OMV Istra, popotnikom, ki se ustavljajo na bencinskih črpalkah, že lep čas ne polnijo samo rezervoarjev njihovih štirikolesnikov, pač pa ponujajo veliko več. V slogu gesla, ki poudarja prijaznost, so znatno razširili ponudbo, servise spremenili v male trgovsko-gostinske centre. Eden od takih je tudi bencinski servis v Portorožu - servis, ki je v minulem letu bil med 58 ocenjenimi črpalkami ocenjen kot najboljši. Lucijan Vatovec, predsednik komisije, ki je lani ocenjevala kakovost servisov, pravi: "Najmanj dvakrat letno tričlanska komisija nenapovedano obišče črpalke. Ocenjujemo zunanjo urejenost, urejenost delovnih sredstev, osebno urejenost prodajalcev, prijaznost, čistočo in drugo, kar vpliva na zadovoljstvo ljudi, ki se ustavijo pri nas. Res, težko je oceniti prijaznost, kajti komisijo črpalkarji spoznajo, toda drugega, kar vpliva na našo oceno ni moč prikrojiti trenutku. Na naših servisih morajo črpalkarji sami skrbeti za urejenost okolja, sami okopavajo in obrezujejo vrtnice, sami morajo počistiti madeže, ki ostanejo za avtomobili, katerim včasih tudi kaj curlja iz motorja, skrbeti morajo za čistočo sanitarij, na kar so obiskovalci še kako občutljivi. Pri zadnjem ocenjevanju smo opustili točke, ki se nanašajo na prijaznost, ker nas pač poznajo, toda drugega ne. Ocene, ki smo jih zbrali, so zelo zanesljive. Dejstvo je, da se pri vrhu nahajajo vedno isti servisi. Tisti s Škofij, pa Šmarij, Gračišča in seveda Portoroža so vedno pri vrhu. Razlike med njimi so majhne. To nas veseli, vedno pa nekdo zmaga. Lani so bili to zaposleni v Portorožu. Sedem jih je s poslovodjo Angelom Firmom na čelu. Poslovodja veliko vpliva na kakovost. Da je temu tako, smo doživeli že nekajkrat. Portoroška črpalka, kljub temu da je relativno majhna, ima ob osnovni ponudbi tudi trgovino in v tej prednjačijo pri prodaji dopolnilnega programa. Če črpalkarji ne bi znali, če ne bi bili prijazni in imeli urejenega prostora, se popotniki pri njih ne bi zadržali dalj kot za polnjenje rezervoarja. Pa ni tako. Tod ne prodamo samo veliko bencina, tudi drugo blago gre zelo dobro v promet. Vse to kaže na kakovost, ki se je lahko v kraju, kot je Portorož, samo veselijo in seveda veselimo." Zanos pri posodabljanju bencinskih servisov OMV Istra je velik. Portoroški servis je bil eden prvih, ki so zaživeli v novi podobi in tisti, ki je polepšanje v celoti upravičil. Če bo sloves obdržal, bo pokazal čas. Ne le lep videz in drugi elementi urejenega poslovanja bodo odločali o naslovu (in nagradah!) za najboljše. Gvido Bertok, pomočnik direktorja, ki je zadolžen za prodajo na bencinskih servisih, pravi, da kanijo v prihodnje k ocenjevanju privabiti tudi ocenjevalce, ki ne bodo iz vrst kolektiva. Ti se bodo občasno pojavljali na bencinskih servisih in ocenjevali ponudbo, delo, urejenost. To bo nedvomno prispevalo k večji objektivnosti ocen. Kanalizacija z Vilfanove ne bo več onesnaževala morja Tisti, ki se navadno kopate na bernardinski plaži ali na tisti blizu skladišč soli, si lahko končno oddahnete. Fekalno kanalizacijo, ki je z nekaj hiš Vilfanove ulice preko meteornih cevi odtekala naravnost v morje kopališč, bodo v kratkem speljali do centralne čistilne naprave na For-načah. Piransko javno podjetje Okolje je končno nabralo potrebna sredstva in začelo z gradbenimi deli za odpravo napak. Tudi sanitarni inšpekciji se bo najbrž odvalil kamen s srca, saj se ji ne bo treba več ubadati z usodno dilemo: zapreti ali ne zapreti kopališča. Še najbolj veseli pa bodo verjetno kopalci, še posebej tisti občutljivejši, ki jim je onesnaženo morje na koži povzročilo razne alergije in izpuščaje. Hotelom Bernardin pa seveda ne bo več treba zavajati gostov z zagotovili, da je njihovo morje neoporečno. m Glede na številne pripombe in zahteve krajanov ter glede na dejansko stanje Belokriške ceste dajemo krajevni skupnosti in bralkam ter bralcem glasila "Portorožan" sledečo informacijo o pripravah na ureditev Belokriške ceste: - trenutno polagajo novo asfaltno prevleko na delu Belokriške ceste (od počitniškega doma Elles do ovinka pod počitniškim domom Kemične industrije Kamnik) in popravljajo pokrove kanalizacijskih jaškov,- za ureditev pločnikov in napeljave javne razsvetljave na Belokriški cesti je bil maja meseca razpisan javni natečaj za zbiranje ponudb za izdelavo idejnega in izvedbenega projekta rekonstrukcije dela Belokriške ceste, javne razsvetljave in za izgradnjo pločnikov ob njej. Sklad stavbnih zemljišč namerava zagotoviti sredstva za napeljavo javne razsvetljave ob celotni trasi Belokriške ceste, pločniki pa bi se postavili ob delu ceste - od trafo postaje na Belem križu do počitniškega doma Elles. Upravni odbor Sklada stavbnih zemljišč bo izbral najugodnejšega ponudnika za izdelavo idejnega in izvedbenega projekta. Predvidoma bi urejanje Belokriške ceste lahko začeli ob koncu tega leta - če seveda ne bodo vzniknili kakšni nepredvideni premoženjsko pravni zapleti. Vodja Zavoda za urbanistično načrtovanje in urejanje prostora občine Piran Boris Kočevar, dia P.S. Krajevna skupnost Portorož pravi, da bo do konca poletja počakala s sklicem zbora krajanov belokriške soseske, na katerega bo strokovnjake in investitorje povabila, da predstavijo načrtovano ureditev Belokriške ceste -tega dolgoletnega trna v peti, ne le krajanov Belega križa, ampak tudi drugih, ki se po njej vozijo. Akvarij, tržnica, park, parkirišče, tenis igrišče*** Prostor, kjer je v Portorožu od lanskega poletja šotorska kupolasta konstrukcija (kakršno so letos postavili tudi na izolski Longiki) je vrsto let žel kritike. Najprej dolgo zato, ker je bil sredi Portoroža slabo izkoriščen, z gramozom (in lužami) nasut prazen prostor, kamor so najpogosteje parkirali izletniški avtobusi. Potem se je gospodu Antonu Mikelnu iz zavoda za spomeniško varstvo porodila zamisel o srednjeveški tržnici z imenom "Kastel", ki se je dokaj dobro obnesla. Najbrž preveč dobro, saj je "Kastel" vse bolj postajal mesto srečevanja predvsem mlajših obiskovalcev, v poznih nočnih urah pa glasnih "veseljakov", ki so motili okoliške stanovalce. Vse dokler niso - zaradi vse glasnejšega godrnjanja krajanov in zaradi dotrajanosti stojnične konstrukcije - leta 92 tržnico enostavno ukinili. Potem se je eno sezono pretvorila v (slabo izkoriščeno) parkirišče. Spet so se vsule kritike, da je tega prostora za avtomobilsko pločevino zares škoda. Kaj zdaj? Lani je podjetje INTOUR predlagalo šotorsko konstrukcijo, pod njo pa tržnico z 10 odstotno gostinsko ponudbo, ki pa danes zaseda pretežni del prostora "Kaštela", (ohranila je že udomačeno ime prejšnje - srednjeveške tržnice.) Kot vsaka novost tudi ta - že od lani -žanje (tudi) kritike... Saj drugače tudi biti ne more, kajti poenostavljeno bi lahko rekli - tisoč ljudi, tisoč vizij. Omeniti pa velja, da je za ureditev tega prostora prišlo na dan tudi nekaj zares izvirnih idej, ki pa jih nihče - najbrž kot premalo dobičkonosne - ni "zagrabil"! Tista, da bi tu zrasel trgovski center, je še najbolj razvpita in najbrž tudi najbolj realna in za širok krog ljudi sprejemljiva ideja. A zanimivejša je npr. zamisel, da bi tu postavili morski akvarij ali pa mogoče tista, da bi na tem mestu zasadili park. Za "normalno profitno" mislečega človeka pa sta najbrž obe zamisli preveč "odštekani", da bi ju kdo vzel resno. In tako imamo to, kar imamo - in še naprej bodo glasovi za in kontra - za karkoli bodo ta prostor v prihodnje namenili! Livija Sikur Zorman P.S. Nekoč je bilo na tem mestu tenis igrišče. Bi ga kazalo oživiti? Kaj menite, koliko glasov bi se dvignilo proti?! PORTO - 5šav Lüciji pri kartingu oz. pred kom- - Kdor si zaželi "nazaj v otroštvo", si to lahko priv pleksom marine, kjer se zelo veselo vrti vrtiljak. - V območju Metropol Hotelov je (še vedno) obsežno gradbišče. (Gradbena dela pa bi se z vstopom v turistično sezono že morala zaključiti...) - Metropol Hotelom je občina izdala spremembo lokacijskega dovoljenja za gradnjo servisnega objekta ob tenis igriščih v športno-rekreacijskem območju Lucije. To je bilo seveda nujno, saj je investitor poleg razširitve objekta za potrebe tekmovanj na tenis igriščih, zgradil še delno pokrito teraso, na kateri bo prostor za gledalce. - Objekt "Virginija" še stoji. Za njim pa na strmem stopnišču že najmanj tretje leto zaudarja--joče pušča kanalizacija... - KSP "Okolje" je med svojo in plažo v upravljanju Hotelov Metropol postavilo betonsko ograjo. Izkazalo se je, da je to popolna črna gradnja. Pa kaj?! - Komunalni inšpektor gostinskemu lokalu na avtobusni postaji v Portorožu - "Portoroška" - vztrajno piše odločbe zaradi kršenja tega ali onega odloka. Nazadnje zato, ker je brez dovoljenj postavil pred lokal (na 100 m2 javne površine) mize in stole, betonske vaze, reklamne table, ograjo in lesen pod... Okoliški krajani pa se zaradi kaljenja nočnega miru, ki prihaja iz "Portoroške", še zmeraj vztrajno pritožujejo. - Bivši počitniški dom Koteks tobus na Strmi poti je vzela v najem turistična agencija Palma. - Ob parku s kipom Suzane pri stavbi krajevne skupnosti nekaj let že stoji večji informativni pano z načrtom Portoroža in Lucije. Pred to tablo se ustavlja veliko portoroških gostov, ki bi se radi v prostoru lažje znašli. A pogosto so - medtem ko so zavzeto zrli v zemljevid -stopili v kotanjo - polno blata. Zdaj je tega konec! Upravljalec informativne table (OKTPS) je namreč (končno) položil na tla šest kamnitih plošč. Tako ne bo potrebno organizirati "rent-a-boots" službo! Da pa je tabla vsega usmiljenja vredna in vse prej kot informativna -pa je druga zgodba! - Lido bar se je po obnovi razdelil ne le na dva, ampak na tri dele (lokale). V enem je optik. - Terasa pred starim hotelom Palace je oživela. Nostalgikom igra Duo OK, potem bodo igrali Kristali, pa še ansambel Šok. - Nova ploščad pri GH Palace (pri knjigarni in papirnici Lipa) nikakor ne uspe pritegniti gostov. Krajani pravijo, da bi s svojima stopniščema v ozadju utegnila biti primerna kulisa za modne revije. Veljalo bi poizkusiti! - V nastajajočem trgovskem centru obnovljenega GH Palace naj bi nastala nova lekarna. Večina Portorožanov bi se je silno razveselila (Portorožu je bil namreč najprej "odvzet" zdravstveni dom, potem pa za nameček še lekarna). Pa je tričlanska komisija izvršnega sveta (od kod neki se je vzela) po tehtnem premisleku ugotovila, da v občini Piran ne bi kazalo širiti farmacevtske mreže. - Magistralna cesta ob skladiščih soli je še vedno v groznem stanju in še vedno nevarna. Asfaltirali pa so zgolj bernardin-ski klanec... - Na Bernardinu pogumni skačejo z elastiko. Našla pa se je še ena firma - iz Solkana (TOP, d.o.o.), ki bi podoben "štos" rada postavila na prostor za objektom "Tivoli" (na ploščad restavracije Jadran), ki ga je IS SO Piran 23.3.93 opredelil kot zabaviščno mesto. - Podjetju "Nakit" je občina izdala lokacijsko dovoljenje za spremembo namembnosti in adaptacijo dosedanje prodajalne nakita na Bernardinu v slaščičarno. ARCHITECTA TARflNIJEV TRG 15,66330 PIRAN P.ZZA TARTINI 15. 66330 PIRANO TEL 066/75-594. 75-982, FAX 74-562 POSREDUJEMO PRI NAKUPU, PRODAJI, MENJAVI IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN NA SLOVENSKI OBALI - Hiše v Portorožu Luciji Piranu, Izoli, Kopru in okolici - Parcele in kmetijska zemljišča - Stanovanja različnih velikosti v Slovenskem primorju - Poslovne prostore v Luciji, Piranu in Izoli Za naše stranke uredimo vso potrebno dokumentacijo o lastništvu, javne dražbe, sodne cenitve, vpise v zemljiško knjigo, delilne načrte, projekte za adaptacijo in novogradnje, razna soglasja, izvedbo in nadzor nad investicijo. Uradne ure: PO-PE od 8. do 15. ure, sreda do 17. ure. Ogledi po dogovoru. S 1. JULIJEM -NOVA ZEMLJIŠKA KNJIGA S 30. junijem preneha veljati stara zemljiška knjiga za katastrsko občino Piran II. Namesto nje začne s 1. julijem 1994 veljati osnutek nove zemljiške knjige za katastrsko občino Portorož. Obenem se s 1. julijem začne postopek za popravljanje novo narejene zemljiške knjige, ki bo mogoč do 30. septembra 1994. Novo narejena zemljiška knjiga je na vpogled v prostorih Temeljnega sodišča Koper - enota v Piranu v sobi št. 1 vsak ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure. i Adriatic* zavarovalna družba d.d. assicuraziom s.p.a. KAJ MORAMO VEDETI O JAVNEM REDU IN MIRU? Skupščina občine Piran je 10. decembra 1991 sprejela Odlok o javnem redu in miru in varstvu pred hrupom v naši^ občini. Še posebej zdaj - ko je začetek glavne turistične sezone že tu, ko se število prebivajočih poveča tudi pri zasebnikih, katerih hiše in parcele niso tako velike, da bi prenesle še dodatno obremenitev s hrupom ne da bi pri tem motili sosedov - se pojavlja upravičeno nezadovoljstvo. Na pomoč bo pač v takih in podobnih primerih treba poklicati Odlok o javnem redu in miru..., da bomo vsi vedeli, do kod lahko "gremo" in od kod dalje brez kazni ne moremo iti! Tudi našim gostincem ne bo škodilo, če pobrskajo po občinskem odloku iz "daljnjega" leta 91 (objavljen v Uradnih objavah št. 43y91) in si osvežijo spomin, kaj v njem piše... Kako je s prehrupno glasbo oz. ali je res potrebno ozvočenje "priviti" do maksimalne jakosti ali skorajda, tako da nas in naše goste prisili spati ob zaprtih oknih? Ali pa nam morebiti ne bo preostalo nič drugega, kot da se v vese-Ijačenju pridružimo tistim, ki imajo "posluh" za tovrstno muziko? Ali pa naj se morda rajši priključimo tistim gostincem, ki imajo "posluh" le še za žvenket denarja in tudi sami navijemo instrumente "na full", kot bi rekla mladež in se tolažimo s štetjem zaslužka? Ali pa naj se nemara od obupa pridružimo "veselim" pivcem starejših letnikov in skupaj z njimi na vse grlo zapojemo v noč? Če mi bo kdo dopovedoval, da je to del turistične ponudbe, mu že v naprej povem, da me (pre)hrupna portoroška glasba že dolga leta prepričuje prav nasprotno! Toliko za uvodno "ogrevanje". A bodimo raje konkretni in si od blizu oglejmo, kaj pravijo ključni členi Odloka o javnem redu in miru in varstvu pred hrupom občine Piran, ki bi nam ohranili zdrave živce, če bi se jih držali. SOBODAJALKA NEKAJ KLJUČNIH ČLENOV IZ OBČINSKEGA ODLOKA O JAVNEM REDU IN MIRU TER VARSTVU PRED HRUPOM 1. člen Po tem odloku se kaznujejo kot prekrški zoper javni red in mir dejanja, s katerimi se v primerih navedenih v odloku, na nedovoljen način motita mir, počitek ali delo občanov, povzroča nemir ali javno zsražanje, ogroža splošno varnost ljudi in premoženja, ogroža zdravje ali kako drugače moti javni red in mir. Vsi so dolžni ravnati tako, da s svojimi dejanji ali opustitvijo dejanj ne ogrožajo, vznemirjajo ali motijo ljudi pri njihovem delu, razvedrilu ali počitku. 2. člen Za storjene prekrške zoper javni red in mir je neposredno odgovoren storilec, ki je prišteven in je storil prekršek iz malomarnosti ali z naklepom. 3. člen Za zagotovitev javnega reda in miru je prepovedano: 1. prenočevati po tržnicah, parkih, avtobusnih postajah, v zapuščenih vozilih in drugih za to neprimernih prostorih ali javnih krajih in v kamp prikolicah ali kamperjih na javnih krajih izven prostora namenjenega za kampiranje, 2. puščati motorna vozila z delujočim motorjem ali ogrevati motorje v strnjenih stanovanjskih naseljih več kot 3 minute, 3. imeti živali, ki s hrupom, smradom ali kako drugače motijo okolico, 4. točenje alkoholnih pijač pred 7.30 uro zjutraj v javnih lokalih, 5. zadrževanje vinjenih oseb, kljub opominu, v gostinskih lokalih in na prireditvenih prostorih, kjer točijo alkoholne pijače, 6. pljuvanje na javnih mestih. 