PRAVILA ZDRUŽENJA TRGOVCEV za mesto Maribor o Mariboru. Vsebina pravil. I. Področje, sedež, naslov in pečat . . 3 II. Naloge združenja ..... 3 III. Člani združenja. Njih pravice in dolžnosti 5 IV. Organi združenja: me -i V- v . 5 MARIBOR 'j /IRIS Pravila Združenja trgovcev za mesto Maribor v Mariboru. I. Področje, sedež, naslov in pečat. Člen 1. Združenje se osnavlja in deluje na osnovi predpisov zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931. Področje združenja obsega mesto Maribor. Združenje ima svoj sedež v Mariboru. Naslov združenja je: Združenje trgovcev za mesto Maribor. Pečat združenja je okrogle oblike in navaja naslov in kraj, kjer ima združenje svoj sedež. Združenje je pravna oseba. II. Naloge. Člen 2. Naloga združenja je: 1. da goji in razvija med svojimi člani duh skupnosti in vzajemne pomoči in da vzdržuje ter pospešuje spošto¬ vanje stanovske časti; 2. da zastopa in pospešuje koristi trgovine, da skrbi, da se odpravijo običaji, postopanja in delovne metode, ki ovirajo, da se med člani razvije samo solidna tekma, da skrbi za to, da obiskujejo učenci in pomočniki njegovih članov šolo redno in da opozarja oblastva na neupravičeno obratovanje kakor tudi na zanemarjanje dolžnosti svojih članov nasproti pomožnemu osebju; — 4 — 3. da skrbi za to, da se vzdržuje dobro razmerje med člani službodavci in njihovim pomožnim osebjem, kakor tudi lastno dobro razmerje nasproti ostalim gospodarskim in kulturnim združenjem; 4. da skrbi za moralno vzgojo ter obče in strokovno izobraževanje svojih članov in njihovega pomožnega osebja s tem, da prireja tečaje, predavanja in razstave, da osnavlja muzeje, vajeniške in pomočniške domove, da otvarja šole itd.; 5. da vrši vse funkcije, ki so v zvezi s pogodbami o vajeniškem, odnosno službenem razmerju med člani in po¬ možnim osebjem po odredbah zakona o obrtih (§ 258.), da skrbi, da dobe pomočniki službe in da skrbi za pouk učencev (vajencev) (§ 278. zakona o obrtih) in da sode¬ luje v ta namen z javnimi borzami dela; 6. da vrši vse funkcije, ki so v zvezi s poslovnimi knjižicami (§ 307. zakona o obrtih) in z izpričevali po¬ možnega osebja (§ 249. zakona o obrtih); 7. da odpravlja na zbornico prošnje za potrdila skladno z odstavkom (5) § 95. zakona o obrtih; 8. da organizira z odobritvijo bana svoj razsodniški odbor po § 385. zakona o obrtih, da ustanovi častni odbor za razpravljanje sporov med svojimi člani; 9. da si prizadeva za osnavljanje gospodarskih podjetij in gospodarskih zadrug za dajanje predmetov in v druge gospodarske namene, kakor tudi za skupno nabavljanje, predelovanje, skupno proizvajanje in prodajanje izdelkov, kakor tudi drugih ustanov, koristnih za proizvajanje ali prodajanje; 10. da pospešuje tudi gospodarske koristi svojih članov s popolnejšimi delovnimi metodami in prirejanjem stalnih vzorčnih razstav. 11. da osnavlja človekoljubne sklade in druge ustanove za podpiranje svojih članov in njih rodbin v sili, starosti in ob smrti; 12. da sklepa o zavarovanju za bolezen, onemoglost, smrt in nezgode (§ 384. zakona o obrtih); 5 — 13. da daje na zahtevo državnih upravnih in samo¬ upravnih oblastev in zbornice zaprošene podatke, mnenja, poročila in predloge iz lastne pobude o gospodarskih vprašanjih, ki se tičejo trgovine; 14. da vodi razvidnost, vpisnike in štatistiko trgovin¬ skih obratov svojega področja, kakor tudi štatistiko v njih zaposlenega pomožnega osebja; 15. da vrši tudi vse druge naloge, ki mu pripadajo po zakonu o obrtih, kakor tudi po drugih zakonih, uredbah, pravilnikih in naredbah. Združenje ne sme trgovati niti kakoršenkoli obrt iz¬ vrševati. III. Člani združenja. Njih pravice in dolžnosti. Člen 3. Člani združenja so vsi trgovci, ki izvršujejo na pod¬ ročju združenja trgovinski obrt. Istotako so člani združenja tudi osebe, ki izvršujejo na istem področju obrt, ki spada pod zakon o