Delo varnost it™ »Jtâ iss KJ Programi za evidence s področja VZD in ocene tveganj Demo verzijo programov lahko preizkusite na spletnem naslovu www.ebs.si. #VZD ZVD Zavod za arsivo pri delo d.d. Ch.neJ.j4*.«« 25 FutlMISKSlOl P >v J1' vJ»«tS • 1. Program za vodenje evidenc varnosti in zdravja pri delu - EVZD 39 Program evidence zajema obširno bazo podatkov vodenja evidenc (39. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu, Uradni list RS, št. 56/99, 64/01) varnosti in zdravja pri delu za več firm. V programu zajemamo podatke o delovnem okolju za različne fizikalne, biološke, kemične in druge škodljivosti, delovni in osebni varovani opremi, posebnih zdravstvenih zahtevah ter nevarnih snoveh po delovnih mestih, kijih mora podjetje redno pregledovati na posameznih področjih, kjer so prisotna. Po delavcih pa spremljamo evidenco o usposabljanjih iz varnosti in zdravja pri delu, preventivnih zdravstvenih pregledih, katere morajo imeti delavci opravljene, da lahko nemoteno opravljajo dolžnosti na svojem delovnem mestu, obvezen začetek dela in poškodbe pri delu. Evidence varnosti in zdravja pri delu omogočajo tudi plan in analizo posameznih ali celotnih podatkov za določeno obdobje. Nekatere evidence lahko vodimo tudi v drugih programih, kjer je običajno več podatkov, sama evidenca pa podrobnejša. Vedno pa izhajamo iz istih podatkov. Cena: 425,64 € z vključenim DDV 2. Nov program za izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja in njenih revizij Nov program omogoča kvalitetno in hitro izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja in njene revizije po novi metodologiji. Metodologija je v skladu z Pravilnikom o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja (Ur.I. RS 30/00). Program omogoča enostavno in pregledno ocenjevanje tveganj glede na nevarnosti in škodljivosti (mehanski dejavniki, dejavniki v zvezi z uporabo delovne opreme, dejavniki v zvezi z načinom dela in razporeditvijo delovni mest, električna energija, ... ), ki jih je mogoče tudi dopolniti in razširiti ter tako prilagoditi svojim potrebam. Prav tako nas program vodi skozi pregled obstoječih ukrepov. Na podlagi vpisanih elementov tveganj za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar ter ocenitve obstoječih ukrepov po matematičnem zapisu T=Rx(V1+V2+V3), program samodejno izračuna nivo tveganja z izpisom vrednosti posameznih elementov tveganja. Na podlagi teh se določijo ukrepi, ki so potrebni. Program je mogoče povezati tudi z evidencami kadrovske službe in si tako olajšati delo zaradi sprememb, ki so pomembne za izjavo o varnosti z oceno tveganja (ukinitev delovnega mesta, zaposlitev invalida, ...) ter pri vodenju evidenc s področja varstva pri delu. Izhodiščna cena: 1750 € brez DDV oziroma je odvisna od želje naročnika in zahtevnosti oblikovanja specifične metodologije. 082475 NOVE PRILOŽNOSTI © CenterKontura AGENCIJA ZA ZAPOSLOVANJE ZAPOSLITVENA REHABILITACIJA Obiščite nas na www.centerkontura.si ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d. VAŠ STRATEŠKI PARTNER www.zvd.si ¦ ZVD d.d. je najboljši odgovor na vprašanja, kako na najlažji način priti do najkakovostnejših in celovitih storitev varnosti in zdravja pri delu ter požarnega varstva po konkurenčnih cenah. Za vas med drugim opravlja naslednje storitve: STROKOVNE NALOGE VARNOSTI • strokovne naloge varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom ter usposabljanje s področja varnosti in zdravja pri delu, • Prodaja računalniških programov za evidence s področja varnosti in zdravja pri delu in ocene tveganj, • izdelava izjave o varnosti z oceno tveganja in njene revizije, • svetovanje, vzpostavitev in spremljanje sistema HACCP pri nadzoru in analizi kontrolnih točk za zagotavljanje neoporečnosti živil, • usposabljanje s področja varnosti in zdravja pri delu, varstva pred požarom za različne dejavnosti, higiene živil ter osnovnih andragoških znanj,... • pripravljalni seminar za strokovni izpit iz varnosti in zdravja pri delu, varstva pred požarom, • prodajo varnostnih znakov, • publicistično dejavnost (priročniki, praktične smernice, revija Delo in varnost,...). Kontaktna oseba: Ivan Božič, T: 01 585 51 14, E: ivan.bozic@zvd.si TEHNIČNA VARNOST • prve in periodične preglede in preskuse delovne opreme, • izdelavo požarnih študij, ocen požarne ogroženosti, požarnih redov in načrtov, • preglede in preskuse vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite, • kontrole dvigal (liftov) - ugotavljanje skladnosti in periodični pregledi v skladu s pravilnikom o varnosti dvigal, • montaža in čiščenje prezračevalnih sistemov, prodaja prezračevalne tehnike ter pomoč pri pridobitvi znaka »Ekološka kuhinja« v gostinskih podjetjih • kontrole tlačne opreme, • strokovne naloge s področja protieksplozijske zaščite. Kontaktna oseba: Ivan Božič, T: 01 585 51 14 , E: ivan.bozic@zvd.si MEDICINA DELA • vse oblike preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev (pred nastopom na delo, usmerjene obdobne in druge preglede), različne konziliarne in managerske preglede, • analize in zdravstvene ocene delovnih mest z oceno tveganja in izdelavo predlogov za ergonomske rešitve, • izvajanje usposabljanja za prvo pomoč v podjetjih, • nudimo tudi visoko zahtevne storitve kot so: proučevanje pojavnosti kazalcev negativnega zdravja zaposlenih (bolniški stalež, poškodbe pri delu, poklicne bolezni, invalidnosti), sodelovanje pri vračanju invalida nazaj v delovno okolje in svetovanje v zvezi z ravnanjem z invalidnostjo na delovnem mestu. Kontaktna oseba: Zofija Brojan, T: 01 