7. člen Za hrup se smatra vsak zvok, ki vpliva na psihično in fizično počutje ljudi, tako da jih ovira pri delu, zmanjšuje delovno storilnost, vzbuja nemir ter moti okolje in preprečuje ljudem običajni počitek. Po tem odloku-je prepovedan hrup, ki je glede na čas in kraj, kjer nastaja, premočen, ali presega s predpisi, normativi, prostorskimi, urbanističnimi oziroma zazidalnimi načrti in lokacijskimi odločbami dovoljene ravni hrupa. 8. člen Za območja, ki so posebno varovana pred hrupom, se šteje območje stanovanjskih naselij v občini Piran, zelene parkovne površine v Luciji, Portorožu, Fiesi, Strunjanu in območje polotoka SeČe, ki je urbanistično opredeljeno kot zavarovano zeleno območje, namenjeno rekreaciji in turizmu. Na območjih navedenih v prvem odstavku tega člena se glasba na prostem lahko izvaja brez uporabe dodatnih naprav za ojačitev zvoka, razen v izjemnih primerih, za katere izda dovoljenje pristojni upravni organ za notranje zadeve. 9. člen Zvočne naprave, radijski sprejemniki, glasbila in druga sredstva se sme uporabljati le tako, da ne motijo drugih ljudi in ne presegajo dovoljene ravni hrupa. Uporaba zvočnih naprav na javnih prostorih je dovoljena le, če ima tisti, ki uporablja zvočne naprave za vsak primer enkratne ali trajne uporabe, posebno dovoljenje upravnega organa za notranje zadeve občine Piran. 10. člen V času med 22.00 in 6.00 uro naslednjega dne je prepovedano opravljanje del oziroma dejavnosti, ki zaradi hrupa motijo nočni mir in počitek ljudi ali kako drugače s hrupom motiti nočni mir in počitek ljudi. 11. člen Uporaba zvočnih naprav, v skladu z <8. členom tega odloka, na prireditvah v času turistične sezone, to je od 1. junija do 15. septembra, ki se jih prireja na prostem, sme praviloma trajati ob petkih in sobotah do 24. ure, ostale dni pa do 23. ure. Izjemoma se lahko z dovoljenjem pristojnega upravnega organa na prireditvah v času turistične sezone, ki se jih prireja na prostem, dovoli uporaba zvočnih naprav tudi do poznejše ure za posamezno prireditev. V postopku izdaje dovoljenja iz 8. člena in 1. in 2. odstavka tega člena, je pristojni upravni organ dolžan zaprositi za mnenje pristojno krajevno skupnost. Hkrati izda pristojni upravni organ tudi navodilo za uporabo zvočnih naprav. Z uporabo zvočnih naprav na prireditvah, v posebej za to določenih prostorih, se ne sme presegati dovoljene ravni hrupa v naravnem in bivalnem okolju, v stanovanjskih ter turističnih objektih. Časovne omejitve iz prvega odstavka tega člena in omejitve iz 8. člena tega odloka ne veljajo za uporabo zvočnih naprav v zaprtih in podobnih prostorih, če se s tem ne povzroča hrup v naravnem in bivalnem okolju ter v stanovanjskih objektih. Z uporabo zvočnih naprav na prireditvah, v posebej za to določenih prostorih, se ne sme presegati dovoljene ravni hrupa v naravnem in bivalnem okolju, stanovanjskih in turističnih objektih. Časovne omejitve iz 10. člena in omejitve iz 8. člena tega odloka ne veljajo za uporabo zvočnih naprav v zaprtih in podobnih prostorih, če se s tem ne povzroča hrup v naravnem in bivalnem okolju ter v stanovanjskih objektih. 12. člen Podjetja in druge organizacije ter posamezniki, ki v času turistične sezone prirejajo v pretežno stanovanjskih območjih prireditve zabavnega značaja z uporabo zvočnih naprav oziroma glasbil, so dolžne zaradi zmanjšanja hrupa namestiti za izvajalca glasbe ustrezno protihrupno zaščito. 17. člen Za nadzor nad izvajanjem tega odloka so pooblaščeni delavci komunalne inšpekcije, inšpekcijskih služb in postaje milice. FIESA V ZAMISLIH: BO FIESA (NEKOČ) SAMO ZA PEŠCE? Piranski Zavod za urbanistično načrtovanje in urejanje prostora je - po številnih pobudah in zahtevah krajanov ter občinskih poslancev - že leta 1986 začel pripravljati programska Izhodišča za spremembo starega zazidalnega načrta za območje Fiese in Pacuga. Stari zazidalni načrt iz leta 83 je namreč predvideval obsežno pozidavo Fiese in Pacuga z objekti namenjenimi sindikalnemu turizmu, ki bi povečali turistične kapacitete za okoli dva tisoč novih ležišč. Spremembe v družbenem sistemu, predvsem pa prebujena ekološka zavest, so uresničevanje takšnih megalomanskih apetitov zavrle. Vendar obstaja kričeče dejstvo, da je trenutno stanje Fiese in Pacuga že kar alarmantno! Obe dolinici sta neurejeni, zapuščeni ali - bolje rečeno - zanemarjeni. Skrajni čas je, da se lotimo reševanja in urejanja tega (še) zelenega dela občine. Najprej pa so potrebna nova programska izhodišča za nov zazidalni načrt, ki bo Fiesi in Pacugu vdahnil novo vsebino in novo namembnost. Poslanci piranske skupščine so se opredelili za urejeno zeleno Fieso in Pacug, ki bosta namenjena predvsem oddihu in rekreaciji. Kot še relativno redko pozidani območji (če odmislimo črne gradnje v Pacugu - op. urednika) lahko predstavljata protiutež gosto pozidanim površinam na južni strani Piranskega polotoka, kjer ležita Portorož in Piran. Kazalo pa bi morda v Fieso vnesti nove, dopolnilne dejavnosti, ki pa nikakor ne smejo kakorkoli kaziti ali škoditi "zeleni" namembnosti obeh dolin - npr. zdraviliški turizem. Zavod za urbanizem in prostor je, na podlagi teh osnovnih skupščinskih usmeritev, za ureditev Fiese in Pacuga predlagal, naj ostaneta zeleni stanovanjsko - turistični površini, na katerih pa je mogoče uvajati zdraviliško dejavnost. V Resi so strokovnjaki Zavoda zato predvideli gradnjo diagnostičnega centra. Zdravilišče bi za Fieso pomenilo uvajanje nove, čiste dejavnosti, ki nikakor ne bi bila v nasprotju s prizadevanji za ohranitev zelene Fiese in Pacuga. Zdraviliška dejavnost bi v Fieso najbrž pritegnila nove goste, predvsem tiste "globjih žepov", saj postaja zdravje za sodobnega človeka vse pomembnejša vrednota. Turistična sezona pa bi se s tem podaljšala, morda tudi na celo leto in ne bi bila omejena zgolj na poletje. Nova dejavnost bi omogočila izkoriščanje že obstoječih kapacitet. Tako bi se izognili novim gradnjam; obstoječe bi bilo le potrebno prilagoditi potrebam diagnostičnega centra in njegovim gostom. Za nadaljnje urejanje Fiese je Zavod predvidel še sprostitev prostora okoli obeh jezerc, kar preprosto pomeni, da se avtokamp umakne z jezerskega obrežja. Seveda bi za kamp morali najti drugo površino. Jezeri pa je treba sanirati in očistiti! Kar je treba narediti tudi s peš potmi od Pirana mimo Fiese do Pacuga in še z drugimi, pa urediti trim steze ter športna igrišča. Ob obalo Fiese naj se vrnejo leseni pomoli... Želja je, da bi Fiesa postala peš cona, zato na Zavodu predlagajo dnevna parkirišča za obiskovalce in vkopane garaže za goste. Dostop bi bil dovoljen samo dostavnim in intervencijskim vozilom. Tudi gradnja bi bila mogoča - a le manjših stanovanjskih hiš. V bližini predvidenega diagnostičnega centra pa bi zraslo tudi nekaj družinskih penzionov. K obstoječim stavbam bo mogoče graditi prizidke omejenih dimenzij. Ostale pa naj bi le tiste sedanje črne gradnje, ki jih bo predvidel sanacijski prostorski akt, katerega pa mora skupščina občine še sprejeti. Vse objekte je nujno priključiti na obstoječe kanalizacijsko omrežje. In seveda - treba je rekonstruirati še cesto od križišča z Belokriško potjo do pokopališča. Boris Kočevar * Strokovnjaki Zavoda za urbanistično načrtovanje in urejanje prostora občine Piran so pripravili osnovna izhodišča za nadaljevanje programa sprememb ZN območja Fiesa - Pacug. Pravijo pa, da le-ta še zdaleč niso edina možna! Zato občane in vse zainteresirane, ki jim ni vseeno, kako bomo urejali naš prostor, vabijo, da se s svojimi pobudami, idejami in vizijamo vključujejo v oblikovanje programskih izhodišč, ki bodo osnova za izdelavo osnutka prostorskega akta za ureditev Fiese in Pacuga. FIESA ZDAJ: PIRANSKO TOMACEVO Kdor se je zadnje dni sprehajat» po Fiesi, je zopet naletel na urbanistično sramoto občine Piran. Praktično tik ob morju, ob robu večjega jezerca, so zrasli trije objekti: velika pločevinka (konzerva) pive, baraka za prodajo sladoleda in lesena koča za trafiko. Nedaleč pa je še ena improvizacija: bivalna prikolica s šolo vodnega potapljanja. Občinski uradniki, ki so očitno izdali dovoljenja za taka skropucala, so zdaj zares dokončno razvrednotili Fieso. Najnovejši začasni objekti so lep primer, kako ravno občina s svojim brez-sramnim (nesmislom za estetiko še najbolj prispeva k razničevanju prostora in deva v nič tisto, čemur v tem primeru pogojno - rečemo turizem. Za Fieso je vsaka svinjarija, ki so jo drugje že odpisali, dobra: od "smeti" do tako imenovanih začasnih objektov - kioskov za prodajo. Ni pa jasno, kako lahko inšpektorji dajo dovoljenja za takšno prodajo, če že na občini nimajo nobene kulture za prostor. Spomnimo se kioskov na Fizinah, na velikem parkirišču pred Piranom, nasproti Vile Marije, pred "Kaštelorrf... - vse so postavili z zagotovilom, da so začasnega značaja: za sezono ali dve, sedaj pa so to postali stalni objekti. Naj jih kdo poskusi odstraniti, če si upa! Barbarski poizkus pozidave Fiese je bili skorajda mačji kašelj (bil je vendarle zgolj poizkus) v primerjavi s temi objekti, ki Fiesi le še dodajajo piko na i v njeni zanemarjenosti. Poslancem občine Piran najprej predlagamo sprehod do Fiese, nato pa naj po hitrem potopku razveljavijo Sklep o občini Piran kot ZELENI OBČINI, da se le-ta ne bo preveč osmešila. 6te v zadreg} pri izbiri pravega darila? Obiščite nasi V pnjetnem okolju to ne bo več težko. Pomagali vam bomo izbirati v množici koristnih in okrasnih dani. Marko Zorman «State cercando un bel regalo? Venite a trovarci! In un'atmos-fera piacevole e bella potrete scegliere trn mille idee un regalo per tutte le occasioni. O VREČARJIH OB SLOVENSKEM MORJU Ne, ne gre za kenguruje! Z besedico "vrečarji" bi radi predstavili turistični fenomen mladih, ki poleti s spalnimi vrečami iščejo svoj prostor pod soncem za čim lepše preživetje "prekratkih" počitnic» Kar zanimiva druščina ljudi je 2. junija letos na našem koncu razpravljala na posvetu o tej temi. Okroglo mizo je organiziralo Društvo za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela iz Ljubljane ob pomoči Centra za socialno delo Piran in Izvršnega sveta SO Piran - Odbora za turizem. "Vrečarji" že v 17- stoletju Piranski izvršni svet se že nekaj let ubada z vprašanjem, kako (in kje) pridobiti ustrezne lokacije za tovrstno turistično ponudbo mladim turistom. V preteklem letu je k sodelovanju pritegnil še nekatere strokovne institucije. Prizadevanja žal iz najrazličnejših razlogov do danes niso bila uspešna. Dejstvo je, da je pojav "vrečarjev" v poletnih mesecih prav gotovo specifičen za slovensko obalo, še posebej za piransko občino in ga bo v doglednem času potrebno ustrezno rešiti. Sedanja oblika prenočevanja mladih, ki se namestijo kjerkoli, je pogosto stresna tako za turiste, kot domačine. Udeleženci okrogle mize, ki je tekla med posvetom, so dali kar nekaj iztočnic za razmišljanje o tem pojavu: - ustrezen je le pozitiven pristop k mladim popotnikom, saj se bodo kasneje - če bodo zadovoljni odhajali z "Obale" - še vračali; - z ekonomskega stališča je tovrstna dejavnost donosna, saj ostanejo ti turisti v kraju precej dlje kot npr. hotelski gostje in zato seveda tudi več potrošijo,- vsekakor je bolje, da je urejenih prostorov za prenočevanje "vrečarjev" na voljo več in da so razpršeni po kraju, s čemer bi preprečili ustvarjanje vtisa geta in s tem stigrnatiziranja,- - pri domačinih je do tovrstnih popotnikov potrebno vzgajati lojalnost in strpnost, saj je ta način počitnikovanja izredno priljubljen prav pri mladih, ki s sezonskim potepanjem kažejo svojo radovednost, eksperimentirajo s svobodo, želijo nekaj doživeti...,- antropologija turizma ugotavlja, da sega tovrstni način potovanj že zelo daleč nazaj - v 17. stoletje, ko se razvija "grand tour", "tramping", ki razen potovanja omogoča tudi trgovanje. Nekako v 30. letih tega stoletja pa se začenja tudi negativno označevanje tovrstnih popotnikov. "Travel" ne označuje le oddiha ampak je to tudi delo. Razvijejo se "drifterji" - srednji ekonomski sloj mladih popot- nikov - ki med potovanjem tudi prodajajo npr. nakit ali pa slikajo, so poulični godci in podobno. V 60. letih se pri mladih razvije ideološko zavračanje tehnologije, družbe: razvijajo in cenijo pristnost. Imenovali so jih "poslednji romantiki", čemur pa že lahko rečemo "kultura" potepanja, Koncem 70. let je razcvet množičnih počitniških potovanj mladih s spalnimi vrečami in nahrbtniki - popotovanja trajajo tja do 3 mesecev. Po vsem svetu se razmahne neorganiziran - alternativni turizem, ki ima poteze rituala (obreda) in ga mladi vseh slojev množično gojijo, se v tem podpirajo in vzgledujejo. Mladega človeka takšno počitnikovanje "dviga", ker mu daje moč in ugled - predvsem po vrnitvi domov, ko pripoveduje svoje dogodivščine, največkrat ovekovečene z diapozitivi, fotografijami ali videofilmi. Njegov pogum, drugačnost, nove izkušnje še dolgo odmevajo v njem. "Zgodijo" se nova poznanstva, ljubezni in poln je novih spoznanj. Tovrstne izkušnje niso nikoli pozabljene... Moraliziranje rodi le odpor Seveda je mladost povezana tudi z močjo volje in energijo, ki pa - žal - nista vedno samo ustvarjalno uporabljeni. Sproščanje pri mladih včasih - kot da ne pozna meja - pozabi na sosesko, ne briga jih, kako se okolje odziva in ozira nanje. Ob moraliziranju odraslih še bolj nasprotujejo. Srečanje s policistom ali neprijaznim sosedom rodi največkrat začudenje in neustrezno obnašanje. "Kaj se vtikaš vame, pusti me pri miru, na počitnicah sem, zato si bom dal duška" in podobna so stališča mladih. Tovrsten način preživljanja prostega časa je lahko pri nekaterih mladostnikih tudi priložnost za kazniva dejanja, čemur se nikakor ni mogoče povsem izogniti. Strokovne službe, ki bi mlade v takih primerih le nazorovale in neprimerno vedenje kaznovale, pa zagotovo ne bodo dosegle željenega učinka, ampak bodo pri njih vzpodbujale le še večje uporništvo in razdiralnost. Ne pozabimo, da so si mladi v tem zelo solidarni in prav zato lahko uganjajo norčije, ki odraslim sivijo lase. Ljubosumnost domače mladine lahko privede do pravih "vojn", kar so pokazale bivše "Portoroške noči". Ideja, ki jo gojimo v Centru za socialno delo v Piranu, pa je, da bi večjo učinkovitost in informiranost dosegli z nudenjem prve strokovne pomoči mladim posameznikom, ki bi se na počitnicah v našem kraju utegnili znajti v neprijetenm položaju ali v stiski (beg od doma, brez denarja, tatvina, droga in podobno). Udeleženci posveta so piranski občini predlagali zaposlitev še enega strokovnega delavca, ki bi se poglobljeno ukvarjal s to problematiko in jo na human in sodoben način v sodelovanju z ostalimi institucijami tudi reševal. Strategija turizma pa naj v prihodnje nameni večjo skrb mladim turistom v našem kraju. To seveda terja večjo odgovornost pri načrtovanju - ne le