DELAVSKA POLITIKA
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Uredništvo je t Maribora, Rnika cesta 5, poštni predal 22. Rokopisi ge n* vračajo. Nefrankirana pisma se ne »prejemajo. Oprava s Maribor, Rnška cesta 5, poitni predal 22. Lfubljana VII., Zadružni dom.		Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din, V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14,335, — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev.	29.	Sreda 11. aprila 1928.	Leto III.
Strankin kongres.
Koncem tedna se vrši kongres Socialistične stranke Jugoslavije, za katerega vlada upravičeno v vsej naši javnosti naijvečje zanimanje. Saj se vrši ta kongres v očigled naravnost zgodovinske faize v notranjem razvoju našega, političnega življenja, na katerega mora naše gibanje močneje in močneje uplivati. Zato je pa treba Najprej močnega gibanja, naslonjenega najprej na močne organizacije. Logično tedaj, da je (kongres postavil na dnevni red predvsem organizacijska vprašanja — vprašanja izgraditve politične organizacije in odnosnov do ostalih razrednih delavskih organizacij in ustanov.
O tem velevažnem kongresu, o katerem se vrši v naših vrstah živahna raizprava, nismo mogli vsled pre-obilega, nujnega gradiva doslej pisati, zato bomo v prihodnji številki prinesli daljši pregled predlogov in mišljenj iznesenih od raznih referentov in koreferentov ter organizacij širom države. Povdarjamo pa že danes, da je kongres prav zastavil svoje delo, ko je vzel za predlog diskuziji m sklepov na skupnem zboru najbistvenejša vprašanja organizacije in dela za jasno in opredeljeno delo v cilju socializma in socialistične stranke, v cilju močnejšega in močnejšega uveljavljenja naše stranke in našega gibanja med delavstvom in v državi. Politika države, njenih gospodarskih in političnih prilik, se razvija bolj in bolj v pravcu najgrše in najtemnejše reakcije. Borba med posameznimi meščanskimi strankami se je izprevrgla v golo borbo za oblast, eksploatacijo oblasti v politične in žmotne svrhe. Vsaka reakcija je a-tentat na ljudstvo, na njegova prava
in napredek — reakcija v naših prilikah se pa mora toliko bolj pobijati in obsojati, ker ni utemeljena v nobeni politični nujnosti, v nobeni nevarnosti, ki bi grozila od spodaj ob-stočemu režimu. Ta reakcija je samo logična spremljevalka gospodarsk. in političnega propadanja vseh osnov naših vladajočih strank. Ta reakcija ni pa samo nevarna in usodna po svojih notranjih učinkih, nevarna je ona tudi v pogledu na zunanje odno-šaje. Pričakovati izboljšanja od medsebojnega boja meščanskih strank, bi bilo utopistično, otročje. Rešitev more priti le od spodaj, od združenih mas — te mase se morajo odtrgati uplivom buržuaznih strank — od opredelitve teh mas je odvisen pre-okret v celokupni naši politični in gospodarski situaciji. Ta preokret je možen le z izobraževalnim in organizacijskim delom med ljudskimi masami. To delo pa more izvršiti le naša stranka, ki mora s tem kongresom določiti trajne linije, po katerih naj se to veliko delo izvrši.
Obenem s tem delom treba pospešiti z vsemi silami proces konsolidacije delavskih vrst, združenja delavskih vrst, ki naj kot 'enotna sila pritegnejo nase vso ostalo maso. Naš program in naša načela morajo voditi delavstvo, ga dvigniti, prepojiti, združiti.
Uverjeni smo, da bo letošnji kongres v tem pravcu izvršil veliko delo.
Slovensko delavstvo je s svoje strani pripravljeno izvršiti vso svojo dolžnost, da se socialistični pokret, da se socialistično gibanje dvigne ne samo v Sloveniji nego tudi po vsej državi. Kajti to je konditio sine qua non vseh naših nadaljnih uspehov.
Stanovanjska politika ministra Gosarja.
Stanovanjski predlog ministra Gosarja je sicer pokopan in se z njim danes še enkrat pečamo, samo da pokažemo, kako škodljiva *je stanovanjska politika dr. Gosarja za delavstvo.
Or. Gosar v »Slovencu« v dolgem Uvodnem članku zagovarja svoj stanovanjski načrt in skuša z mnogimi besedami 'zakriti njegove glavne na-Pake, kar se mu naravno ne more Posrečiti. Glavne napake njegovega načrta so tri, namreč:
1. da hoče državo oprostiti vse s'krbi za; stanovanjsko vprašanje in
hoče vse te dolžnosti prevaliti na
občine;
2. da tudi občinam prepušča, da se oproste vse skrbi za reševanje stanovanjske bede;
3. da ne ustanavlja nobenih uspešnih kazni in sankcij, ki bi silile hišne gospodarje, dal ne bi prekoračili maksimirane najemnine in da celo uvaja Prosto odpoved.
Preden govorimo o teh glavnih napakah, moramo še omeniti Gosar-S'ev poskus, da bi razcepil najemnike na dve sovražni skupini, na one, ki stanujeijo v zaščitenih stanovanjih in na one, ki nimajo takih stanovanj. Dr. Gosar špekulira na sebičnost tistih Posameznikov, ki stanujejo v nezaščitenih stanovanjih. Saj je mogoče ?"es, da bi eden ali drugi izmed teh najemnikov, ki ima kakega dobrega prijatelja ali bogatega sorodnika med hišnimi gospodarji, prižel, če preneha stanovanjska zaščita, do boljšega ali ^orebiti tudi do cenejšega stanovala. Ne gre pa za koristi posameznika, temveč za interese splošnosti.
otovo pa je, da bi pri svobodni »za-
menjavi« stanovanj, ki si jo g. Gosar tako želi, nazadnje ostali brez stanovanja na cesti vendarle najrevnejši najemniki, ki se ne bi mogli udeleževati' pri licitiranju, kdo bo več plačal za stanovanje.
Kar se tiče dolžnosti države glede stanovanjske politike, se dr. Gosar v svojem zagovoru vendarle čuti prisiljenega! pripo znati, da ima tudi država v tem oziru svoje dolžnosti. Toda on pravi, da držalva tudi v bodoče ne bo svoje dolžnosti izpolnila in zaradi tega on kratkomalo vrže puško v koruzo in nalaga. vse to breme občinam. Kaj se to pravi: država noče. Dr. Gosar Ije vendar poslanec in celo izvoljen v delavskem revirju. On je celo poslanec vladne večine. Čemu so ga pa delavci v rudarskem revirju volili. Ali zaradi poslanskih dijet in ministrske pokojnine. Kaj je on storil glede stanovanjske politike, razen da s svojim načrtom kvari in ogroža predlog s. Petejana. Če pa vlada res noče, je pa Gosarjeva dolžnost, da gre v opozicijo ali pa da odloži mandat.
Dr. Gosar ije tudi ostal dolžan odgovora na vprašanje, čemu je dal občinam na prosto, da se rešijo dolžnosti skrbeti za stanovanja s tem, da deložacije sploh ne odlagajo nad 1 Vs meseca. Ker ne moremo imeti dr. Gosarja za: tako omejenega, da ne bi u-videl, da se 'bo vsaka občina do skrajnosti branila nase prevzeti tako velike finančne obveznosti, ne preostane druzega kakor da mislimo, da dr. Gosar želi, da bi se tudi v občinah likvidirala stanovanjska zaščita, s čemer bi se najemniki prepustili
hišnim gospodarjem v neomejeno izkoriščanje.