585 51 07, E: zofija.brojan@zvd.si FIZIKALNE MERITVE • meritve ravni sevanja v delovnem in življenjskem okolju, • preglede virov ionizirajočih sevanj v medicini, industriji in ostalih panogah, • meritve fizikalnih parametrov v delovnem in življenjskem okolju (hrup, osvetljenost, vibracije, neionizirajoča sevanja, mikroklima), • celovita poročila in strokovne ocene o vplivih na okolje, • meritve in poročila o emisijah snovi v zraku, • preiskave in meritve kemičnih dejavnikov v delovnem okolju, • merjenje specifičnih aktivnosti radionuklidov. Kontaktna oseba: Gregor Omahen, T: 01 585 51 04, E: gregor.omahen@zvd.si Vabimo vas, da obiščete spletno stran www.zvd.si ali nas obiščete na Chengdujski cesti 25 v Ljubljani. Za podrobnejše informacije smo vam na voljo na: T: 01 585 51 00, F: 01 585 51 01 in E: infb@zvd.si Vsebina Izdajatelja: ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d. Chengdujska cesta 25,1000 Ljubljana CENTERKONTURAd.0.0. Linhartova 51,1000 Ljubljana Založnik: ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d. Chengdujska cesta 25,1000 Ljubljana Direktor: Miran Kalčič Odgovorna urednica in lektorica: Andreja Tasič Urednik znanstvene priloge: prim. prof. dr. Marjan Bilban Uredniški odbor: mag. Kristina Abrahamsberg, prim. prof. dr. Marjan Bilban, mag. Ivan Božič, Karl Destovnik, Miran Kalčič, Jana Konček Cigula, Andreja Tasič Uredništvo in sodelavci: mag. Nataša Belopavlovič, mag. Borut Brezovar, Janez Fabijan, dr. Primož Gspan, Jernej Jenko, Jasmin Petan Malahovsky, dr. Maja Metelko, Peter Pogačar, mag. Miro Škufca, asist. Metka Teržan, mag. Cveto Uršič, Mirko Vošner, Janez Zavrl, Saša Žebovec, mag. Bojan Žlender Oblikovanje in tehnično urejanje: Vesna Slabe Fotografije: arhiv ZVD d.d. Uredništvo in izvedba: CENTERKONTURA d.0.0. Telefon: (01) 280 34 55 E-pošta:zalozba@centerkontura.si Trženje in naročila: Jana Konček Cigula Telefon: (01) 585 51 28 Izhaja dvomesečno Naklada: 850 izvodov Tisk: TIPOGRAFIJA d.0.0. Celovška 25,1000 Ljubljana Cena: 13.77 EUR z DDV. Odpovedni rok je tri (3) mesece s priporočenim pismom. Vsako spremembo naslova sporočajte uredništvu pravočasno. Povzetki člankov so vključeni v podatkovni zbirki COBISS in I CON DA. Revija DELO IN VARNOST je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 622. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen samo s soglasjem izdajatelja. Fotografije na naslovnici: utrinki s konference Globalna varnost, november 2008 UDK 616. 628.5 331.4 614.8 0011-7943 ISSN Delo in varnost Številka 6/2008 Uvodnik Intervju Andreja Tasič - Dr. Miha Brejc, poslanec Evropskega parlamenta Osrednja tema Andrej Sotlar ¦ Od globalne varnosti do individualne (ne)varnosti Iztok Prezelj - Človekova varnost v teoriji in praksi AndrejkaFaturVidetič - Ocenjevanje ustreznosti delovnega mesta 17 31 Novice - Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2008 38 Marjan Bilban - Sklepi in ugotovitve 8. mednarodne konference Globalna varnost 40 Razvoj in znanost Maja Meško, Deborah Valentinčič, Suzana Mlinar, ZlatkaMeškoŠtok,DamirKarpljuk - Razlike v gibalni dejavnosti, zdravstvenem stanju in življenjskem slogu glede na indeks telesne mase zaposlenih v Hitovi igralnici Park 44 Vi sprašujete, mi odgovarjamo 54 4 5 8 Delo in varnost - LIII/2008/št. 6 3 Uvodnik Pred vami, dragi bralke in bralci, je zadnja letošnja številka revije Delo in varnost. Pred nekaj tedni je bila na Brdu pri Kranju konferenca Globalna varnost. Ker vemo, da bi se je mnogi radi udeležili, pa se je zaradi takih in drugačnih razlogov niste mogli, vam predstavljamo nekaj člankov in utrinke dveh zelo zanimivih dni. V razmislek vam ponujamo varnost z globalnega vidika. Česa se dejansko bojimo Slovenci? In ostali državljani EU? Kako daleč gredo države pri varovanju svojih državljanov? Se tudi vam zdi že kar malo srhljivo, kako nas lahko nadzorujejo v imenu varnosti? Kakor koli že, prepričana sem, da se vam bo ob branju člankov Andreja Sotlarja in Iztoka Prezlja porodilo marsikatero vprašanje ... Kaj je z zaposljivostjo invalidov in ustreznostjo njihovega delovnega mesta, nam v svojem članku govori Andrejka Fatur Videtič, v prilogi Razvoj in znanost pa so avtorji raziskovali razlike v gibalnih dejavnostih in življenjskem slogu glede na indeks telesne mase v Hitovi igralnici Park. Kot sem že omenila, pa si lahko ogledate in preberete tudi nekaj utrinkov s konference Globalna varnost. Leto se torej končuje, čaka nas novo. Obljubljajo nam težke čase, sama pa vseeno mislim, da se da z optimizmom in dobro voljo marsikatero stvar izboljšati, tudi in predvsem na delovnem mestu! V letu 2009 vam v uredništvu želimo obilo sreče, ki naj vas spremlja povsod, predvsem pa bodite varni in zdravi! Andreja Tasič prečno in uspešno 200c vam želi uredniški odbor! 