z vidika dobičkonosnosti - ampak predvsem dostopnosti in kvalitetne ponudbe, ki bi doprinesla k novemu "imidžu" in k ideji alternativnega počitnikovanja mladih, ki prihajajo v Piran, Fijeso, Portorož, Strunjan in sploh na Slovensko obalo. Miha ROTAR, prof.defektolog CENTER ZA SOCIALNO DELO PIRAN ČELADA NI (LE) ZA OKRAS Težko pričakovani zaključek šolskega leta in poletne počitnice so tu. Pred šolarji so dnevi brezskrbnosti (kar jim iz srca privoščimo) in veliko prostega časa, ki ga je potrebno nekako zapolniti. Iz šole so se otroci preselili na plaže, pred stanovanjske bloke, na ulice, ceste... In zlasti to, da je v tem času veliko otrok udeleženih v cestnem prometu, je tisto, kar nas najbolj skrbi. V mislih imamo predvsem voznike koles z motorjem in celo lažjih motornih koles. Vsepovsod so in še več jih bomo videli - in slišali značilni zvok njihovih (predelanih) izpušnih cevi. Policisti se bomo poleti z mladimi "motoristi" še pogosteje srečevali, jih ustavljali, preverjali njihova vozila in žal, obravnavali prometne nezgode, v katerih bodo udeleženi. Vse več in preveč je takih prometnih nesreč, ki se končajo s hudimi posledicami. Zato bi radi opozorili vse mlade voznike na posledice, ki jih lahko ima njihovo neodgovorno početje v prometu. Za prometno nezgodo zadostuje le trenutek nepazljivosti, razposajenosti ali objestnosti. Pomanjkljivosti in domače predelave jeklenih konjičkov niso tako majhne in nedolžne, kot jih skušate prikazati. Tudi varnostne čelade niso zato, da jih nosimo obešene na komolcu ali pa zato, da lahko policija zaradi niih "teži". Radi bi, da bi tudi starši več naredili na varnost mladih udeležencev v prometu. Zato zahtevajte od njih, da nosijo varnostno čelado, preglejte njihova vozila, preden se vključijo v promet, večkrat jih opozarjajte na nevarnosti v prometu, ne dovolite jim, da se vozijo brez izpita in s tehnično pomanjkljivimi motorji. Za druge, starejše udeležence v prometu, pa naj velja posebna previdnost ob srečanju z mladimi vozniki. V pomladnih mesecih letošnjega leta se je pri nas pripetila prometna nesreča, ki se je za mladega voznika kolesa z motorjem končala tragično. Zato poskušajmo vsi skupaj prispevati, da se kaj takega ne bi ponovilo! Vesele počitnice in srečno vožnjo! w Policijska postaja Piran FLIP PONOVNO USPESEN V HAMBURGU Plesna akrobatska skupina Flip iz Pirana, ki je že lani na 1. Euro gym festivalu v Lisboni pokazala, da resnično zna osvojiti simpatije publike in žirije, je letos maja ponovno dosegla velik uspeh na Mednarodnem gimnastičnem festivalu v Hamburgu, ki ga Nemška gimnastična zveza prireja vsaka štiri leta v različnih nemških mestih. Njihov nastop s točko Neptunov ples ali daljše - "Živimo ob morju in morje živi z nami", je predstavljal pozdrav toplejšega slovenskega morja - severnemu. Štirideset akrobatk - v kostumih mornarčkov in mornarčic ter različnih morskih živali in mofja - je skupaj z Neptunom, ki 3a je odplesal kar njihov trener Mitja Mehora, tako navdušilo preko 3000 sledalcev v največji dvorani centralnega kongresnega centra v Hamburgu, da je bil aplavz, ki so ga požele, daljši od njihovega sproščenega in brez napake odple-sanega nastopa. Morda jim je prav ta sproščenost, v hudi konkurenci plesalcev in akrobatov iz Amerike, Rusije, Japonske, Kitajske, Mongolije, Kanade ter skoraj vseh evropskih držav, prinesla dodatne točke. Gim-nastičnega festivala v Hamburgu seje letos udeležilo kar 15.000 nastopajočih vseh starosti: od prav najmlajših pa vse tja do (za nas kar skoraj nepojmljivo) osemdesetletnikov. V preko tridesetih športnih dvoranah in sejemskih prostorih je tekel program deset dni skoraj nepretrgomna od jutra do večera. Posebej veličastna pa je bila zaključna parada vseh nastopajočih. V dolgih kolonah, ki so se vile v vse smeri Hamburga, je nastopajoče spremljalo 4000 godbenikov. Flipice so se polne vtisov in zadovoljne z uspehom na festivalu vrnile domov, kjer so jih pričakali s prijaznim transparentom: FLIPICE DOBRODOŠLE SPET DOMA. Pa jih je že čakal trening za zaključni nastop, ki ga je skupina Flip (nastopilo je več kot 350 deklet in nekaj fantov) 7. junija uspešno izvedla na letnem delu Avditorija, ki je bil malodane do zadnjega kotička poln. Poleg nekaj potovanj v tujino (Italija, Francija) čaka dekleta skupine Flip julija še športni tabor v Mozirju, kjer se jim bo letos prvič priključilo pet akrobatk iz Češke. Stike z gimnastično šolo iz Češke so pri Flipu navezali v začetku junija, ko so se skupaj z baletno skupino KUD Karol Pahor udeležili združenih iger narodov v Plznu. Še veliko načrtov torej, a tudi še veliko dela za skupino Flip! Letos je skupini ponovno priskočila na pomoč zavarovalnica Adriatic, ki je "flipicam" omogočila pot v Hamburg. Kaj naj torej za zaključek zaželimo skupini Flip? Še uspešno naprej! V PORTOROŽU VATERPOLO KLUB OKOUi V Portorožu je pred kratkim začel delovati Vaterpolo klub Okolje, ki ga vodi mojster fitnessa, Sreten Stanišič. Klub je name-njen tekmovalcem in rekreativcem. Kot pravi Sreten, je namen kluba ustvariti pogoje za uveljavitev tega ekipnega vodnega športa in dolgoročno delovanje kluba za vaterpolo, kar si Portorož, kot obmorski kraj, nedvomno tudi zasluži. V klubu nameravajo v svoje vrste pritegniti že pionirje od 7. leta naprej -seveda tiste, ki že obvladajo plavanje. Že sedaj pa Sreten Stanišič, tudi sam aktivni vaterpolist, vodi skupino, ki trenira potapljanje in vaterpolo tehniko gibanja v vodi. Treningi potekajo ob četrtkih od 18. ure dalje na osrednjem kopališču v Portorožu, ki je v upravljanju Okolja (od tod seveda tudi ideja za ime kluba). Vaterpolo klub si je zastavil cilj sestaviti ekipo, ki bi tekmovala v okviru poletne slovenske lige. Sicer pa - kogar zanima: Vaterpolo klub vpisuje nove člane do 5. julija ti. v Fitness centru pri starem hotelu Palace. Treningi se bodo med poletjem odvijali od 8.30 do 10. ure dopoldne, popoldne pa od 15. do 16. ure. Pobrskali smo še nekoliko po lokalni vaterpolo sceni iz preteklosti in izvedeli, da je v Piranu že leta 1958 deloval vaterpolo klub TVD Partizan. Fantje so takrat trenirali na piranski Punti, tekme pa so igrali kar v piranskem pristanišču. Delovanje kluba pa je na žalost v letu 1962, zaradi organizacijskih in finančnih težav, zamrlo. M.Z. ŠIFRA PROMET Z NEPREMIČNINAMI dipl. oec. Ivan Konstantinovič Sončno nabrežje 14, 66310 IZOLA, tel./fax: 066/63-211 POKAL PORTOROŽA '94 NAJSPRETNEJŠEMU PSU Kinološko društvo Portorož ima v svojem programu nekaj prireditev, ki so postale že tradicionalne. Med njimi je tudi zanimiva prireditev "Pokal Portoroža v agilityju" Agility je nova zvrst kinološkega športa, pri katerem so osnovni pogoji: spretnost, gibčnost in moč psa pri premagovanju ovir. V zadnjem času se je razen v Angliji agility uveljavil še v Franciji, državah Beneluksa in v Švici. Kinološko društvo želi s svojimi prireditvami prispevati k popestritvi dogajanja med turistično sezono. V društvu zagotavljajo, da bo pokal Portoroža Agility 94 vreden ogleda - predvsem pa bo priložnost za družabno srečanje. Zato vabijo občane, naj prireditev - ki bo 9. julija ob 18. url pri mini golfu Lucija - obiščejo. Lastnike psov pa vabijo k vpisu v agility sekcijo društva, kar jim bo omogočilo tudi sodelovanje na tovrstnih prireditvah. ш&п ишшкi [тшши Spremembe stanovanjskega zakona Dolgo pričakovane spremembe stanovanjskega zakona, ki so bile sprejete konec meseca aprila in so začele veljati v začetku meseca maja, so opredelile predvsem pravico prejšnjih imetnikov stanovanjske pravice v (de)nacionaliziranih stanovanjih do nakupa teh stanovanj. - Prejšnji imetnik stanovanjske pravice lahko odkupi nacionalizirano stanovanje, za katero ni bila vložena zahteva za denacionalizacijo oz. je bila ta zavrnjena do uveljavitve zakona (t.j. do 7.5.1994) in sicer v 6. mesecih od dneva uveljavitve zakona oz. v 6. mesecih od pravnomočne zavrnitve zahtevka za denacionalizacijo. Najemna pogodba, sklenjena med zavezancem za vrnitev stanovanja in prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice, ostane v veljavi tudi po vrnitvi stanovanja upravičencu do denacionalizacije (lastniku). - V primeru, da je bilo stanovanje vrnjeno upravičencu do denacionalizacije, lahko prejšnji imetnik stanovanjske pravice uveljavlja pravico do nakupa stanovanja na naslednje načine: 1. Če se prejšnji imetnik stanovanjske pravice in lastnik, ki mu je bilo stanovanje vrnjeno v postopku denacionalizacije, sporazumeta o prodaji odkupi nekdanji imetnik stanovanjske pravice stanovanje po pogojih iz stanovanjskega zakona, novi lastnik pa dobi nadomestilo za popust (ki ga uveljavlja kupec pri odplačilu kupnine) od zavezanca za vrnitev stanovanja (ponavadi občina) in razliko do polne cene stanovanja (izračunana po zakonu o denacionalizaciji) v višini polovice te vrednosti v obveznicah Slovenskega odškodninskega sklada, drugo polovico pa v lastniških vrednostnih papirjih Sklada RS za razvoj. 2. Če se lastnik ne strinja s prodajo, si lahko prejšnji imetnik stanovanjske pravice ob soglasju lastnika sam priskrbi stanovanje za nakup ali pa se odloči za gradnjo. V tem primeru mu mora lastnik izplačati nekakšno odpravnino v višini 30% vrednosti stanovanja, ugotovljeno na način iz zakona o denacionalizaciji, 50% te vrednosti pa dobi po 1/3 od zavezanca za vrnitev stanovanja, Slovenskega odškodninskega sklada v obliki obveznic in od Sklada RS za razvoj v obliki lastniških vrednostnih papirjev. Če prejeta odpravnina ne bi zadoščala, lahko od Stanovanjskega sklada RS zahteva posojilo do višine kupnine za primerno stanovanje po ceni, ki jo priznava Stanovanjski sklad. Sklad je dolžan tudi odkupiti njegove obveznice in lastniške vrednostne papirje po tržni ceni. V primeru pa, da lastnik nasprotuje izplačilu odpravnine za izpraznjeno stanovanje, mora odpravnino izplačati prejšnjemu imetniku stanovanjske pravice zavezanec za denacionalizacijo, s čimer pa pridobi pravico do vselitve drugega najemnika. 3. V primeru, da lastnik ne pristane na prodajo stanovanja, prejšnji imetnik stanovanjske pravice pa se ne odloči za nakup ali gradnjo, lahko slednji zahteva od zavezanca za vrnitev stanovanja podatke in seznam vseh razpoložljivih nezasedenih in zasedenih stanovanj, ki mu jih mora, če so enakovredna, ponuditi v nadomestni odkup. Zakon do neke mere ščiti interese nekdanjih imetnikov stanovanjske pravice, ki niso v predvidenem 2-letnem roku odkupili družbenih stanovanj, s tem - da jim daje pravico, da se v roku 4 mesecev od uveljavitve zakona (do 7.9.1994) odločijo za odkup stanovanj, v katerih sedaj živijo kot najemniki, sicer lahko občina ponudi "njihovo" stanovanje v nadomestni odkup. V tem času bodo lahko nekdanji imetniki stanovanjske pravice stanovanja, v katerih prebivajo na podlagi sklenjene najemne pogodbe, odkupili s popusti, ki so predvideni v stanovanjskem zakonu. - Zakon po novem omogoča tudi odkup stanovanj, ki so v lasti pravnih oseb s sedežem zunaj Slovenije. Nekdanji imetnik stanovanjske pravice lahko odkupi takšno stanovanje v 6. mesecih od uveljavitve zakona (od 7.5.1994) po pogojih iz stanovanjskega zakona in sklene pogodbo z republiškim stanovanjskim skladom. - Med novostmi je zaslediti tudi določilo, da je tudi skupnost lastnikov večstanovanjske hiše lahko pravna oseba, ki lahko tudi upravlja hišo. - Kdor si je svoje stanovanjsko vprašanje razrešil s preureditvijo (npr. z nadzidavo skupnih prostorov v stanovanjski hiši), ima pravico do vpisa lastninske pravice na tem stanovanju v zemljiško knjigo na podlagi gradbenega dovoljenja oz. odločbe o dovolitvi priglašenih del. Vukica Jovanović-Krevatin KAM NALOŽITI SVOJ CERTIFIKAT? Certifikat ni denar. Z njim lahko kupimo samo delnice podjetij, ki se lastninsko preoblikujejo. Delnica pa ni vredna toliko, kot na njej piše, temveč toliko, kolikor nam bo kupec naše delnice v prihodnosti pripravljen zanjo plačati. Plačal pa bo več, če bo podjetje dobro poslovalo in bo ponudba delnic majhna, povpraševanje pa veliko in seveda manj, če bo obratno. To pri certifikatih moramo vedeti! Kam pa lahko naložimo naš certifikat? Več možnosti je. Naša želja seveda je, da z njim kupimo delnico, ki bo nosila dosti - tveganje, da se bo zgodilo "kaj hudega" in da bo cena naše delnice padla, pa bo majhno! Zato še zdaleč ni vseeno, kaj kupiti! Najprej lahko naložimo certifikat v podjetje, v katerem smo zaposleni oz. so zaposleni naši bližji sorodniki. Vendar morajo za to biti izpolnjeni določeni pogoji. Prvi je ta, da se podjetje sploh lastninsko preoblikuje, drugi pa, da se preoblikuje na tak način, da naše certifikate potrebuje. Vlaganje certifikata v lastno podjetje pa nikakor ne zagotovlja, da bomo delovno mesto lahko obdržali in - če gre za slabše podjetje - zagotovo tudi ni dobra naložba. Zato naj tudi tisti, ki imajo takšno možnost, premislijo ali ni njihovega certifikata mogoče vložiti tudi v obliko, ki bo v prihodnosti prinesla več. Druga možnost je nakup delnic podjetij, ki se bodo lastninila tudi s t.i. javno prodajo. Tu gre običajno za solidna, večja podjetja, ki so veliko vredna in jih lastni delavci ne morejo kupiti sami. Zato gre del tega premoženja na razpolago vsem državljanom. Na Obali se zaenkrat na to pripravjajo Luka Koper, Intereuropa Koper, Istra Benz Koper, Droga Portorož, verjetno pa še katero. To so solidna podjetja, katerih delnice verjetno ne bodo malo vredne! Slabost pa je v tem, da se bodo delnice teh podjetij zaradi velikega povpraševanja, kupovale drago. Tretja možnost pa je nakup delnice investicijskega sklada. Sklad je podjetje, ki bo z zbranimi certifikat' kupovalo delnice slovenskih podjetij. Vlagatelj bo tako postal lastnik podjetja, ki ima v lasti delnice drugih podjetij. Osnovna značilnost skladov je razpršenost rizika, saj bodo le-ti vlagali v več kot 100 podjetij! Vsa pa zagotovo ne bodo propadla, zato je varnost naložbe v skladu najvišja! Do sedaj je 18 podjetij v Sloveniji dobilo dovoljenje države, da ustanovijo investicijske sklade in zbirajo certifikate. Na Obali je to dovoljenje dobila družba Primorski skladi Koper. Leon Klemše, dipl.oec. Mercator - Degro trgovsko-gostinsko podjetje, d.o.o., Portorož dltta commerclale, s.r.l., Portorose Prodajalna "Vse za morje" v centru Portoroža NOVO ponudba tenis programa PRINCE; loparji, copati, torbe, nogavice, trakovi, kape, strune; tudi za zahtevnejše kupce; široka izbira ostalega programa tujih in domačih proizvajalcev vse za rekreacijo in prosti čas. PRIJETNE POČITNICE DEGRO "VSE ZA MORJE" PORTOROŽ Ш£М1 02 Р05ШЖ\ ШтШКвшШ I OB MORJU GARAŽE NIKAR Verjetno ga ni mesta v Sloveniji, ki bi imelo že toliko Izdelanih variant, kako v nJem rešiti problem mirujočega in drugega prometa, kot jih ima Piran. Različice ureditve prometa so se vrstile z različno intenzivnostjo, vsekakor pa smo v zadnjih letih priče hitrejšemu iskanju odgovorov na to vprašanje. Pred časom sem svoja širša razmišljanja o tej problematiki že objavil v reviji Anales; v tem kratkem zapisu pa bi omenil le nekaj izvlečkov o tem in nekaj komentarjev o novih predlogih. Noben problem ne nastane čez noč. Tako tudi problem vožnje v mestu Piran ni od včeraj. Porajal seje že pred letom 1970. Tega se je zavedal tudi arch. Mihevc, ki je pripravil nekaj predlogov reševanja prometa v Piranu v 70. letih. Kot je sam ugotavljal, je ključ rešitve prometnega problema v Piranu vstop prometa v mesto. Med raziskovanjem te problematike sem tudi sam prišel do enakega zaključka. Zaradi nespametno speljane Bernardinske vpadnice v Piran na območju Fornač in Piranskih vrat imamo na vhodu v Piran veliko parkirišče tik ob morju. Povezava mesta z Bernardinom je zaradi tega urbanistično nemogoča. To je del problema. Drugi del problema zajema mirujoči promet v mestu, ki je iz dneva v dan v hujšem prometnem kaosu. Mesto seveda ni bilo grajeno za sedanjo količino sezonskega prometa. Poleg tega pa za vse načrtovalce urejanja mirujočega prometa v mestu predstavlja problem njegova časovno neena-komerna porazdelitev. Pozimi človek še nekako uspe parkirati v mestnem jedru, v času povečanega obiska pa je v mestu popoln nered. fw M wfr^xo x>. J Jsr 3 i Za rešitev problema se zato ne kaže oprijeti le enega odgovora. Rešitev je poiskati kompleksno in nikakor ne le s preprostim odgovorom, kot je to čutiti sedaj - ob objavi, da je Invest biro iz Kopra ponudil projekt za garažno hišo ob Piranskih vratih. Problem je rešljiv le.