obrtih, ki pa nima izrazitega značaja trgo¬ vinskega obrta, če sklene pristojna zbornica, da te osebe temu združenju pripadajo. Člani združenja morajo biti tudi trgovinska podjetja državnih in samoupravnih teles, kolikor izvršujejo obrt, ki spada pod zakon o obrtih. Združenju smejo pristopiti tudi imetniki obrtov iz točk 4., 5. in 6. odstavka (2), § I. zakona o obrtih, kakor tudi zadruge, ki so po odredbi odstavka (3), § 1. izvzete od odredb zakona o obrtih. Članstvo v združenju se začne obenem s pričetkom izvrševanja obrta. Člen 4. Za obrt, odnosno podjetje po členu 3. teh pravil se smatrajo tudi pomožni obrati (prodajalnice, poslovalnice, pisarne, delavnice) ter podružnice in morajo potemtakem njih lastniki biti člani tega združenja, dasi imajo glavni obrat zunaj področja tega ždruženja. — 6 — Neglede na število glavnih in pomožnih obratov in podružnic na področju tega združenja ima ista oseba pra- . vice in dolžnosti samo enega člana. Člen 5. Če se vodi obrt po poslovodji, vrši članske pravice imetnik obrta, toda jih sme prenesti s pismeno izjavo na poslovodjo. Za obrte iz §§ 15., 16. in 135. zakona o obr- tih vrši članske pravice poslovodja, če se pa izvršuje obrt brez poslovodje, oseba, ki vodi obrt. Za pravne osebe izvršuje članske pravice in dolžnosti poslovodja ali oseba, ki jo podjetje pooblasti, da ga zastopa. Pri javnih trgovinskih in komanditnih družbah morajo biti člani združenja vsi javni člani družbe, ki so upravi¬ čeni, družbo podpisovati. Člen 6. Vsi člani imajo enake pravice in dolžnosti. Od tega so izvzeti primeri iz četrtega in petega odstavka člena 14. teh pravil. Vsi člani se smejo, če ne nastopi primer iz točke 3., prvega odstavka, člena 9., koristiti z vsemi obče- koristnimi ustanovami združenja. Člen 7. Člani so dolžni, ob vsaki priložnosti čuvati ugled in dostojanstvo združenja in izvrševati vse sklepe skupščine in Uprave, kadarkoli se to od njih zahteva. Semkaj spada tudi dajanje vseh obvestil in podatkov, ki jih zahteva od njih skupščina ali uprava. Istotako morajo prijaviti člani združenju v 8 dneh sprejem ali odpust pomožnega osebja, in to tudi, če po zakonu vodi razvidnost občina. Za tako prijavo ne pobira združenje nobene takse. Člani so zavezani svoje članske vloge (članarino) redno plačevati. Novi člani morajo plačati ob vstopu v združenje pred¬ pisano vpisnino. _ 7 — Člani morajo plačevati tudi prispevke za sklade in ustanove, ki se osnujejo po točki 11členu 2. teh pravil in na osnovi § 384. zakona o obrtih. Člen 8. Zoper člane, ki se pregreše zoper ta pravila ali zoper korist združenja, sme izreči uprava naslednje disciplinarne kazni: 1. pismen opomin; 2. denarno kazen do 1000 dinarjev; 3. izključitev od uživanja človekoljubnih skladov in ostalih ustanov, naštetih v členu 2., točki 11., teh pravil 4. odvzem pravice, govoriti na skupščini, ter aktivne in pasivne volilne pravice. Kazni po točkah 3. in 4. se smejo izreči za največ leto dni, ob ponovitvi pa za dve leti. Denarne kazni gredo v korist blagajne združenja in se lahko izroče človekoljubnim skladom združenja ali upo¬ rabijo za druge človekoljubne namene. Kazni se morajo plačati v 13. dneh od priobčitve, odnosno vročitve razsodbe. Drugače jih izterja obče upravno oblastvo prve stopnje z izvršbo. Zoper razsodbo se sme kaznovani član pritožiti v 13. dneh od priobčitve, odnosno vročitve razsodbe na pri¬ hodnjo redno skupščino. V takem primeru prične teči rok za plačilo kazni od dne priobčitve, odnosno vročitve skup¬ ščinske odločbe o potrjeni razsodbi. Člen 9. Članstvo ne more prestati niti s prostovoljnim iz¬ stopom, niti z izključitvijo. Članstvo prestane samo: 1. če prestane obrt, odnosno pomožni obrat ali po¬ družnica na področju združenja; 2. če se uvede stečaj; 3. z vstopom v članstvo novega strokovnega združenja, osnovanega skladno s § 357. zakona o obrtih. Če prestane