4 Delo in varnost - LIII/2008/št. 6 Intervju Dr. Miha Brejc, poslanec Evropskega parlamenta Diplomiral je leta 1975 iz sociologije na Fakulteti za družbene vede, tam je leta 1983 tudi magistral. Leta 1985 je doktoriral iz organizacijskih ved na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Po končani diplomi je bil predavatelj in dekan na Visoki upravni šoli Univerze v Ljubljani, danes pa je redni profesor na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani, predava pa tudi na Fakulteti za državne in evropske študije. Na področju javne uprave je mednarodno priznan strokovnjak, vodil je številne projekte v Sloveniji in tujini. Objavil je več kot sto trideset znanstvenih in strokovnih del. 13. junija 2004 je bil izvoljen za poslanca v Evropskem parlamentu, kjer je vodja slovenske delegacije v EPP-ED, član pododbora za varnost in obrambo (SEDE), član odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) ter nadomestni član odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL). V Evropskem parlamentu deluje v okviru poslanske skupine Evropske ljudske stranke -Evropskih demokratov (EPP-ED). AVTORICA: Andreja Tasič FOTOGRAFIJE: osebni arhiv dr. Miha Brejca Že peto leto ste poslanec Evropskega parlamenta. Kakšna je razlika med delom v domačem, tj. slovenskem parlamentu in evropskem? Razlika je velika. V Evropskem parlamentu ni vladajoče večine in opozicije, zato delo ni tako konfliktno. Nobena politična skupina nima večine, in če hoče dobiti podporo za svoj predlog, se mora zelo potruditi. V moji politični skupini (EPP-ED) je 288 poslancev, pri socialistih okrog 200, liberalcev je okrog 100 in tako naprej. Če trmasto vztrajaš pri svojem stališču in te nobena skupina ne podpre, ni nobenega učinka. Da bi bil neki dokument sprejet, so potrebna številna poga- janja najprej znotraj politične skupine in nato še med skupinami. Čudežna beseda je kompromis. Delo evropskega poslanca je zelo raznovrstno, urnik poln raznih sestankov, kajti iskanje tistega, kar naj bi dobilo večinsko podporo, je zamudna naloga, ki med drugim zahteva tudi veliko potrpežljivosti. Meni je tu zelo všeč, ker so vsi tako vljudni, je multikultumo okolje, slaba stran pa so stalne tedenske vožnje med Ljubljano in Brusljem oziroma Strasbourgom. Ste član odbora za zaposlovanje in sodalo termedparlamentarne skupine za invalide. V kolikšni meri se na teh področjih ukvarjate z varno- Delo in varnost-UII/2008/št. 6 5 Intervju Dr. Miha Brejc v družbi britanske kraljice Elizabete II. stjo in zdravjem pri delu? Vsako leto nekajkrat razpravljamo o teh vprašanjih, bodisi ko gre za zakonodajni ali politični dokument Evropske komisije ali o poročilu na pobudo poslanca ali ko razpravljamo o letnih poročilih pristojnih evropskih agencij in strokovnih združenj. V parlamentarni skupini za invalide pa se ukvarjamo predvsem z vprašanji, ki zadevajo njih. Ena od večnih tem je zaposlovanje invalidov in vloga pozitivne diskriminacije pri izbirnih postopkih za zaposlitev, spodbujanje delodajalcev, da bi več razmišljali o katalogu delovnih mest za invalide itd. Je EU enotna glede vprašanj varnosti in zdravja pri delu? So pri katerih področjih kakšna večja in pomembnejša razhajanja od države do države? Na načelni ravni smo enotni, in ko govorimo o pomenu varnosti in zdravja zaposlenih, med nami ni pomembnih razlik. Ko pa se lotimo kakšnega konkretnega dokumenta, pride do različnih pogledov. Ne bom se spuščal v podrobnosti, ampak v moji politični skupini prevladuje mnenje, da sta varnost in zdravje pri delu ključnega pomena za normalno delovanje organizacije. Poudarjamo, da je treba dosledno spoštovati sprejete standarde, nismo pa za pretiravanje pri delovni opremi in elementih delovnega okolja, ker slednje pretirano obremeni delodajalca in delojemalca. Nekaterim kolegom iz skupine socialistov in zelenih pa nobena rešitev ni dovolj dobra. Skrb za zaposlene je na mestu, vendar pa je tudi tu treba poiskati razumno mero in ne pretiravati niti z opremo niti z ukrepi varstva pri delu. Razlike se sem in tja pojavijo tudi med državami, vendar so te bolj opazne v Svetu EU kot v Evropskem parlamentu. Seveda so nam znane razlike med 27 članicami EU, tudi ko gre za varnost in zdravje pri delu, in prizadevamo si, da bi več pozornosti namenili vsem tistim državam, regijam in panogam, kjer je število nesreč pri delu in poklicnih bolezni nadpovprečno. Evropska komisija je izdala resolucijo o varnosti in zdravju pri delu. Nanjo je bilo danih precej kritičnih pripomb, nas pa zanima, kaj vi mislite, kje so njene prednosti in njene slabosti. Resolucija evropskega parlamenta o strategiji skupnosti o zdravju in varnosti pri delu 2007-2012 obsega 65 točk na dvanajstih straneh in že to samo po sebi pove, da smo se tega dokumenta poslanci resno lotili. Bili smo zelo kritični do komisije, priznali pa smo ji tudi vrsto dobrih predlogov. V svojih razpra- "Preveč birokratsko oblikovani postopki razvrednotijo še tako dobre ideje. " vah sem posebej izpostavil premajhno zavzetost komisije, da bi vsem tistim državam, regijam in panogam, kjer obstajajo prenizki standardi varnosti in zdravja pri delu, pomagali, vendar ne verbalno, ampak s konkretnimi programi in sredstvi. Drug sklop je zapletenost tega področja, ki zlasti malim podjetnikom povzroča nepotrebne težave in stroške, varnost dela pa ni bistveno boljša. Preveč birokratsko oblikovani postopki razvrednotijo še tako dobre ideje. Premalo naredimo na področju izobraževanja ali še bolje, osveščanja zaposlenih in delodajalcev o pomenu tega področja. Noben predpis, nobena kazen ne more nadomestiti sistematičnega izobraževanja na področju varnosti in zdravja pri delu. Veliko je še pripomb, ampak naj omenim le še neustrezno politiko EU do držav, ki ne upoštevajo temeljnih standardov dela (CLS), dopuščajo otroško delo in delo v neustreznih razmerah in kljub vsemu temu lahko izvažajo v EU. V resoluciji je tudi člen, ki pravi, da je treba do leta 2012 za 25 odstotkov zmanjšati nesreče pri delu. Na kakšen način mislijo ustvarjalci te resolucije to uresničiti oziroma ali je to sploh uresničljivo? Poslanci smo pozdravili namero komisije za zmanjšanje nesreč pri delu, ni pa povsem jasno, kako misli komisija do leta 2012 ta cilj 6 Delo in varnost - LIII/2008/št. 6 Intervju doseči. Zato smo zahtevali, da Evropskemu parlamentu na polovici tega