2. Poštnina pavsanrana. Ljubljana, dne 8. januarja T925. Leto I SAMOUPRAVA GLASIL® NARGDNE RADIKALNE STRANKE. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Wolfova ul. 1/1. Rokopisi se ne vračajo. Dopisi morajo biti frankirani in podpisani. ižbaja rals četrtek. . Naročnina mesečno Din 4-—, celoletno 39»—. Posamezna številka Din V—. Irtserati po tarifi, pri večjem naročilu popust. Mici, msslo za lit lin 3lls pri nM js fap s tolajisa! I ^Samouprava", ofidjeSno glasilo Mam&nz radr kalna stranka za ljubljansko oblast. Predsednik celokupne radikalne stranke tn predsednik vlade Nikola Pašič je podpisal 4. t. m. rešenje, da je edino »Samouprava« oficijelno glasilo Narodno Radikalne stranke ga ljubljansko oblast in da »Radikalski glasnik« nima več pravice izhajati kot glasilo radikalov, zatorej vsi radikali poslužujte se le »Samouprave«, »Radikalski glasnik« pa zavrnite kot lajbžurnal Ravniharja in glasilo klike, ki se je jasno postavila proti vidovdanski ustavi in se druži z vsemi mogočimi nasprotniki. Original se glasi: Gospodinu dr. Niku Zupaniču, predsedniku Okružnega odbora NRS Ljubljana. V odgovor na Vašo prošnjo, glavni odbor NRS odobrava izdajanje tednika »Samouprava« kot 'oficijelni organ NRS za ljubljansko oblast in mesto Ljubljana. Pri tem se razume, da zgubi »Radikalski glasnik«. svoj zvanični karakter in ni treba da izhaja. Beograd, dne 4. januarja 1925. Nikola P. Pašič, predsednik glavnega odbora. -----------——— —---—--------------- , , ..—j. V edinosti naša rešitev. Cel čas od prevrata sem bijejo večina I naših strank med seboj brezploden boj za ustavo, ali je ta dobra ali ne, ali naj ostane ali naj, se predela na novo ali spopolni, ali naj ostane država edinstvena ali naj se razdeli. V tem boju je minulo že šest let. Vsa gospodarska zakonodaja, kakor zjednačenje davkov, uradniški, invalidski in ureditev stanovanjskega zakona ter druga vprašanja pa spijo spanje pravičnega. Zato pa vlada, kamorkoli pogledamo, nezadovoljnost in pomanjkanje ljubezni do domovine in vse si želi nazaj urejene razmere preteklosti, pozabljajoč, da smo bili preje sužnji, da so nam drugi vladali, medtem ko smo sedaj svobodni, da si moramo sami vsa svoja državna in gospodarska vprašanja urediti. Kmet tarna, da ga tarejo previsoki davki, da njegovi pridelki nimajo cene, da mora živino dati mesarju zastonj. Uradnik in nameščenec zdihuje, da ne izhaja s svojo plačo niti za hrano in stanovanje, a o nabavi nove obleke ni govora. Njegov ugled pada, ker ne more nastopati primerno njegovemu stanu. Trgovec se pritožuje, da trgovina spi, ker ljudje nimajo denarja. Prisilne poravnave se množe. Obrtnik in mali tovarnar ne more izhajati radi predragega kredita, ker tega primanjkuje radi splošne draginje. • Tako tore) ni ga stanu in kraja, kjer bi cvetelo blagostanje in zadovoljnost. Ali res ni nikjer pomoči tej obči bedi? Kje tiči .vsemu temu vzrok? Odgovor je kratek. Temu zlu se prav lahl« da odpomoči. Kako? Če pogledamo v politično življenje, kaj vidimo? Ali ne vidimo tu nebroj strank in strančic, da se človeku glava zmeša, ki se med seboj lasajo za prvenstvo. Vsak sebe hvali, kakor berač svojo malho. Klerikalci hočejo biti voditelji slovenstva. Radičevi priganjači Prepeluhovci in njih konkurenti Murnovci obetajo nam blaženo Indijo Koromandijo — republiko, devet socijalističnih strančic obeta delavstvu in kmetu bratstvo in enakost — socijalistični raj na zemlji, kjer bomo delali samo po 4 ure na dan, zato bo Bog pošiljal mano z neba ali pa bomo živi zleteli v raj, ko bomo umrli od lakote. Krne-tijci ponujajo kmetom celo državo v zakup, češ, da imajo samo oni pravico do vlade, čeprav jih je vsega vkup 10 poslancev v celi državi. Da bi se vse te stranke strnile v eno delovno enoto, to niti enemu na misel ne pride, ker vsem skupaj ni do ljudskega blagra, ampak njim je glavno, da živijo komo-dno, ljudstvo naj pa strada. S tem ne pridemo nikamor. Le ena grupa strank je uvidela, da je edina,rešitev za narod, za državo velika delazmožna stranka v parlamentu, kjer more neovirano ravno vsled tega, ker ima večino, delovati in prevajati zakone v življenje in ta grupa je Narodni blok. Parlament je duša države. Ako ta ne deluje, hira ves državni organizem. Parlament pa more vršiti svoje dolžnosti le, ako ima skupino narodnih zastopnikov, ki so enakega mišljenja in ki pripadajo eni skunini. Če prosmatramo vse sedanje stranke, vidimo, da bodo’ le zastopniki, ki jih pošlje narodni blok v skupščino, tvorili tam večino in le M bode delazmožni. Vse druge skupine nimajo nič skupnega. Kaj imajo skupnega n. pr. klerikalci in Radič, danes so si zavezniki, jutri pil so si v laseh. Brez Radiča pa sploh ne morejo nič napraviti vse druge stranke razna tfe-rodnega bloka ker vse skupaj niti od c&sfcč nimajo večine. Radiča samega je že zadeto za njegovo rovarenje proti redu in dežavi zasluženo plačilo. Zato bo vsak glas pri volitvah oddan za drugo stranko kot za Naisodta blok pomenil toliko kot da nočemo še «fe-jenega dela v državi. Doktor ne pride nared i, prepričan}«, d« je glavna ovira vsakega redaega delovaria v državi brez števila strank in strančic ter dokler se narGd sam ne odloči za eno dsta-zmožno stranko, ne bo reda in blagostanja. Dcfazmožen pa je in bo le Narodni blok, fcet vse druge stranke brez Radiča, katerega sedaj vsi obsojajo, tudi njegovi nekdanji nezvestejši zavezniki naši klerikalci in katerega je vlada proglasila za izdajalca domovine in ga postavila pred sodišče, ne tvorijo večine in se bojujejo brez upa zmage. Zato volite na usodni dan vsi kakor en mož Narodni blok in ta edinost Vas reši vsega aedsMega, Ta edinost je naša rešitev. Greh Kaj pa zopet to? Ali se v pofitSri t«® greši? Da! in še veliko. Malokaferikrat stoji kaka držav« p#e4 ako odločilnimi časi, kot sc nahaja Jugoslavija pri teh volitvah. Vsi so na jasnem, da se sedaj ne gre za kako stanovsko ali krsfcvii« vprašanje, ampak naravnost za