obrt, ostane vendar oseba, ki je izvrše¬ vala obrt, lahko član združenja, če se prijavi za člana. Tak član ima samo aktivno volilno pravico. — 8 — Člen 10. Združenja smejo imeti tudi častne člane. Častne člane voli skupščina na predlog uprave izmed oseb, zaslužnih za napredek in razvoj trgovine, ne glede na njih poklic. Častni člani imajo pravico, dajati na skup¬ ščinah nasvete in pojasnila, nimajo pa ne aktivne ne pa¬ sivne volilne pravice. Častnim članom izda združenje diplomo. IV. Organi združenja. Člen 11. Organi združenja so ti-le: 1. skupščina; 2. uprava; 3. nadzorstveni odbor; 4. odbori strokovnih odsekov (§ 31 pravil); 5. častno sodišče; 6. eventualni posebni odbori. Skupščina. Člen 12. Skupščina je vrhovni organ združenja. Skupščine so redne in izredne. Redna skupščina se vrši praviloma enkrat v letu, in to v prvem tromesečju vsakega leta, izredna pa, če to uprava spozna za potrebno ali če to nadzorstveni odbor ali ena desetina članov zdru¬ ženja. pismeno zahteva in če označi, o čem naj skupščina razpravlja. Če predsedništvo združenja ne skliče skupščine v 14. dneh od dne, ko je zahteval nadzorstveni odbor sklic ali ga zahtevala ena desetina članov, skliče skupščino na zahtevo nadzorstvenega odbora, odnosno ene desetine članov, zbornica. Člen 13. Skupščino skliče predsednik, če pa je zadržan, pod¬ predsednik uprave. Če sta oba zadržana, skliče skupščino najstarejši član uprave. Če ta tega ne more ali noče sto¬ riti, skliče skupščino zbornica. — 9 - Skupščina se skliče ali s pismenim vabilom vsakemu članu, ali po časopisih, ki jih skupščina vsako leto določi, in to najkasneje 15 dni pred zborovanjem. V sklicu mo¬ rajo biti označeni datum, čas pričetka, lokal in dnevni red skupščine. Sklic se mora priobčiti istočasno tudi zbor¬ nici in pristojnemu občemu upravnemu oblastvu prve stopnje. Člen 14. Skupščino sestavljajo člani združenja. Vsi člani združenja, brez razlike spola, (izvzemši one iz čl. 8., točke 4. teh pravil) imajo pravico do besede, praviloma pa tudi aktivno in pasivno volilno pravico. Člani izvršujejo svoje pravice osebno in jih ne morejo vršiti po pooblaščencih. Nimajo pa pravice glasovati in ne morejo biti voljeni člani: 1. ki jim je odvzeta ta pravica z disciplinarno razsodbo, skladno s členom 8. teh pravil; 2. ki so bili obsojeni na izgubo častnih pravic, dokler ne predlože sodnega potrdila, da je v obsodbi izrečena izguba častnih pravic po zakonu prestala. Ne morejo voliti niti biti voljeni člani, ki niso jugo¬ slovanski državljani; toda ti člani imajo pravico glasovanja ob reševanju drugih vprašanj, ki spadajo v pristojnost združenja. Člen 15. Skupščini predseduje predsednik združenja, če pa je zadržan, podpredsednik; če pa je tudi podpredsednik za¬ držan, predseduje skupščini najstarejši član uprave. Če ta tega ne more ali noče storiti, kakor tudi če skliče skup¬ ščino zbornica po členu 13. teh pravil, predseduje skup¬ ščini oni, kogar skupščina sama izvoli izmed prisotnih članov. Predsedujoči vodi delo skupščine, skrbi za to, da se drži skupščina objavljenega dnevnega reda, daje in od¬ vzema članom besedo in vobče skrbi za red pri skupščin¬ skih razpravah. Pri izvrševanju svoje naloge ima pravico, — 10 — opominjati, po ponovnem opominu pa tudi odstraniti one člane, ki motijo red in žalijo dostojanstvo skupščine. Člen 16. Skupščina sklepa z absolutno večino glasov prisotnih članov. Ob enaki razdelitvi glasov odloči glas predsedujočega. Za pravnoveljavno razpravljanje in sklepanje skupščine je potrebno, da je prisotna vsaj ena tretjina članov. Ce ne pride na skupščino zadostno število članov, sme skup¬ ščina eno uro po času, določenem za pričetek skupščine, razpravljati in sklepati o predmetih, ki so na dnevnem redu, neglede na število prisotnih članov. O predmetih, označenih pod točkami 5., 11. in 12. člena 19. sme skupščina sklepati, če