obdobja poroča o rezultatih. Pogrešali pa smo kakšen podoben cilj, tudi ko gre za poklicne bolezni in zdravstveni absentizem. O tem v resoluciji ni niti besede, čeprav gre za problem, ki pesti delodajalce, zaposlene in zdravstvene blagajne. Zadnje čase pogosteje slišimo, da bi bilo treba še marsikaj in več narediti za varnost pri delu. Veliko je že zakonsko urejenega, kaj pa po vašem mnenju manjka, da bi bil tudi rezultat (manj nesreč in poškodb) boljši? Bojim se, da nikdar ne bomo mogli izkoreniniti vseh vzrokov nesreč pri delu in poklicnih bolezni, veliko več pa lahko naredimo za osveščanje javnosti, ne zgolj zaposlenih. Neuporaba zaščitnih delovnih sredstev, lahkotno obravnavanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu, ignoriranje vseh tistih, ki na to opozarjajo, so prepogosti pojavi, ki jih ne moremo odpraviti z zakonodajo in represijo. Kaj pa je z etiko dela? Kaj ni ne le kaznivo, ampak predvsem neetično ravnanje, ki povzroči nesrečo pri delu? Kako resno se lotevamo te tematike v osnovnih in srednjih šolah, kako na univerzi? Kaj pa mediji? Ali poleg poročanja o nesrečah pri delu in morebitnega zgražanja nad nevestnostjo delodajalcev naredijo še kaj, kar bi ljudem pomagalo razumeti, da gre za pomembno področje našega dela in življenja? Premalo se o tem pogovarjamo, ni pravega interesa za to tematiko in tako ravnamo vse dotlej, dokler se nesreče dogajajo drugim. Administracija v vseh državah povzroča veliko težav in ovir, pri čemer tudi Slovenija ni izjema. Najbrž je tudi to ovira pri doslednem ali vsaj boljšem izvajanju zakona o varnosti in zdravju pri delu? Vse prevečkrat se zgodi, da dobra ideja zvodeni v prezapletenem postopku. Po mojih izkušnjah je tako tudi z varstvom in zdravjem pri delu. Janševa vlada je imela v programu odpravljanja birokratskih ovir tudi poenostavitve na tem področju, vendar ni mogoče vsega narediti v enem mandatu. Upam, da bo nova vlada nadaljevala z odstranjevanjem birokratskih ovir in tudi na tem področju odpravila nepotrebno zapletenost in stroške. Kako bi se dalo po vašem mnenju predvsem male delodajalce prepričati, da je ceneje prej vložiti v varnost delavcev kot odpravljati napake pozneje, ko se nesreča že zgodi? Obrtna zbornica in SME Union Slovenija morata opraviti svoj del naloge, to pa je predvsem obveščanje in osveščanje, nekaj pa lahko naredijo specializirane institucije, kot je recimo ZVD. Tudi inšpekcijske službe bi lahko več naredile, če bi namesto represivni dale več teže preventivni in svetovalni dejavnosti. Smo v obdobju t. i. gospodarske recesije. Je po vašem mnenju mogoče, da bodo delavci še manj zavarovani, kot so zdaj? Obstaja nevarnost, da bodo zaradi splošnega načeta "vesel bodi, da v teh časih sploh imaš delo" delavci sprejeti vse, kar si delodajalec "izmisli"? Delovno mesto je v času recesije enako (ne)varno kot prej, zato bi bilo vsako popuščanje pri standardih varstva in zdravja pri delu neutemeljeno. Vsako varčevanje na tem področju bi se hitro obrnilo proti delodajalcu in zaposlenim, zato upam, da le ne bo prišlo do opuščanja nujnih standardov varstva in zdravja pri delu. Najbrž pa je težko pričakovati od nekoga, ki nujno potrebuje delo, da zaposlitve ne bi sprejel zaradi pomanjkljivih standardov dela. Sprašujem pa sebe in vas: Ali ljudje vedo, na koga se morajo obrniti v takih primerih? Ali inšpekcijske službe predvidevajo, da se bo stanje na tem področju zaradi recesije poslabšalo? Še en razlog več, da o varnosti in zdravju pri delu spregovorimo širši javnosti. Delo in varnost - UII/2008/št. 6 7 Osrednja tema Od globalne varnosti do individualne (ne)varnosti V sodobnem svetu se srečujemo s stanjem v družbi, ko po eni strani fizična dimenzija človekove varnosti postopno izgublja svoj prvotni pomen, saj jo vse bolj nadomeščajo ekonomska, socialna, psihološka idr., po drugi strani pa je številčnost vrst in virov ogrožanja tako narasla, da jih največkrat niti ni več mogoče uspešno zaznavati, obravnavati, nadzirati in kanalizirati selektivno (parcialno), ampak zahtevajo kompleksen pristop, saj tudi varnost predstavlja izrazito kompleksen pojav. kakšnih štirideset let po koncu druge svetovne vojne okupirano predvsem z mislijo o nevarnosti nove svetovne vojne (tudi jedrske), je moč ugotoviti, da je v drugi polovici osemdesetih let prišlo do miselnega preobrata, ki je lepo označil konec hladne vojne in začetek zatona pomembnosti vojaškega dejavnika kot najbolj ogrožajočega vira na globalni ravni. Ob tem ko so pridobili večji pomen nevojaški viri ogrožanja, pa so se pojavile tudi teorije o latentnih tveganjih, ki jih za posameznika predstavlja že obstoj sodobne družbe.1 V taki družbi naj bi prišlo do premika od nekdaj prevladujoče paradigme delitve družbenega bogastva in revščine do nove paradigme globalne delitve tveganj, pa naj gre za ekonomske, socialne, politične, ekološke ali druge. Ob teh tveganjih, ki so v prvi vrsti družbenoekonomsko pogojena, pa že vseskozi obstajajo tisti, ki so produkt objektivne stvarnosti in na katere družba in posameznik nimata vpliva. Gre za latentne grožnje, ki jih proizvaja naravno okolje, družbeno okolje pa jih lahko zgolj predvideva, načrtuje, se nanje pripravlja in z njimi spopada. Najboljši primer v zadnjih letih so zagotovo globalne klimatske spremembe in njihov vpliv na destruktivne procese v AVTOR: doc. dr. Andrej Sotlar Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede Kotnikova 8, woo Ljubljana Uvod Po sprejetju znane, sicer rahlo patetično zveneče sintagme o "svetu kot globalni vasi", se je tudi zavest o tveganju