obstoj države. Kdor v tako važnih časih cept site. je izdajalec svoje domovine in kot tak tadi svojega stanu. Komu naj pomaga raaMptle-nost naprednih sil kot skupnim naši* nasprotnikom klerikalcem in repubkltM*««. Kmetijci sami priznavajo v svojem novoletnem kmetijskem listu, da dosežejo v najboljšem slučaju v ccB državi komaj 10 — 12 mandatov. In kaj naj počnejo s temi poetenoi, tudi če jih izvojujejo? Prisiljeni bodo pridružiti se eni ali drugi grupi v skupščioi. Al uaf gredo v tabor klerikalcev, ki so njih »ajve-čji sovražniki? Mak) težko bi šk> ta volilci se bodo svojim zastopnikom lepo zakrulili za tak korak. Ne preostajalo jim m b* nič drugega ali biti osatnlieni »divjaki« «k pa SAMOUPRAVA« »■F« »*»■« st a iH v sftfodni blok, kateremu sedaj delajo to-idto MkoS. Ta blok bo težko pozabil njih gccfe, Ai »o v najodločilnejši borbi sovražno rm£ njemu nastopali Ta isdajalski nastop a« mat bridko maščevati nad kmeti. Mesto da !tt « opomogli s svojimi poslanci, bodo «atat» njih prošnje nerešene, ker se bodo taS te&ifc savesaikov. 8» urno to. Je tudi grda nehvaležnost SmaMjeev napram narodnemu bloku. Kdo je *! njitn. da se niso polastiU kmetijske lerikald, če ne stranke narodnega Mola. bi bili kmetije! prepuščeni sami aetai, bi jih klerikalci že zdavnaj zdrobili v pnfc. Da še več. Ako ne bi bilo strank narodnega bloka, bi kmetijcev sploh ne bilo. Le ti n jim pripomogli do ustanovitve samo-sstanovske organizacije, zato je nehva-lefeeos* ttajer? -r®fe. da gredo sedaj v boj proft rvojK« -.^-..uviteljicam, mesto da bi iili , podpirali v boju zoper skupnega sovraga klerikalce in (kuge prevratne stranke. Sedaj so se stranke ogibale kmetijcev, v prihodnjosti jih pa sploh nt bodo hoteli poznati. Človek ne bi že rekel, da so voditelji kmetske stranke res ideali poštenosti in pravičnosti, ko pa je vsem znano o milijonskih volovskih kupčijah voditelja Puclja in da si j« brežiški Urek iz svoje rodne podrtije napravil graščinsko poslopje. Ti so se res osamostojill, a nočejo biti vež klicani kmetic, kvečjemu na shodu, ampak so gospodje. Greh je in političen zločin, da nastopajo kraetijci samostojno, da pomagajo klerikal-een» pri nas do zmage, mesto da bi se strnili v enotno falango proti skupnemu sovragu, a Se večji greh bi bil od volilcev, da bi sledili volilci svojim voditeljem — zapeljivcem. HiSS razpuščena. je doletela usoda in zaskžena kolovodje ime stranke, ki je bila glav-da se ni moglo delati v parlamentu. Vsem fei nttano, kaj je vse zakrivila hrvaSka r«w&l&aa»ka seljačka stranka in koliko tfeads je sfovzročil ajen voditelj Ra<£č naši ffe nuno, da ni hotel prrH v skupščino ia tfua posnagst graditi novo, mlado državo, e* Se! cc! tujino, Anglijo, Nemšk Av-s*n», hjsr je grdil in blatil domovino, s® vstal • »eprijatelji, z Albanci, bolgarskimi- kontita® ia Madžari. Šel je v Moskvo, se pri-iva& botjievikom, da bi tu povzročil revolucijo* ko bi vse lepo pripravil. Na Dunaju je hotež ak!i«ati zborovanje vseh zatiranih malik K«w4crv !n drugih državah ko vendar i»ekw» maniširisKi narodi nikjer toliko pravi«* ho pavno pri nas. Zato je bila vlada prl-utijčaa nporabiti proti voditelju Radiču in ecli »j&aov* stranki zakon o zaščiti države. Dft se ta zakon uporabi, je bilo sklenjene ste pared božičnimi prazniki, izvajati pa g« it aačeia vlada šele drugi dan po novem lete. 2a*rebška policija je uobila nalog vse faetovodje stranke aretirati in zapreti, vse la arhiv zapleniti, premoženje pa korv- j Usvirati. Enaka povelja so dobile tudi ostaie j oblasti po celi državi. Učinek te odredbe je bij i.. jnetljiv. Policija je še tekom dneva aretirala vse voditelje stranke razen Radiča in to dr. Mačka, podpredsednika stranke, Predavea, oba Košutiča in Kmjeviča. Radiča samega pa so zvlekli izpod postelje šele v nedeljo, ko so že mislili nadaljno preiskavo Seljaokega doma opustiti. Konfiscirani materija! je jako obsežen in nadvse obte žilen. Predvsem se ie našel originalni protokol o sprejemu HRSS v seljačko internatijonalo s podpisom Smornova in Krasina in obsežna Radičeva korespondenca s komunističnimi prvaki tako z Rakovskim, z zloglasnim ruskim anarhistom Sandovom, Čičerinom in Ktasinom. Nadalje je interesanten koncept pssma Davidoviču iz leta 1922, kjer izraža Radič željo, da bi se dosegel sporazum za rušenje režima, ko je bil Davidovič še v koalicijski vladi 2 radikali. Jako veliko materijala sc je dovezlo iz province v Zagreb. Konfiskacija se je vršila povsod točno in v največjem redu. Ljudstvo se zaveda, da je vodstvo HRSS zabredlo predaleč, in mu ne pade niti na misel, da bi se postavilo v brambo za one, ki jih je roka pravice po vsej pravici dosegla. Edino!© opo-zidjonahti blok je vzel Radiča in njega** stranko v zaščito, da le nasprotuje vladi ta ljudstvo bega. Napaka vlade m v tem, da so stranko sedaj razpustili in njene voditelje zaprli, na« paka bi bila kvečjemu, da niso to izvršlH ža zdavnaj. V to nam je najboljši dokaz Rusija, Ako bi tam takoj v začetku zaprli Lenina In Trockega, bi danes bila Rusija že zdavnai urejena demokratska država. Taki elementi kot je Radič, je isto kot rak-rana na telesu čim preje se iz*eže jz telesa, tem bolje. Vs» poštena javnost je vaela ta korak vlade n veseljem na znanje. Pogled ¥ leto 1925. »V zve*dali je zapisano, kako se nan* bo godilo,« pravimo. Astrologi vzamejo M dobesedno. Gospa Elizabeta Ebertin. najbofl znana nemška zagovornica moderne astro« logije, nam pripoveduje v posebni knjigi, kaj vse nam bo prineslo leto 1925. Zalibog je njeno prerokovanje tako splošno, da bo zmeraj imela prav, naj se obrnejo stvari tako aH tako. Vse 'e kakor bela '^ea, ki ie lahka poljubno tepokiiš. Vendar je pa tudi nekaj trdnega, kar sc da zagrabiti. Vsi oni, ki ste rojeni koncem januarja ali v začetlar februarja, bodite pripravljeni na težko leto, na žalost, nevarnost m velike Izgube. V aprila bodo solnee, Mars in Venera v taki harmo-nični postavki, da se N' T"" "'de po težkih' bolečinah počutil olajšanega, n mai bo zopet zelo kritičen; solnee, Saturn, Neptun. Venera in Merkur se ne bodo dobro sporazumeli. Vi juniju bo spet protistruja, torej ne bo večj tako hudo. Juli)- bo kritičen mesec za vse tiste* pri kojlh rojstvu je stalo solnee v prvih desetih dneh v znajr.cn j c vodonosca. Bolj m la* dim ljudem se bo takrat posebno slabo sodiiof nesrečna ljubezen, prevarani upi, zguba prijateljev, obrekovanje, nezgode. Avgust ja podaljšanje julija, torej tudi neugoden. September je malo bolj miren pa tudi n« popolnoma, ogrožajo nas prevare, razburjenje, pisma. 