je prisotna najmanj polovica vseh članov združenja. Za sklepe, da se izdajo posebna pravila za poedine namene združenja iz točke 1. člena 19., je potrebno, da je na skupščini prisotna vsaj ena četrtina vseh članov združenja. Glede izprememb in dopolnitev pravil velja odredba člena 44. teh pravil. Člen 17. Skupščina sme sklepati samo o predmetih, ki so po¬ stavljeni na dnevni red ali ki so jih poedini člani vsaj tri dni pred zborovanjem pismeno prijavili upravi združenja. O predmetih, ki niso postavljeni na dnevni red, se sme samo razpravljati, ne pa sklepati. Istotako se sme odločiti o sklicanju nove skupščine, ne da bi bilo to vprašanje postavljeno na dnevni red. O vprašanju zunaj dnevnega reda se sme razpravljati samo pri poslednji točki dnevnega reda, ki se mora vedno pridržati za taka vprašanja. Člen 18. Glasovanje je javno. Za volitev organov združenja kakor tudi o vseh osebnih vprašanjih mora biti glasovanje tajno. Če ni ugovora, se vrši volitev lahko tudi z vsklikom, če glasuje za tak predlog vsaj ena tretjina prisotnih članov. Tudi se ima vršiti glasovanje poimensko, če to zahteva ena tretjina prisotnih članov. 11 Člen 19. Skupščina je pristojna, da odloča: 1. o izpremembah in dopolnitvah teh pravil kakor tudi o drugih posebnih pravilnikih za poedine namene združenja; 2. o volitvi članov uprave in nadzorstvenega odbora in njih namestnikov kakor tudi častnih članov; 3. o odobritvi proračuna razhodkov in dohodkov za prihodnje leto, sklepnega računa in poročila o poslovanju uprave in nadzorstvenega odbora, o podelitvi razrešnice upravi in nadzorstvenemu odboru in o določitvi vpisnine, kakor tudi višine eventualnih posebnih prispevkov za zdru¬ ženje; 4. o naknadni odobritvi razhodkov, ki v letnem pro¬ računu niso določeni; 5. o nabavljanju, odsvojevanju in obremenjevanju ne¬ premične imovine in o zadolževanju združenja, če se tak dolg ne da izplačati iz rednih dohodkov v dveh poslovnih letih; 6. o zahtevah združenja proti članom uprave, ki so nastale iz opravljanja poslov, in o volitvi pooblaščencev za uveljavljenje in vtoževanje teh terjatev; 7. o reševanju vprašanj, ki se tičejo ureditve razmerja učencev (vajencev); 8. o postavljanju stalnega osebja združenja, kakor tudi o njegovih prejemkih; 9. o osnavljanju strokovnih šol združenja in o njih organizaciji; 10. o osnavljanju in vzdrževanju muzejev, vajeniških in pomočniških domov itd.; ll.o osnavljanju in organizaciji zavarovanja za bo¬ lezen, onemoglost, smrt in nezgode; 12. o osnavljanju in organizaciji podpornih in drugih človekoljubnih skladov in ustanov; 13. o volitvi članov razsodiškega odbora, članov čast¬ nega odbora in članov drugih posebnih odborov; — 12 - 14. o vseh predmetih, ki sicer spadajo po teh pra¬ vilih v področje združenja, kakor tudi o predmetih, ki , mu jih predloži v rešitev uprava; 15. o pristopu v Zvezo združenj in izstopu iz nje. Glede organizacije zavarovanja in osnavljanja podpor¬ nih in drugih skladov in njih upravljanja ter vplačevanja pri¬ spevkov se predpišejo posebna pravila. Sklepi po točkah 1., 3., 4. in 5. se morajo predložiti zbornici v potrditev. Sklepe po točkah 1 1. in 12. odobruje ban po zaslišanju zbornice. Dokler se sklepi ne odobre, jih združenje ne sme izvršiti. Člen 20. Člani uprave in njih namestniki se volijo tako, da so zastopane v upravi sorazmerno vse stroke. Izvolitev smejo odkloniti samo člani: 1. ki so prekoračili 60. leto starosti ali ki zaradi bo¬ lehnosti izvolitve ne morejo sprejeti; 2. ki dokažejo, da morajo zaradi svojih poslov biti neizbežno dalj časa od rednega bivališča odsotni; 3. ki so že opravljali dolžnost člana uprave. Člani se lahko iznova izvolijo za člane uprave. Člen 21. O delu skupščine se mora voditi zapisnik, v katerem je treba navesti vse važnejše točke zborovanja, imena vseh prisotnih članov, vse predloge in sklepe, število glasov, s katerimi so bili poedini sklepi sprejeti; če pa je bilo gla¬ sovanje poimensko, tudi imena članov, ki so glasovali za in zoper predlog, kakor tudi imena onih, ki so se morda glasovanja vzdržali. Zapisnik vodi zapisnikar, ki ga odredi predsednik. Skupščinski zapisnik overavljajo overovatelji, ki jih izvoli skupščina. Združenje mora vročiti zbornici v 15 dneh po zbo¬ rovanju skupščine overovljen zapisnik o skupščini. Prav tak zapisnik je vročiti tudi banski upravi po prvostopnem občem upravnem oblastvu. 