za posameznika in družbo začela naglo širiti. Toda če je bilo človeštvo vsaj 8 Delo in varnost - UII/2008/št. 6 Osrednja tema naravi, ki pa se še kako odražajo tudi pri ljudeh. Po drugi strani tudi klasični vojaški in nevojaški viri ogrožanja, od kriminalitete vseh vrst, oboroženih spopadov, nenadzorovanih migracijskih pritiskov, epidemij, lokalnih vojn do terorizma, še niso povsem izginili, morda se le včasih malo potuhnejo, da bi pozneje še z večjo silovitostjo privreli na dan. In zdi se, da prav to s pridom izkoriščajo državne in naddržavne oblasti, ko v imenu posameznika in namesto njega ustvarjajo varnostne strategije in na njih temelječe varnostne mehanizme. Prav zato tudi ne moremo mimo zelo pomembnega vidika posameznikove varnosti, ki izvira iz njegovega odnosa do politične države, saj ta s svojim represivnim ravnanjem dostikrat predstavlja celo ključen ogrožajoči vir za posameznika ali določeno družbeno skupino. In to prav tista država, ki naj bi v prvi vrsti predstavljala sredstvo, s pomočjo katerega naj bi posamezniki in družbena skupnost dosegali enega izmed pomembnih ciljev, ki omogočajo ostale, to je varnost. Pa tudi sicer dostikrat ne vemo, ali nam država in njene institucije tudi dejansko zagotavljajo varnost ali pa zgolj (PR-ovsko) vplivajo na z njo povezane občutke pri ljudeh. Če se je v zadnjih letih kaj zares globaliziralo, so bili to predvsem instrumenti državnega/družbenega nadzorstva, ki so bili ustvarjeni, da bi državljanom držav oziroma politično-gospodarsko-vamo-stnim integracijam omogočali stabilnejšo varnost skozi pogosto poudarjanje potrebe po redu in zakonitosti, ki naj bi bila edina, ki stni (včasih celo perfidni) napori dostikrat tako daleč, da se morajo "državljani sveta" odrekati svobode, da bi bili (bolj?) varni. Kot da ne bi bila svoboda generator posameznikove varnosti in ne obratno. Mar to ne diši vsaj malo po instrumentalizaciji varnostnega motiva držav(e) na račun posameznikove svobode, torej tudi varnosti? Kaj nas ogroža Posameznik in družba sta nenehno izpostavljena številnim (različno močnim) virom ogrožanja. Mnogi so naravno pogojeni, veliko pa je tudi takih, ki so posledica procesov, ki potekajo znotraj družbe in so odsev njenega ekonomskega, socialnega in tehnološkega razvoja. Da bi ljudje lahko odvrnili tovrstne grožnje oziroma minimalizirali njihove posledice, jih morajo pravilno sprejemati in v skladu s pozitivnimi zaznavami tudi ravnati. Država lahko z delovanjem svojih specializiranih institucij določene percepcije pri ljudeh okrepi ali omili, predvsem pa korigira, da pride do ustreznega odziva na določeno nevarnost. Ob tem pa država pripravlja tudi ustrezne mehanizme, ki bodo v določenih kriznih situacijah pomagali k preživetju in obstoju posameznika in družbene skupnosti (fizično, psihološko, socialno, duševno in materialno). Države, družbe in posamezniki so vsakodnevno izpostavljeni različnim vplivom, ki jih bolj ali manj ogrožajo, se pravi, da predstavljajo latentno tveganje za njihovo fizično, psihično, duhovno, materialno ali drugačno varnost. Lahko jih delimo na vojaške in nevojaške vire ogrožanja, na zunanje in notranje, na naravne in antropogene itd. Če se zadržimo zgolj na ravni držav, ugotovimo, da se lahko pred takimi viri ogrožanja zaščitijo bodisi z zmanjševanjem svoje ranljivosti bodisi z njihovo odpravo in preprečevanjem.3 Med najpomembnejše vire ogrožanja tako štejemo vojaške, politične, hladne vojne vojaški viri izgubili svoj (politični, medijski, socialni) primat na račun drugih (a ne nujno novih) virov ogrožanja, čeprav ni nujno, da jih je bilo tudi zares Delo in varnost - UII/2008/št. 6 9 Osrednja tema manj. Nevarnost globalnega vojaškega spopada se je sicer končala, pojavila pa so se druga, omejena, a številna žarišča oboroženih konfliktov, celo v Evropi, kaj šele v Aziji, na Bližnjem vzhodu in dru- Za poznomodemo družbo je značilno, da se grožnje in nevarnosti vse bolj individualizirajo in perso-nalizirajo. Kanduč5 na primer meni, da sodobnega posameznika v resnici niti ne ogroža toliko kriminaliteta kot pa različne oblike "strukturnega nasilja", predvsem na področju heteronomnega dela, potrošniških praks in družinskih razmerij. Tudi zato ker je varnostna politika še vedno preveč vezana na kolektivne entitete (npr. nacionalna in javna varnost), ne pa usmerjena v zagotavljanje mednarodnopravnih in ustavno priznanih človekovih pravic, krimi-nalitetna politika pa vse prevečkrat skrčena zgolj na kaznovalno politiko (oziroma politiko kazenskopravnega sistema). Avtor v tem kontekstu sodobno družbo nega zaznavanja ogrožanja in nevarnosti se tudi varnost pojavlja v različnih pojavnih oblikah, od potrebe, vrednote, dobrine do blaga itd., pri čemer seveda sodoben pojem varnosti presega klasičen "fizično represiven" kontekst. Celo več, že od srede devetdesetih let se klasično pojmovanje varnosti nadgrajuje s konceptom t. i. "človekove varnosti" (human security), ki v središče varnostnih prizadevanj (podobno Kandučevemu razmišljanju) vendarle postavlja posameznika, njegove potrebe in pričakovanja.7 Današnja stopnja kultumo-civili-zacijskega razvoja je poleg klasičnih virov ogrožanja namreč izpostavila celo vrsto novih negotovosti in vrst ogrožanja posameznika, družbe in narave, kot so npr. zaostajanje v razvoju, socialna ogroženost, asocialna in patološka ravnanja, tehnološke in druge nesreče, ekološki problemi itd. Po mnenju U. Becka v razviti moderni družbi produkcijo blagostanja sistematično spremlja družbena produkcija tveganj. Problemi in konflikti, ki se nanašajo na