6. oktobra se začnejo notranje bolesti, po sredi ttsv&mbra nastopijo kriz«« skratka, nič dobrega se nam ne obeta. Haaiv mannov proces je že lani prerokovala. Vsaf sedaj tako prav!. Aretacija Stšpke Radiča. »Wkn J« tu mugoč* predsednika repn-bi&t pa ehj čudotvorne hop uzei Radoveden sta, fcfcit Ikhi tu šlu,« je govuru puvelnik straže Boško knmisarju, k s a šli aretirat Radiča. *NB se ti »e buj,« prav kumisar, »bouS vidn, kkn fon burna prvlekl Radiča z brloga kukr prftifca s hleva k ga zakolejo.« Pa sa šl nota u SeDnetoi dom, Pa lej ga spaka, kamr sa pw-tekal, aansad je blu laprt. En pulicaj pran, ta b* km nikakšn vuditeli Seljakov, »sina se 2 k tov auHjeil, tu sa vidt sam gspudje«, Pa sa 1» potoka! pr Kosutiču. Ospa se note oglas, tka. ttek te*kto, kukr pravja ta »obl Idje, k se •fekrfjft, de ne more nubenga note psti. Se we, de je atoo poslušal ni sa aahlevak de p»e-ct) Mipte vrata. Ce prou nerada, je vendar edpidia. Brž se .ie vedi de se gspa zna taci tat« kr m* h in scut>a, ampak je bi n pr »ji paslaae Fauie Radič. Bn pukaj, U ma dober na#, je k>ž aagledn te) šalee 4aja na mis ia prm: »Je.i, lej »nete je bin pt Vam svet duh na frnlttt. 1» mate prpvavljen aa tel^ i>a sle se M b n mi n« i«repodt, m ta niste UoW pni »dpfiK« Pa sa sH mel okul pugiedat. e« »ati nekaj oe#Ja. k ga prej »i blo. Brž h i* «o mi»l% »tu pa n« bo ta prau svet jjgtiL tt Zbora, sa k ml mta in kueti draži na bi biu putrebn cegu za lukne delat in za aaaidat. Buo pa treba zid bi natančn pugle-dav« Pa sa pugledal naokul in nazadnje naši ai. »vaškostnom« ^apcciran zid. »Tu je pa gutov jaibečova luknja,« prau en uradnk in brene a nogo u vrata. In res ni zaston brcnu. Vrata sa se odprla in ptikazale sa se žive cukate. »Nubedn ne prveže samih rog k ja-sbn, tka tud tfc se sama cupata ne bo migala,« re$e pulcaji, pa prime za cupato, k je ležala na modroc. Lej ga šmenta, cupata začne feroatr ia pokaže se cela noga, kjer je pa noga, je eeu člouk. Brž sa vedi, de je biu svet duftv k jo pumagau pt čaj, Radič. »Ajde, attte gospodm* Radiču,« vika puvelnik in uleže Radiča za cupato, a odgovora nema. »Ajda, ajde* gospodine predsednlče, izvolite iaažk« a nse je zastonj. Radič leži ktt jazbe, li se je pn z*a» aalism u soj brlog. Zdej ga prime ea umlnk a vso silo za nogo kukr predita n Msr* kadr ga koleja, in ga žuleče a hrfeae. 3ki je proej tšku, k je njih visokust predsednik »kor tku trebušast kukr Trebušnih k sa ga kumej aulekel z Aljaževga turna vrh Triglava. Kukr sa se gspud predsednik Itadtt utepal in brcal, nazadnje sa moral le japstt soj hib brlog. »Dobr juir, gospodine Radiču,« ga pu-»dravia, Uukr se suudob Dozdravt prdsedn’ka enotvome republike. Pa b blu bulš rečt »La-lika noč«, k je zdej gspud Radič dokončau (ieiu soiils ; -k. (J»pud Radič se jc tke pre-svrašu, 'k so sa na »vitlu zulekli, de uajiirva ni mogu besede spraut od sebe. Kdu pa s« tud ne b. Pujsek se tud ustraš, k ga zulečeja z hleva in dene-ia na ploh, zatu ni čudn, de se je tud Radič ustrašu. Pol je pa le pršu K seb,* de jo mogu rečt: »Evo me, sad rno imate.«- Pa že mu je blu žou, de je on reku, in je začes rasajafc hi upi, de je ta nesranr-nost, de ne puznaja ttobenega spoštovajna ii rešpekta do sojga predsednika. »Kaku de vai no spoštujema, soj ravno zatu srna pršli sm, de vas rcšaia te lukne m vas pustavma i najbulš cirar ti pržon, kjer bote lohka ne sam predsednik, ampak kraieval do soje smrti Pa s® bulš b bh< za vas, de b šli kmai k Bus^ k ste tku poboža, k zmeraj mate na jezi« »Hvaljen Istis in M**ja«. N3 se ne bojte bev ma že skrbel, de Boste živel do smrte. Zdet pa nimani« ve* oajtn s« raz go v ar jat, pejma, sej žo nas Saka an torno bil, kufec sd spudofc za ta n obl Wi, pra« mirn pnveinik. In s« sl odpefal na puicijo ia udtm pa h pižoa. IJ pržon sa se sspud predsednik rs#ul)K ke razjokal nad sojo nsoda in sa prosil m tamburico in vin, dit b mogl opevat soje mi« nuki slavo, kukr svetoisemski David. Srezka odbora v Črnomlju in Novem mestu sta postavila enodoinct za skupnega kandidata »NARODNEGA BLOKA" v črnomaljskem in novo« meškem okraju beiokranjskesa rojaka, ministra n. r. Dr« Niko Zupaniča, sina kmečkih staršev, ki dobro pozna ljudstvo in njegove potrebe, in katerega že vsi poznamo. Bolj kot vsi naši poiiticarji ima dr. £upanl£ jako vplivno besedo in znanie v Beogradu & bo kot tak lahko največ dosegel za našo gospodarsko in narodno stvar. Komur je draga naša lepa domovina in komur je pri srcu naša veličastna troedina dfržava, naj dela za izvolitev našega bližnjega rojaka dr. Zupaniča. Kmetje, delavci, obrtniki in obče vsi volilci! Izvolite« dr. ZupanŠ&R Vam bo poroštvo za fepSo ^31p odarski) bodočnos;: novomeikega @kr@la in i©l@iiraiin@5 posebno pa za zgradbo belokranjske železnice in Brežice — Novo mesto. — izdajale« svoje i* skttpm koristi bode posta! tisti, ki na dan državnozborskih volitev ne bi vrgel kroglice za tega moža. Naša Skrinjica na volišču je druga (2.) po redu. Na delo torej xa našega skupnega narodnega kandidata Dr. Niko ZupanKa. * Volilna odbora za cela Selaftrajino in Nomšlii srez. mmmm mm* Politika doma in na tujem. HtStaftieiSi dogodek preteklega tedna Je ctrraaaa proglašena nad Radičevo stran-fcb ter aretacija vseh njenih kolovodij in kon-(fiskadja vsega njenega premoženja in ar-kar poročamo obširneje na drugem mesta. Za Slovenijo je drugo važno dejstvo, 'da je ©rišlo do skupnega nastopa radikalov iti rtetnokratov v vseh treh upravnih enotah in vs so že vse tri liste predložene sodišču lin potrjene: v Ljubljani jo prva — nosilec •Moba«e, Ljubljana—Novouiesto druga —> nodfoe «wiister Žerjav ia v Maribor« je če-ilrte — «osilec dr. Pivko. Kr »M in kraljica sta prošli teden tacog-iaW bolnega strica Arzena v Parizu. X* ** : lo za nju bivanje, ju Je povabil trnu.. dent republike Ha sveča« obed, k« »or k> bili vsi domači in tuji državni do-stft}»o**Ycniki povabljeni in kjer sta bila nad v*e svečmo sprejeta. fa»ijeva dvojica se je vrnila včeraj Iz Parat« na Bled, kjer ostaneta črez pravo-s!