- z rekonstrukcijo prometne površine v mesto in z razširitvijo voznih pasov in pločnikov; - s preureditvijo prometnega režima v posameznih ulicah; - z gradnjo manjše garažne hiše v jedru mesta (lokacija: ob Hotelu Piran); - z gradnjo garažne hiše v tunelu ob Piranskih vratih; - z vzpostavitvijo novega vstopa v Piran - tako da bo poteza Piran-Bernardin prometno razbremenjena. Z gradnjo garažne hiše ob Piranskih vratih, za kar je Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran že dal "soglasje", Še niso izčrpane vse možnosti za rešitev prometnih zagat. Gradnja take hiše pa bi za vedno presekala pot Piran - Bernardin. Zato bi za konec kratkega opisa postavil vprašanje: Kaj bi zgradili ob morju? Moj odgovor bi bil: Garažne hiše vsekakor ne! Pa vi?!? Salko PP/AČ, dla KLIMATSKO ZDRAVILIŠČE PIRAN Spomladi tega leta je podjetje JP TRADE iz Portoroža kupilo objekt stare bolnice v Piranu. Ta objekt je že več let propadal, ker se do sedaj ni našel pravi kupec, ki bi imel tudi pravi program tako za živelj Pirana, za samo mesto in tudi za občino. Podjetje JP TRADE želi v kompleksu zdravilišča urediti: kliniko za plastično kirurgijo (smo v dokončnih dogovorih s strokovnjaki s tega področja), 32 apartmanov za kliente in njihove družinske člane, salon, zajtrkovalnico, 24-urno dežurstvo recepcije za kliniko in apartmajski del, letni bazen, več jakuzzy-jev (terapevstski bazenčki), restavracijo s klubskim prostorom, trim sobo, savno... Tako zasnovani kompleks (smo že v fazi pridobivanja soglasij k lokacijskem načrtu po izdelanem idejnem načrtu) bo nudil visok nivo ponudbe in storitev gostu, ki ga že dolgo iščemo in želimo privabiti v našo občino. Nenazadnje je potrebno tudi omeniti, da bodo s tem posegom odprta nova delovna mesta, da bo možno zaposliti na novo več kot 15 ljudi. Tudi poraba klientov in njihovih družinskih članov, ki bodo prebivali v zdravilišču, se bo poznala v samem Piranu in zaledju, saj se praviloma za take lepotne posege odločajo ljudje, ki nimajo gmotnih težav. Poleg že omenjenih posegov si želimo urediti razgledno ploščad na poti med Piranom in Fieso, ob razširitvi pod cesto IX. korpusa, tako da bi mimoidoči lahko za trenutek postali na tej ploščadi, se spočili na ličnih kamnitih klopcah in zaužili lep pogled na Tržaški zaliv. Ta poseg gotovo dodatno prispeva k bolj urejeni celostni podobi naše občine in samega Pirana, prekrasnega spomenika. Borut Valenčič SKLAD ZA NOVO GIMNAZIJO V PIRANU Na pobudo vodstva šole se je Svet Gimnazije Piran aprila letos odločil ustanoviti razvojni sklad te šole. Gimnazija, ki je bila ponovno ustanovljena pred nekaj več kot enim letom, je med najmlajšimi v Sloveniji in se zato srečuje z nekaterimi značilnimi težavami (neprimernimi prostori, nepopolna učna tehnologija in oprema, skromna knjižnica, finančno nepodprt razvoj raziskovalnih, kulturnih, športnih... dejavnosti). Ministrstvo za šolstvo je šolo uvrstilo v program prenove v naslednjem šolskem letu. Šola pa želi tudi sama prispevati k ustvarjanju boljših pogojev dela, zato je tudi ustanovila razvojni sklad, v katerega lahko prispevajo podjetja, ustanove in posamezniki. Posebej pa gimnazija pričakuje, da se bodo njihovemu apelu po pomoči odzvali starši sedanjih dijakinj in dijakov ter učenci nekdanje piranske gimnazije. SREDSTVA LAHKO DONATORJI NAKAŽEJO NA ŽIRO RAČUN 51410-603-32377 (SDK Portorož) s pripisom Za razvojni sklad. Prispevki v ta Sklad se štejejo kot olajšava pri napovedi dohodnine. IL CIMITERO RISPECCHIA LA NOSTRA CULTURA Quest'anno l'Azienda "Okolje" di Pirano per l'affitto delle tombe ha mandato in base al Boll.uff.nro. 36/93 della RS delle cifre esorbitanti, per la cura di un anno del cimitero di Pirano. Molto chiara la disposizione di legge che non rispecchia pero la manutenzione del cimitero. Quando ci apprestiamo a visitare i nostri morti ci troviamo in un'area abbandonata, dove i bidoni di immondizie straripanti mandano un odore nauseabondo, dove i vialetti incrostati dal tempo fanno una magra figura, dove tra le fosse l'erba incolta non viene falciata. Spetta quindi ai fori comunali rispristinare la manutenzione con addetti ai lavori e far ritornare il cimitero alia sua dignitä, per far rispettare un luogo di sepoltura dove tutti noi abbiamo il dovere di esigere una cura adeguata per onorare I'ultima dimora dei nostri congiunti. Anche il cimitero rispecchia la nostra cultura e quindi rispettiamolo ridandogli quell'aspetto decoroso di cui ha assoluto bisogno! Ondina Lusa Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo rižotof tartufe, livadski biftek, specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina. Za obisk se priporočamo. □S 8@Ш®КШ1 ШШШ Šivilje in pletilje bodo počivale do oktobra Večmesečni tečaj šivanja in pletenja, ki ga že vrsto let v Luciji organizira italijanska skupnost, se je s poletjem iztekel. Kar nekaj Lucijčank je vztrajno obiskovalo tečaj in nekaterim od njih gre sedaj pletenje in šivanje prav dobro od rok. Na koncu so priredile še majhno zakusko in se dogovorile, da se dobijo spet v oktobru. Invazija reklamnih letakov in katalogov po poštnih predalih Pravijo, da je reklama izredno pomembna pri prodaji blaga. Vendar pa so zadnje čase poštni predali v stanovanjskih blokih in hišah v Luciji polni raznih reklamnih letakov, katalogov in podobnega. Reklamira se vse - "od igle do avtomobila". Seveda gre včasih za blago slabe kvalitete. Najpogosteje se v poštnih predalih znajdejo prospekti za tako imenovano kataloško prodajo, kijih pošiljajo firme iz vse Slovenije. Ali imajo pri takšni reklamni "invaziji" prodajalci sploh kakšne koristi? Mar prejemniki -zasičeni z reklamo po pošti - ne vržejo vsega skupaj v koš? Neka računica pa vendar mora biti, sicer ne bi bilo vse več luksuznih reklamnih prospektov, ki nudijo vse več najrazličnejšega "naj, naj" blaga...! Na srečo pa doslej še nismo izvedeli, da bi se kdo z nakupom preko kataloške ponudbe opekel. Ima kdo drugačno izkušnjo? Bilo bi pa zanimivo slišati, kaj o tem pojavu mislijo naše bralke in bralci! V "Jagodi" je vse podrejeno kupcu Kupci se kmalu naveličajo uvoženega blaga, zato v "Jagodi", kot zatrjuje lastnica, vsak dan nabavljajo svežo, domačo zelenjavo, ki jo prinašajo okoliški kmetje. Pos- trežejo vam z domačimi bučkami, grahom in krompirjem, s sadjem z dreves, ki rastejo v tukajšnji zemlji...Nekateri kupci še posebej povprašujejo po zelenjavi z domačih vrtov, ker je menda bolj pristna in naravna. Jagode pri "Jagodi" pa so zgodba zase, saj so že prve bile popolnoma rdeče in sladke: sladkorja sploh ne potrebujejo. In cene? Lastnica se trudi, da bi bile čimbolj konkurenčne in to ji v veliki meri tudi uspeva! "Sonja" širi ponudbo V trgovini "Sonja" ne sedijo križem rok; v njej ne ponujajo le vsega, kar potrebujete za šivanje ali pletenje, ampak lahko od nedavnega pri "Sonji" naročite tudi čiščenje talnih oblog in oblazinjenega pohištva. Njihov moto je: "Naj staro in umazano postane spet novo in čisto!" Vse informacije za te storitve dobite v trgovini (tel.: 71-193). Lucija brez vodoinštalaterja Obstaja sicer neka vodoinštalaterska firma v Luciji, toda kaj, ko je ne zanimajo majhna in drobna popravila, ki jih ljudje najpogosteje potrebujejo. Vsi bi hoteli samo "velike posle" - kako drugače sicer pojasniti, da je neka stranka zaman, dneve in dneve, inštalaterja moledovala, naj ji vendar pride popravit ventil na glavnem števcu. Ta stranka je starejša gospa, ki živi sama in je bila nazadnje prisiljena poklicati gasilce, da bi ji pomagali zaustaviti vodo, ki je stalno tekla. No, nekako ji je vendar zadevo uspelo rešiti brez gasilcev. Našel se je namreč prijazni sosed, ki je popravil puščajoči ventil. Tako je torej naneslo, da je Lucija, kljub vodoinšta-laterju, tako rekoč kot bi bila brez njega! Iz Lucije se oglaša Miloš Jovanović ODVOZ ODPADKOV TUDI NA PODEŽELSKIH OBMOČJIH Izvršni svet SO Piran se je odločil s 1. julijem razširiti odvoz odpadkov tudi na območja občine, kjer doslej še ni bilo organiziranega odvoza. Sredstva za nakup potrebnega števila zabojnikov bo zagotovil občinski proračun. Tako naj bi torej letošnje poletje Komunalno podjetje OKOLJE začelo z odvozom odpadkov v Strunjanu, na Šentjanah, v Nožedi oz. Paderni, Lonzanu, v vaseh (Padna, Sv. Peter, Nova vas), na Lucanu in na Krogu. Za začetek bodo po posameznih podeželskih soseskah na določena mesta postavili zaprte zabojnike (5 m3 prostornine). Na Šetnjanah (gospodinjstvom je KS Portorož nedavno že dostavila prijavnice, na podlagi katerih se bodo obračunavale komunalne pristojbine) bodo kontejner postavili ob križišču spodnje in zgornje šentjanske ceste. Odvoz odpadkov bo OKOLJE zaračunavalo po kvadratnih metrih ožje bivalne površine (kar pomeni, da izjemoma ne bo zajelo zunanjih površin, garaž, delavnic, hlevov... ipd). Kaj pa čistilna naprava? Na Hrvaškem, v umaški občini, ki se razteza na drugi strani Piranskega zaliva, imajo velike gradbene načrte. Izvršni svet umaške občine je nedavno sprejel tri prostorske akte. Za nas - na tej strani zaliva - sta najbolj zanimiva dva, ki predvidevata posege na Savudrijskem polotoku - na Rdečem vrhu (Crveni vrh) in v naselju Alberi. Na Crvenem vrhu načrtujejo stanovanjsko gradnjo individualnih hiš, veliko zanimanja pa je predvsem za drugi predvideni prostorski poseg - v Alberih, saj predvideva gradnjo elitnega turističnega centra. Lega tega območja je resnično zavidljiva: leži namreč ob morju - s čudovitim pogledom na Piranski zaliv. Tu naj bi zgradili počitniška stanovanja s petimi zvezdicami. Načrtovalci teh posegov so baje spoštovali tako naravno okolje kot tudi obstoječo infrastrukturo in že zgrajene stavbe. Na Crvenem vrhu naj bi zraslo okoli trideset individualnih hiš z okoli devetdesetimi stanovanji, v Alberih pa bi naj nastalo turistično naselje z okoli petdesetimi počitniškimi stanovanji. Nas na severni strani zaliva pa zanima predvsem ali so v občini Umag pomislili tudi na gradnjo čistilne naprave za sedanje in bodoče stanovanjske in turistične kapacitete!! (Povzeto po La voce del popolo) PETICIJA O ODSTRANITVI SREDNJEVALOVNEGA ODDAJNIKA Uredništvo "Portorožana" je v prejšnji številki pozvalo občane, naj se pridružijo peticiji za odstranitev srednjevalovnega oddajnika na Belem križu. Peticiji za odstranitev oddajnika se je pridružilo čez 600 občanov, točnejše podatke bomo objavili naslednjič (največ podpisnikov je seveda z belokriškega konca - torej tistih, ki bližino oddajnika vsak dan čutijo na svoji koži!). Zahteve iz peticije bodo skupaj s kopijami podpisov poslane na pristojne organe, da začnejo z ukrepi za odstranitev oddajnika. Pristojni organi pa so: SO Piran, Ministrstvo za varstvo okolja, Ministrstvo za promet in zveze republike Slovenije in tudi Radio televizija Slovenija - Oddajniki in zveze. Od pristojnih organov bomo konstantno zahtevali, naj začnejo sprejemati vse potrebne ukrepe za odstranitev srednjevalovnega oddajnika. O tem bomo seveda še poročali. Vaši podpisi v podporo tej akciji pa so še naprej dobrodošli. Marko Zorman т©то№°)[!=£т шптшш Za to številko PORTOROŽANA so prispevali: LNC iz Lucije 2.000 tolarjev, družina JAKOPIČ z Vesne 500 SIT, dr. BOH z Vilfanove ceste 1.000 tolarjev, Viktor REBEK s Postajališke poti 1000 SIT, v Dora IVANIC prav tako s Postajališke poti 1000 tolarjev, Jasna KRMAC iz trsovine "Jagoda" v Luciji 3000 tolarjev, Giorgio RIBARIČ z^Belokriške ceste 1000 SIT, družina TOMAŽIČ z Regentove ulice 500 SIT, Jolanda IVANIŠEVIČ s Sončne poti 1000 tolarjev. Portorožan se vsem zahvaljuje in se priporoča! Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ (I. nadstropje levo) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št. 51410-645-50022 s pripisom "Za Portorožana". DESETLETNICA VOKALNE SKUPINE PORTOROŽ Vokalna skupina "Portorož" poje skupaj od 2. junija 1984. Domačemu občinstvu se je prvič predstavila na hortikul-turnem plesu v Portorožu marca leta 85. Skupina, ki je na začetku delovala v okviru Društva upokojencev Piran, je bila prvotno ustanovljena predvsem za petje na pogrebnih obredih. Bilo je namreč zelo težko najti pevce, ki bi bili pripravljeni na posrebih sodelovati! Kmalu pa je Vokalna skupina svoj program pogrebnih pesmi razširila še z borbenimi, umetnimi, ljudskimi in narodnimi skladbami. Leta 86, ko je Društvo upokojencev skupino prenehalo finančno podpirati, je ta začela delovati znotraj KUD Karol Pahor Piran. Od ustanovitve do danes je v Vokalni skupini Portorož pelo že 23 pevcev. Ob desetletnici svojega obstoja pa skupino sestavlja dvanajst članov: prvi tenor: Ivo Milkluš, Zdravko Vetrih in Silvo Peroša; drugi tenor: Mirando Bržan in Drago Bole; prvi bas: Stanko Jelen, Milan Domjo, Goran Treursič in Tone Mikuletič; drugi bas: Aldo Bernetič, Darjo Grbec in Polde Belec. Ob ustanovitvi je pevce vodil Franc Ipavec, nato je umetniško vodstvo prevzel Mirando Bržan, ki za pevsko rast skupine skrbi še danes. Vokalna skupina je od svojega nastanka imela že devetdeset nastopov in številne nastope na pogrebnih obredih (345), sodeluje pa tudi na vseh večjih pevskih prireditvah po Sloveniji. Svoj jubilej so pevci Vokalne skupine Portorož proslavili s koncertom v piranskem Križnem hodniku 24. junija letos. TRIJE KONCERTI V POČASTITEV SKLADATELJA VINKA FILLIJA Portoroški zbor ob sodelovanju Komornega moškega pevskega zbora Izola in Mešanega pevskega zbora Obala Koper je pripravil velik projekt - predstavitev cerkvenih skladb Vinka Fillija iz Tolmina, ki so nastajale v letih 1925 do 1944. V ta namen je Rotary klub Portorož organiziral tri koncerte: v tolminski župnijski cerkvi (18.6.), v baziliki frančiškanskega samostana na Sveti gori (19.6.) in v cerkvi Sv. Jakoba v Trstu (25.6.). Združenim zborom dirigirata Helena Jureš in Walter Lo Nigro, orgle pa bo igral Tone Potočnik. Koncert v Tolminu je posnela tudi koprska televizija. Namen koncertov je slavnostna predstavitev Fillijeve glasbe, ki je prvič izšla tiskana leta 1993 v založništvu Združenja pevskih zborov Primorske. Od 50 do 70 let stari rokopisi, ki so jih hranili doma ali v cerkvi, so tako dočakali objavo šele po preteku real socializma, ker takrat za to snov ni bilo ne razumevanja, ne denarja. Zakaj se je porodila ideja o predstavitvi skladatelja-samouka Vinka Fillija v Portorožu? Tukaj živi glasbenikov sin, gospod dr. Boris Filli, ki je zbral gradivo za objavo in je tudi častni predsednik Portoroškega zbora, član Rotary kluba Portorož in glavna gonilna sila celotnega projekta. Biserka Zabukovec ALI IMATE Ifli Jii KNJIGOVODJO PLAČUJETE PREVEČ? V centru PORTOROŽA se nahaja knjigovodski servis IMAGE, kš vam bo vodil poslovne knjige po zelo ugodnih cenah OD 20 DEM NAPREJ Knjigovodski servis "IMAGE" d.o.o. I Hotel Jadranka Portorož, (?) 