13 - Člen 22. Zoper sklepe skupščine se smejo pritožiti v 15 dneh na zbornico samo oni člani, ki so prisostvovali skupščini. Vsak sklep skupščine, s katerim nastanejo pravice in obveznosti za vse člane združenja, se mora objaviti že pri¬ hodnji dan po skupščini v prostorih združenja z razglasom, ki mora biti tako izvešen 15 dni. Uprava. Člen 23. Uprava je izvršilni organ združenja. Uprava se voli na skupščini z absoluno večino pri¬ sotnih članov za tri leta. Konštituira se v prvi svoji seji po izvolitvi uprave in je sestavljena iz predsednika, pod¬ predsednika in 10 članov. Prav tako se volijo tudi namestniki članov uprave, ki jih je 5. Člen 24. Uprava opravlja vse posle združenja kolikor ne spa¬ dajo po zakonu o obrtih in po teh pravililh v pristojnost kakega drugega organa združenja. V področje uprave spada zlasti: 1. vpisovanje in evidenca članov, izvrševanje sklepov skupščine, predpisovanje članskega vloga (članarine) in do¬ ločenega prispevka poedinim članom in skrb za njih iz¬ tirjanje; 2. zastopanje združenja pred upravnimi oblastvi in sodišči, nasproti članom in drugim osebam; 3. sestavljenje proračunskega predloga in sklepnega računa in potrebnih poročil in predlogov za skupščino, kakor tudi upravljanje imovine združenja; 4. upravljanje dohodkov in imovine združenja v me¬ jah zakona o obrtih in teh pravil; 5. nadziranje ustanov in zavodov združenja; - 14 6. postavljanje in odpuščanje začasnih nameščencev združenja, določanje njih prejemkov, skrb za celotno stanja in delovanje združenja; 7. oddajanje mnenj, predlogov in pojasnil v primerih, ko to zakon o obrtih določa. Člen 25. Uprava rešuje posle svojega področja v sejah, ki jih sklicuje predsednik, odnosno podpredsednik, če pa sta zadržana, najstarejši član uprave. Predsednik, odnosno podpredsednik, odnosno najstarejši član uprave mora skli¬ cati sejo, kadar nadzorstveni odbor ali ena tretjina čla¬ nov to zahteva. Te seje sklepajo polnoveljavno, če je na njih prisotnih najmanj polovica članov uprave. Sklepa se z absolutno večino prisotnih članov. Ob enaki razdelitvi glasov je odločilen glas predsedujočega. Glasovanje je javno, razen o osebnih vprašanjih. O delu seje se vodi zapisnik, ki ga podpisuje pred¬ sedujoči obenem z zapisnikarjem. Uprava mora vršiti svoje posle vestno in hitro. Člen 26. Za združenje podpisuje pravnoveljavno in ga zave¬ zuje predsednik združenja s še enim članom uprave ali tajnikom, šefom urada združenja. Vsi spisi združenja mo¬ rajo imeti poleg teh podpisov uradni pečat združenja in biti vpisani v vložni zapisnik. Za legitimacijo uprave pri opravljanju pravnih poslov zadošča potrdilo zbornice, da so y izkaznici navedene osebe resnično člani uprave zdru¬ ženja v času, ko se izkaznica izda. Člen 27. Vsi člani uprave vršijo svoje posle brezplačno. Za protizakonito in nevestno izvrševanje poslov od¬ govarjajo člani uprave nerazdelno s svojo imovino. To ne velja za člane, ki so se v zapisniku zavarovali proti dotični odločbi, kakor tudi ne za člane, ki dotični seji niso pri¬ sostvovali in s svojim naknadnim ravnanjem niso pokazali, da soglašajo z dotično odločbo. — 15 - Člen 28. Ce se izprazni člansko mesto v upravi, preden mandat preteče, ah če je član zadržan, se popolni z namestnikom po vrstnem redu v listi izvoljenih namestnikov. Mandat člana uprave, ki je to tako postal, traja