Naivno je, če dr. Gosar misli, da bi hišni gospodarji kar padli na kolena pred nljegovim maksimiranjem najemnine. Ginljivo je njegovo mnenje, da bodo po njegovem predlogu naši dobri hišni gospodarji v Mariboru in v Ljubljani prav gotovo pristali za siromašne najemnike celo na znatno zmernejšo najemnino. Če bi bil Gosarjev predlog sprejet, je čisto jasno, da bi hišni gospodar rekel svojim najemnikom: Po Gosarjevem zakonu smem od vas zahtevati samo maksimirano najemnino. Pač pat mi g. Gosar dovoljuje, da vam smem takoj odpovedati. Jaz vam stanovanje odpovedujem in vas bom deložiral. Pripravljen pa sem vas obdržati še v naprej v stanovanju, ako pristanete prostovoljno na 20kratno najemnino v dinarjih, ako napravite v stanovanju nova tla, vpeljete električno raz-
svetljavo, stanovanje preslikate itd,
—	vse na lastne stroške. To bi bile posledice, če tega g. Gosar ne razume, ni sposoben niti za krščanskosocialnega poslanca. Če pa to razume, potem pa zastopa interese hišnih posestnikov.
G. Gosar tudi razlikuje dobre in hudobne hišne 'posestnike. Nič ne damo na dobroto njegovih hišnih posestnikov, ne razumemo pa, čemu ščiti zaradi recimo 5 »dobrih« hišnih gospodarjev, tudi vse hudobne hišne gospodarje in izroča vse najemnike njih neomejenemu izkoriščanju.
Jasno je tedaj, da je stanovanjska politika ministra Gosarja za interese delavcev in proletarijata škodljiva, tembolj ker se na* zunaj kaže v svetohlinskem oblačilu delavskega prijateljstva. Radovedni smo samo še, ali se takozvani krščanski socialci strinjajo s to Gosarjevo stanovanjsko politiko?!
Novo državno posojilo.
Že nekaj mesecev se bavi dnevno časopisje s problemom novega državnega posojila, ki bi naj znašalo okroglo 13 milijard dinarjev. Zaradi tega posojila se je mudil finančni minister g. dr. Markovič dalj časa v Londonu, kjer se mu je baje posrečilo pridobiti neke velike bančne skupine — tako se nam je poročalo. Ni se nam pa poročalo, pod kakimi pogoji bi imeli dobiti to novo posojilo, dasi je g. minister baje že sklenil nekako provizorično pogodbo. Sicer pa tudi nimamo še nobenega trdnega načrta, kaj se naj z novim posojilom napravi oziroma v katere svrhe bi se tako ogromno posojilo imelo porabiti. Ta akcija naše vlade za najetje inozemskega posojila ni sicer prva in menda tudi ne zadnja. Že pred leti je vlada sklenila stomilijonsko dolarsko posojilo v Severni Ameriki in še do danes ni to posojilo realizirano. To pa zato ne, ker upniki toliko časa denarja ne izplačajo, dokler ni narodna skupščina sprejela investicijskega načrta, ki bi odgovarjal pogojem, po katerih je bilo posojilo dovoljeno. Posojilo je bilo namenjeno za gradnjo jadranske železnice, toda tozadevni načrt ni bil skupščini predložen ali vsaj odobren ne, vsled česar ni mogla priti vlada do denarja. Inozemski kapitalisti hočejo imeti garancijo, za kaj se bo denar porabil. Gosp. prometni minister je povodom razprave o letošnjem proračunu poročal, da denarja, katerega bi imeli dobiti od znane Blerove finančne skupine, še nismo prejeli in da ta denar leži deponiran v tresorjili njujorških bank. Toda naša država mora plačevati obresti od denarja, ki ga nikoli prejela ni!
Naša vlada pa se sedaj pogaja
za novo posojilo, za katerega porabo se sigurno še ne ve, razen če bi se imelo z istim izvesti stabilizacijo dinarja. Vprašanje je tedaj, če sploh pride do posojila in če pride, pod kakšnimi pogoji ga dobimo, v kakšne svrhe se ga bo porabilo in končno, kako ga bomo vrnili? Jasno je, da bodo upniki zahtevali primerna jamstva, to pa pomeni, da bomo, hočeš nočeš, postali vazali inozemskega kapitala. Saj imamo že nad 60 milijard dolga in če bo šlo tako naprej, bomo kmalu prišli do impozantne vsote 100 milijard, od katere bomo morali najmanj 6 milijard dinarjev letno plačevati za obresti in če dodamo k temu samo 2 odstotka za amortizacijo, tedaj bo šel celi državni proračun samo za posojila. Zato se mora vsak skrben državljan vprašati: kam to vodi?
Ne rečemo, da ne bi bilo posojilo koristno za državo, če bi se ga pametno porabilo. Toda, ako presojamo dosedanje desetletno državno gospodarstvo, tedaj nas navdaja bojazen, da bo novo posojilo le novo velikansko breme za ljudstvo, med tem ko bo od istega imelo korist kvečjemu par porodic. Govori se nam o potrebi gradnje novih železnic. Mi smo pa mnenja, da ne kaže toliko časa misliti na gradnjo novih prog, dokler nismo popravili starih, že obstoječih ter voznega parka, katerega se od prevrata sem vedno bolj zanemarja ter pušča, da propada. Zato ne graditi novih železnic, ampak vzdrževati predvsem že obstoječe, je v prvi vrsti potrebno in končno se je treba spomniti tudi na živi železniški 'materijah sicer bomo z novimi železniškimi progami dosegli edino to, da bomo imeli vedno večje število — sužnjev! B.
Socialistična kritika državnega proračuna
Govor sodr. Petejana v narodni skupščini povodom razprave o državnem proračunu.
(Nadaljevanje.)
Gospodje, imate pa v južni Srbiji še nekaj drugega, kar je po mojem mnenju naravnost škandal za našo državo. Vemo, da tem razsajajo razne nalezljive bolezni med živino še izza turških časov, ki so bile zanesene iz Azije. Živina je tam okužena in absolutno degenerirana, tako da ne odgovarja več sedanjim potrebam. Ako bi vlada vodila zdravo politiko in
bi uvedla strogo veterinarsko službo ter dala na razpolago gotove vsote za odpravo nalezljivih bolezni,
bi se to zlo v kratkem času odpravilo. Predvsem bi bilo treba zamenjati pasmo živine.
S tem bi se pridobili milijoni in milijoni narodnega premoženja, narodu bi se omogočilo lažje življenje in bil bi zadovoljnejši, nego je danes. (Puniša Račič: Pa klima nama smeta. Svako tele, koje uvozimo, crkne.) Zato pa pravim, pospod Račič ,da je treba preiskati podnebne in klimatične razmere in najti živino, ki bo primerna za tamošnje kraje.
Isto je z gozdovi, ki so bili posekani in ne na novo zasajeni. Tudi v tem oziru bi morala vlada skrbeti, da se izsekani gozdovi na novo zasajajo, ker bi se s tem izboljšale tudi klimatične razmere.
Zaupniki, naročite pravočasno majski spis!
Omenil sem rudarstvo, živinorejo in gozdarstvo, ki so glavni vir dohodkov v ta-moinjih krajih. Za vse te stvari bi morala naša vlada skrbeti; poleg teh čisto ekonomskih stvari bi pa morala pričeti tudi
z drugo politiko, ker je po sedanjem slistemu nemogoče ustvariti zadovoljstvo med tamošnjim ljudstvom.
Kajti politika, ki se vodi danes, je v največji meri zakrivila nevoljo in zlo, ki vladata danes v južni Srbiji, Taka politika je v sramoto za našo državo na zunaj. Tako politiko moramo najodločnejše obsojati, ker je proti interesom našega naroda in naše države.
Posledice sedanje vladne politike so dovedle do tega, da gospodarsko propadamo, da imamo na dnevnem redu krize v industriji in v drugih panogah. (Puniša Račič: Je li ste vi za ruat sa Bugarskom?)
Josip Petejan (nadaljuje): Jaz nisem za nobeno vojsko. Jaz sem samo za to, da se da vsakemu narodu popolna svoboda in da se prepreči vse, kar bi moglo izzvati kako vojsko. Toda razmere, ki sem jih prej ume-nil in ki vladajo v Macedoniji, so stalni povod za izbruh vojske in dajejo komitom priliko, da izrabljajo naše nezadovoljstvo v svoje namene. Isto tako obsojam tudi sedanjo politiko Bolgarije, ki naj bi se isto-tako usmerila na pot vzdrževanja miru, ki je vsem nam toliko potreben.