- " božične praznike. Tu sprejme kralj k • uŽerjava, ki poroča v imenu vlada 0 n^sbo«! situaciji in predloži v podpis večje Stov9o »kazov raznih resortov. Nemčija. Hrv voljeni državni zbor se je v pon- dd.isv 5. t. m. sestal. Sejo je otvorii socijat-de*«Sfr«t>ki tarostni predsednik. Komunisti sm motiti, vendar je seja potekla mir- ne. Dtltaitiviu predsednik s« tevoli ua pri- HsiaJrtaalnejše v sedanjem momentu je iEpruMrtev kninske cone, ki jo ima zasedeno Anjslia. Glasom ver«*Nte mirovne pogodbe 01 to ozemlje prep«stlti Nemcem že 19 t. m., vendar se Anglija temu upira, češ Nemci niso izvršili vsek pogojev omenje-* ne i>j*odi>e. V resnici pa je vzrok drugi. An-gLi* skrbi procvit nemške jeklene industrije, ztKiO & »e uidi angleški veleindustrija do-gavfcfe s tVancoskitni in uemškitai radi kon-W«vw:c. Odvisno je sedaj vse ©-^oiCtt aadostuje 6—7000 glasov. Kandidatu končno vseeno ali mu dajo te glasove Go-Dolenjci, preje pa lahko pričakuje svojih bližnjih rojakov. Ce Dolenjci la Belokranjca ljubijo sebe in svojo korist, ga gotovo vsi volili, ker vedo, da lahko s upfivom ta kot radikal več koristi ka- t kor vseh 21 tigrov v prejšnji skupščini Ve-' čina narodnega bloka je itak zasigurana v južnih delih naše države in bo le v škodo Slovenije, če ta ne pošlje nekoliko državotvornih poslancev v bodočo skupščino. V slučaju, da pokažejo Slovenci sovražno stališče narodnemu bloku, bi bila Slovenija izpostavljena nevarnosti, da bi bila v gospodarskem oziru zapostavljena in izdana. Izvolitev kandidatov narodnega bloka bi bila v največjo korist Slovenije, ker bi ti obvarovali Slovence pred osveto krivično Izzlvanih bratov, ki so jih regili iz nemškega robstva, IBHSISBlSllIlIlBBIIIIliaiBBBBIftl Zahtevajte v vseh Javnih lokalih .SAMOUPRAVO'I ■■■■■IIIIMMIIIIMUUMIMIUI Za smeh In šalo. Kako gre Jak atu? Ali nisi slišal? Zadnfič zvečer It prišel trezen domov. Njegov pes ga ni spoznal ia ga Je ugriznil, Učitelj: Kje ima vol največ mesa? Učenec: Od giave do repa. Na sodišču. Po obsodbi toženca, ki je b9 obsojen na 20 let ječe, vpraša sodnik obtoženca: Imate še kaj dodati k temu? Nič, odgovori 00« kvečjemu bi nekaj odvzeL Igra v karte z Bogom ali kako Je postopaj opeharil popa, y nekem kraju širne naše <5omovine j* šel pop skozi gozd. Kar zagleda človeka, ki je igral v, karte pod košatim drevesom. Mahal je z rokami in govoril, kakor bi igraS v četvero. Pop se mu čudi in ga vpraša, kal’ dela. Saj vidite prečastiti} da igram v karte, S kora igrate, ko ste sami& Nisem sam, odgovori igrač* Pa kdo je Vaš partner?; . , Jaz igram z Bogom. Pop mu pravi: Potem pa igrate z inko mogočnim soigralcem. Mogočnim pa poštenim. Kaj pa igrate?' »Atac.« Za kal pa igrate^ . Za denar se razume, Ste že kaj dobili? Ne zgubil sem 100 dhjfurjev. Kam daste ta denar? ; Se razume Bogu. . Kako to napravite?. Prvemu človeku, kf mi ga pošlje gospo4 Bog, darujem ta znesek. Sedaj ste ravno VI prečastiti prišli, zato Vam darujem ta znesek. Pop ves vesef-spravi ta denar ta odide, ■ Cez par dni se pop zopet znajde slučafr. -no v gozdu, kjer najde starega kvati^pirc*, . Bri ga vpraša, kako sedaj staji z igro. Hvala, prečastiti., jako dobrp. Ravno sen dobil 2000 dinarjev. Res, čedna vsotica; ali kdo Vam Izplača? Bog mi vedno pošlje nekega človeka, ld izplačuje njegov račun. Tokrat Je Vas poslali reče in ga je oropali Gost: Gospod gostilničar, danes pa ■) vredno vaše pivo niti počenega groša, pojde« raje k sosedu, ki toS Izvrstnega. Gostilničar: Počakal malo, grem a tabek Gospa: No, dragi možiček,- aH sl danes kaj mislil name v pisarni? Gospod: Vsakokrat, kadar sem hotel za-,' peti suknjič, pa ni bilo gumba, ki se ml J* pred tednom odtrgal. * Prišel je prijatefci javiti popadili (žent pravoslavnega popa), da se Je mož-pop; utopil. Ona zavpije: Ah, ni bilo nikogar, kt bi mu pomagal. Bil sem jaz, reče prijatelj, govoril sem mu, naj ml poda roko, ali ni hotel ta tako se Je ntopil. E, kako si bil neumen, mu odvrne popa« dija, moral bi reči: pope, evo ti roke, pa bi jo vzel Moral d vedeti, ~j* mmmmmmm*. mm* »«fr«V» *»«'«■>O. um-*S- O£*«»S»4t *►«£■ «V-«- Utr' Hale vesti. Ck. tfiko Zupanič min. na r„ predsednik oblaSbtega odbora, Je bil ta teden že tretjič y ttgfišni borbi v Beograda v svrlio intervencij »bankinih pristašev in zaščite interesov Straške. Bil je tudi povabljen k predsedniku vlnrie 4» Narodne Radikalne stranke g. Nikoli P. Pa&fcn, kjer je poročal o politični situaciji v, SSovenijL Gosp. predsednik Pašič je popol-nouBj odobraval stališče ministra dr. Zupaniča ta, Tzel z zadovoljstvom njegovo poročilo m «ftanjc. Važno za občinske urade. L^aflflokateri župan si je na jasnem, kal naj (eeKg z volivnimi imeniki sedaj, ko prične tako»\to«rt uradno popravljanje. V pojasnilo naj' afc&jo tale navodila: . t, foKvnih imenikov za državnozborske volitve «5kakor ne popravljajte pred 8. svečanom, 'tkflivni imeniki za državnozborske volitve flSarajo ostati taki, kakršni so po za-klitižfci reklamacijskega postopanja. Vsako uradu« popravljanje teh imenikov je prepo-vo^sbb« fes kaznjivo. Uradno popravljanje votivnih imenikov za državnozborske volitve se Tjrtt tetos od 18. svečana dalje 80 dni. t. **ač pa se morajo popravljati volilni faue«Bfl ea občinske volitve v rednem roku od 4. do 21. januarja. To popravljanje naj pa UmaM gotovo izvrše v vseh občinah razen v ttsfiu ki imajo morda kake izredne, občinske nSStoe. Šb efadno ix>pravljanje naj župani goto!