73-051 int 8143| 13 v V V v DRUŽINSKO SPOROČILO RDEČEGA KRIZA "Dragi moj sin! Danes sem prejela tvoje sporočilo in ni mogoče opisati, koliko sem se ga razveselila. Pišeš mi, da si izgubil službo. Hvala Bogu, da si živ in zdrav, služb bo pa že še! V našem kraju je sedaj bolje, ker je prenehalo s pokanjem, pa tudi hrana je začela prihajati v trgovine. Najtežje sem preživela Mehmedovo smrt - o dvoletnem vojnem peklu in samoti, ki počasi a zanesljivo ubija človekovo dušo, ne bom niti pisala. Zelo te ljubi in pričakuje tvoja mama Selima. Čimprej mi piši." Pismo pošilja S.F. iz Srebrenice, BiH za: A.F. iz Portoroža, Slovenija To je le eno med 4.237.131 "tipičnih" primerov družinskega sporočila Rdečega križa, kakršna so bila oddana po vsem nekdanjem ozemlju bivše Jugoslavije vse od pričetka vojnega konflikta leta 1991 in poslana svojcem. Sporočila Rdečega križa dosežejo povprečno številko 170.000 primerkov na teden, ali: eno sporočilo Rdečega križa vsake tri sekunde. Namen družinskih sporočil je vzpostaviti zvezo med družinskimi člani, ki jih je ločila vojna. Z izpolnitvijo posebnega formularja, ki je na voljo na vsaki Območni organizaciji Rdečega križa, lahko družinsko sporočilo Rdečega križa pošlje vsakdo. Na ta način lahko tudi zaporniki, ki jih je obiskal ICRC (Mednarodni Rdeči križ), komunicirajo s svojimi družinami. Tudi v primerih sporočil deluje Rdeči križ kot vedno - po načelu nepristranosti. Sporočilo RK vsebuje samo družinske novice in ne političnih ali vojaških informacij ali pripomb. Nacionalna društva RK so spletla svetovno mrežo za obdelavo sporočil. Ta sistem je izredno uspešen, ker si je pridobil spoštovanje in zaupanje mnogih razseljenih ljudi, beguncev in družinskih članov, ki živijo v tujini in tako ohranjajo vezi s svojimi sorodniki na konfliktnih področjih. Valentina Klemše PES OD BELFASTA DO MOSKVE Nekega sončnega junijskega jutra (bil je 8. junij) nas je na glavno portoroško promenado pritegnilo nenavadno petje. Mimo je šla karavana mlajših ljudi odetih v oblačila pastelno oranžnih in rožnatih barv, obritih glav. Prepevajoči mladci so spremljali voz, ki so ga vlekli voli. Bil je zares neobičajen prizor. Potem smo izvedeli, da je to svetovna karavana miru, ki že dve leti potuje po Evropi, voz pa je urejen kot potujoči tempelj. Krenila je iz Belfasta in bo po 10 tisoč prepešačenih kilometrih leta 1996 prispela v Moskvo. Junija pa so pripadniki Mednarodnega društva za zavest indijskega boga Krišne prehodili tudi Slovenijo. Nenavadni romarji pravijo, da imajo obilo časa, potrpljenja in ljubezni (nekateri pripadniki zahodne civilizacije bi ob tej izjavi lahko "šli vase" in se globoko zamislil), kijih delijo zapostavljenim, nemočnim in na rob družbe odrinjenim ljudem. L.S.Z. MM мш MAJDA MIKLAVEC tel.: 70-929 MAJDA MIKLAVEC tel.: 70-929 Lucija 114 (Trgovsko poslovni center) Cenjene stranke obveščamo, da se je naša trgovina preselila iz Pirana v Lucijo (TPC: poleg A-banke). Radi bi vam sporočili, da imamo za vas bogato izbiro spomladansko-poletne kolekcije oblačil: - viskozne hlače - uporabne tudi za bodoče mamice, viskozne bluze, obleke, komplete, krila - tudi večje številke - vse v manjši količini; - pletenine (50% bomb., 50% druge sestavine) domačega proizvajalca iz Ljubljane; - iz Brazilije so prispele zanimive živopisane kopalke vredne ogleda; - pestra izbira spodnjega perila in hlačnih nogavic (znamke LEVANTE in FILODORO); - rute, body-ji in brezrokavniki domačega izdelovalca (Radovljica); - platnena oblačila; - modni dodatki g.Tatjane Belič iz Kopra; - kakovostna izbira čevljev za vso družino (tudi za "utrujene" noge). Obiščite nas! V prijetnem okolju vam bomo pomagali pri izbiri in odločitvi za nakup. Plačate lahko s čeki na več obrokov, s kartico Activa, Eurocard, s kartico Ljubljanske banke itd. TUDI Ml POTREBUJEMO POMOČ O, poslušajte, vsi ljudje, piranske občine! Bolj pozorni pa bodite občinski možje! Mar naša humana organizacija namenjena le članom je? Oj, prostora za dejavnost to ne najde se nikjer. Čisto sebi prepuščeni smo! Na vse strani - od Pirana do Lucije - imamo raztepene stvari. A v tej stavbi lahko samo do septembra smo. O, nihče ne ve, kje naj Rdeči križ Piran nastani se. Res, ko izobilja in miru na svetu je, Gre pri nas delo, ki planirano je: Al' so tečaji prve pomoči al' krvodajalstvo je..., Nato vzgoja in usposabljanje za nesrečne dni. Imamo opremo za vse te dejavnosti. Zato potrebujemo prostore, kot druge službe v občini. A tud' vidijo lepše se stvari! Celo' ponosni bi lahko v občini bili, da prostovoljno delamo vsaj še mi! Imeti primerno stavbo človekoljubne organizacije Je dokaz vsake občine, da spoštuje občane vse. A za piransko občino - kaže, da je to ne skrbi! Res otrok že vsak znak Rdečega križa pozna. Dobrodelnost z njim je deklarirana. Edini manjko je, da vsi ga žal ne cenijo. Če pa vojna ali nesreča je, povsod ga iščemo. Eni mislijo celo, da le za begunce smo. Gor - na sedež Rdečega križa - se občani res težko vzpenjajo... A kaj, ko že leta tri je vse improvizirano! Ko bi vsi ponosni na ta znak bili, Rešili ta problem bi že zdavnaj na občini. In imeli bi bolj urejene stvari. Žalostno, a resnično - humanost cenjena ni, A, če gre za biznis - ta pa kar cveti in okoli se drenjajo oblastniki vsi. Pa vendar upam, da nas nič ustavilo ne bo! Imamo zadovoljstvo, da občanom pomagamo. Res pa tako naprej dolgo ne bo več šlo, A vsaj v organizaciji enotni smo! Naj nas kar na ulico ali v kakšno luknjo deložirajo -Rdeči križ je bil in bo! V kakšni luči v občini prikazan bo, to videlo se kmalu bo... Danica Kekič r PIZZERIA - PUB PERGOLA PORTOROŽ - PORTOROSE tel.: 71-918 Vsak dan od 12^-04^ Italijanska pizza prlpraoljcna o krušni peči Spaßttl, ietUUnl, taoUU, pcresnlkl. na ocč načlnoo -Ä- /Ueje na žaru Samp Inj o nI na žaru Solat* /tiaxl palačinka *])&rgola ... In st ... ... In SC ... ^ luiil za glasbo smo poskrbeli! ZGODILO SE JE* * V Hotelih Palace so od 16. do 25. maja gostili slovensko rokometno reprezentanco - 18 igralcev in rokometno vodstvo: trener Tone Tisej in njegov pomočnik Miro Požun, kapetan Rolando Pušnik, direktor reprezentance Vlado Bojevič, zdravnik Silvo Krelj in fizioterapevt Mile Maksimovič. V Portorožu so se pripravljali na bližnje evropsko prvenstvo na Portugalskem, kamor se bodo odpravili 1. julija. Nastopali bodo v ekipi B (s Švedsko, Dansko, Španijo, Madžarsko in Portugalsko). * Otvoritev prenovljenega disco kluba Tivoli ter Lido bara v centru Portoroža je bila 9. junija. * Slavnostna akademija ob 40-letnici strunjanskega Centra Elvire Vatovec za usposabljanje otrok in odraslih z najrazličnejšimi motnjami je bila 10. junija v portoroškem Avditoriju. * Istega dne (10. junija) je bila tudi slavnost ob otvoritvi dograjenega dela osnovne šole Cirila Kosmača v piranskem Zelenem gaju. Šolarji so dobili kar 5.500 m2 novih površin (investicija je vredna 10 milijonov mark): dve novi telovadnici, tri kabinete za rekreacijo, 25 učilnic (7 specialnih), knjižnico, večjo predavalnico, kuhinjo, jedilnico... V šoli je tudi center Unesco v Sloveniji. Okolico šole pa so -skupaj z otroki - že začeli urejati v park prijateljstva, kamor naj bi prihajali tudi prebivalci mesta Piran. * Izšle so Male vojne Franja Frančiča. Pisatelju, ki zdaj že vrsto let živi v Piranu, je to dvanajsta knjiga, izšla Pa je pri Pomurski založbi. Svojo zadnjo zbirko novel z veliko avtobiografskih prvin je prijateljem, znancem in lokalnim medijem predstavil kar na svoji njivi, med oljkami in cipresami. KAKOVOST V TURIZMU - KAJ JE TO? OTVORITVI POLETNE TURISTIČNE SEZONE NA ROB Ob veliki noči in binkoštih smo v časopisih lahko prebrali precej člankov o tem, kako bodo (portoroška) hotelska podjetja dvignila kakovost svoje ponudbe: da vlagajo v izgradnjo tega objekta, v obnovo onega objekta, pa da razmišljajo o novogradnji... in prenovi... svojih sten. To, da bodo torej popestrila in izboljšala ponudbo in da pričakujejo tudi ustrezne finančne rezultate. Lepo In prav. Pred dnevi je hotel Ribno prvi v Sloveniji dobil certifikat ISO za kakovost svojih storitev. Prav gotovo ne samo zato, ker bi bili vložili v svoj objekt! Zakaj sem o tem tako prepričana? Za današnje poslovno okolje je predvsem značilna zaostrena mednarodna konkurenca. V teh pogojih je mogoče prodati edino in samo kakovostne izdelke in storitve, se pravi tiste, ki po vsebini in ceni izpolnjujejo pričakovanja kupcev. (Ena od definicij kakovosti je namreč naslednja: kakovost je enaka zadovoljstvu kupcev; ali Q = KUPEC Pojdimo naprej. Gledano z vidika stroškov je res, da na delovno silo odpade le 10 - 20%, večji del, kar 80% pa odpade na objekt, opremo, raziskave,... Gledano z vidika kakovosti je drugače (in danes moramo razmišljati samo z vidika kakovosti, saj nam trg ne dovoljuje, da bi prodali kaj drugega kot kakovost!): kar 60% kakovosti izdelka oz. storitve je odvisnih od človeka, ki z dobrim strojem oz. v lepem objektu dela. Če zataji človek, kakovosti ni, torej ne bomo prodali (beri: preživeli). Kam torej vlagati? Odgovor je za tiste, ki razmišljajo v duhu celovitega zagotavljanja kakovosti, jasen: v ljudi. Kajti samo znotraj tistih 60 odstotkov, ki se tičejo ljudi, je moč doseči tisto konkurenčno prednost, ki bo jeziček na tehtnici potegnila v našo korist. Kako daleč je s temi zadevami portoroški turizem? Kamen bi se mi (bi se nam lahko) odvalil od srca, ko bi se enkrat novinarjem zapisalo, da so nekje v Portorožu začeli vlagati v svoj človeški potencial... Hotelirjem iz Ribnega so te stvari že popolnoma jasne. Dejstvo, da imajo na čelu direktorico, ne direktorja, je pri tem samo golo naključje... Milena Jančar Skoraj bi lahko trdili, da se je afera meseca v mestecu Piran zgodila na področju plakatiranja in so ji mediji namenili zasluženo pozornost. Po doslej znanih podatkih naj bi Mitja Jančar (poslanec v zbor KS SO Piran, predsednik Sveta KS, podžupan in še kaj) na provizorij (rampo) pred vhodom v Piran nalepil plakat, ki je skromno vabil na piknik. A zadeva se je zakomplicirala, saj je na piknik vabil sam Janez Janša. Tiste dni pa se je v Piran namenil tudi predsednik države, tovariš Kučan. Tako je na videz čisto nedolžna zadeva postala alarmantna. Bila bi malodane katastrofa, če bi se z omenjenim plakatom iz oči v oči soočil tovariš predsednik (priča tej zaroti pa bi bil sam avstrijski predsednik)! Tega se je na srečo ovedel tudi tovariš Grahor, ki je storil, kar velela mu je dolžnost - in je menda kar lastnoročno potrgal nesrečne plakate z nesrečne rampe (beri kioska), ki Pirančanom in drugim (že brez plakatov) dovolj greni življenje. (POPOLDANSKA DEJAVNOST PREDSEDNIKA IS) Sicer pa je g. Mitja svojo predrznost plačal z disciplinskim pregonom, češ, da naj bi zlorabil in prekoračil svoja pooblastila. No, počakajmo, kaj bodo ukrenili organi resnice in pravice. Plakatna afera ob nekdanjem Dnevu mladosti v Beogradu, ki so jo zrežirali oblikovalci Neue Slowenische Kunst, je bila v primerjavi s sedanjo piransko mačji kašelj. Čeprav so takrat padale celo kazenske prijave. (V PLAGIATU NACISTIČNEGA PLAKATA SO SE ZVEZNI MLADINSKI FUNKCIONARJI NEZAVEDNO PREPOZNALI; JE NEZNOSNO NEZAVEDNO UDARILO NA PLAN TUDI SEDANJIM LOKALNIM VELJAKOM?) *** Naš agent pokorno javlja, da je v Piranu in Portorožu odkril še nekaj spregledanih plakatov z vabilom na omenjeni piknik. Veljalo bi razmisliti ali bi - zgolj zaradi doslednosti - ne kazalo potrgati tudi teh. (NAREDITE Ml TO MESTO SPET NAŠE!) Sicer je piranski IS nedavno objavil javni razpis za izvajanje lepljenja plakatov po piranski občini. Predlagamo, da objavi še razpis za trganje plakatov. Tako bo predsedniku IS prihranjena mukotrpna dodatna obremenitev. (KO SKUPŠČINA CRKUJE, ČAS JE ZA - NOVO OBLAST!) ** + Tradicionalna, 23. dirka za nagrado mesta Ljubljane v kartingu je bila 18. junija, namesto v prestolnici, kar na lucijskem kartodromu. Če pustimo ob strani, da so avtomobilčki tako rekoč ves dan s svojim brenčanjem parali živce Lu-cijčanom in zasmrajali poletno razgreti zrak, pa ne moremo mimo dejstva, da so si ljubljanski organizatorji omislili zelo izviren način reklamiranja dirke. V soboto dopoldne je namreč po portoroški štiripasovnici vozilo terensko vozilo (džip) in za sabo spuščalo zelene reklamne letake, ki so vabili na karting dirko. Kot da smeti še nimamo dovolj! (ČEZKOMOD GA NI!) *** Hoteli Palace so mislili, da delajo uslugo sebi in kraju, ko so se lotili preurejanja zemijišča za hrbtom starega hotela Palace, ki so ga nekoč uporabljali za sušenje perila - v parkirišče, na katerem naj bi parkirali pretežno njihovi delavci, pa tudi obiskovali Portoroža in krajani. Ker so parkirišče zgolj posuli z gramozom, je bil takoj vik in krik, češ da se bo dvigoval prah, da bodo na takšnem terenu avtomobilske gume cvilile in škripale... Odgovorni pa so si s to svojo dobronamerno potezo na vrat takoj nakopali še urbanistično inšpekcijo - ker je bilo parkirišče narejeno na črno. V Palacu se neverjetno hitremu reagiranju inšpektorice silno čudijo. Ob obsežnih črnograditeljskih posegih Metropol Hotelov, Hotelov Bernardin (in najbrž bi se našlo še kaj), si je inšpektorica našla čas za njih... (V TEMI JE VSAKA KRAVA ČRNA, VENDAR SO NEKATERE BOU ČRNE...) *** Varnostna služba "Palacevcev" pa budno motri omenjeno parkirišče. Tako ji dne 19.6.1994 (bila je nedelja) okoli 22. ure ni ušlo, da je neznani storilec odrezal verigo, ki preprečuje vstop na njihovo parkirišče. Policija je bila o nesramni provokaciji že obveščena. (MOGOČE JE VERIGO POTREBOVAL KAK HEAVY METALEC ZA SVOJ "LOOK") *** Splošna banka Koper je nedavno montirala bankomat pri vhodu v mesnico v centru Portoroža (med trgovinico intimnega perila in trgovino s sadjem in zelenjavo). Zdaj nekateri naivneži zaman čakajo, da bodo iz bančnega čudežnega stroja prihajali - zrezki. (KDAJ AVTOMATIZIRANE MESNICE?) *** Konec maja je bil referendum za oblikovanje novih občin. Skoraj bi bili pozabili nanj - enako kot se je na "veliki" dogodek požvižgalo skoraj 60% stalnih prebivalcev naše občine. (KO IMA LJUDSTVO OBLASTI ČEZ GLAVO, JO "VRŽE" ALI IGNORIRA!) *** Med direktorji portoroških hotelov so tudi taki, ki sedijo na dveh stolih. Da ne bodo kdaj trdo pristali na tleh... (KO JE DVOJNO DRŽAVLJANSTVO V MODI...) + ** Kot smo napovedali v "Portorožanu", se je karaoke tudi pri nas razpasel: tako boste lahko vsako nedeljo ob 22. un svoje pevske sposobnosti