Gospodje, omenil sem že, da so posledice te politike
gospodarska kriza in brezposelnost, nezadovoljstvo med delavci, kmeti in sploh med našim narodom.
Ako hočemo, da te naše odnošaje ozdravimo, kar je gotovo želja nas vseh, potem je potrebno, da naš režim prične z drugo politiko, da prične s politiko, ki mora iti predvsem za tem, kar je obljubil lansko leto gospod finančni minister, da se bo znižal naš proračun, da se da našemu narodu možnost, da zasluži in da se s tem dvigne njegova kupna moč.
Gospodje, mislim, da se bo naša poljo-privredna kriza ozdravila na ta način, da vlada prouči kmetski problem in pomaga našemu kmetu iz njegovih dolgov, drugič pa s tem, da se omogoči
svobodni izvoz naših poljedelskih pridelkov in svobodni uvoz onih stvari,
ki jih pri nas nimamo, ki jih pa naše kmetijstvo neobhodno potrebuje. Če pomoremo našemu kmetijstvu, bomo s tem pomagali tudi naši obrti in industriji, ker danes vsied krize v poljedelstvu trpita v veliki meri tudi obrt in industrija.
Jasno je, da je potrebno znižanje davkov in zato zahtevamo, da se znižajo naši izdatki. Nikakor se pa ne moremo zadovoljiti s politiko našega gospoda finančnega ministra, ki hoče
varčevati tam, kjer bi se varčevati ne smelo.
Ako gospod finančni minister hoče resno varčevati, potem naj varčuje pri onih resorih, kjer so izdatki absolutno previsoki za naše gospodarske razmere.
V	budžetu imamo silno visoke zneske za neke resore, ki so neproduktivni. Omenim naj samo nekatere. Tako imamo za vrhovno upravo ustavljen znesek 119,790.869 dinarjev. Za pokojnine in invalidnine imamo tukaj znesek 916,358.172 dinarjev. Za ministrstvo policije imamo znesek 562.803.000 dinarjev, za ministrstvo vojske in mornarice pa 2.428,571.226 dinarjev.
Gospodje, to so za naše gospodarske razmere absolutno previsoki izdatki. Zato moramo gledati, da te izdatke kolikor mogoče znižamo, da narodu omogočimo lažje življenje in ekonomski razvoj.
Gospodje, jaz nisem oni demagog, ki bi zahteval od vlade, da v sedanjih razmerah
odpravi militarizem. Naglašam pa, da je naša dolžnost, da izdamo samo toliko, koliko prenesejo naše finančne moči. Vem, da trpe danes pod velikanskimi stroški za vojaštvo vse države Evrope in tudi druge. Toda kljub temu je naša dolžnost, da stroške za vojaštvo kolikor mogoče omejimo. Predvsem je potrebno, da vojni minister in celokupna vlada proučavata znižanje vojaške službe od 18 na 12 mesecev. Pa tudi v drugih stvareh bi se moglo v tem resoru marsikaj prihraniti. Če primerjamo plače, ki jih dobivajo častniki, s plačami, ki jih dobivajo civilni uslužbenci, vidimo, da bi se dalo tudi tu nekaj prihraniti. Obenem pa tudi vidimo, kaiko neenako se postopa z vojaškimi in civilnimi uradniki.
Tudi je pri nas splošno znano, da je
število generalov pri nas absolutno previsoko, da imamo toliko generalov, kolikor jih procentualno nima nobena druga država.
Tudi pri tem bi se moglo prihraniti.
Isto tako bi mogli precej prihraniti pri postavkah notranjega in zunanjega ministrstva ter ministrskega predsedništva pri tajnih dispozicijskih fondih, ki so za naše razmere nepotrebni in za katere nikdar ne vemo, zakaj se porabljajo in komu so ti fondi v korist. Sedaj, ko sem vse to analiziral in tudi dokazal, kako nujno potrebno bi bilo, da se vse to že vendar enkrat tudi uredi, obrnimo ipozornost tudi na drugo stran, ter tudi povejmo, na kak način naj se ra7mere v naši državi predrugačijo in uredijo, da bo narod v resnici prišel do sreče, blagostanja in zadovoljstva. V časopisih smo čitali, da so razmere v naši državi danes naravnost grozne, da so neznosne, da upro-paščajo naše narodno gospodarstvo, da je birokracija zrastla do vrhunca in da se na ta način ne more več naprej. Ako pa hočemo v resnici olajšati naše življenje, potem moramo v prvi vrsti in predvsem delati na to, da se naša uprava decentralizira in našim oblastnim upravam da oni delokrog, ki odgovarja njihovim specijalnim razmeram, potrebam in težnjam in da se
razreši centralna birokracija, ki ovira in onemogočuje gospodarski razvoj.
Ni še dolgo tega, kar smo čitali v časopisih in to ne samo v opozicionalnih, nego tudi celo v radikalnih, da je treba delati z vsemi silami na to, da se število naših oblasti zniža, V posmeh samouprave je dejstvo, da imamo oblasti s 150,000 do 200.000 prebivalci. Ali je to koristno in ekonomsko? Gotovo ne!
(Dalje prihodnjič.)
Majski spis!
Opozarjamo vse krajevne organizacije SSJ, kakor tudi posamezne zaupnike, kateri so pripravljeni vzeti kolportažo »Majski spis«, da nemudoma sporočijo, koliko izvodov ga želijo, da uprava zna, koliko ga naj da natisniti.
Opozarjamo tudi, da bo letošnja izdaja izšla pravočasno z bogato vsebino.
Negujte zobe s
„PEBECO“,
poslužujte se „NIVE A* za kožo
Dnevne novice,
Najboljši odgovor na napade v »Enotnosti« zaradi naše stanovanjske akcije in nujnega predloga sodr. Petejana v parlamentu je današnji članek o stanovanjski politiki dr. Gosarja, ki ga objavljamo na prvi strani. Več ni treba dodati.
Kandidatska povodenj na Francoskem. Do 6. aprila je bilo v Franciji prijavljenih nič manj kot 2634 kandidatov za predstoječe parlamentarne volitve, ki se bodo borili za okroglo 600 mandatov. Rekord je vsekakor v senskem departmanu (pariškem), 617, t. j. na vsak mandat deset kandidatov.
Vojaški guverner v Macedoniji. Glasom nekaterih listov se misli, z ozirom na nevzdržen političen položaj v južni Srbiji na ustanovitev vojaške vlade za Macedonijo. Saj ta že deloma postoja. Morda bi kazalo napraviti iz Macedonije eno samo veliko kasarno, pa bi bila stvar končana!
Vojak vrgel puško v stran. Povodom kraljevega rojstnega dne se je vršila v Gentu (Belgija) vojaška parada. Nek vojak je nagloma skočil iz vrste ter treščil z vso silo svojo puško navzočemu generalu pod noge, tako da se je ista razbila. Vojaka so aretirali.
»Šarfmaherji« se pripravljajo na volitve. V Nemčiji bodo volitve dne 20. maja. Na te volitve se pripravlja delavstvo; toda tudi delodajalci ne drže rok križem. Interesantno je — ampak ni nič novega — da je zveza saksonskih industrijalcev pozvala vse svoje člane, da prispevajo za volilni sklad in sicer vsak industri-jalec plača tekom mesecev februarja do maja po 20 pfenigov za vsakega zaposlenega delavca. Industrialci si hočejo mandate z denarjem kupiti in sicer na ta način, da bodo iz svojega volilnega fonda podpirali le one stranke, ki se zavežejo njihove kandidate sprejeti na svoje liste in jih postaviti na taka mesta, kjer bo že v naprej gotovo, da bodo zmagali.