« tortfSe, da ne bodo imeli nepotrebnih sitoma. €fckw*a določila zakona o vollvnili imenikih /glede uradnega postopanja so ta-le: Cfedfio popravljanje je treba zaključiti zada#, dan enomesečnega roka in ne poprej. Bradno je vpisati v volivni imenik vse* ki so dotlej pridobili volivno pravico in pa vojaki, M tisto leto odslužijo vojaški rok. PtS dni po zadnjejp dnevu uradnega popravljanja je zaključene volivne imenike poslati Sfifetoemu sodišču v potrditev. Reodsednlka beogradske občine M. Mar-janofJCa je zadela kap na seji glavnega odbora KRS 5. t. m. Poklicali so takoj zdravnika, a nič pomagalo, ker je Marjanovič tekom 10 minut že izdih niL ev državnih uradov v Ljubljani Z BoSfišH letom so se preselili v županijsko pate«® na Bleiweisovi cesti oddelek ministrstva *a trgovino in industrijo, kmetijski referat fcidrotehnični oddelek in gozdarski (gorclmupolitični) referat. V isti zgradbi ostanejo: sebretarijat velikega župana, vsi odseki nasuje uprave, prosvetni oddelek, od-del«Sc na soeijalno politiko, zdravstveni referat N^errinarski referat, oddelek za vere in vsi posapžm uradi. Komisija za agrarske ope-raoifci »e le preselila v poslopje Kmetijske drušbs m Turjaškem trgu, vsi računski oddelki Sotegacije ministrstva financ pa so na-stanfttii v Marijanišču. FtaaefaM konferenca uasiedstvenih držav, KjsamiK t. m. bo sklicala reparacijska kontnega oa Dunaju konferenco nasledstvenih držav, 4ai se bo bavila z zadevo s starimt avgtr^dcjmJ, dosedaj nezajamčenhni državnimi dolgovi in s sedanjimi izidi žigosanja v nacionalnih državah. Predvsem pa s« bodo skeofle odredbe, ki bodo pospešile postopanje m končni obračun, da se končnoveljavrto ugotovi višina jamstva vsake posamezne na-dtonaloe države za rente,, ki obstojajo v starem tHoaemstvu. • - Državna razredna loterija Ustrezajoč željam občinstva je direkcija državne razredne loterije bistveno izpremenila sistem te loterije. Dosedanje Število srečk (100.000) to že z IX. kolom, ki se prične 12. januarja, zviša na 150X100. Število dobitkov (50.000) ostane neizpremenjeno in odpade torej le na vsako tretjo srečko en dobitek. Zato pa se podvoji najnižji dobitek. Prodajale se bodo tudi v prihodnje četrtinske, polovične in cele srečke« Razpust občinskega odbora v Zgornji Šiški. Srezko poglavarstvo za Ljubljano-okolico je v smislu § 99 občinskega reda razpustilo občinski zastop v Zgornji Šiški. Ta zastop je bil za delo nezmožen in ni mogel spraviti v red niti proračun. Za gerenta je bil imenovan g. Ivan Zakotnik, kateremu je dodan gerentski sosveti Čevljarski prikrojevalnl tečaj v Ljubljani. Orad za pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani priredi z 12. januarjem čevljarski prikrojeval ni tečaj, ki ga bo vodil strokovni učitelj g. Ljubomir. Stefanovič v prostorih državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani, Kongresni trg št 7. Interesenti naj takoj javijo svojo udeležbo pismeno ali ustmeno v pisarni Brada za pospeševanje obrti, Ljubljana, Dunajska c. 22. Zverinski oče. Pred novosadskim sodiščem se je vršila razprava proti 50-lefnemu eiganu Milanu Nikoliču, ki ga je ovadila lastna hčerka radi krvoskrunstva. Zločin je bil izvršen že leta 1920 in sicer je oče napadel svojo hčerko na vozu med vožnjo iz Palanke v Ceb ter je na njej zadostil svoji pohoti. Hčerka Milka je nekaj časa molčala o dogodku* povodom spora z očetom pa ga je ovadil sl Stari pohotnež je bit obsojen na 5 let ječe. Epilog krvavega dogodka v Hrušici. V bolnici je te dni umrla 23 letna Marija Vonta, ki je bila povodom krvavega dogodka v Hrušici, o čemur smo poročali, zadeta v trebuh in v desno nogo. Tako je moralo mlado dekle vsled starega sovraštva dveh tekmecev v prerani grob. Grd zločin beogradskega policista. Marko Vidovič, kriminalni agent beograd, policije je znan kot velik prijatelj nežnega spola. Bil je že leta 1922 odpuščen, ker je uporabljal svojo legitimacijo večkrat zato, da je žene in dekleta, ki jih je našel na ulici prisilil, da se legitimirajo in jih je nato v slučaju, da se niso hotele, tiral mesto na policijo — v svoje stanovanje. Kasneje so ga zopet sprejeli v službo. V petek zvečer pa je mož zopet zagrešil grd nravstven zločin. Na cesti je ustavil neko dijakinjo in jo pozval, da se izkaže. Ker tega ni hotela storiti, je ponovil svojo staro igro in je svojo žrtev vlekel v svoje stanovanje,-kjer je devojko zlorabil. Da bi mu deklica ne utekla, je skril njeno obleko, in morala je dva dni ostati naga pri njemu. Šele, ko je dijakinja kričala skozi okno na pomoč so prihiteli ljudje, ki so jo rešili pred nasilnežem. Vidovič je bil prijet in izročen sodišču. Lastnega očeta zaklal. V bosanskem selu Derventa je prišlo te dni do prepira med vaškimi fanti. Ante Gogič je hotel z nožem na-pasti svoje nasprotnike, vendar ga je njegov oče Mijo prijel za roko, da prepreči napad. Sin, ki se je hotel šiloma iztrgati, je pri ruvanju zadel-z nožem očeta ter ga ranil tako težko, da je oče čez nekaj ur umrl. Morilec le M jpročsm spdiSču, Nov oddelek v ministrstvu prosvete. V ministrstvu prosvete se v kratkem osnuj« posebni oddelek za pouk. Pravilnik o ten oddelku sestavlja posebna komisija, sestoje? ča iz načelnikov, inšpektorjev in referentotf tega ministrstva. VelSca poneverba v Bečkereku. V slad* komi tovarni v Bečkereku so prišli na sled veliki poneverbi, ki Jo je izvršil sladkorni nadzornik Jovan Vlajnič. Ta je vpisal v knjiga 30 vagonov sladkorne pese, ki pa faktično ni prispela. Tovarna ima okoli 100.000 dinarjev škode. Vlajnič je bil prijet, zanika pa svoj« krivdo. Izvršena je bila obsežna preiskav^ . Iz stranke. Narodni blok tudi v Ljubljani. Kakor srn*, že zadnjič poročali, so se vršila pogajanja med Mestnim odborom v Ljubljani in JDS v svrho skupnega nastopa pri skupščinskih