pokazali v "Pivnici" Hotelov Palace (pri restavraciji Ljubljana, da ne bo pomote, ker so se namreč tudi pivnice že zelo razpasle) ali pa ob sredah na tržnici "Kaštel" (VSI SMO (LAHKO) PEVCI, LE ZA POSLUŠALCE JE BOUE, DA IMAJO PRI ROKI ZAMAŠKE ZA UŠESA!) Tri nesrečne vasi piranske občine (Škrile, Bužini in Škodelin), ki so ostale izven referendumskega območja, so - kot je v Sloveniji že običajna praksa - postale predmet političnega obračunavanja. Če je tri vasi (le kdo neki, razen neposrednih domačinov, je kdaj prej slišal zanje?) pozabila Republika Slovenija, je nekako še razumljivo; država žal še nima sodobnega uradniškega aparata. Žalostno pa je, da je omenjene vasi pozabila piranska občina, ki se je še ne tako dolgo nazaj širokoustila z zahtevami po vrnitvi Savudrijskega polotoka, ki da je last občine Piran. Visoki politiki so se zdaj "spomnili" malega istrskega človeka, ki je doslej preživel brez njih in bo tudi odslej, če bodo le čimprej pozabili nanj... (KO SE POLITIKI SPOMNIJO MALEGA ČLOVEKA, SE MU SLABO PIŠE) Najbrž ne bi bilo nič čudnega, če bi piranski IS za 99 let oddal soline, skladišče soli... v najem portoroški Drogi, če ... Če bi bila predtem skupščina sprejela odlok o koncesiji, objavila javni razpis, izdala koncesijski akt ter bi šele nato IS sklenil pogodbo o koncesiji. In če bi koncesijo dobila "Droga", bi bilo to povsem razumljivo in nihče se ne bi čudil, saj je verjetno najbolj usposobljena za izkoriščanje solin. Upamo, da so "Drogini" pravniki zadevo dobro preštudirali, da se ne ponovi zgodba o rakcih (japonskih kožicah)... (MEDOBČINSKI ZAVOD ZA VARSTVO NARAVNE IN ... DEDIŠČINE : DROGA = SKUPILE SO JO JAPONSKE KOŽICE) Odgovor na članek "Vloga tenisa in Tenis kluba v Portorožu", objavljenega v aprilski številki Portorožana. V aprilski številki Portorožana je g. Zdenko Vozlič, predsednik Teniškega kluba Portorož podal nekaj neresničnih trditev v zvezi z ravnanjem TP Casino-Marina, ki je tudi lastnik športnih igrišč. Zato se nam seveda zdi potrebo, da predstavimo svoje videnje dogodkov. Turistično podjetje Casino-Marina je vseh petnajst let vzorno sodelovalo s Teniškim klubom Portorož (predvsem z vsemi njihovimi predsedniki). Zato nas še posebaj čudi, da smo iz časopisa izvedeli za stališča ožjega vodstva Teniškega kluba, ki kaže naše podjetje v napačni luči. Tudi zaposleni v TP Casino-Marina smo prebivalci Portoroža, živimo v našem kraju in smo nanj ponosni, zato smo nad takim ravnanjem kluba presenečeni. G. Vozlič razlaga, da je s preteklim junijem zapadel Sporazum o souporabi igrišč med Tenis klubom Portorož in Marino. S tem trenutkom naj bi klubu ostali na voljo le dve igrišči. To naj bi bilo za resno delo v klubu vsekakor premalo. Toda Teniški klub Portorož po sporazumu nikoli ni razpolagal z več kot dvema igriščema - tudi v času največjih uspehov kluba ne. Opozoriti je potrebno na dejstvo, da so bila za učenje vedno na razpolago tudi ostala igrišča, ko niso bila zasedena ter še dve dodatni betonski igrišči. Ne glede na prenehanje veljavnosti sporazuma je bilo klubu omogočeno normalno delo. Presenečeni smo nad dejstvom, da je ožje vodstvo Tenis kluba Portorož v aprilu sklicalo posvet, na katerega nas ni niti povabilo, da bi nas kot dolgoletnega partnerja seznanilo s teniško problematiko, če nas že ni bilo v stanju seznaniti direktno. Tako vodstvu kluba nismo mogli neposredno odgovoriti na naslednje očitke: - upravljalec igrišč (Marina) je po sporazumu vseh 15 let - v dogovoru s Tenis klubom - lahko prodajal igrišča kluba, kadar le-ta niso bila zasedena; - nikoli nismo trdili, da velikih teniških prireditev ne potrebujemo; (Predlagali smo le, naj bodo izven glavne turistične sezone. Sprašujemo se tudi, zakaj je bil prekinjen uveljavljeni tradicionalni "Turnir istrske riviere", ki se je odvijal v Portorožu 20 let in je bil med najbolj odmevnimi turnirji; nadomestili pa so ga s turnirji, ki niso na tako kakovostni ravni?); - vse dosedanje klubsko delo je vsekakor pomembno; (Upravljalci igrišč smo za kvaliteten kader še posebej zainteresirani. Žal pa TK zadnjih nekaj let ni zagotavljal domačega kadra niti za treniranje, kaj šele za izvedbo vrhunskih teniških prireditev (npr. sodniki). Tako smo za organizacijo le-teh morali iskati kader od drugod, kar je vsak turnir še podražilo.) - neglede na to, kdo bo lastnik teniških igrišč v Portorožu - vedno bo moral upoštevati dejstvo, da živi s krajem. (Kar pa se lastništva tiče je TP Casino' podjetje v popolni družbeni lasti.) Strinjamo se z g. Vozličem, da tenis sam ni visoko profiten. Neglede na to smo v Marini vedno podpirali vse športne dejavnosti. Zavedati pa se moramo, da je Portorož vodilni turistični kraj, zato so igrišča pri Marini na razpolago predvsem turistom in tako bo tudi v prihodnje. V TP Casino' podpiramo zamisel o izgradnji večjega teniškega središča. Turizem in vrhunski šport le stežka shajata na isti lokaciji. Če bo prišlo do izvedbe projekta, bomo tudi mi pripravljeni pomagati v okviru svojih zmožnosti. Žal je delo v klubu v zadnjih dveh letih popolnoma zamrlo (ugotovitev predsednika tehnične komisije na skupščini TK Portorož dne 19.5.1994). Torej -nikar prenašati krivde za ne delo na upravljalca igrišč; potrebno je poiskati vzroke v samem klubu! Prepričani smo, da bomo z novim vodstvom kluba, ki je bilo izvoljeno na tej skupščini, našli skupni jezik za sodelovanje tudi v bodoče. Casino Turistično podjetje Portorož Služba za odnose z javnostmi Mojca Kapun Podpora turistični patrulji Spoštovani! Prijetno sem bila presenečena, ko sem v Portorožanu prebrala o generalnih ugotovitvah "Turistične patrulje" z gospo Andrejo Humar-Fatorič. S sinom in njegovo družinico smo se pred dvema tednoma ustavili pri bencinski črpalki na Fizinah. Zavedlo nas je cvetje ob sosednji hiši, ki je ob "Biffeju". Vendar smo potem, ko smo sedeli v "Biffeju" ali bolje baraki, ugotovili, daje Biffe čisto druga slika. Slika Balkana in njihove ponudbe! Čudili smo se, kako je lastnik dobil dovoljenje za delovanje. Kako je to mogoče? Kdo to dovoljuje? Kje so inšpekcije? Ali res potrebujemo takšno turistično ponudbo? Kabina ali baraka je umazana, neugledna in neprimerna za pripravo hrane! Pa še to: cene so glede na ponudbo previsoke. Postrežba pa je v hrvaško-slovenskem jeziku. Upam, da boste tudi o tem kaj več povedali! Lepo vas pozdravljam in še enkrat napišem, da podpiram in cenim vaše delo. upokojenka iz Lucije Nov, ГКЕМТГЖАТ ШШШШШ m ISTIlTlSllCWl ISTILNICA mmmmrnmsmtm HH l&flilil« N m ШшШШ \mm o! HBi NOVA KEMIČNA ČISTILNICA V LUCIJI! V NOVEM ŠPORTNEM CENTRU PRI O.Š. NA UMINJANSKI78 POHITITE, DA MADEŽI NE ZASTARAJO MARE s.p. Liminjanska 78, 66320 Portorož, tel.: 066/70-970 UlNIOGRflDnjfl ЋШГт' PORTOROŽ LUDVIK KRIŽMAN, Lucan 23, 66320 Portorož, tel./fax: 066/71-397, mobitel: 0609/610-132 INTERDISCIPLINARNI TEDEN: OHRANI IZ MORJA Na osnovni šoli Cirila Kosmača Piran imamo že štiri leta interdisciplinarne tedne. (To je projektno delo: isto temo obravnavamo od 1. do 4. razreda.) V teh tednih spoznavamo življenjske probleme našega vsakdana. V maju smo izvedli interdisciplinarni teden (IT) o morju. V 2. razredih smo se lotili morske hrane, kar smo raziskovali v naslednjih sklopih: Kako do zdravja z morsko hrano? Spremenimo način prehranjevanja. Obogatimo jedilnik z morskimi jedrni doma in v šoli! V tako imenovanem projektu je sodelovalo 74 učencev, drugošolcev (2.a, 2.b in 2.r. Portorož), starši, vodja šolske prehrane, ribič, potapljač, prodajalka v ribarnici, natakarji, kuharji v restavracijah, knjižničarka. Spoznavanje morske hrane smo začeli z vprašalnikom: * Ali imaš rad-a morsko hrano? * Kolikokrat na teden jo uživaš doma? * Kolikokrat na mesec je morska hrana na šolskem jedilniku? Ugotovili smo naslednje: - da ima večina učencev (60) rada morsko hrano, - da 52 učencev uživa morsko hrano doma vsaj enkrat do dvakrat tedensko, - na šolskem jedilniku je morska hrana enkrat do dvakrat mesečno. Ker vemo, da je morska hrana zelo pomembna za naše zdravje, si jo tudi na šolskem jedilniku želimo večkrat mesečno. Te želje in ugotovitve smo posredovali šolskemu Gostinskemu klubu in ravnateljici. Ves interdisciplinarni teden smo zbirali tudi recepte za pripravo morskih jedi. Enega smo izbrali in skupina učencev je pripravila za vse skupaj ribji namaz. Učenci 2.a, 2.b, in 2.r. Portorož z razredničarkami: Vesno Prunk, Jasno Kolarič in Ireno Žigo >СЈСи NflPLflŽIW PORTOROŽ ODPRTA VVSAK DAN SLADOLEDI VsADNE KÜPE, FRAPEJI IN DRUGE SLADKOSNEDNE DOBROTE PRIDITE 31* maja je bil svetovni dan nekajenja Ta dan so določile Svetovna zdravstvena organizacija in države članice, da bi zagotovile družbo brez tobaka. Tudi v Sloveniji in v naši občini si mnogi, ki si prizadevamo za promocijo zdravja, prizadevamo spodbuditi kadilce, da opustijo to - zdravju in okolju škodljivo ter drago - navado. Letošnji 31. maj je potekal pod geslom "mediji množičnega obveščanja in tobak!" Vloga sredstev javnega obveščanja pri informiranju ljudi o škodljivih posledicah tobaka in o dosežkih na področju odvajanja ter nudenja alternativ kajenju je nadvse pomembna. V naših časopisih in revijah se žal še srečujemo z vabljivimi reklamami za cigarete, kar utegne biti za zdravstveno kulturo in zdravje naroda kaj slaba usluga. Na dan nekajenja so v naši občini Zdravstveni dom Piran (referat za promocijo zdravja), koordinacijski odbor za preprečevanje odvisnosti, učitelji, vzgojitelji in še kdo namenili več časa problemu kajenja. Z direktorjem Zdravstvenega doma, g. dr. Matjažem Krajncem sva naslovila na šestdeset ustanov in podjetij pismo s posebno vsebino ter plakat. Direktor KSP "OKOLJE" g. Anton Kovšca je omogočil lepljenje petdesetih plakatov na območju Pirana, Portoroža in Lucije (g. Antonu Kovšci ob tej priložnosti tudi javno čestitam, ker je nehal kaditi). Piranski izvršni svet je 31.5. znova sprejel nekaj stališč v zvezi z reklamiranjem tobaka. Upam, da bo občinskim komunalnim inšpektorjem - kljub prometni gneči - uspelo izvajati še kakšen odlok! 31. maj pa je v piranskem pristanišču provokativno "slavila" tudi ladja z velikim transparentom - reklamo za cigarete - kot v posmeh našim prizadevanjem. Težav s sidranjem ladja ni imela, vse dokler jim pogumni in načelni borci proti kajenju niso nesramne reklame obarvali zeleno! Tisti, ki nikotin reklamirajo in uporabljajo, pogosto govorijo o pravici do izbire. Ali imajo to pravico tudi otroci? Naj kadijo? Pravica do svobodne izbire kajenja seže samo do tja, kjer začnemo drugim kratiti pravico do zraka brez tobačnega dima! Želim si, da bi kadilci vsa prizadevanja za odpravljanje kajenja razumeli kot dobronamerna in v dobro naših otrok. Naj bo vsak dan brez tobaka in ne le 31. maj! Milica Maslo ALI STE VEDELI? * Kajenje ubije dvajsetkrat več ljudi kot prometne nesreče, petnajskrat več, kot jih umre zaradi samomora, uboja ali umora, sedemkrat več kot jih umre zaradi kakršnekoli nesreče, 170-krat več kot jih umre zaradi AIDS-a, in 375-krat več kot jih umre zaradi zlorabe nelegalnih drog. * Slovenska tobačna industrija in trgovci s tobakom izgubijo letno zaradi prezgodnje smrti kadilcev več kot 3550 svojih kupcev. * V starosti med 25. in 64. letom kadi približno 35% ljudi: moških med 25. in 44. letom približno 50%. Zelo malo ljudi začne kaditi v odrasli dobi. Znansvteniki so izračunali, da le eden izmed šestih kadilcev ni začel kaditi pred 15. letom. * Na Slovenskem kadi približno 40% moških in 30% žensk. Med slovenskimi srednješolci kadi 17,9% petnajstletnikov in 27,8% sedemnajstletnikov. Prvi poskusi kajenja so najpogostejši med 9. in 13. letom. Poseben problem je pasivno kajenje, ki predstavlja mikroekološki in družbeni problem, ki ga pri nas še ne jemljemo zadosti resno. 18 PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL AVDITORIJEV TRILČEK V PIRANU Se bo kulturna scena na "Obali" končno predramila? V kulturno zaspani malodane kulturno zaostali prostor, ki ga vse pogosteje imenujemo kar Obala (geografom se kar naježijo lasje, ko to slišijo) je letošnje poletje zapihal svež veter v podobi Primorskega poletnega festivala, ki se je začel s predstavo MED-IGRE Primorskega gledališča iz Nove Gorice na piranskem Trgu 1. maja. Do 25. avgusta bo festival rdeča nit kulturnega poletja treh obmorskih občin. Organizacijski odbor tega izredno ambicioznega projekta, ki želi prerasti v tradicionalno kulturno dogajanje na obalnem prostoru in ga najbrž tudi korenito pretresti, vodi novinarka Neva Zaje. Umetniško pa festival vodi mlada, samozavestna režiserka Katja Pegan, domačinka, ki seje po študiju vrnila v "svoje kraje". Častno pokroviteljstvo je sprejel dr. Janez Drnovšek, kar je zagotovo dokaz, da je projekt kvaliteten in perspektiven, generalno pokroviteljstvo pa zavarovalna družba Adriatic. Možnosti, da bi na obali ustanovili stalno gledališče, so trenutno manj kot minimalne, zato je poletni festival več kot dragocena pridobitev za naš prostor. Organizacijsko jedro predstavljata zvezi kulturnih organizacij iz Kopra in Izole ter portoroški Avditorij. Stroški letošnjega festivala naj bi znašali 27 milijonov tolarjev (po tretjino bodo primaknili: sponzorji, država in tri občine - pri čemer upamo, da piranska ne bo zatajila). Za piransko - kot najbolj turistično - občino je lahko ta festival kulture pomemben dejavnik za dvig kvalitete turizma. Potencialni obiskovalci prireditev so namreč razen domačinov prav turisti! Posebno za gledališke ustvarjalce pa je pomembno, da ima festival tudi lastno produkcijo in sicer je to predstava Naključna smrt nekega anarhista italijanskega ustvarjalca Daria Fo-a ('Anarhista" režira Boris Cavazza), druga - v režiji obetajoče Katje Pegan -pa je predstava sodobnega ameriškega avtorja Skrajnosti. Značilnost festivala je tudi, da se bo dogajal na prostem (am-bientalni festival), kar utegne za publiko biti še posebno doživetje. L.S.Z. najprej bajaga, potem še zlata roža V Avditoriju so letošnje poletje na željo Portorožanov, Turističnega društva in Casinoja obudili tradicionalno prireditev lahkot-nejšega žanra Zlata roža Portoroža, ki bo 14. avgusta ob 21. uri na letnem odru. Gostja večera bo ameriška jazz pevka Schirley Arleen, nastopili pa bodo še Tereza Kesovija, Oto Pestner z New Swing Quartetom, Darja Švajger... Pevsko prireditev bo prenešala tudi televizija. Žal pa kaže, da ognjemeta - ki je bil v zadnjih letih pred ukinitvijo zlogasne Portoroške noči - prav veličasten, niso prebudili k življenju. (Zadovoljiti se bomo najbrž morali kar s tistim, ki so ga ob nastopu Vlada Kreslina pri tenis igriščih v Luciji pripravili za dan državnosti!) 