Beg iz Mussolinije. Na ladji Car-nia, ki je dospela iz Neapelja v Palermo, je našla policija 21 potnikov, ki niso bili vpisani v ladijski listi; to so bili takozvani «slepi» pasažerji, ki so se hoteli na skrivnem izseliti. Ker tako veliko število ljudi ne bi moglo — po mnenju fašistične policije — biti brez vednosti posadke na ladji, zato je bila aretirana cela posadka razen kapetana. — Rožena dežela, iz katere ljudstvo beži!
Mussolinijeva dvoličnost. Pred kratkim je imel Mussolini političen razgovor z znanim lordom Rother-merom in je pri tej priliki hlinil fa-
šistično miroljubnost. Med drugim je rekel sledeče: »Z Jugoslavijo smo sklenili prijateljsko pogodbo, toda ista še ni od Jugoslavije ratificirana, kar pa se bo meseca julija zgodilo. Pa tudi, če do pogodbe ne pride, vseeno ni nobene vojne nevarnosti. Razmerje med Italijo in Jugoslavijo bi ostalo takšno, kakršno je. (To se pravi, da bo vojna nevarnost vedno postojala.) Sicer pa je podano lam-stvo za mir s tem, da sta obe državi članici Društva narodov.« — Grozdje je prekislo!) Nadalje je Mussolini pokadil svoji zaveznici Madjarski s tem, da je izjavil, da so se sicer Madjari bojevali proti antanti, toda kljub temu je treba »viteški« narod občudovati in Italija je bila prva država, ki je nudila Madjarom pomoč. Končno je Mussolini izrekel salomonsko sodbo glede mirovnih pogodb, češ: »Nedotakljivost mirovnih pogodb se mora čuvati, toda to ne izključuje, da se ne bi po »skrbni« preizkušnji napravilo sprememb, kjer je to zaželjeno. (Od Mussolinija ali od Horthyja namreč.) Madjari morajo dobiti narodne meje,« je rekel Mussolini, med tem ko morajo veljati za Italijo geografične meje! To sc pravi, da ima g. Mussolini sicer »viteške« Madjare rad, ker so tako reakcionarni kot on, toda-sraj-ca mu je bližja kot suknja.
»Ljudska samopomoč« v Mariboru naznanja vsem svojim članom, da šteje že z današnjim dnem nad 4000 članov. Prihodnje dni dobe vsi člani prvo društveno obvestilo s priloženimi položnicami. Ker bodo oddelki »BCD« skoraj polni, so se osnovali po sklepu zadnje odborove seje pododdelki B/I, C/I, D/I, v katere se spre-jemaijo zopet nekaj časa tudi vse zdrave osebe v starosti od 50 do 75 let. Kdor še torej ni član »Ljudske samopomoči«, naj zahteva še danes pristopno izjavo.
Maribor.
Proračunska seja mariborskega občinskega sveta.
(Nadaljevanje.)
V	špecijalni debati je bilo nekaj manjših konfliktov med socialisti in večino; bila so tudi poimenska glasovanja. Do znatnejših izprememb ni prišlo, ker je »vladna« večina vse promptno sprejela, kar so »gospod« predlagali.
Do prvega incidenta je prišlo pri četrtem poglavju: občinski dolgovi. Sodrng Bahun je pri tej priliki očital večini, ki je tvorila bivši »nacionalni« blok, da ga tvori še danes samo malo pod drugačnimi razmerami; toda pogoji so pa isti kot prej. Gospoda je šla 1. 1924 v volilni boj proti socialistom pod devizami: Za »štedenje«. proti davkom in — dolgovi se ne .smejo delati! — Toda do takrat je imela mestna občina šele okrog deset milijonov dinarjev
LEO SILA:
človek mrtvaSkih lobanj.
Kronika raztrganih duš.	7
Tako je bilo Leonu. In povrh tega: njegovo življenje se je cepilo, dvojilo se je, zakaj ne samo svojega čustva, tudi telo, mlado kri je čutil vedno bolj in tudi z njim ni vedel ne kod ne kam. In včasih se je z gabil za trenutek samemu sebi. Skušal ije pozabiti, skušal si je prikriti porajajočo se telesnost. Čudno se mu je zdelo velikokrat, da je pozabil nanjo ob črni Mariji, bledi Mirki, razposajeni in kovani Silvi, vseh tistih, v katerih je iskal upodobitve svojega hrepenenja . . .
Zadnje čase po tistem dogodku z Božo mu je bilo včasih strašno. Mučil se je s tem večnim razočaranjem in sedaj na vlaku, kakor da je oklenil svojo mlado dušo v novo molitev, se je udal tistim ognježarnkn očem, tistim ustnicam in valovečim grudim mladega dekleta. Binica je 'bila skrbno lepo oblečena. Ozka, kratka obleka se je tesno prilegala mlademu telesu in zlasti prsi so se močno odražale. Še star dedec, ki je izašel med to študentovsko razgrajajočo druhal, se je oziral po njej. Leo ga. je opazil mimogrede, kako je nekam žalostno pogledal skozi okno, kjer so leteli brzojavni drogovi, polja, gozdovi, hribčki . . . Morda se je spominjal svoje mladosti in lepih deklet, ki jih je nekoč ljubil . , . Ko je vlak privozil na postajo, kjer je morala izstopiti, je Leo vstal. Vedel je, da je tisti kovček tam zgoraj na polici njen in da ni ravno lehak. Binica je stopila na klop. Prosila je tovarišico, da ji pomaga. V tistem trenutku je že stal na klopi Leo.
»Dovolite, gospodična!«
Binica. ni rekla ničesar. Leo je kovček dvignil in ji zaukazal izstopiti.
»Dal vam ga bom skozi okno!«
In ko se je zahvalila z 'bežno besedo in z žarnim pogledom, zamahnila vsem z roko v pozdrav, kakor da je že star znanec vseh, tudi Leonov, je bil ves srečen. Saj je ujel pozdrav, ki je bil namenjen vsem, zase. Samo sebi ga je pripisal, ker je tako želel. In tudi on je zamahnil z roko, ko se je Ob ogalu postaje Binica še enkrat ozrla. Nato žvižg sprevodnika, tromba, vlakovodje in vlak je odsopihal. Leo je ostal pri odprtem oknu. Ob vhodu vlaka si je hladil razgreto lice. Mračilo se je. Solnca ni bilo nikjer več. In vlak je bežal kakor pošastna, senca v noč, v temno noč, ki je zabrisala vse mimohiteče njive, gozdove, hribe, v njih predmetnosti . . . Zvezde ni bilo še nobene. Lokomotiva je sopihala in vlekla za seboj dolgo žarečo perjanico isker . . .
V vlaku se je šum pomiril. Veliko jih je že izstopilo, ostali so bili izmučeni. Nekateri so se ob bližajoči se končni postaji zamislili v svoje domove. Na matere, očete, bratce, sestre so že mislili, ki jih bodo nocoj sprejeli . . . Leo ni mislil ničesar. Gledal je v noč in sredi teme, tam iz gozdov, iz hribov se mu je svetilo dvoje žarnih oči. Več. Videl je cel obraz, svetel kot zvezda.
Veliko besedi, veliko boja ije bilo. Leo je hotel na. sokolsko veselico v Brezje. Oče pa ni hotel privoliti na noben način, četudi se je Leo trdovratno in samozavestno skliceval na vse načine, da je telovadec, da je Sokol, da je sedmo-
šolec, da ni več otrok itd. Seve, vsega, tega ni govoril očetu. Le materi, da bi prosila in posredovala zanj. In ker je bil slučajno na vasi na počitnicah tudi mlad profesor, Sokol, ki je nameraval na veselico, je končno v njegovem spremstvu oče dovolil.
»Zakaj vraga ima tako silo na to prokleto veselico?« je godrnjal oče.
»Pusti ga, naj gre. Saij prideta skupaj s profesorjem domov«, je mirila mati. V Brezje je bilo celi dve uri hoda. In v Brezju je bila — Binica-Tega ni vedel nihče razven Leona.