vok litvah. Pogajanja so se vršila v smislu skle* pov- glavnega odbora NRS v Beogradu in pa želji-g. šefa Pašiča ter-so se končala z ugodi" nlm- rezultatom* z ozirom na potrebe* koristi naše stranke in naših članov. Za namestj nika na- listi Narodnega bloka je imenovali NRS inženerja-državnih železnic g. Riharda šapl-jo. Lista je bila vložena 3. t. m. kaj Uprva volilnemu, sodišču; : Iz Mestnega odbora NI^S v Ljubljani Gpojsarjarao ponovno radikatfej naf ne nasef ' dajo zavijanjem dr. Ravniharja in njego^ ' zajedničarske' manjšine, ld se poslužuje vse mogočih sredstev, da' H pred našo jaVnos opravičili svojo protiradikalsko politiko. V namen je izdal dr. Ravnihar tudi »Radikal glasnik*, ki pa ni več organ NRS, odkar te njegov »konzorcij« postavil javno proti na« četom vidovdanske politike radikalne stranke. Iz lisfa je razvidno, da se je dr. Ra' kot edini predsednik NRS organizacije v državi zvezal s strankami* ki ne prizna’ vidovdanske ustave, in da je ta zveza v po( polnem nasprotju s programom in cilji radl-i kalne stranke. N-aŠi člani naj ne pozabijo pot novnih izjav g. šefa Pašiča in g. Ljube' Jovanoviča, ki sta se jasno in odločno Izrekla proti vsakemu sodelovanju s strankami, ki so proti vidovdanski-ustavi. Za to se je večina stareW ga Mestnega odbora, zvesta svojim načelom ' izrekla, da ne more slediti zajedničarski poli*: tik! dr. Ravniharja, ki se kot udeleženec zna> nega zagrebškega kongresa malkontentov š« vedno ni iznebil' svojega političnega preprk Čanja; v%lic temu, da je nedavno stopil v Narodno radikalno stranko, kjer je imel dovolj prilike, da se pouči o tradicijah in jasno iz« raženi politiki NRS. Dejstvo, da je večini članov starega-Mestnega odbora obsodila d^j 'Ravniharjevo stranki ^rotivno politiko, mori ~ zadostovati tudi onim mr omahljivcev, ki s« še zbegani ix> dr. Ravniharjevi rabulistikii Novi Mestni« odbor pod predsedstvom p rol* M. Prešla in podppedsedstvom velikega ž pana dr. M, Lukana je legalno izvoljen smislu strankinih statutov ne glede na to, tvori novi Mestni odbor večina starih odbo: nikov, in ne glede na dejstvo, da je ogromni! večina članov v mestnih pododborih iu. -, ni novega Mestnega odbora. Poživljamo čla< ne, da se strogo drže discipline, sklepov ii navodil novega Mestnega odbora. Vsak radi kal je dolžan v strankinem In v svojem lasti nem interesu pokoravati se,, sklepom Glavi nega odbora v Beogradu, fcl ga zastopa Ljubljani Mestn! odbor NRS pod stvom prof. NL Prešla. Stamk^loj poslovati v par dneh. M— odbora NRS »r LjebflanT.' Kaj se najraje Sta? NEVESTA POBEGNILA NA DAN POROKE. V neki vasici splitske občine se je dogo* ;HI fe dni tragičen rodbinski dogodek. Neki . jak 'i'oma A. je imel lepo in mlado hčerko '.n: :o. Mladenka, ki je bila poštena, prijazna simpatična, je ljubila nekega siromašnega anetskega mladeniča. Tudi on je ljubil Anico. Toda Aničin oče ni bil nič kaj zadovoljen z ljubeznijo, ki je vzklila med mladima srcema, tolažil pa se je z upanjem, da se hčerka ni resno zaljubila in da se bo vendar vse izteklo po njegovem načrtu. Našel ji je ženina proti njeni volji. Stvar {e bila že povsem dogovorjena in tudi duhovnik je bil že naprošen, da podeli v cerkvi mlademu paru svoj poročni blagoslov. Oče je »bral številne svate, zaklal najlepšo živino, pripravil najboljše vino in povabil vso vas, da se z njim veseli pomembnega dogodka. Dasi je z ženinom sklenil dogovor o poroki v krčmi, je vendar delal račun brez krčmarja/ Napočil je dan, ko bi morala mlada dvojica stopiti pred oltar. Vse je bilo v redu. Prižel je ženin, zbrali so se svatje z zastavami in zelenjem in tudi duhovnik je že , čakal, da opravi poročna cerkvena opravila. Sano neveste ni bilo od nikoder. Očetu se je zasvifala, da se hčerka brani neljubega ji ženina in zato je takoj odšel v Split, ker je slutil, da tamkaj gotovo najde »nezvesto nevesto«. Svatje so ostali zbrani pred hišo, da pričakajo triumfalen povratek očeta z nevesto Anico. Oče pa se je med potjo napil žganja in ker je bU precej vinjen, so ga stražniki spravili na hladno v policijski zapor. Tu je opisal vso svojo težko nesrečo, ki ga je zadela. Naprosil je policijske organe, da mu najdejo hčerko, ld je pobegnila tik pred poroko. Izjavil je, da jo bodo gotovo lahko našli, ker ima lepo belo obleko. Policija je res odšla na delo ali uspeha ni imela Oče se je končno ves nesrečen vrnil v domačo vas, kjer je našel svate, ki so pili in se gostili seveda brez neveste, o kateri še do sedaj ni »lulia ne sluha. GAD V DEKLIČINEM ŽELODCU. Pred par dnevi je prineslo »Jutro« pod tornjim naslovom vest, da je umrla v Bernu medicinka, ki je imela, kakor se je baje videlo pri obdukciji, v želodcu živega, dobro razvitega gada. Prinesli smo to zgodbo po dolžnosti kronistov, tako, kakor smo jo posneli iz švicarskih listov. Danes hočemo izpregovoriti 0 stvari svoje mnenje. Po našem mnenju ni moglo biti vse tako, 1 akor pravijo drugi listu Ako ne gre za časopisno raco, kar seveda ni izključeno, mora ::it: vest vsekakor netočna. Morda so zdravniki res našli v želodcu Rosserjeve kako živo bitje. To vendar ni izključeno. Gad pa go-:ovo ni bil. 2e zaradi svoje velikosti ne. Morda so bile izredno velike gliste, ki so sčasoma povzročile dekletovo smrt Morebiti se ie vtihotapila v želodec kaka druga, na vsak lačin pa le majhna živalica, ki je povzročala, iar radi verjamemo, strahovite bolečine. Gad že zaradi tega ni mogel biti, ker je »trupen in bi deklica morala umreti že veliko preje vsled strupenega pika. Pa četudi je bila le mlada belouškica, ni štorija verjetna. Ce se je kača v dveh mesecih razvila v tako fcival, kakor jo opisujejo nemški listi, je motala biti takrat, ko jo je medicinka baje podrla, tako velika, da hi jo morala videti že p* deset korakov daleč, kameli da bi io po-toknila nevede. Dopisi. In kako naj se žival, ki normalno ne živi v Človeškem želodcu, razvija v dekletu cela dva meseca? Ali ji ni ves ta čas