toliko časa, kolikor bi trajal mandat njegovega prednika, čigar mesto je zasedel. Če se izprazni člansko mesto v upravi in je celotna lista namestnikov izčrpana, mora uprava takoj nato sklicati skupščino združenja, na kateri se izvrši popolnitev izpraz¬ njenega mesta, kakor tudi volitev vseh namestnikov. Tudi za to popolnitev veljajo glede trajanja mandata odredbe predhodnega odstavka. Ce se izpraznijo naenkrat vsa mesta v upravi, ime¬ nuje ban na predlog zbornice komisarja, ki takoj skliče skupščino, ki izvoli novo upravo skladno s členom 43. teh pravil. Nadzorstveni odbor. Člen 29. Nadzorstveni odbor je kontrolni organ uprave zdru¬ ženja za vse vrste njenega poslovanja. Nadzorstveni odbor sestoji iz najmanj treh članov. Člani nadzorstvenega odbora se volijo na letni skupščini z absolutno večino glasov prisotnih članov za tri leta. Na isti način se volijo tudi namestniki članov nadzornega odbora. Člen 30. Dolžnost nadzorstvenega odbora je, da pregleda pred letno skupščino poslovanje uprave, zlasti v stvareh finanč¬ nega značaja, da pregleda blagajniške knjige in preizkusi proračun in sklepni račun in da poda o njih in o vsem poslovanju združenja, kakor tudi o delovanju uprave redni skupščini svoje poročilo. Nadzorstveni odbor sklepa polnoveljevno, če je v seji prisotna večina njegovih članov. — 16 — Vsak član nadzorstvenega odbora ima pravico, priso¬ stvovati vsem sestankom uprave, kjer ima tudi pravico govoriti. Odredbe členov 25., 27., in 28. teh pravil veljajo smiselno tudi za nadzorstveni odbor. Odbori ali odseki. Člen 31. Združenje sestavi stalne odbore ali odseke za na¬ slednje stroke svojih članov. 1. odsek špeceristov, 2. „ delikatesnih trgovcev, 3. „ manufakturnih in modnih trgovcev, 4. „ papirnih trgovcev in knjigarnarjev, 5. „ trgovcev z lesom in premogom, 6. „ železninarjev, 7. „ galanteristov, 8. „ špediterjev in carinskih posrednikov, 9. „ mal ih obratov, ki po členu 19., točka 3. niso podvrženi posebni trgovski izobrazbi. Ti odbori ali odseki razpravljajo o vprašanjih, ki zanimajo posebno dotične stroke, a ne segajo v obče in¬ terese združenja, kakor tudi o vprašanjih, ki jim jih uprava poveri. Člane teh odborov volijo člani združenja, ki pri¬ padajo dotični stroki. Po teh vprašanjih lahko izdajo sklepe, ki jih izvršuje uprava združenja. Za delovanje teh od¬ borov ali odsekov sme predpisati združenje poseben pra¬ vilnik. Ta pravilnik odobruje zbornica. Člen 32. Združenje lahko ustanovi po potrebi tudi začasne odbore za razpravljanje poedinih konkretnih vprašanj. Ti odbori so samo pomožni organi uprave. Pri seji uprave, na kateri se sklepa o kakem predlogu odbora, sme biti navzoč poročevalec odbora s pravico do besede. 17 Častni odbor. Člen 33. Častni odbor za razpravljanje sporov med člani združenja je poklican, da rešuje spore med člani zdru¬ ženja po vprašanjih, ki izvirajo iz medsebojnih odnošajev članstva. Ta odbor ima 3 članov, ki jih voli skupščina. V. Sodelovanje s pomočniki. Člen 34. Če se ustanovi za področje združenja po § 386. zakona o obrtih pomočniški odbor, mora združenje pri vzdrževanju dobrih odnošajev med svojimi člani kot službo- davci z ene strani in njihovim pomožnim osebjem z druge strani, kakor tudi pri pospeševanju stanja in razmer po¬ možnega osebja njenih članov, sodelovati s pomočniškim odborom skladno s § 386. zakona o obrtih. Ce se pomoč¬ niški odbor ne ustanovi, lahko združenje sodeluje z dru¬ gimi organizacijami pomožnega osebja, ako jih je kaj. Uprava združenja in pomočniški odbor se lahko na predlog ene ah druge stranke sestaneta zaradi skupnega posvetovanja in razpravljanja vprašanj, omenjenih v prvem odstavku, kakor tudi zaradi osnavljanja in upravljanja onih ustanov, ki jih osnavlja združenje in pri katerih je tudi pomožno osebje udeleženo. Pomočniški odbor sme odrediti dva zastopnika na skupščino združenja. Pravico