Na tihem je nesel seboj 10 umetniških kartic. Že doma., sinoči, ob petrolejki, jih je napisal. Vseh 10 na Binico. In popoldne, po telovadnem nasto' pu, ko se je v prvem mraku razvila prosta zabava s šaljivo pošto, so romale k Binici. Kartica za kartico. Beseda se je nizala k besedi, čustvo k čustvUi da naniza Leonovo 17letno hrepenenje . . .
Lepa Binica pa je imela vse polno kavalirjev-Tudi mladi profesor je plesal z rajo. In pograničn* komisar, učitelj, finančni preglednik, uradnik hranilnice, ki je bil Leonov znanec iz gimnazije, da je bil 2 leti starejši. Izključili so ga iz šole rad1 nerednosti, pa si je poiskal službo pri hranilo*01' Vse to se je vrtelo okoli Binice. Plesalo, jo objemalo okoli pasu, stiskalo njene mlade grudi k seb*< da je zažarelo v njenih očeh. In velikokrat se )e vsa upehana, težko sopeča vračala k mizi. Tam )° je čakala kartica. Najprej ena, nato druga, tretja - • • »Ojoj, celih deset! Kdo pa je tako radodaren Gospod profesor, ki je bil mlad, sicer že zakonsK mož, je bil poreden in je Binici povedal.
mm*
SVILA
Če se s svilo pravilno postopa, bo izdržala dolgo in se ne bo potrgala niti razpala.
Radi tega svila ne sme priti v vročo vodo, ampak jo je treba nalahko premečkati v mrzli raztopini „RADIONA".
Ker je „RADION“ izredno sredstvo za pranje, je tak način pranja popolnoma zadosten, da svilo čisto opere.
Po takem pranju se svila izpere v mrzli vodi, a prvi taki vodi se doda malo kisa, da se pokažejo barve v svojem pravem sijaju.
Posebno važno je, kako se svila suši. Svilo je treba zaviti v platno in gladiti z likalnikom, ko je še malo vlažna. Tako bo svila ohranila svoj sijaj.
‘dolgov, biokaši pa so prišli na 34 milijonov! Pri teni so porabili za gradbo stanovanj samo 9,900.000 Din. Zato pa so tudi občinske davščine neprimerno zvišali.
Po izvajanju sodruga Bahuna je smatral novopečeni občinski svetnik, ki torej za prejšnje občinsko gospodarstvo ni neposredno odgovoren — t. j. gospod Tavčar (NpS) — za potrebno, da zagovarja ter brani klerikalno gospodarstvo, češ: prav je, da ni mestna občina v prejšnjih letih gradila stanovanj ter delala dolgov, dokler je bila obrestna mera še tako visoka. -— Zato Pa so radikali za volitve 1.1924 očitali socialistom, da so slabo gospodarili, ker niso v Mariboru zgradili — tramvaja! Potem je j- radikalom — ki ni ravno najbolj sposoben za kakšnega mandatorja, ker se pri vsaki malenkosti silno razburi — obračunaval s. Eržen, ki je rekel, da so radikali najmanj poklicani, da bi delali komurkoli očitke glede slabe uprave, ker je ravno radikalna stranka, ki je že par let na krmilu, Pokazala, da je njeno državno gospodarstvo *koz in skoz koruptno in pod vsako kritiko, ‘o Pa je našega radikalskega kampijona silno užalilo in celo sejo ni pogledal več Socialistov. Sicer se radikalski vodje — teh je namreč več — v Mariboru silno trudijo, da bi prišli do kakega poslanskega mandata in potem do — ministra. Morda ba bi res oni korupciji vrat zavili, če bi Dr'šli tja dol v Beograd? Kdo ve?
Za tem pa je prišlo zopet do živahnega Prerekanja med socialisti in demokratom
dr. Lipoldom pri točki: socialno skrbstvo. Večina je namreč postavila v proračun 75.000 Din za brezposelne. Sodrug wnžek pa je predlagal, da se ta vsota zviša na 150.000 Din. To je g. Lipold smatral za demagogijo, češ, zakaj se ni v odseku enak predlog staviL, kjer bi bil menda sprejet, med tem ko sedaj ni več dana možnost. S. Bahun je g. podžupana energično zavrnil s pripombo, da je to pač demagogija, kar sedaj g. dr. Lipold pravi, Ker so socialisti imeli v odseku hud boj ravno z g. Lipoldom radi podobnega pred-‘°Sa, da se namreč vnese v proračun
100.000 Din kot podlaga za fond, iz kate-fesa bi se starim občinskim delavcem dajalo primerne pokojnine. G. dr. Lipold pa
Pr'sta.l samo na to, da se upostavi
40.000 Din pod pogojem, da se stare delavce, ki imajo višjo mezdo, upokoji, novo-sprejetim delavcem pa naj se da manjše Pjezde^ tako, da bi se n. pr. razlika med •to in 50 Din stekala v omenjeni fond, to se Pravi, da bi mladi delavci plačevali za stare, občino pa ne bi nič stalo. Ker je bil v-anžekov predlog od večine odklonjen in
°,zanj glasovali samo socialisti, zato je .Pr. Bahun predlagal poimensko glasovale za zgoraj omenjenih stotisoč dinarjev. I Pa je bilo večini silno neprijetno in je notel župan navadno glasovanje, kar so Socialisti odbili. Pri glasovanju se je ugotovilo, da je s socialisti glasoval edini • umpej (NSS) in je bil tudi ta predlog odklonjen. Socialisti pa so vendar s tem pred-ogoni prebili led in penzijski fond se bo moral ustanoviti in klerikalci ne bodo tooglj več starih delavcev samo farbati.
Istotako se je po predlogu socialističnega kluba vneslo 20.000 Din za pokvarjeno beco. Običajnih podpor za razna kulturna društva se ne bo dajalo, razen če mestna dPčina dobi »slavni« proces radi najemnine kasarn. — Potem se bo mariborsko blato •zpremenilo v zlato!
Redni proračun je bil potem sprejet Proti glasovom socialistov, ki so s svojo fdyz°Čnostjo sploh omogočili sprejetje. Re-*ent je naštel vse stare in tri nove davčne in sicer: uvede se davek na zapuščine od 1—5 odstotkov, uvede se davek ^ zavarovalne premije proti požaru: nadalje se zviša vodomerščina in zviša se 'todna doklada. Vsak kubični meter normalne porabe vode bo stal 1 Din, večja Poraba pa 2 Din, za okolico pa 2.50 Din. 'enter so hoteli namesto davka na zava-,?valne premije zvišati še kanalsko pristojno za 2 odstotka in zato je g. dr. Mulil* isen predlagal celo poimensko glasovanje. °oili pa so Nemci zato samo Dolčekov jpS. Hišni posestniki pač raje vidijo, da davke plačajo najemniki, ki so že na to avajeni! — Proračun ostane kljub temu
okroglo 400.000 Din nepokrit. O izred-e'u proračunu poročamo drugič.
Studenci pri Maribora.
, Zahvala. DTE »Svoboda« v Štuhcih pri Mariboru se tem polom is-reno zahvaljuje vsem članom Sploš-e delavske zveze v Rušah za ponov-, 0 sprejeti znesek od 100 Din za stavbe stroške naše telovadnice, Pozi-aitto vse člane in somišljenike, da f°snemajo naše sodruge iz Ruš. Is-fena hvala. — Odbor.
Trnovlje.
#t>i»iTa plenarna seja občinskega zastopa.
^ . V četrtek 22. marca se je vršila ob 16. oK*-V °bčinski posvetovalnici plenarna seja vinskega odbora.