želodčna kislina prav nič škodila? In gad da bi imel tako strahovit tek, da je kar grizel dekličin želodec! Kdor je kdaj gojil kače, ve, kako težko jih je v ujetništvu pripraviti do tega, da bi jemale hrano. Menažerije bi z veseljem pozdravile novo metodo, krmiti kače z mesnimi paštetami, in rade bi si nabavile želodce, sicer ne od ljudi ali celo mladih deklet, ampak drugih živali, samo da bi pripravile eksotične sače do zauživanja hranel Bodi si tako ali tako, štorija o živem gadu v želodcu gospodične Rosserjeve ne drži Ivan Pezdič žrtev gora. Truplo finančnega tajnika delegacije ministrstva financ v Ljubljani, Ivana Pezdiča, ki je odšel na Štefanovo na Begunjščico in se ni več vrnil, so v sredo našli. Zgodilo se je to čisto slučajno. Neki dijak iz Avstrije ie šel včeraj zjutraj na Begunjščico. Kake tri minute pod vrhom je naletel nepričakovano na moško osebo v klečeči pozi. Bilo je to truplo že od 26. decembra pogrešanega Ivana Pezdiča. Da ga rešilne ekspedicije kljub izredno požrtvovalnemu in težavnemu iskanju toliko časa niso našle, se je zgodilo to le radi tega, ker se je splošno domnevalo, da je padel Pezdič v kak prepad in se ubil. Zato tudi nihče ni šel na vrh Begunjščice. Kakor se nam poroča, se je dijak, ki je zapazil truplo v klečeči pozi, tako prestrašil, da se sploh ni upal do njega, ampak se je takoj vrnil in prispel ob 5. popoldne zopet v Begunje, kjer je povedal, da je našel vrh hriba Pezdiča mrtvega. Truplo tragične smrti preminulega finančnega tajnika Ivana Pezdiča so prenesli v nedeljo zjutraj domačini v Begunje, nakar je bilo prepeljano v Kranj, ker so ga položili v pondeljek, 5. t. m. ob treh popoldne k večnemu počitku. Ivan Pezdič je bil star šele 47 let. Bil je prvotno računski uradnik pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani, vsled izrednih sposobnosti in posebnih zaslug pa je bil pomaknjen kasneje v status konceptnih uradnikov in postal končno tajnik. Pokojnik je bil jako nadarjen človek in zlasti upravni talent. Ze pod bivšo Avstrijo so ga hoteli poslati kot finančnega eksperta v Čmogoro in Albanijo, za časa mirovne konference v Parizu pa bi imel biti dodeljen naši delegaciji, kar pa je vsled rahlega zdravja odklonil. Leta 1919 je bil poklican v finančno ministrstvo v Beogradu in je bil prvi proračun za Slovenijo v glav- ( nem njegovo delo. Vsled prenapornega dela j je pričel živčno bolehati in je dobil končno daljši dopust. Čim je okreval, je bil zopet dodeljen finančni delegaciji v Ljubljani. Zadnje čase se mn je zdravstveno stanje zopet poslabšalo in je bil precej zamišljen in močno potrt Pokojnik se je v mlajših letih udejstvoval tudi literarno. Bil je od leta 1903. sotrud-nik tedanjega beletrističnega lista »Slovana«, kjer je priobčil več jako lepih lirskih pesmi pod psevdonimom Pavel Golob. Ženski raj v Bosni. V naši državi pride povprečno na 1000 moških 1022 žensk, v Medmurju na 1000 moških 1021 žensk, v Banam 1041 Žensk, v Bački in Baranji 1020, na Hrvatskem 1097, v Dalmaciji 1111, v Južni Srbiji 1008, v Cmi gori 1006, a v Bosni in Hercegovini na 1000 moških samo 937 žensk. Bohinjska Bistrica. Klerikalci lcnj priftno obiskujejo bohinjsko kotlino v zadnjesu čas« in imajo polno obljub in tolažb za kneta slasti sedaj pred volitvami, čeprav vede, da n«r bodo nobene spolnili, kakor ja pri tijfe »ar vada. Nedavno so nas obiskali trije gospodje, kojih dvojica Je ob prihodu v naš kr*i skrv vala njih poklicni znak — »pinkele« »od vratom in ga šele odkrila v zgornii dolini Vsakega deželana so hribovsko primemo skušali pridobiti za njihovo koritarsko poli* tiko in skrahirano avtonomijo. Zvečer jc bfl med farovSkimi zidovi shod, katerega *e pa razun par najzvestejšib ovčic nibče udeležil. Tudi iz ti moke « bo kruha v Bedrom* zapomnite si SLSarji. Obljub je dovoii. Ca boste prinašali samo obljube, naj kandidatje raje ostanejo doma za pečkom. Voiilci iz Bohinja. Poljane pri Toplicah. Na Novega leta dan so imeli klerikalci volilni shod v Poljanah, na katerega 'je prišei sam dr. Kulovec »jih kandidat, pa ijudje so se naveličali praznih obljub, ker ni nobenega. uspeha. Na shod je prišlo vsega skupaj komaj 10 radovednežev; in še ti so se razšli, predno je bilo pol ure, O sliodu se sploh ne more govoriti. Vse skopaj je bila samo ena velika polomija. Lahko se reče, da je klerikalcem r poljanski dolini odklenkalo za vedno. Ljudstvo uvideva počasi a sigurno, kje se da kaj doseči. Ljudje so siti prerekanja in hočejo delo in red. Nasproti pa se širi ideja radikalne stran* ke z velikim uspehom. Narod z napetostjo pričakuje kakega govornika od centralnega vodstva in shod, ki ga priredi naša stranka* bo veličastna manifestacija eainstvo držat, ve, za red, mir in delo v vseh panogah držav* nega gospodarstva. Stanovanje obstoječa iz ene odnosno dveh sob, kuhinje in pritiklin 5e takoj odda. Ogleda se lahko vsak dan: Cesia na Gorenjski železnici 22, VREDNOST TUJEGA DENARJA. 1 lira . . s................Di» 2.69 1 dolar...................... „ 63.48 1 frank francoski.... „ 3.46 1 frank švicarski ... » 12.44 1 Kč..............» « 1.9§ 100 K avstr.................... 