distribucijo v družbi pomanjkanja, sovpadajo s problemi in konflikti, ki izvirajo iz produkcije in distribucije znanstveno in tehnološko proizvedenih tveganj. Ta premik od logike porazdelitve bogastva v družbi pomanjkanja k logiki porazdelitve tveganj v pozni moderni je zgodo- vinsko povezan z vsaj dvema pogojema. Prvič, gre za vprašanje, kje in v kakšnem obsegu je moč potrebo po naravnih materialih omejiti in družbeno izolirati s pomočjo razvoja človeške in tehnološke produktivnosti kot tudi z zakonsko zaščito in regulative Drugič, ta kategorična sprememba je prav tako odvisna od dejstva, da je med eksponencialno rastjo proizvodnih sil v procesu modernizacije prišlo do tveganj in potencialnih groženj, ki so bile Seveda je tudi Beckovo pesimistično razmišljanje treba vsaj malo relativizirati oziroma preveriti relevantnost zgradbe njegove teorije, saj avtor ne omenja dejstva, da se družbe (države) vendarle odzivajo na tak razvoj dogodkov in da omenjena tveganja največkrat ne predstavljajo (najprej) fizičnega ogrožanja varnosti, ki je značilno za nekatere tradicionalne vire ogrožanja (kot so npr. vojne in naravne nesreče). Lahko se tudi zgodi (dogaja), da so tako opredeljena tveganja celo preveč imaginarna, da bi jih lahko posameznik ustrezno ovrednotil. Toda po drugi strani drži, da tudi rezultati javno-mnenjskih raziskav o nacionalni varnosti v Sloveniji kažejo na vse večjo pozornost, ki jo respondenti namenjajo pomembnosti nevojaških virov ogrožanja (torej jih vendarle zaznavajo), to je tistih, ki so posledica modernizacije in globa-lizacije ter patoloških ravnanj v družbi nasploh. Za ponazoritev si 10 Delo in varnost - UII/2008/št. 6 Osrednja tema 2001* 2003** 2005*** Vrednota % Boj proti revščini 71,9 73,4 59,9 Svetovni mir 67,2 65,2 57,2 Človekove pravice 73,2 73.6 57,1 Zaščita okolja 66,5 67,0 53,4 Svoboda posameznika 73,2 52,2 36,6 Obramba Slovenije 51,0 43.8 33.7 Boj proti rasizmu 45,0 36.9 27,6 Enakost med spoloma 50,1 42,1 25,8 Združevanje Evrope 30,6 29,7 17,3 Versko prepričanje 22,0 19,1 10,2 Nič od tega, neodločen 7.3 1,7 5,0 Tabela 1: Za kaj je vredno kaj tvegati in žrtvovati? Vir: SJM *200i/3, **2003/3, ***2005/3 (8) Občutek 2001* 2003** 2005*** Varno 71,9 % 81,9 % 82% Ogroženo 10,9 % 13,8 % 9% Ne vem, ne morem oceniti, 17,2 % 4.3 % 9% brez odgovora poglejmo nekatere rezultate empiričnih raziskav slovenskega javnega mnenja (SJM), ki jih fakulteta nogled vzeli rezultate za prvo polovico tega desetletja. Tabele in grafi kažejo značilnosti percepcije in orientiranosti slovenske populacije glede nekaterih komponent varnosti in ogrožanj. Iz tabele 1 je razvidno, da so Slovenci v povprečju kar pripravljeni tvegati in se žrtvovati oziroma vsaj taka so njihova stališča. Vrednote, za katere so pripravljeni tvegati in se žrtvovati, so predvsem tiste, ki preprečujejo revščino, varujejo človekove pravice, svetovni mir in varovanje okolja. Najmanj so ljudje pripravljeni tvegati in se žrtvovati za združevanje Evrope, enakost spolov in verska prepričanja. Trendi rahlo upadajo med letoma 2001 in 2003 in močneje upadejo med letoma 2003 in 2005. Ob tem je zanimivo, da rezultati kažejo, da so se ljudje očitno vse manj pripravljeni žrtvovati in tvegati za individualno svobodo (s 73,2 % leta 2001 na 36,6 Tabela 2: Ali se počutite varno ali ogroženo? Vir: SJM *200i/3, **2003/3, ***2005/3 (8) Po drugi strani lahko ugotovimo (glej tabelo 2), da se je v letih 2001, 2003 in 2005 velika večina populacije (71,9 %, 81,9 % in 82 %) počutila varno, saj je samo 10,9 %, 13,8 % oziroma 9 % respondentov odgovorilo, da se počutijo ogrožene, medtem ko jih 17,2 %, 4,3 % oziroma 9 % ni moglo oceniti, ali so ali niso ogroženi oziroma niso odgovorili na to vprašanje. Toda za našo razpravo so pomembni predvsem rezultati, ki so izraženi v grafih 1, 2 in 3 in prikazujejo zaznavanje tako "starih" kot "novih" dejavnikov ogrožanja varnosti. Že na prvi pogled izstopata terorizem in vojaška ogrožanja drugih držav kot najmanj pomembni grožnji varnosti. Tudi ekstremni nacionalizem in konflikti na območju bivše Jugoslavije niso izpostavljeni kot dejavniki ogrožanja Slovenije. Najbolj prepoznane grožnje so po drugi strani brezposelnost, droge, kriminal, naravne in tehnološke nesreče, prometne nesreče ipd., kar potrjuje uvodno razmišljanje o Delo in varnost - UII/2008/št. 6 11 Osrednja tema Dejavniki ogrožanja varnosti - novi in stari ? zelo ogroža [a srednje ogroža h malo ogroža ? ne ogroža 55,0 50,0 45,0 40,0 35,0 30,0 25,0 20,0 15,0 10,0 5,0 0,0 Graft: Dejavniki ogrožanja varnosti v Sloveniji (Vir: SJM *200i/3, **2003/3, ***2005/3 8 Dejavniki ogrožanja varnosti -socialni dejavniki : zelo ogroža d srednje ogroža h malo ogroža ? ne ogroža 50,0 45,0 40,0 35,0 30,0 25,0 20,0 15,0 10,0 5,0 0,0 Dejavnik/Leto Graft: Dejavniki ogrožanja varnosti v Sloveniji - nadaljevanje (Vir: SJM *200i/3, **2003/3, ***2005/3 8 12 Delo in varnost - UII/2008/št. 6 Dejavniki ogrožanja varnosti - drugi dejavniki Osrednja tema ? zelo ogroža a srednje ogroža ¦ malo ogroža ¦ ne ogroža 50,0 45,0 40,0 35,0 - 30,0 25,0 20,0 15,0 10,0 5,0 0,0 2001 2003 2005 2001 2003 2005 Ekstremni nacionalnem Prometne nesreče Dejavnik/Leto Graf3: Dejavniki ogrožanja varnosti v Sloveniji - nadaljevanje (Vir: SJM *200i/3, "2003/3, ***2005/3 8 In kakšen je odgovor države Viri ogrožanja (tudi omenjeni v raziskavi) so vedno v dvojnem odnosu do oblikovanja varnostne politike države. Prvič, so del vsebine take politike, ki mora odgovoriti na vprašanje, kako se bo država lotila posameznih virov, ki jo najbolj ogrožajo. In