Zupan sodr. Sitter je podal važno in za-s*-tv° poročilo. Predvsem je poročal o v °J' intervenciji v finančnem ministrstvu 1 .“eogradu radi občinskega proračuna za Hi«? *^28. Pred dobrimi 14. dnevi je fin, mi-jj Y*vo proračun odobrilo. Nekatere po-vke so se korigirale, vij	0	se	ie	obrestovanje in amortiza-
»tv tovdvldenega posojila, ker bo ministr-5lod Posojilo rešilo s posebno vlogo, ker tiz ** La stališču, da se obrestovanje in amor-Poac?ja vnese v proračun šele tedaj, ko se žalilo izčrpa. Občinska doklada se je zrn-a od 153 na 117 odstotkov. pr FPD se je v pritožbi proti občinskemu °računu pokazala v jasni luči. Naštevala
in trdila je več stvari, ki so bile le izmišljotine in vseskozi neresnične. Trdila je, da daje ona občini brezplačno na razpolago svoje gradbene strokovnjake za nadziranje občinskih stavb in je zahtevala, da se postavka gradbenega referenta enostavno črta. Vse slične, netočne trditve je županstvo odločno zavrglo.
Sodrug Klenovšek je obširneje poročal o reviziji občinskega proračuna.
Skupni dohodki občinskega zaklada izkazujejo iDin '27,638.388.30, skupni izdatki pa Din 27,626.587.97; prebitek Din 11.800.23. Celokupni blagajniški promet je znašal v gotovini v letu 1927 Din 4,099.920.97, književni promet pa Din 55,687.675.30.
G. ravnatelj Vodušek je poročal radi najetja posojila v znesku Din 2,500.000 pri Kranjski hranilnici v Ljubljani. Sodr. župana se je pooblastilo, da stori vse potrebno, da se nakaže omenjeno posojilo.
Upokojenemu rudarju Anton Brečku se proda košček stavbnega zemljišča, m2 po 5 Din in sicer proti 51etnemu brezobrestnemu odplačevanju,
V smislu službene pragmatike so bili definitivno prevedeni sledeči nameščenci: Kajtna Franc, Podrenik Alojz, Grosar Fr., Koši Miha, Pleskovič Ana, Majdič Leopold, Franketi Franc, Marn Ferdinand in Draksler Jurij; pogojno pa: Arnejc Jernej, Šteh Ana, Privšek Alojz, Belihar Franc, Stadler Jože, Kašman Matija in Černe Matija.
Krajevna pravica se je podelila Jožefu Klančišar v Lokah in Marjeti Drnovšek v Hrastniku.
V občinsko zvezo se je sprejelo 47 oseb, trem pa se je sprejem zajamčil pod pogojem, da si pridobijo naše državljanstvo.
Uradni dnevi v Hrastniku se bodo vršili v občinski pisarni.
Paviljone na tržnem prostoru v Trbovljah bo občina oddala potom dražbe za vzklicno ceno Din 75 mesečno ali Din 900 letno. Od stalnih stojnic se bo plačalo mesečno Din 100, od stojnic ob tržnih dneh Din 5, od vpreženega voza Dim 10, od koša, jerbasov, vreč itd. pa po 1 Din. Prestopki tržnega reda se bodo kaznovali po 50 Din ozir. z zaporom od 24 ur. Prekupčevalcem je pred 11. uro nakupovanje na debelo za-branjeno.
Združita se ubožni odbor in socialnopolitični urad in razpiše mesto socialnopolitičnega referenta, kakor tudi mesto stavbnega referenta, ki bo prideljen gradbenemu odseku. Obe mesti se razpišeta z rokom 14 dni od dneva razpisa na podlagi službene pragmatike.
Na predlog s. Malovrha ima skušati županstvo izposlovati od dvomilijonske državne podpore za Slovenijo Din 100.000 za trboveljsko občino v denarju oz. v živilih.
Sodruga župan in Malovrh se imata takoj napotiti v Ljubljano, da izposlujeta večjo podporo za starovpokojence.
Občinski odbor je tudi od svojega rednega letnega proračuna naklonil vsem sta-rovpokojencem k njihovi borni pokojnini tozadevno doklado, ki se bo redno izplačevala vsak mesec in sicer: samcem in vdovam brez otrok mesečno Din 30, oženjenim in vdovam z otroci pa mesečno Din 50. Prizadetih je približno 300 starovpokojencev, ki bodo po zaslugi sedanjega delavskega občinskega zastopa redno mesečno prejemali omenjeno podporo. Vpoštev pa pridejo samo oni starovpokojenci, ki so pristojni v trboveljsko občino in tudi v njej stanujejo.
Ob 19. uri je bila seja zaključena.
Če pogledamo le za trenutek tja nazaj v dobo večletnega trboveljskega gerento-vanja, smemo trditi, da se še z daleka ni pokazalo plodonosno gospodarstvo naše občine v zadnjih osmih letih gerentovanja in sicer v tej luči, v tej čistoči, v tej odkritosrčnosti in v že lepo uspelem, odločnem delovanju naših sodrugov, kakor so pokazali v teh borih mesecih, odkar so na občini.
Trboveljski sodrugi in sodružice, čuvajmo našo trdnjavo!
Ježica pri Uubljonl.
Na pobudo krajevne organizacije SSJ na Ježici so se doslej vršila zanimiva skioptična predavanja v našem kraju. Tako smo z zanimanjem sledili predavanju »O Kitajski« in »O socialnih bojih v stari rimski državi«. Obema predavanjema bi morala slediti še ostala predavanja zlasti iz zgodovine. Za preteklo soboto 31. marca je krajevna organizacija napovedala predavanje o »Dunajski revoluciji leta 1848«. Ker je v mesecu marcu preteklo ravno osemdeset let, ko je nastopil v Srednji Evropi ta važen preokret, je bilo za predavanje precej zanimanja. Vršiti bi se moralo v običajnih prostorih gostilne pri »Ruskem carju« na Ježici. Pravočasno je bil prostor tudi rezerviran. Ali čudom čudo! Ko se je proti osmi uri zvečer v prostorih zbralo lepo število poslušalcev — med katerimi tudi ni manjkalo mladine — je ga. gostilničarka ležerno sporočila našim sodrugom, da se predavanje ne sme vršiti in da prostora za predavanja ne da. Med nami je nenaden preokret vzbudil najpreje presenečenje, dasi smo takoj uvideli, da za tem grmom tiči drug zajec. Preračunan nastop gostilničarke pa nas ni spravil iz ravnotežja. Nekaj minut pozneje smo že poslušali naznanjeno predavanje v bližini pri ge. Smoletovi. Udeležba pa je bila še večja kakor običajno in to nam je dalo novega
navdušenja, da z delom ne bomo prenehali. Nas navdaja vedno bolj prepričanje, da smo na pravi poti! In kaj je sedaj naša dolžnost? Po teh izkušnjah imamo delavci in kmetje dolžnost, da se onih, ki nas ne potrebujejo, izogibljemo. Zahajali bomo odslej pač tja, kjer jih ni sram spre-jjemati naših (grošev! IV tem smislu priporočamo tudi zlasti ljubljanskim sodrugom, da se čimbolj izogibljejo takih oštarij. Na Ježici je namreč tudi dovolj takih oštarij, kjer delavci ne delamo nadlege, ako se hodijo ženiti ljubljanski »purgarji«. Pa šalo na stran. Zadnji dogodek nas je vodil k razmišljenju, da nam je nujno potrebna zgradnja delavskega doma. To idejo bomo skušali v prihodnjih letih uresničiti in bomo potrkali na vrata naših delavcev in kajžarjev, da nam k uresničenju te lepe ideje pomorejo. Na velikonočni pondeljek nas obiščejo ljubljanski sodrugi ob priliki njihovega izleta v ljubljansko okolico. Priredili jim bomo skromen sprejem, ki naj služi predvsem v medsebojno zbližanje in ojačenje medsebojnih vezi. Na poletje pa bomo pričeli s samostojnimi prireditvami. Na svidenje
—	pa ne pri »Ruskem carju«!
zalos.