0.08 1 zlata marka ..... „ 15.36 V Curihu je dosegel naš dinar 8. Tak« it on otvoril novo leto z izrazito čvrsto tendenco.' ^ , Na ugodno stanje naše valute vpliva predvsem aktivna bilanca naše zunanje trgovine, katera ima za prva tri četrtletja pr. i 600 milijonov prebitka. Zanimivo je, da je dinar poskočil ravna v času, ko so se podvzele stroge mere proti prevratnim elementom v državi. Skok dl< narja v Curihu na 8 je tem pomembnejši, kel je istočasno čvrsta tudi deviza za Švico. Pred oslabljenjem een žitu Zaradi ponov* nega precejšnjega skoka dinarja se opaža* kakor poročajo iz Novega Sada, da je iavo* pšenice oslabel. Cene pšenici, ki so bile do« slej čvrste, bodo nedvomno morale popustit^ zlasti ker dinar še obeta nadaljni porast Ka-* kor se javlja, s tem n»3A *«*»• fc*voztiiki doloma že računalo. Vprašanje maksimiranja obrestne mere. Kakor poročajo iz Beograda, se je vršila te dni seja glavnega odbora Narodne banke, na kateri se je razpravljalo o maksimiranju obrestne mere. Narodna banka je zadnje dni ponovno konferirala z zagrebškimi bi ljubljanskimi bankami in mogla ugotoviti, da večina bank soglaša s predlogom Narodne banke, da se maksimira obrestna mera za vloge z 10 odst. Vse banke so pripravljene držati se teh mer in so predlagale, da se izdela o to« poseben statut. Izvoz orehov. Onim, ki se zanimajo za izvoz orehov v Nemčijo, so na razpolago naslovi nemških uvoznih tvrdk v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Vest o novem ameriškem posojilu. Časopisje poroča, da se bodo te dni pričela pogajanja o novem posojilu, ki ga ponuja neka ameriška finančna skupina za investicijske svrJie. Ugot&a položaj naših državnih železnic. Iz Beograda poročajo, da bodo naše državne železnice 1. 1924 zaključile z dohodki, ki bodo znižali 100 milijonov Din nad vsoto predvideno v proračunu. Ta prebitek v znesku 100 milijonov Din namerava finančno ministrstvo naložiti v nekatere nove investicije. jadranska izložba v Splitu, Splitski listi poročajo, da se bo letos poleti vršila v Splitu gospodarska razstava, ki bo obenem tudi delala propagando za tujski promet Trgovinsko ministrstvo je za to že odobrilo kredit 150.000 Din. Neva avstrijska valata. P9 vzgleda Nemči> pričenja tudi Avstrija z uvajanjem nove valute in zlatih bilanc. Pribfcžno dve leti je avstrijska krona že štabih«, vendar je vedno le 14.000. del stare zkrte krone. Kakor smo že poročali, bo prešla Avrtrija s 1. januarjem s kronske na šilingovo valeto. Šiling bo enak 10.000 papirnatim kro-in bo štel 100 grošev. Računanju v šilingih bo spočetka fakulta-ireao. Javna gospodarstva morajo najkasneje do 30. junija biti prevedena na računanje v SiHegih, upravni uradi in sodišča pa morajo k t 1. majem dalje računati v šilingih. PfI pošti ostane radi mnogih težkoč do aadalinjega v veljavi računanje v kronah. Istoteko ostane kurzni list dunajska borze wt€asno pri kronskem Kotiranju; prehod v iečaje se bo »vršil, čini bodo izgotovljene zlate bilance. Avstrijska narodna ira&ka sme do konea 1926. izdajati novčanice y kro»ah, vendar iiaj s« novčanice na 10.000 sl& Manj kron vzaiiwjo čim prej iz prometa ter s» nadomesti z novei v šilingih in groših. Zbtfo šiling bo po tečaju dolarja predstavljal vmlnost 0.2217 grama čistega zlata. Kovali pa se bodo novi zlati novci iz 9 desetink zlata, ki £a predstavljajo po vrednosti. Na uvedbo a! a tih novcev še v doglednem čas« ni misliti, a srebrni šilingi se bodo kovali v zadostni količini ter bodo vsebovali le 640 tisočink vrednosti srebra, ki jo predstavljajo. Novi valutni zakon ukinja prisilno sprejemanje srebrnih šilingov in omejuje obtok z 10 iitiugi na osebo. Manjši novci ne smejo prekoračiti 5 šilingov na osebo. Gospodarskih posledic najbrže izmenjava Vfcfctc ne bo imela. Glavni pomen nove valute t>o v tem, da se bo nehalo računanje z doseli wt£mi visokimi številkami. Z mnogih strani m iaraža le bojazen, da bo prehod v računanje z ifiaBjšimi vsotami povzročil draginjo. Pošiljatve piva. Prometno ministrstvo je &d*edik>, da se morajo pošiljatve piva brez zadrževanja odpremljati po železnici, da se prro ne pokvari. Na vagone, natovorjene s piva»n, naj se prilepi listek z napisom: Pivo! otpaaviti hitno. Te listke v velikosti 14 krat 32 etn morajo nalepiti pošiljalci sami. Razen enaenienih besed se na listek ne smo napisati viš drugega. |w* Kar ne veS, vprašal UNIVERZALNI INFORMATIVNI BIRO S „A R G U S“ g BEOGRAD, Knez Mihajlova ulica 35 (Pastž Akademije Naukn). Telefon 6-25. *gawHH»a KatEsassEiEt usaasisn^ ssaamit DOM. ČEBIN TRGOVINA S KURIVOM LJUBLJANA WOLFOVA ULICA 1, IL NADSTR. Čekovni raitin St 13.903. Bržola vi: DOČEBIN - Ljubljana. ZALOGA PREMOGA iz vseh slovenskih premogovnikov: la angleškega premoga, la domačega in angleškega kovaškega premoga, la angleškega koksa. DRVA, OGLJE. RAZPOŠ1LJALNICA kovaškega premoga in koksa na drobno. SKLADIŠČA: Kolezijska ulica 20 hi Metelkova nlica 10. 111 NAJCENEJŠI NAKUPNI VIRIH Naipopolnelši šivalni stroji <&> za šivilje, krojače In čevljarje ter za vsak dom. Predno sl nabavite stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki LUD. BARAGA, Ljubija^ Seienburgova ul. S/l. Brezplačen pouk. -o- 15-Setna garancije ■ NOVI MODEL 12 Kalio sodi|o merodajni faktorji: j g' HMed pisalnimi stroji, nabavljenimi pri^VaM tvrdki, imm3 lahko) gladko in brez ropota. Akoravno pišejo na njih v soli začetniki vsak dnn po 4 ure, ni bilo pritožbe. Pisalni ' H stroji „REMlNGTON Mod. 12“ se odlikujejo kot izvrstni piiP^’ Rartljstve Mm Irgovske akademije»Lipljani. V Ljubljani, 13. decembra 1Q24. O. L. Rfflun s, r. c.anr &«,» pisalni Ljubljana, Gasfcarjna nato. S. j IlCillV UrCi3| Stroji - Telefon Stev. 407. - št. r samouprava« mmmm* Van LESCE NA Popolnoma warno naložite denar ¥ registrovano zadrugo z omejeno zavezo v .jubljani Vloge na hranil, knjižice in tekoči račun obrestuje najugodneje V Stran & iSAWOOPRAVAv I. ŠPORTNI KARNEVAL Roke ERNATOVIČ 15. februarja v 9,Unionu" tmaamBmamam MESTKI TRG 5 e „ e©®®©©©®©®®®©©®©®®©©©©©© ^i3aiHiiiijjagaiisggiiiirieiiiiiisagigiesssiBgiaBggiiEiaiigiigiiii&^ Prvorazredni moderni bi*zo-pfsalni stroj ©®©®©o©e©©@®®©® a m s Udeležbo javil svetovni filmski Igralec - komik CHAPLINI! STOEtJER RECORD Vrhunec fino« mehanike. Zastopstvo: Lud. Baraga, Ljubljana ŠELENSURSOVA UUCA št. 6/1. WER f« RECORD, i./A j« nttdo.nhi W . .. „ . J§i gkm Poleg Kolodvorske ulice. Vifadm priporoča svojo bogato zalogo štofov, cajgo-v, cvilhov, belo in rjavo kotenino, zefir, ox-fort, k lot, sifon, belo in rjavo za rjuhe, odeje, rute, kravate in drobnarijo. Velika izbira blaga. CENE ZNATNO NIZKE/ t In Izdajatelj dr. Niko Zupanič, min. t, r. — Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani — Glavni in odgovorni urednik Ivan Terce.