imata govoriti v vprašanjih, ki se nanašajo na pomožno osebje. Uprava združenja in pomočniški odbor smeta na predlog ene ali druge strani skleniti, da se sestajata na skupno posvetovanje o važnih vprašanjih skupnega interesa. VI. Imovina. Člen 35. O vsej premični in nepremični imovini združenja mora voditi uprava združenja inventar. Podporni in drugi človekoljubni skladi sestavljajo del imovine združenja, njih stanje pa je treba izkazovati posebej. Pri upravljanju imo- — 18 — vrne se mora držati uprava proračuna, ki ga je odobrila skupščina. Uprava združenja mora predložiti redni skup¬ ščini v odobritev proračun razhodkov in dohodkov zi naslednje leto. Izdatki se smejo delati za redno poslovanje in za opravljanje poslov, ki spadajo v področje združenja po zakonu o obrtih, kakor tudi za kulturne, človekoljubne in socijalne namene. Gotovina združenja se mora nalagati tako, da je imo- vina združenja čimbolj zavarovana. Člen 36. Združenje dobiva svoja materijalna sredstva iz: 1. dohodkov od svoje imovine; 2. članskih vlogov (članarine) in članskih prispevkov; 3. prostovoljnih prispevkov; 4. drugih dohodkov (voli I itd). Članarino odreja vsakoletna skupščina združenja na osnovi proračuna in je plačljiva za dotično leto takoj po redni skupščini. Ce član vkljub pismenemu opominu svoje članarine ne plača pravočasno, jo izterja na zahtevo uprave obče upravno oblastvo I. stopnje z izvršbo. Članarina se določa za poedine člane po velikosti obrata ali po številu nameščencev. Vpisnina, ki jo plačujejo novi člani ob vstopu v zdru¬ ženje, znaša: za male obrate po § 19. (3) zakona o obrtih Din 300’— za ostale trgovine na drobno.. 750'—- za trgovine na debelo, družbe in zadruge po velikosti obrata Din 1000'— do 2000—. Ce se izdatki združenja ne morejo kriti iz rednih dohodkov, sme skupščina združenja na predlog uprave skleniti, da se predpiše članom poseben prispevek, ki se pobira od članov poleg članarine. Pravila posebnih skladov in ustanov odrejajo, kolikšen je prispevek v korist teh skladov in ustanov. — 19 — Člen 37. Naloge za izplačila iz blagajne združenja podpisuje predsednik z enim članom uprave ali tajnikom-šefom urada združenja. Za izdatke, določene z letnim proračunom, ki presegajo svoto Din 1000'— (tisoč dinarjev), je potreben sklep uprave. Za izdatke, ki niso določeni z letnim pro¬ računom, je potrebna predhodna odobritev skupne seje uprave in nadzorstvenega odbora; ti izdatki pa se morajo po členu 19., točke 4., teh pravil predložiti naslednji skupščini v naknadno odobritev. Člen 38. Uprava združenja mora predložiti redni letni skupščini sklepni račun za preteklo leto obenem s poročilom o svo¬ jem poslovanju v minulem letu in o stanju imovine. Sklepni račun, kakor tudi letni proračun morata biti objavljena v prostorih združenja najmanj 15 dni pred skupščino, da ju člani lahko pravočasno prouče. Člen 39. Nadzorstveni odbor predloži skupščini svoje poročilo posebej. Poročilo podpišejo vsi člani nadzorstvenega odbora. VII. Urad združenja. Člen 40. Za opravljanje vseh administrativnih poslov združenja lahko ustanovi skupščina urad združenja. Urad sestavlja pisarniško osebje združenja. Tajnika kod šefa urada in vse stalno osebje postavlja na predlog uprave skupščina združenja. Začasno osebje nastavlja uprava in mu odreja njegove prejemke. Nadzorstvo nad poslovanjem urada vrši predsednik zdru¬ ženja. Vrši tudi disciplinsko oblast nad osebjem združenja. VIII. Nadzorstvo. Člen 41. Nadzorstvo nad združenjem vrši zbornica v Ljubljanj. Za zbornico po teh pravilih se smatra samo ta zbornica. — 20 — Zbornica sme vsak čas odrediti pregled vsega poslo¬ vanja združenja. Vsaki skupščini kakor tudi vsakemu se¬ stanku poedinih organov združenja sme prisostvovati od¬ poslanec zbornice, ki ima pravico do besede. Zbornica je upravičena zahtevati od združenja, naj v določenem roku