drugič, v procesu oblikovanja in izvajanja varnostne politike ne nastopajo zgolj v obliki "outputa", ampak kot nekakšen dejavnik pritiska tudi vplivajo na odločevalce. Zato je hipotetično moč trditi, da je proces odločanja o varnostni politiki determiniran tudi z realnostjo in intenzivnostjo Idealno bi sicer bilo, če bi prišlo do vzpostavitve določenega varnostnega sistema (lokalnega, nacionalnega, nadnacionalnega), ki naj se organizirano in proaktivno zoperstavi percipiranim in dejanskim grožnjam na podlagi realistično zaznanih in ovrednotenih virov ogrožanja. Problem z ideal- nim pa vedno tiči v dejstvu, da idealna stanja težko najdemo še v naravi, kaj šele v družbi. Zato je tudi zaznava in pravilna evalvacija različnih virov in vrst ogrožanja zapleteno, zahtevno in nehvaležno opravilo, še posebej če vemo, da poteka na različnih ravneh - individualni, skupinski, strokovni, institucionalni in ne nazadnje tudi na ravni političnih elit, ki morajo zagotoviti neki osnovni normativni Če si laična javnost še lahko dovoli, da napačno zazna in oceni vire ogrožanja, je dosti bolj nevarno, če se to zgodi subjektom nacionalno-vamostnega sistema (policija, vojska, obveščevalno-vamostne službe itd.), strokovni javnosti (raziskovalni inštituti, univerze) in tistim, ki odločajo o varnostni politiki -vladi in parlamentu. Zato morajo politične elite, ki oblikujejo izvršno in zakonodajno oblast, prevzeti še prav posebno odgovornost na tem področju, kajti le pravilno zaznani in razumljeni viri ogrožanja namreč lahko vodijo v oblikovanje ustrezne in konsistentne politike in odločitev, ki jih morajo zatem udejanjiti subjekti varnostnega sistema. Predvsem pa politične (in druge) In kateri procesi potemtakem dejansko potekajo v smeri oblikovanja varnega okolja za posameznika in družbo? Odgovor ni enoznačen in zagotovo ni „globalen". Ker za države in njene organe v demokratičnih družbah velja pravilo (ravno obratno kot za posameznike), da smejo početi samo tisto, kar jim je izrecno dovoljeno z ustavo in zakonskimi predpisi, je razumljivo, da poizkušajo najti manevrski prostor znotraj določenega legalnega okvira. Toda to ponavadi ni dovolj. Sodobne družbe so namreč tako zapletene, da poleg parcialnih zakonov potrebujemo tudi nekakšne dolgoročne usmer- Delo in varnost-UII/2008/št. 6 13 Osrednja tema jevalnike, ki se ponavadi manifestirajo skozi določene sektorske politike in strategije ter njune dokumente. Zato bo v nadaljevanju zanimivo primerjati obstoj in/ ali skladnost tovrstnih dokumentov z zaznavami varnosti oziroma ogroženosti pri prebivalcih v Sloveniji. Ponovimo - z zornega kota sodelujočih v raziskavah so najbolj problematični dejavniki ogrožanja varnosti v državi brezposelnost, droge, kriminal, revščina, naravne in tehnološke nesreče, prometne nesreče pa tudi uničevanje okolja. In kateri so strateški dokumenti, ki naj bi odgovorili na tako percepcijo nevarnosti? Leta 2001 je bil sprejet temeljni doktrinami dokument s področja nacionalne varnosti, to je Resolucija o ==(L"^: zirano, transnacionalno) naj bi pomagala omejiti kar dva dokumenta, Resolucija o preprečevanju in zatiranju kriminalitete iz leta 200611 in Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2007-2011 iz leta 2007.12 Leta 2002 je bil sprejet Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami^, medtem ko je bila Resolucija o nacionalnem dolgoletnih pričakovanjih in navkljub velikim žrtvam v prometu končno sprejeta leta 2006. Po drugi strani je gotovo zanimivo, da je država po terorističnih napadih na ZDA leta 2001 sprejela dva štejemo še Državni načrt zaščite in reševanja ob uporabi orožij ali sredstev za množično uničevanje v teroristične namene oziroma terorističnem napadu s klasičnimi sredstviV, ki je v svojem bistvu vendarle bolj strateški kot pa ope-rativno-izvedbeni dokument. Ugotovitev je rahlo presenetljiva, če vemo, da je zaznavanje tega vira ogrožanja med Slovenci tradicionalno nizko, če že ne najnižje med vsemi viri, in to že vrsto let, ne glede na 11. september! Podobno v veliki meri velja tudi za vojaško in obrambno področje, kjer so bili od srede devetdesetih let 20. stoletja sprejeti številni strateški in doktrinami dokumenti, pa čeprav je bilo tudi zagotavljanje vojaške/ obrambne prvine varnosti za povprečnega prebivalca Slovenije med najmanj perečimi vprašanji. Situacija torej ni popolna, pa spet ne tako slaba, da bi morali biti plat zvona. Toda ravno zato preseneča, da se tudi naša družba brez prevelikih vprašanj in zadržkov hitro vključuje v proces "globalnih prizadevanj za zagotavljanje varnosti", kot da bi včasih hrepeneli po nekakšni absolutni varnosti, torej po nečem, česar pravzaprav ni. Omejevanje svobode v imenu varnosti Poglejmo nekatere sodobne svetovne (zahodne?) procese, ki so bili vzpostavljeni samo zato, "da nas varujejo". Države prek svojih služb krepijo svoj nadzor v vseh porah družbe, pa naj gre za ukrepe proti-teroristične "vojne" ali samo "boja" ali popoln informacijski nadzor, kjer se zbirajo podatki o vsem mogočem in ki ne omogočajo le rekonstruirati naše gibanje in početje, ampak tudi s pomočjo pro-filiranja napovedovati, kako bi se znali obnašati v prihodnosti. Z uvedbo biometrične (kajpada nad- saj je v teh delcih možno zapisati in shraniti vse, kar človek (in država) potrebujeta za (normalno?) življenje, in še vse tisto, kar služi le nadzorovanju (tako, za vsak slučaj). Po drugi strani še nikoli ni bilo toliko pobud s strani držav, da naj si državljani tudi sami zagotovijo in plačajo dodatno (boljšo, nadstan-dardno?) varnost, češ da država nima dovolj resursov za kaj takega. Logična posledica je dodatna dee-tatizacija varnostne funkcije države in poplava paradržavnih, lokalnih in zasebnih varnostnih organizacij, ki jim zakonodaja ponavadi omogoča, da še hitreje uporabijo najnovejšo nadzorstveno tehnologijo, kot pa je to primer z državnimi var-nostno-policijskimi organizacijami. 