V	nedeljo, dne 18. marca se je vršil redni občni zbor tukajšnje podružnice »Svobode«. Za odsotnega sodruga predsednika ga je otvoril začasni predsednik s. Sluga; pozdravil je navzoče člane in goste iz Dobrunj, ki se niso strašili slabega pota in vremena, samo da so lahko prisostvovali občnemu zboru. Sledilo je poročilo tajnika in blagajnika. Predno se je prešlo na volitve novega odbora, je povzel besedo predsednik centrale s. Štukelj, ki je v jedrnatem govoru obrazložil pomen proletarskih kulturnih organizacij v borbi proletarijata za njegovo boljšo bodočnost in resnično svobodo. Ožigosal je tudi s primernimi besedami tisto nezavedno delavstvo, ki s svojo trrno, zagrizenostjo in z neredom v delu otežko-čuje vsako resno delo za našo stvar in ki celo v delavske kulturne organizacije zanaša svoja osebna — namišljena politična nasprotstva. Po tem lepem govoru, ki je napravil na vse navzoče naj večji vtis. je sledila volitev novega odbora. V novi odbor so bili izvoljeni sledeči sodrugi in sodružice: Josip Mazovec, predsednik; njegov namestnik Viktor Sluga; Kralj Karel, tajnik; namestnik Piž-moht Bruno; Kren Maks, blagajnik; namestnik Klavs Ivan; Lukec Josip, Šešek Anton, Ida Dorbež, Kačar Josip, Olga Lupine, Dorbež Ivan v odbor; Mejač Miha, Černe Franc, Mehle Miha v nadzorstvo; Skuk Jaka in Čermelj Marij pa kot namestnika. Po izčrpanem dnevnem redu je sodrug Cankar v imenu dobrunjske »Svobode« v kratkem
govoru pozdravil na novo oživljeno »Svobodo« v Zalogu, želeč novemu odboru obilo uspehov v delu za po-vzdigo izobrazbe tukajšnjega delavstva. Potem se je vnela živahna debata, katere se je udeležil tudi s. Štukelj. V tej debati se je med drugim ugotovilo, da smo pti nas precej zamudili z delom, in to največ zato, ker smo tu pri nas — kakor je običajno tudi po več drugih krajih — preveč dlakocepski. Ob
18. uri je bil občni zbor zaključen po s. predsedniku, ki je ponovno apeliral na vse navzoče, da ostanejo vsi tudi v bodoče v delu za »Svobodo« tako vneti in navdušeni, kakor so bili doslej. Dramatični odsek: Komaj se je opomogel naš dramatični odsek iz prejšnjega mrtvila, pa mu preti zopet hud udarec, ki ga ne bo tako lahko prenesel. K vojakom je moral namreč sodrug režiser L. Tomšič. Bil je agilen in vztrajen sodrug, ki je veliko pripomogel k temu, da je naš dramatični odsek z uspehom nastopal pri nas in drugod. Tembolj ga bomo pa mi pogrešali, ker ga bomo le težko nadomestili s kom drugim in je bil med nami splošno priljubljen. Šicer pa: najbolj se mu bomo oddolžili, če ga tudi mi posnemamo v njegovih najboljših lastnostih, to je v njegovi zavednosti in agilnosti v delu za našo »Svobodo«. Njemu pa želimo vse najboljše, kakor tudi, da se kaj kmalu zopet povrne med nas same, ker tudi mi proletarci rabimo bolj kot vsi drugi predvsem dobrih — »Soldatov«! — Dramatični odsek dobrunjske »Svobode« je gostoval v pondeljek dne
19. t. m. v dvorani g. C. Gožarja v Zalogu z dramo »Srenja«. Drama sama je bila dokaj dobro odigrana, kljub temu, da so posamezni igralci šele prvič nastopili na odru. Na celi igri se je pač poznalo, da je režija v dobrih rokah; odločna volja in stremljenje po napredku, katero tako diči naše sodruge iz Dobrunj, se je tudi tu, pred zaloškim prole-tarijatom, uasno izpričalo.
BIzoviR-Dobrunle.
Kdo bi si mislil, da bosta tako zapuščena kraja, kakor sta Bizovnik in Dobrunje, v tako kratkem času o-živela, Nekaj tednov živeča »Svoboda« je dosegla že stotico članov. Ali je to sploh verjetno? V naših pričakovanjih smo se sami varali, svoje sile smo podcenjevali. Uspehi pa nas ne smejo uspavati. Naprej k nadalj-nim uspehom, da tudi duševno preobrazimo naše ljudi, da jih rešimo duševne sužnosti meščanskih strank. Na poti k temu cilju nas ne sme splašiti nobeno sredstvo, katerega se poslužujejo meščanske stranke, zlasti klerikalci. V vsakem oziru se moramo osamosvojiti jerobstva meščan-nov in veleposestnikov. Zato je najpotrebnejše pri nas izobraževalno
delo. Nekateri sodrugi ga dobro cenijo z vso svojo veliko požrtvovalnostjo. Lepo napredujoča knjižnica, lepo uspela skioptična predavanja na Bizoviku (o grozotah svetovne vojne) in 'Dobrunjah (o kitajski revoluciji) naj nam bodo vzpodbuda, da smo na pravi poti.
»Mi gremo naprej, mi gremo naprej, mi strelci!«
Zabukovca.
Tukajšnja »Svoboda« je imela svoj 7, redni občni zbor dne 18. marca 1928 v gostilniških prostorih sodr. Cecej v Megojnicah. Izvolili se je sledeči odbor: Predsednik Košak F., namestnik Cilenšek P., tajnik Cocej J., namestnik Zupanc Edo, blagajnik Zupanc I. Odbor: Zupanc Edo, Sprajc Peter, Zupanc Ivo II., namestnik Fili-cijan F., Roter J. in Zupanc Mici. Revizija Veligošek A, in Tratar F., Razsodišče Košak F. in Felicijan F. Pevski odsek: Roter J., Zupanc Edo. Dramski odsek: Šrot Ivo, režiser Zupanc Ivo II. Telovadni odsek: vaditelj Zupanc Edo. Knjižničar Cocej J., namestnik Mirti F. Praporščak Razpotnik Avgust. Kakor je bilo razvidno iz poročil funkcionarjev, je naša »Svoboda« v preteklem poslovnem letu precej napredovala. Nabavila si je tamburaške instrumente, ki so deloma društvena last, nabavila si je precej novih knjig, tako, da ima »Svoboda« veliko vrednost v inventarju K pevskemu odseku je pristopilo precej novih članov namesto onih, ki so šli k vojakom, tako da se je pomnožilo število za 25 članov. Za telovadbo se prav vneto zanima moški naraščaj, ker se žal člani premalo. Knjižničar ponovno opozarja članstvo, da naj pazi na knjige, da jih ne posojujejo ljudem izven področja »Svobode«. Dne 15. marca smo priredili predavanje o Maksim Gorkiju ob priliki 601etnice. Pred in po pre-
davanju nas je pevski odsek »Svobode« razveselil s par delavskimi pesmimi, Dne 25. marca smo priredili ski-optično predavanje »Novi Dunaj«, ki je naredilo med tukajšnjim delavstvom globok, utis, le žal da nekateri delavci tako predavanje premalo cenijo. Predaval je sodrug Bohm iz Celja, za kar se mu najlepše zahvaljujemo in upamo, da nas še v bodoče večkrat poseti. Dne ,29. aprila bomo priredili skioptično predavanje in sicer, ako bodo na razpolago slike, o »Veliki francoski revoluciji«. Upamo, da ne bo na tem predavanju manjkalo nobenega zavednega delavca. Prva odborova seja se sklicuje na velikonočno nedeljo, to je 8. aprila 1928 ob 9. uri dopoldne v prostorih sodr. I. Coce-ja v Megojnicah.
RuSe.