7. avgusta pa bodo končno prišli na svoj račun tisti, ki že od pomladi čakajo na rock skupino Bajaga! Kulturni, kongresni (in promocijski) center Avditorij lahko k svoji beri uspehov doda še enega - odprtje njihove galerije Trilček v Piranu v lani obnovljeni tako imenovani "vogalni" hiši ob Tartini-jevem trgu in ob mandraču. Trilček sicer gostuje v majhnem prostoru, a je - kot pravijo v Avditoriju - majhen samo na pogled, vendar je prijeten in velik po vsebini. Galerijo so svečano odprli vročega poletnega dne (24. junija) točno opoldne. Slovesnost, ki se jo je udeležil tudi pomočnik ministra za kulturo, Marko Jenštrle, popestrili pa so jo glasbeniki godalne skupine Tartini, je bila med razbeljenimi strehami - na gornji terasi prenovljenega hotela Giuseppe Tartini. Srečanje na terasi obnovljenega bivšega hotela "Sidro" je bila prva takšna priložnost potem, ko seje Avditorij lani registriral kot javni neprofitni zavod z ustanoviteljem Skupščino občine Piran in potem, ko se je prenehalo večletno "vedejevstvo" Fanči Kuharjeve, ki je od oktobra '93 končno direktorica s polnimi pooblastili. Odkar vodi Avditorij Fanči Kuhar, se le-ta veliko intenzivneje pojavlja v javnosti. Še posebej pa, odkar je bil glavni organizator prireditev ob 300-letnici rojstva skladatelja Tartinija. Koncerte v Tartinijevem letu so glasbeni poznavalci ocenili kot vrh takratne glasbene sezone v Sloveniji. Še z marsičim se lahko pohvali majhen a neutruden kolektiv Avditorija: z uspešno organizacijo številnih kongresov, strokovnih srečanj, s filmskimi predstavami, ki so v zadnjem času našle svoj krog občinstva, z rednim programom za otroke, s tem, da so izboljšali svojo tehnično opremo, posodobili rdečo, modro in zeleno dvorano... - a načrtov in želja imajo še veliko! Na svečanosti v Piranu pa je direktorica seveda predstavila tudi letošnji - izredno obetajoči program poletnih prireditev (napoved večine prireditev je objavljena v tem "Por-torožanu"). Velja se potruditi in si katero ogledati! Livija SikurZorman dejavni tudi med počitnicami Društvo prijateljev mladine naše občine je med poletnimi šolskimi počitnicami za otroke pripravilo aktivne počitnice v domačem kraju in letovanje. Od 2. do 7. julija otroci letujejo v čudovitem okolju Triglavskega narodnega parka - v dolini Tamarja (Planica). Cena letovanje pa je okoli 260 DEM (pretvorjenih v tolarje, seveda). Za tiste, ki ostanejo doma ali pa so jim počitnice predolge, so v društvu pripravili aktivne počitnice, ki se bodo začele 11. julija in se bodo vrstile mesec dni - tja do 12. avgusta. Otroci bodo lahko izbirali med različnimi dejavnostmi, ki bodo trajale teden dni (kot tedenski paket). Dejavnosti bodo potekale v Fiesi, na Stadionu, v Domu mladih... In - med katerimi dejavnostmi bodo otroci lahko izbirali? Na voljo bodo ustvarjalne delavnice (likovna, lutke, razvijanje bralne kulture), računalništvo, športne šole, izpopolnjevanje plavanja in še kaj. Ko bo otroke med vso to aktivnostjo zagrabil glad, se bodo lahko okrepčali z malico ali toplim obrokom, za kar bo tudi poskrbljeno. (Informacije po telef.: 73-792). SB S PORTO Za nič vreme je. Lije kot iz škafa. Po pločniku hodi pešec. Mimo z veliko hitrostjo pribrzi avto, zapelje v lužo ob pločniku in dodobra poškropi pešca. Nekaj naprej se avto ustavi pred rdečo lučjo na semaforju. Pešec dohiti avto, besno potrka avtomobilistu na šipo. Ta jo odpre; pešec pa zlije ves svoj gnev: "Vi ste ena navadna svinja in prašič. Samo poglejte..." Avtomobilist pa ga nestrpno sredi stavka prekine rekoč: 'A, ja!? Jaz, da sem svinja?! Poglejte raje sebe, kakšni ste!" Kako ugotoviš ali je riba samec ali samička? Enostavno! Po vrhu gladine akvarija potrosiš hrano za ribe in opazuješ: če jo je pojedla, je riba, če pa jo je pojedel - je ribak. "Kaj pa je vašemu mačku, da tako dirja okoli hiše in na ves glas mijavka?" sprašuje sosed soseda. 'Ah, nič kaj takega," odvrne lastnik mačka. "Samo kastrirati sem ga dal, pa zdaj odpoveduje zmenke!" Lastnik hiše postavja po svojem vrtu črno-bele kot šahovnica kariraste zastavice. Mimoidočemu radovednost ne da miru in ga vpraša. "Ja, zakaj hudiča postavljate te zastavice okoli vaše hiše? Ali je to zaradi ptičev?" "Ne, kje pa," odvrne lastnik. "Postavljam jih zato, da ne bi prišle sem žirafe." 'Ampak - saj tu sploh ni žiraf!" reče mimoidoči. "Seveda jih ni, ko pa sem postavil te zastavice," odvrne lastnik. Lovec zaslišuje kmeta, ki je ustrelil divjega zajca na svojem vrtu. "Kako neki ste mogli ustreliti zajca, saj sploh niste član lovske družine," se jezi lovski inšpektor. "Ja, to je že res, da nisem član lovske družine," odvrne kmet, "ampak tudi on ni bil član moje družine, pa je vseeno jedel zelje na mojem vrtu." Zbral: K.B. JANEZKOVA DOMAČA HALOGA* POLETJE (prosti spis) V naše kraje je prišlo poletje. Moj tata pravi, da je poletje podobno dobremu zdravilu s slabimi stranskimi učinki. Jaz dobro vem, da moj tata misli s tem turiste, ampak ne vseh; izjema so ameriški milijonarji, nemški industrijalci in arabski šejki; se pravi vsi tisti, za katere moj tata pravi, da ne znajo citati zemljevidov, pa zato vsako leto zgrešijo pot in zaidejo kam v Italijo ali Španijo, namesto v naše kraje. Ko sem omenil, da bi bilo dobro postaviti kažipot, je moj tata odvrnil, da se strinja s kažipotom, ampak s tistim, ki bi nekaterim znanim osebam v naši občini in v Sloveniji nasploh pokazal pot venkaj. Tisti drugi turisti, ki niso šejki in milijonarji, pa na nek način le popestrijo naše vsakdanje življenje, saj gredo med ljudi in jih lahko gledamo od blizu. Največ jih je v trgovinah, zato moja mama poleti vstaja eno uro prej kot ponavadi, da se lahko prebije do kruha, zelenjave in blagajne; za meso ji itak zmanjka denarja, ker so zaradi turizma cene višje, kot bi lahko bile. Domačini to rade volje prenašamo, da le turisti bogatijo žepe naših podjetij! Moj tata sicer pravi, da od mineralne vode ni še nihče obogatel, ampak jaz sem pa dobro videl, kako so kupovali tudi ribje konzerve in prepečenec. Turistov je vse polno tudi na plaži. Slovenskega turista prepoznaš po tem, da najprej skali vodo in posvinja okolico, nato pa se pritožuje nad umazanim morjem in neorganiziranim odvozom odpadkov. Zelo se zabavam tudi takrat, kadar v kakšni gostilni opazujem tuje turiste. Dolgo časa sem bil prepričan, da se na pamet učijo jedilni list. Ko sem to nekoč omenil mojemu tati, me je poučil, da le izbirajo najcenejšo jed. Na te besede je moja mama pripomnila, da mogoče ne razumejo vseh izrazov, pa je moj tata dejal, da to ni mogoče, saj nobena gostilna ne nudi kakšnih posebnih slovenskih specialitet, marveč zmeraj le dunajske zrezke, francoski krompirček in solato - pa tu in tam ribe. Ko sem ga vprašal, zakaj tako, mi je tata pojasnil, da tiči razlog najbrž v tem, ker bi imeli gostinci hude težave s prevodi jedilnih listov, če bi bila ponudba pestrejša. Poleti je tudi dosti lepih prireditev. Čeprav so vključene v turistično ponudbo, jih obiskujemo večinoma domačini, ker se zdi varčnim tujcem vstopnina previsoka. Žal mi je, da že nekaj let ni več "Portoroške noči", ki mi je zelo ugajala. Ko sem ondan to omenil doma pri kosilu, me je tata potolažil, rekoč, da me bo odslej peljal na ogled vseh potujočih zverinjakov, ki bodo prišli v naše kraje. Ni mi čisto jasno, kaj imajo opraviti zveri-njaki s "Portoroško nočjo"; moj tata je včasih pač malo skrivnosten. Poletje imam rad tudi zato, ker gremo na dopust v kakšen drug kraj. Tam smem počenjati tudi tisto, česar mi doma ne dovolijo. Pa tudi moj tata se drugače obnaša: parkira na zelenicah, se prička s prodajalci in zelo glasno kritizira vse, na kar naleti. Slišim ga, kako večkrat zamrmra "maščevanje je sladko" ali nekaj podobnega; letos ga bom zagotovo vprašal, kaj s tem misli. PORTOROŠKE SANJE: VISOKI TURIZEM Sonja Požar, Lucija 4SI C€NTRO SPORT NßUTiaWnSSeßSPOflTZSNTftUM Ptn2ft.Ö€ftCH.SPIRGGIR.STRftND PORTOROŽ л* 3 gsss gflH®- if^' m toliki trg 6. 66310 Izola, tel /fax: 066/65-650 20 ШШШшш tmsffiDBM^ss INTERVJU PRED NEBEŠKIMI VRATI portorožanov MINTEST Preizkusite svojo razgledanost in skušajte v manj kot desetih minutah najti pravilen odgovor! 1. Viceadmiral je: a - vojaški čin b - oseba, ki se rada šali 2. Lokalpatriot je: a - oseba, ki je bolestno navezana na domači kraj b - poročen moški, ki rad obiskuje lokale 3» Volišče je: a - kraj, kjer volimo poslance b - kraj, kjer izbirajo najlepšega vola 4. Avtoriteta je: a - možnost odločanja, oblast b - oseba, ki ima avto, rit in teto Sonja Požar, Lucija Ondan je naš posebni dopisnik sklenil napisati reportažo o gradovih, ki so jih zidali v oblake naši volilci, pa se je namerilo, da je med meglicami zašel in se znašel nič manj kot pred rajskimi vrati. Mrzlično je razmišljal, kako naj to nenadno okoliščino obrne svoji novinarski slavi v prid, kar se ti vrata odpro in -glej dušo, Id se je, naveličana prepevati hozano, namenila na kratek sprehod. Pa si nebi naš posebni dopisnik zaslužil tega naziva, če se ne bi "osokolil" In sklenil zaprositi za razgovor. A največje presenečenje ga je šele čakalo: duša nI bila nihče drug - kot sam France Prešerenl Po začetni zadregi in predstavljanju je bil led prebit in nastal je sledeči intervju: "Gospod doktor, sem dopisnik Portorožana, zato se spodobi, da izbereva temo iz mojih domačih krajev. Vam so itak vse stvari poznane, saj ste nebeščan, zato dovolite prvo vprašanje: kakšno je vaše mnenje o sedanji občinski skupščini, njeni strukturi in delu?" "Kaj pa je tebe treba bilo..." je vzdihnil pesnik. "Gospod doktor, kako pa komentirate stalno nesklepčnost te skupščine?" "Slovenec že mori Slovenca brata!" je žalostno odvrnil jezični dohtar. "Nekateri menijo, da bi kašen bolj odločen predsednik izvršnega sveta ukrotil poslance in jih prisilil k resnemu delu. Če se zares pojavi taka oseba - ali ji bo to uspelo?" "Požene se v boj brez upa zmage!" je zmajal z glavo Prešeren. "Gospod pesnik, če bi danes živeli v naši občini, ali bi si upali kandidirati za predsednika izvršnega sveta?" "Manj strašna noč je v črne zemlje krili!" se je zgrozil pesnik. "Kaj pa svetujete našim volilcem?" "Stanu' se svojega spomni, trpi brez miru'" je vzdihnil dobričina. "Kaj pa mislite o privatizaciji v naši občini" Prešeren se je namuznil, zgovorno podrgnil palec ob kazalec, kar v vseh jezikih sveta pomeni isto (denar) in menil: Vse misli "zvirajo" z ljubezni ene..." "Ali se vam zdi prav, da o našem ribolovu, naših solinah, naši igralnici in še o čem skušajo odločati gospodje v Ljubljani?" "Le čevlje sodi naj kopitar!" seje strogo namrščil vrli pravičnik. "In še zadnje vprašanje, gospod doktor: če bi napisali poezijo o delu naše občinske skupščine, v kateri ciklus vaših stvaritev bi jo uvrstili?" "Med Sonete nesreče..." Sonja Požar, Lucija kavarna GALERIJA 4Ш Kavarna Tartini v Piranu vam nudi sladice, frappeje in koktejle, posebno izbiro kav in veliko ponudbo drugih pijač. P®B№°)DEKAGRAM VSE LASTNINE PIRANSKE OBČINE— Je pa piranski IS izredno aktiven predvsem pri pridobivanju lastnine. Potem, ko je spravil v svoj žep piransko komunalo, sečoveljsko letališče ter marino (in najbrž še kaj), je svoje lovke začel stegovati tudi po starem hotelu Palace in po Vili Mariji. Menda pa naj bi si občina brezplačno pridobila v last še nekatera zemljišča v območju Metropol Hotelov. Pridobili naj bi vsi (razen državnih skladov): občina, ki bo na brezplačen način prišla do premoženja, zaposleni v Hotelih Metropol, ki si bodo tako lahko pridobili večji lastninski delež na premoženju sprivatiziranega podjetja. Ker bo ta delež predstavljal aktivni del - to je tisti, ki direktno nosi denar - bo to predstavljalo večjo vrednost delnic in višje drvi-dende. Problem se bo nemara pojavil za občino potem, ko ne bo imela več (dovolj) proračunskih sredstev za vzdrževanje zelenih in drugih (bivših Metropolovih) nedonosnih površin. Sicer pa je svet res nekam čuden zadnje čase. Medtem, ko si navadni občani prizadevajo, kako priti do (več) lastnine, so hotelska podjetja v težavah zaradi presežka lastnine. Na občini so prepričani, da stari Palace, ki je spomeniško zaščiten, ne more biti privatna lastnina, ampak le občinska last. Občina pa v njem namerava ustanoviti hotelirsko šolo mednarodnega ranga, po možnosti s tretjo stopnjo študija, ki naj bi dolgoročno kovala dobiček in ugled Portoroža. PALACE PONOS ALI SRAMOTA? detektivi, mafijaši - prihajajo hovi časi V časopisih, pa tudi v našem Portorožanu se kar pogosto pojavljajo različni predlogi, kako rešiti stari Palace. Potem, ko je bilo vzdrževanje starega portoroškega simbola (načrtno ali zgolj po nemarnosti) v 80-letih zanemarjeno, so se kmalu pojavili megalomanski načrti za njegovo prenovo. Da obudimo spomin na to obdobje: predvidena je bila rekonstrukcija ceste za Palacom, rušenje 34 stanovanjskih objektov (kasneje se je število krepko zmanjšalo), izgradnja marmornatega "metuljčka" in še kakšen nesmisel bi lahko našteli. Kasnejši načrti so bili skromnejši, vendar še zmeraj zahtevajo ogromna finančna sredstva. Kot mi je v nedavnem razgovoru zatrdil direktor Palača, g. Daneu, teh sredstev niti ne bi bilo pretežko dobiti. Problem je ali bi prenovljeni palace, kot ga predvidevajo načrti, uspel ustvarjati dovolj velik dohodek za vračanje vloženih sredstev. Vse študije kažejo, da dohodek ne bi bil dovolj velik! V takšnem položaju se je znašlo že marsikatero podjetje, ki ni imelo svojih sredstev in je najemalo drage bančne kredite. Posledice so marsikateremu dobro v spominu! Sedaj pa vas želim spomniti na članek v letošnjem Portorožanu št. 4, v katerem smo vam predstavili delnico izpred 90 let -družbe ki je gradila in zgradila Portorož. Sprašujem se, zakaj nihče danes ne razmišlja o ustanovitvi podobne delniške družbe, ki bi poskrbela za rekonstrukcijo starega Palača. To bi bila delniška družba, v katero bi svoja finančna sredstva vložili predvsem majhni delničarji; bila bi družba, ki bi odkupila hotel v takšnem stanju, kot je, pa čeprav za simbolično ceno enega tolarja in katere delničarji bi - vsaj na začetku - pričakovali, da bo edini dobiček prav v tem, da bo stari Palace zasijal v novi obleki. Zakaj mislim, da je prav delniška družba rešitev za Palace? Zato, ker prinaša delnica svež denar, neobremenjen z visokimi obrestimi. Od tega denarja vlagatelji se ne pričakujejo takojšnjega visokega dobička - zlasti ker delničar lahko računa na drugačen, posreden dobiček - v urejenem Portorožu. V takšni delniški družbi sta lahko tudi občina in država delničarki, saj tudi onidve lahko posredno vlečeta lepe dobičke, ki bi jima prinašal urejen Portorož. Poizkusite odgovoriti zdaj na naslednja vprašanja: - Ali bo imel sobodajalec boljšo strukturo svojih gostov, če bo tudi Hotel Palace imel boljše goste? - Ali ima gostinec rajši goste, ki naročajo dražje pijače (npr. kvalitetno vino) namesto mineralne vode? - Ali ne bo občina imela večjih dohodkov, če bolje zaslužita tako sobodajalec kot gostilničar? - Ali država ne pobere več davkov od alkoholnih pijač kot od mineralne vode? - Ali vam daje banka dovolj obresti za denar, ki ga hranite pri njej? Če ste odgovorili na vsa vprašanja pozitivno, potem ste pravi bodoči delničar starega hotela Palace. Mitja Jančar NA JURČKOVI TERASI Hoteli Morje so v svoji restavracji Jurček, ki je tik ob morju, konec junija že imeli dva večera slovenske folklore. Nastopili so folkloristi skupine "Sloga" iz Svetega Petra. Vsak petek pa bodo poleti prirejali zabavni večer z igrami in nagradami, ob sobotah pa bo tombola. Portoroške mafijaše in tiste, ki jih podpirajo, obveščamo, da je (končno) izšel Zakon o preprečevanju pranja denarja. Pobliže si ga lahko ogledate v Uradnem listu R Slovenije št 36/junij 94. Da smo v novih časih (kljub tranziciji, ki