odpravi ugotovljene nedostatke. Če združenje tej zahtevi ne ugodi, postopa zbornica po členu 43. teh pravil. Če zbornica v 15. dneh, odkar je zanjo zvedela, spozna, da nasprotuje odločba uprave ali skupščine zakonu, zakonitim naredbam in predpisom ali tem pravilom ali če se je z njo vobče prekoračilo področje združenja, ustavi njeno izvršitev. Zoper vsako odločbo, ki jo izda zbornica ob izvrše¬ vanju svojega nadzorstva, se sme pritožiti združenje na bansko upravo. Člen 42. Ban sme odrediti, da prisostvuje vsaki skupščini zdru¬ ženja predstavnik oblastva, ki obvešča bansko upravo o poslovanju skupščine. Banska uprava ima pravico, razvelja¬ viti v 15. dneh, odkar je doznala za njo, vsako odločbo uprave ali skupščine, ki nasprotuje zakonom, zakonitim na¬ redbam in predpisom ali tem pravilom ali ki se je z njo prekoračilo področje združenja, če ni zbornica tega že prej storila. Člen 43. Če se pregreše uprava ali poedini njeni člani pri svojem poslovanju zoper svoje dolžnosti, zoper odredbe zakona o obrtih ali teh pravil, jih sme kaznovati zbornica z disciplinsko kaznijo do Din 1000'— (tisoč dinarjev). To kazen je izročiti človekoljubnim skladom združenja ali pa porabiti za druge človekoljubne namene. če se izkaže uprava ali član uprave nesposobno ali nesposobnega za vodstvo poslov združenja ali če se po¬ novno pregreši zoper pravila ali zakon, disciplinske kazni po prednjem odstavku pa ne zadoščajo, da bi se zavaro¬ valo pravilno poslovanje uprave, sme ban po službeni dolžnosti ali na predlog zbornice upravo združenja ali — 21 — poedine njene člane dolžnosti razrešiti, za vodstvo poslov združenja do izvolitve nove uprave pa postaviti komisarja. V tem primeru mora sklicati komisar v treh mesecih skup¬ ščino, da se izvoli nova uprava. IX. Izpremembe in dopolnitve pravil. Člen 44. Za izpremembe in dopolnitve teh pravil je potrebno, da je prisotna na skupščini najmanj ena četrtina vseh čla¬ nov združenja. Tako usvojene izpremembe in dopolnitve postanejo polnoveljavne, ko jih odobri zbornica. X. Prestanek združenja. Člen 45. Združenje sme prestati, če zbog nizkega števila članov ne daje možnosti za uspešno delo in če se z uporabo odredb odstavka (1) § 356. zakona o obrtih njeno pod¬ ročje spoji s področjem drugega združenja. Prestanek zdru¬ ženja odreja zbornica. Imovina združenja, ki je tako prestala, se uporabi pred¬ vsem, da se likvidirajo njene obveznosti, ostanek pa pre¬ vzame novo združenje. Če se ustanovi novo združenje ali izloči področje združenja v druga ali nova združenja, pripada novemu združenju ali združenju, ki mu pristopijo bivši člani, soraz¬ meren del dotedanje imovine. Ko se odreja velikost tega dela, se mora upoštevati število izstopajočih članov. Če so pasiva večja od aktivov, je treba pokriti pri- manjklaj iz posebnega prispevka, ki se predpiše vsem prejš¬ njim članom združenja. Če se ne doseže v tem pogledu sporazum, odloča zbornica. Če bi bila delitev škodljiva koristim imovine ali sklada samega ali če bi nasprotovala interesom njune namembe, odredi zbornica po zaslišanju prizadetega združenja, naj se imovina ali sklad ne delita in naj se skupno vodita in upravljata. V teh primerih je postopati po posebnih predpisih, ki jih predpiše ban po zaslišanju zbornice. — 22 — XI. Končne odredbe. Člen 46. Ta pravila so se usvojila na ustanovni skupščini združenja trgovcev za mesto Maribor, ki je bila na dan 27. avgusta 1932 v Mariboru, postanejo pa polnoveljavna in stopijo v moč, ko jih odobri po § 364. zakona o obr- tih zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Št. 17023 Predstoječa pravila se odobri v zmislu § 364. zakona o obrtih. V Ljubljani, dne 19. IX. 1932. Zbornica za trgovino obrt in industrijo v Ljubljani. Predsednik: Ivan Jelačin, 1. r. Tajnik: Dr. Pless, 1. r. Tiskarna Hinko Sax Mariboru. Univerzitetna knjižnica Maribor S 41995 lili č