Razmere, ki so zavladale v naši tovarni, nas silijo, da se zopet enkrat oglasimo, da izkažemo našim gospodom tisto čast, iki jim za njihovo vsestransko skrb pristoja. Vemo, da te vrste ne bodo dosti zalegle pri tej vzorni gospodi’. Ker jih je pač narava obdarila z nekim posebnim organizmom, ki je neobčutljiv za vsako za-'brušeno jim resnico; res škoda, da mi delavci nismo nadarjeni s takšno neobčutljivostjo, marsikatera kletev ter vzdihovanje bi izostalo; sploh nam ne bi bilo v o bce potrebno, da mazarimo po časopisih vse te krivice, ki se tukaj dogajajo, pa na žalost, da nismo taki. Za danes bomo vzeli samo en del škandaloznih razmer, ki so tukaj v tej tovarni na dnevnem redu, ker o drugem se je že dovolj pisarilo, pa kakor rečeno, brez vsakrkšnega uspeha. Kakor je že znano, je naše ravnateljstvo v najhujši zimi, v času, ki je za delavca najhujši, odpustilo veliko število delavcev z motivacijo, češ, število zaposlenih delavcev je prekoračilo ravnateljstvu predpisano
višino. Intervencije naših zaupnikov niso dosti zalegle. Prizadeti so morali na cesto, da povečajo armado brezposelnih, čeravno so leta in leta kopičili težke milijone za nenasitno buržuazijo. Kakor na m je znano, je gospod ravnatelj dal svojo častno besedo, da vzame dotične, ki so bili takrat odlpuščeni, zopet nazaj, kakor hitro bo delavce zopet potreboval, Ali na žalost moramo konštatirati, da nib lo tako; dosti se nam je že obljubilo a le malto dalo; tudi ta zadnja obljuba ni držala. Komaj so tisti ven vrženi delavci tovarno zapustili, že se je začelo nove delavce zopet jemati v službo. To je samo pesek v oči. Vzel se je v delo človek, ki svoje življenje še nikdar ni v kakšni tovarni delal, ker je precej premožen kmet in m» tega sploh ni potreba. Otrok nima in se mu tudi slabo ne godi. Pa pustimo tega človeka, obrnimo se raje dto dotičnega mojstra, ki je tega posestnika v delo vzel, Ta gospod je oseba, ki je res vredna tega koščka papirja, na katerem ga bomo sedaj narisali; ta gospod se oib vsaki priliki rad hvali, da je tuidi on dober »soci«, ter da je v delavskem pokrctu že veliko prahu v zrak spihal. Ej Joža! Poznamo te kot neke posebne vrste socialista, ki nas delavce nazivaš z imeni »kamela«, »tiger« in povrh še »Schwein«; res vzorna izobrazba za mojstra socialista. Pa ta imena ne veljajo za vsakega; tu med nami znajo biti tudi bolj ljubeznjivi, pa samo s tistimi, ki se znajo dobro pirkupiti; na žalost, vsak se ne zna prikupiti in primazati, Naj navedem en slučaj, ki se je dogodil preteklo noč v dotič-nem obratu; tam je bil zaposlen delavec, že nad 60 let star človek. Do-ti&nto noč so ga njegovi sodelavci našli v mlaki krvi ležečega, bil je ves potolčen ter čisto brez zavesti. Njegovi sodelavci, čisto prestrašeni, ne vedoč, kaj naj naredijo z njim, so se obrnili
do spečega gosp. mojstra, ki se je p° svoji navadi obregnil: Nesite ga domov, kaj mene briga! Jaz mu le m0' rem pomagati! S temi besedami se je gospod mojster vrnil zopet v deželo sladkih sanj, ne da bi se ibrigal dalje za to stvar. Nato so se delavci obrnili do neke višje osebe, ki je, kakor nai» je znano, za takšne slučaje od ravnateljstva postavljena; a ta gospod se F izrazil, da on tu zraven nima nič z? iskati, zato ga tudi ni treba pogledati) baj ga nesejo k zdravniku, ki je pi®' cej oddaljen od tovarne. S takimi besedami nahruljeni so se delavci obrnili na rešilni oddelek v Mariboru, kt je nesrečno žrtev odpeljal v bolnico. Takšne razmere so v tej tovarni nf dnevnem redu, zato smo primorani* da večkrat napišemo par vrstic v al' bum naše lične inteligence. — Delavec.
„JUNIPER“
Kleno francosko žganje z brinjevim ekstraktom Je najboljše sredstvo proti revmatizmu, glavobolu, zobobolu Itd.
„JUNIPER“ PRSNE KARAMELE
*o edino sigurno sredstvo proti kašlju, hripavosti itd. — Dobi se v vseh lekarnah drogerijah in konzumnih trgovinah. Trgovci, zahtevajte takoj engros cene. — Glavna zaloga:
VITOMIR DOLINŠEK
Zaloga parfumerije, kosmetike, kemikalij in galanterije
CELJE, GOSPOSKA ULICA 4
|y|vsakovrstne od navadne do najfinejše izdelave iz mehkega, trdega kakor tudi inozemskega lesa po najnižjih renah. Samo lastna izdelava v Produktivni zadrugi mizarskih mojstrov. S prvim majem zelo znižane cene, solidno in dobro delo kakor tudi enoletno jamstvo.
Maribor, Grajski trg štev. 3.
Pridobivajte naročnike za »Delavsko Politiko!14
POTNI KOVČKI
In usnjate torbice v vseh oblikah, gonilni Jermeni za tovarne In Sage, konjske opreme In pritikline, gamaše, nahrtnikl, ovratniki In torbice za pse, vse v najveljl Izbiri pri
IVAN KRAVOS, SSSO&
Kovčki in torbice za vzorce in potnike se izdelujejo v lastni torbarski delavnici na Slomškovem trgu št. 6 v Mariboru.
'fes
Delikatesna trgovina
FRANC KURINČIČ
Prijeten bufet za sedele goste. Maribor, Aleksandrova c. 31.
Vsi kupujejo obleke pri
J.TrpInu, Barnsr.GIaTDi trg 17
ker tam se dobi sukno že od 26 Din naprej, kakor tudi vsakovistnb drugo blago po ^^^^^^^^va|nli|ihcenab.
Enkratna ponudba.
Vsakdo, kdor za pol leta, t. i. za čas od 1. aprila do 30. septembra naroči ali pa obnovi naročnino za Radiowelt> dobi po svoji volji eno izmed tukaj navedenih treh knjig od Hans Giinther u. Dr. P. Stuker in sicer: Radioexperimente, Mk 3.80; Radio-technisches Lexikon, Mk 3.60; Wo steckt der Fehler? Mk 4.— zastonj. Naročite se še danes! Samo oni abonenti imajo pravico do premije, ki pošljejo naročnino do 10. IV. in 1 S (šiling) za pošto in zavojnino.
arannnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnna
Ali ste že preizkusili
..PROJfl" lečmenovo Knuo?
*“	fcC
S*
DoMvo se jo povsod. Dobiva se ]o povsod.
3
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
VABILO
na
REDNI OBČNI ZBOR
Stavbene, konzumne in gostilniške zadruge »Delavski don»‘
V	Trbovljah reg. £. z O. zav., ki se vrši v nedeljo, dne 22. aprila 192& ob 4. uri popoldan v prostorih ..Delavskega doma“ v Trbovljah.
Dnevni red:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo načelstva in računa.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Sklepanje o razdelitvi prebitka.
5. Volitev enega člana v načelstvo, tri v nadzorstvo ter enega namestnik*'
6. Razni predlogi in nasveti.
Na občnem zboru imajo le člani s polno vplačanim deležem Pra^ vico do glasovanja (§ 3 zadružnih pravil). Če ne pride ob določeni uri dostno število članov na občni zbor, se vrši pol ure pozneje drugi občni zb° z istim dnevnim redom, ki je sklepčen ob vsaki udeležbi (§ 14 odstave 3 zadružnih pravil).
p	Naielstv«'
I. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA R. Z. Z 0*^1
Ustan. 1898	MABIBOR, TRŽAŠKA CESTA ŠTEV. 36-38	Teieion	324
Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 in na Glavnemu trgu štev. 18
Moderno in higijensbo urejena pekarna.— Priporočamo vsem organiziranim deiav cem in delavkam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko »• *
EuuuuuiauutaiauumuuuiauuLJumiauiata
TUkar; Ljudska tiskarna d, d. t Mariboru, predstavnik Josip OSlak ▼ Mariboru. — Za pokrajinsko naCelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Eržen v Ma