se bo še vlekla), dokazuje tudi nedavno sprejeti Zakon o detektivski dejavnosti (gl. Ur.list št. 32/94). Večinoma so se tega posla lotili bivši uslužbenci uprave za notranje zadeve, ki so jih - še polne energije - z nezanemarijivo "penzijo" upokojili. Seveda le-ti niso obsedeli križem rok, ampak so se lotili edinega posla - ki ga res znajo in je marsikomu od njih zlezel naravnost pod kožo - vohljanja. Bodo pa morda končno na svoj račun prišli tudi pisci detektivskih zgodb in njihovi bralci. V socializmu se namreč klasična kriminalka (oz. detektivka) sploh ni mogla zgoditi, ker se je država zajedla v vse pore družbe oziroma življenja državljanov Pri vsakem poizkusu napisati dobro, klasično kriminalko, ki bi se dogajala v socialistični državi - se je v zgodbo takoj nujno vrinila politika (spomnite se Parka Gorki, ki se dogaja v Rusiji oz. bolje v Sovjetski zvezi). No, zdaj se nam obetajo detektivi a la Marlow domačega porekla, težava je le v tem, da je Slovenija "ena sama malo večja vas", kjer se "vsi poznamo", zato kakšne posebne skrivnosti ne moremo prav dolgo zganjati. L.S.Z. domače kozmetične firme črpajo iz solin Svetovne kozmetične multinacionalke preplavljajo s svojimi lepotilnimi izdelki vsa tržišča sveta in pomagajo utrjevati mit o večni mladosti in lepoti, ker jim pač ta prinaša lepe cvenke. Zadnje desetletje pa se na tržišču uveljavljajo tudi izdelki, ki so namenjeni samozdravljenju in temeljijo na tako imenovanih naravnih zdravilih ali alternativni medicini. In čemu ta uvod? Kljub temu da svetovno znane znamke s področja kozmetike tako rekoč popolnoma obvladujejo tržišče in z velikimi denarji, ki jih vlagajo v reklamo, učinkovito prepričujejo potrošnike(-ce) o kvaliteti svojih izdelkov, se je našlo nekaj domačinov, ki so pogumno posegli na to visoko konkurenčno področje. Tako smo naleteli na nekaj kozmetičnih proizvodov, ki jih prodajajo v portoroški drogeriji in katerih proizvodnje so se pogumno lotili domačini. Na polici rezervirani za lokalne proizvajalce kozmetike oz. terapevtskih izdelkov, smo našli proizvode firme Marea iz Lucije, ki ponuja solinsko blato (fango), slanico (acqua madre), kopalne soli (rožmarinova sol, sivkina sol). Edina pomanjkljivost je, da navodila njihovih proizvodov niso v slovenskem jeziku. Druga firma je iz Sečovelj in ji je ime MAR-TINA. V portoroški drogeriji ponuja solinsko blato (fango), ki naj bi bil tista skrivnost, ki daje zdravje in lepoto. Klasično lepotilno kolekcijo pa ponuja Maria Scintilla iz Lucije, ki predstavlja osebno kolekcijo svojih naravnih kozmetičnih preparatov. Maria Scintilla izdeluje pripravke v manjših serijah in pravi, da zagotavlja vrhunsko kvaliteto. Vsem tem firmam je treba priznati določen pogum in jim želimo, da bi se v množici agresivnih tujih znamk, uspele uveljaviti. iggy v portorožu? Bo Iggy Pop res prišel konec julija nastopat v Portorož? Ali pa je to zgolj novinarska "raca" kritika sodobnih glasbenih trendov, doslednega alternatives "darkerja", "kolumnista" v TV programu Studio City - Igorja Vidmarja? Med portoroškim glavnim pomolom In osrednjim kopališčem se bo v soboto 17. julija dogajala dirka vodnih skuterjev. Člani kluba No limits, ki vključuje tudi "skuteriste", pravijo, da to ne bo le navadna dirka, ampak "demonski shod". 22 TO BI MORALI videti, slišati, občutiti AVDITORIJ PORTOROŽ VEČ KOT SPEKTAKEL.. Če niste mama, oče, nona, nono ali če niste kako drugače povezani s piranskimi mladimi akrobatkami iz skupine "FLIP", si najbrž niste ogledali letošnje zaključne prireditve, ki so jo flipice priredile 7. junija na odprtem odru portoroškega Avditorija. Ni mnogo nastopajočih, ki bi uspeli napolniti ta amfiteater skoraj do zadnjega kotička... Če ste letošnjo prireditev izpustili, nikakor ne smete zamuditi naslednje v letu 95. Ker ni le spektakel, ampak je tudi dokaz, kaj zmore njihova trenerka Stasja Mehora ob pomoči svoje družine! "Kar dela Stasja Mehora za otroke, zaleže več kot vsi don Pierini", je bil komentar enega od gledalcev. LAHKO VAM JE ŽAL... če še niste videli najnovejše razstave akademskega slikarja Jureta CIHLAR-ja. Umetnik razstavlja svoje slike z motiviko solin v avli recepcije hotela Barbara v hotelskem kompleksu Metropol. Na otvoritvi, ki je bila 17. junija, je slikar Cihlar povedal, da ga soline spominjajo na čase, ko še ni bilo nasilja nad naravo. Ljudje so živeli od soli, zato je bila cenjena. Denar, ki jim gaje sol prinašala, pa so investirali v umetnost in arhitekturo Pirana, za katerega so pravili, da "seje rodil iz soli" (xe nato dal sal')... Zaradi tega kar se je potem dogajalo s Piranom, pa je sam lahko samo prizadet... Za soline pa slikar pravi - da so večne in neizmerne... PROGRAM ZA JULIJ - PROGRAM ZA JULIJ Kulturno poletje 94 * petek, 1 julij 94 ob 21.30, Trg 1. maja Piran: PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL - otvoritvena predstava - Cervantes: ČUDEŽNO GLEDALIŠČE, PDG Nova Gorica, režija Mario Uršič; * sobota, 2. julij 94 ob 21.30, (v primeru slabega vremena nedelja, 3. julij 94 ob 21.30) Avditorij Portorož - letno prizorišče - PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL: velika gledališka uspešnica SNG MARIBOR - CARMEN, režija: Tomaž Pandur,- * nedelja, 3. julij 94 ob 21.30, Avditorij Portorož - letno prizorišče - POLETNA PALETA FILMSKIH USPEŠNIC: POGLEJ, KDO SE SPET OGLAŠA (družinska komedija; režija Tom Repelwsky, gl. vloge: John Travolta, Kristie Alley, glasovi psov: Danny de Vito, Diane Keaton); * sreda, 6. julij 94 ob 22.00, Terasa starega hotela Palace Portorož: PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL - NE SMEJTE SE, UMRL JE KLOVN (Vita Mavrič in pianist Borut Lesjak); * četrtek, 7. julij 94 ob 21.00, Stolna cerkev Piran: KONCERT v organizaciji Skupnosti Italiajnov Giuseppe Tartini Piran - ORKESTER TEATRA "GIUSEPPE VERDI" IZ TRSTA (dirigent: Silvio Gasparella, solist: Stefano Furini - violina, program: Tartini, Boccherini); * petek, 8. julij 94 ob 21.30, Avditorij Portorož - letno prizorišče - POLETNA PALETA FILMSKIH USPEŠNIC: NA RAZPOTJU - INTERSECTION (ljubezenska drama,- režija: Mark Rydell, gl. vloge: Richard Gere, Sharon Stone, Lolrta Davidovich); * nedelja, 10. julij 1994 ob 21.30, Avditorij Portorož - letno prizorišče - POLETNA PALETA FILMSKIH USPEŠNIC: NA ZAHODU - INTO THE WEST (romantična pustolovska drama; režija: Mike Nevell, gl. vloge: Gabriel Bryne, Ellen Berkin, Zlati globus 1994); * torek, 12. julij 94 ob 21.30, Pred piransko stolnico - PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL: V. Täufer: ODISEJ IN SIN (SMG Ljubljana, režija: Vito Taufer); * četrtek, 14. julija 94 ob 19.30, Tartinijev trg Piran - PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL: Gledališče Ane Monro: VITEZI, * petek 15. julij 94 ob 21. 30, Avditorij Portorož - letno prizorišče - POLETNA PALETA FILMSKIH USPEŠNIC: WAYNOV SVET II (glasbena komedija, režija Stephen Surjik, gl. vloge: Mike Myers, Dana Carvey, Kim Basinger); * sobota, 16. julij 94 ob 21.00, Križni hodnik Piran - KONCERT UDELEŽENCEV MEDNARODNE POLETNE KLAVIRSKE ŠOLE ZA MLADE TALENTE, ki jo vodi prof. Sijavuš Gadžijev (v organizaciji Centra za glasbeno vzgojo Koper); * nedelja, 17. julij 94 ob 21.30, Avditorij Portorož - letno prizorišče - POLETNA PALETA FILMSKIH USPEŠNIC: BREZ STRAHU - FEARLESS (drama o strahu pred letenjem; režija: Peter Weir, gl. vloge: Jeff Bridges, Rosie Perez, Isabella Roselini); * sreda, 20. julij 94 öb 21.30, Trg 1. maja Piran - PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL -PLESNI VEČER: ЛА2&И KRILA, SLON NERODNI (nagrajenec Prešernovega sklada IZTOK KOVAČ in evropski plesalci); * petek, 22. julij 94 ob 21.30, Avditorij Portorož - letno prizorišče - POLETNA PALETA FILMSKIH USPCSMK: ZLATI ČASI - BELLE EPOQUE (duhovna komedija o spolnem dozorevanju; režfa Fernando Trueba, glavne vloge: Jorge Sanz, Maribel Verdi, Oscar 94 za najboljši tuji film); * nedelja, 24. julij 94:16.30 - Tartinijev trg Piran - sprejem ladij miru in otvoritev tOl «lednarodnega festivala IDR1ART (prihod udeležencev, pozdravni govor in kulturni program); 19.30 - Stolna cerkev Piran - KONCERT: Miha Pogačnik - violina, tržaški oktet, godalni kvartet "Interpreti Veneziani"; * nedelja, 24. julij 94 ob 21.30, Avditorij Portorož - letno prizorišče - POLETNA *LETA FILMSKIH USPEŠNIC: ALJASKA V PLAMENIH (pustolovska krimidrama; režija Steven Seagal, gl. vloge: Steven Seagal, Michael Caine); * petek, 29. julij 94 ob 21.30, Avditorij Portorož - letno prizorišče - POLETNA PALETA FILMSKIH USPEŠNIC: POBEG - THE GETAWAY (nova verzija klasičnega thrillerja Sama Peckipaha,- režija Roger Donaldson, gl. vloge: Alec Baldwin, Kim Basinger); * sobota, 30. julij 94 ob 21.00, (v primeru slabega vremena nedelja, 31. julij 94 ob 21.00) Avditorij Portorož - Itfno prizorišče - POLFINALNI IZBOR MISS SLOVENIJA in KONCERT MIŠA KOVAČA (v organizaciji LACAR iz Maribora); * nedelja, 31. julij 94 ob 21.30, Avditorij Portorož - letno prizorišče - POLETNA PALETA FILMSKIH USPEŠNIC: KOT VODA IN ČOKOLADA (erotične komedija, režija: Thomas Allea, Juan Carlos Tabio,Snebmi medved Berlin 94, Gran prix Havana 93). CENA ABONMAJA ZA POLETNO PALETO fiUMSKIH USPEŠNIC ZA MESEC JULU 94: 2.500 SIT. ORGANIZATOR PRIREDITEV SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMB V PROGRAMU! fSKiwo ^ caffe club Bernardin S. Bernardino sveže pripravljene slaščice velika izbira brezalkoholnih in alkoholnih pijač MTV in ostali satelitski programi terasa ob bazenu vedno prijazno osebje odprto vsak dan od 800 do 0200 PIRANSKI GLASBENI VEČER11994 * petek, 8. julij 94 ob 21.00, Križni hodnik Piran. OBALNI KOMORNI ORKESTER (dirigent: Borut Logar, sodelujejo: Kvartet harf iz Trsta, Metod Tomac - rog in Sidonija Lebar - violina; program-. Haendl, Bach, Tartini, Saint-Saens, Lovec) - orkester obalnih glasbenikov, ki tradicionalno otvaija Piranske glasbene večere,* petek, 15. julij 94 ob 21.00, Križni hodnik Piran-. TRIO NOVŠAK (PRIMOŽ NOVŠAK - violina, MILE KOSI - viola, SUSANNE BASLER - violončelo,- program: Tartini Beethoven, Mozart) - mednarodno priznani glasbeniki; * petek, 22. julij 94 ob 21.00, Križni hodnik Piran: VEČER KLAVIRSKE GLASBE ERICA SATIEJA; (TATJANA OGNJANOVIČ, BOJAN GORIŠEK - klavir štiriročno) - mlada slovenska pianista, vrhunska poustvarjalca klavirske literature; * petek, 29. julij 94 ob 21.00, Križni hodnik Piran: BRASS SYMPHONY; SLOVENSKI KVINTET TROBIL In "HOV1HOLO-HOFF" - trobilni kvintet (Avstrija); (program: Gabrieli, Rossini, Haendl, Crespo, Koetsier, Parker) - zanimiv poskus združitve dveh kvintetov v trobilni ansambel; * petek 5. avgust 94 ob 21.00, Križni hodnik Piran: komorni orkester INTER-PRETI VENEZIANI (program: Tartini, L. Mozart, Vivaldi) - komorni orkester mladih glasbenikov iz Benetk, ki je letos posnel več glasbenih oddaj v sodelovanju s TV Koper; * petek, 12. avgust 94 ob 21.00: ORGELSKI KONCERT v Portoroški cerkvi, posvečen zaščitnici Portoroža Mariji Rožnovenjski (BRANKO ROBINŠAK - tenor, TONE POTOČNIK - orgle; program: Franck, Mozart, Schubert, Bach, Verdi, Rossini, Biset) - odličen slovenski lirični tenorist, reden gost avstrijskega koncertnega in opernega odra; organizator: AVDITORIJ PORTOROŽ cena vstopnice za posamezen koncert: 1.000 SIT CENA ABONMAJA za šest koncertov: 4.000 SIT PRODAJA VSTOPNIC IN INFORMACIJE: AVDITORIJ PORTOROŽ, Senčna pot 10, Portorož, tel.: 066-73-571 Številka/numero 6 * junij / giugno - julij / luglio 1994 * letnik / anno IV * Portorožan je vpisan v resist er časopisov pod št. 990 * predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ * UREDNIŠTVO / REDAZIONE: Marko ZORMAN (v.d. gl. in odg. urednika), Mitja JANČAR, Jovan NIK-OLIĆ, Snežna REŠEK, Irina STEGEL, Livija SIKUR ZORMAN * oblikovanje naslovnice / copertina di Teo TAVŽEU, dia * računalniški prelom: Edi * tisk/stampa: PiGRAF, d.o.o. Piran * naklada / tiratura: 2.500 * izdajatelj / editore: KS PORTOROŽ / CL DI PORTOROSE * NASLOV UREDNIŠTVA / INDIRIZZO DELLA REDAZIONE: Obala 16, Portorož / Lungomare 16, Portorose * tel.: 066/73-046 * cena enega izvoda / prezzo di un esemplare: 0 SIT. V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE / A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: Biserka ZABUKOVEC, Borut VALENČIČ, Ondina LUSA, Sonja POŽAR, Milica MASLO, Miha ROTAR, Tomi BREZOVEC, Vukica JOVANOVIĆ - KREVATIN, Danica KEKIČ, Salko PIVAČ, Leon KLEMŠE, Boris KOČEVAR, Valentina KLEMŠE, učenci OŠ Portorož, Milena JANČAR, Stasja MEHORA, Irena ŽIGO, Miloš JOVANOVIĆ in še kdo... Vinjete: Sandro Sambi. Za tipkanje na domu iščemo strojepisko. Informacije na naslovu: Varing Portorož d.o.o.; tel.: 73-043. v poletnih mesecih - od 13. junija do 24. septembra 1994 - bosta agenciji v Portorožu in Bernardinu poslovali po novem urniku: od ponedeljka do petka 8.30-12.00 17.00-19.00 sobota 8.30 - 12.00 splošna banka koper 24 INFOTEL - NAJKRAJŠA POT DO INFORMACIJ - Vam posreduje informacije o stanju na tekočem in žiro računu. - Vas seznani z dnevnimi tečaji tujih valut pri Splošni banki Koper. Ne odlašajte! Se danes obiščite najbližjo enoto Splošne banke Koper, kjer Vam bomo razložili vse ugodnosti in podrobnosti. številka/numero 5*maj/maggio 1994*letnik/anno IV* Portorožan je vpisan v register časopisov pod št. 990*predsednica časopisnega sveta: Majda VLACIC*UREDNISTVO/REDAZIONE: Marko ZORMAN (v.d. gl. in odg.urednika), Miya JANČAR, Jovan NIKOLIČ, Snežna RESEK, Irina STEGEL, Livija SIKUR ZORMA^blikovanje naslovnice/copertina di Teo TAVZELJ, dia*računalniški prelom: Toms GraffitLine, d.o.o. Izola*tisk/stampa:PiGRAF, d.o.o. Piran*naklada/tiratura: 2500 ♦izdajatelj/editore: KS PORTOROŽ/CL DI PORTOROSE*NASLOV UREDNIŠTVA/INDIRIZZO DELLA REDAZIONE: Obala 16, Portorož/Lungomare 16, Portorose*telef.: 066/73-046*cena enega fevoda/prezzo di un'esemplare: 0 SIT. V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: Boris KOCEVAR, Miroslav ZIDAR, Božidar CIVIDlNIviičenca 2. razreda Oš Pörtoroz Ana KOSTOVIC in Janez UREVC in otroci iz lucijskega vrtca, mag. Andrej AVČIN, komandir Policijske postaje Pjran Andrej FUJtLAN, Miloš JOVANOVIČ, dr. Jelka MISIGOJ-KREK in dr. Milan KREK, Vukica KREV/VITN-JOVANpVIČ, Valentina KLEMSE, Sonja POŽAR, David BOŽIČ, Stanka LOVŠIN, Davide KRN EST INI, Andreja HUMAR-FATORIČ in še kdo... Vinjete: Sandro SAMBI. Za to številko PORTOROŽANA so prispevali: Elizabeta ZUPAN iz Lucije 500 tolarjev, Ana KALC HAFNER z Mirnega kota 1.500 tolarjev, Marija PRIBAC s Strme poti 1000 SIT] gospa s Sončne poti, ki ne želi biti imenovana 1000 tolarjev, Sonja HRKALOVIČ iz trgovine Sonja v Luciji 2000 SITy družina BAJER iz Lucije 1000 SIT, Attilio MIANI s Senčne poti 7.740 tolarjev, TRGOVINA z Bernardina 262 SIT in Majda MIKLAVEC z Vesne 1000 tolarjev. Portorožan se zahvaljuje vsem in se priporoča! Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ (L nadstropje levo) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št. 51410-645-50022 s pripisom 'Za Portorožana'. Vam je pripravila katalog POLETJE '94, v katerem boste gotovo našli primerne počitnice tu- 1 • • • 1 VI di zase in za svojo družino. Pokličite: tel. 74-502, 75-963 ali pridite osebno v agencijo -Obala 16, Portorož!