14 Delo in varnost - UII/2008/št. 6 Čeprav države vse to počnejo "zaradi državljanov posameznikov", vseeno vnašajo predvsem ekonomske kategorije na področje varnosti, kjer se vsega ne da kupiti z denarjem in tudi ne pojasniti zgolj z ekonomsko logiko. Politični diskurz "o svetu kot eni sami globalni vasi", vsaj ko gre za varnost, ne gre skupaj z diskur-zom o skupnih vrednotah, zgodovini, kulturi, interesih, celo religiji, saj prav pestrost in navzkrižje omenjenih ponavadi porajata varnostne probleme. Dogajanja po 11. septembru nudijo zunanjemu opazovalcu občutek, da države in naddržavne politično-varnostne organizacije kreirajo varnostno okolje, ki je zgolj na videz in simbolno ustvarjeno za posameznika, pač skladno s konceptom človekove varnosti. V imenu varnosti posameznika tako državne, para-države in celo zasebne varnostne organizacije izvajajo prefinjene in perfidne oblike totalnega nadzorovanja atomiziranih pripadnikov družbe, ki se dostikrat niti ne zavedajo dvomljive uspešnosti tovrstnih varnostnih strategij, še manj pa se zavedajo, da jim je na ta način varnost zagotovljena zgolj pogojno, saj so pred tem že izgubili svobodo! Pristajanje na dilemo, ali varnost ali svoboda, je nesprejemljivo, žal pa jo je mogoče preseči le s celostnim pristopom, ki bo vključeval politični, ekonomski, socialni, kultumo-psi-hološki, varnostni in še kak vidik, saj se je mogoče s podobnimi grožnjami in tveganji spopasti samo pri koreninah. To pa zahteva strukturne spremembe, ki marsikomu, če že ne večini tistih, "ki imajo", niso po godu, tistim drugim, "ki nimajo", pa je ponavadi tako ali tako vseeno, saj jim je edina skrb, kako preživeti iz dneva v dan. V tem smislu je možno celo relativizzati slovito Maslowovo teorijo o hierarhiji človekovih potreb, kjer naj bi varnost prav visoko kotirala. Toda kaj če so to teorijo spretno izrabili načrtovalci sodobnega nadzorstva zgolj zato, da bi dokazali, da je varnostni motiv države skladno z (neo)realističnim pogledom na državo in svet še vedno (zopet?) najpomembnejši, zato tudi človekova "potreba" po varnosti ponavadi izgublja v boju z državnim varnostnim motivom? Namesto zaključka - še več vprašanj Ob vsem napisanem tudi zaključek ne more izzveneti preveč optimistično, čeprav je bil prispevek namenoma napisan nekoliko bolj pesimistično. To pa predvsem zato, ker je treba (dokler je še čas) sprožiti bolj odprto razpravo o paradigmah zagotavljanja sodobne varnosti. V tem smislu je treba odgovoriti predvsem na naslednja vprašanja: Komu koncepti nacionalne varnosti niso več dovolj (pogodu)? So klimatske spremembe, naravne katastrofe in ekonomsko-soci-alno tveganje sploh lahko stvar naroda, regije, sveta, če pa zadevajo predvsem posameznika? Zakaj se metuljev efekt kaže predvsem v podobi tveganj, ne pa tudi blagostanja? Ali nas morebiti medsebojna mednarodna soodvisnost v resnici celo bolj ogroža kot pa nam pomaga? Ali so obstoječi varnostni sistemi sploh sposobni transformacije, ki bo omogočala institucionalizacijo koncepta človekove varnosti? In ne nazadnje - ali globalna varnost tako v smislu geografske kot pojmovne dimenzije sploh obstaja? Literatura in viri i. Beck, U. Risk Society. Towards a New Modernity. London, Newbury, New Delhi. SAGE Publications, 1992. 2. Peršak, N. Varnost, vznemirjenost in kazenskopravni odziv. Varstvoslovje, L 10, št. 1. Ljubljana. Fakulteta za varnostne vede, 2008. 3. Sotlar, A. Analiza sprejemanja odločitev v procesu oblikovanja obrambnih politik v sodobnih državah. Magistrska naloga. Ljubljana. Fakulteta za družbene vede, 2000. 4. Prezelj, I. Vojaško ogrožanje nacionalne in mednarodne varnosti po koncu hladne vojne. Teorija in praksa št. 5, Ljubljana. Fakulteta za družbene vede, 2001. 5. Kanduč, Z. (Ne)varnost in (ne) varnostna politika v poznomoder-nih družbah. Dnevi varstvoslovja. Ljubljana. Visoka policijsko-var-nostna šola, 2000. 6. Kanduč, Z. O sodobnih tveganjih, grožnjah in nevarnostih -postmoderna družba v slogu staromodne "hiše strahov". Revija za kriminalistiko in kriminologijo, št. 4. Ljubljana. MNZ, 2003. 7. Prezelj, I. Challenges in Conceptualizing and Providing Human Security. HUMSEC Journal. Issue 2. Graz. ETC, 2008. 8. Meško, G., Bučar-Ručman, A., Tornine, B. Challenges of Local Safety in Slovenia - On the Path Delo in varnost - LIII/2008/št. 6 15 Osrednja tema of Good Will, Responsible Citizenry and Managerialism. In Meško, G., Dobovšek, B., editors: Policing in Emerging Democracies: Critical Reflections. Ljubljana. University of Maribor, Faculty of Criminal justice and Security, 2007. 9. Sotlar, A. Vloga političnih elit pri zagotavljanju varnosti. Dnevi varstvoslovja. Ljubljana. Visoka policijsko-varnostnašola, 2002. 10. Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 56/01,110/02). 11. Resolucija o preprečevanju in zatiranju kriminalitete (Uradni list RS, št. 43/06). 12. Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2007-2011 (Uradni list RS, št. 40/07). 13. Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 44/02). 14. Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007-2011 (Uradni list RS, št. 2/07). 15. Deklaracija o skupnem boju proti terorizmu (Uradni list RS, št. 81/01). 16. Resolucija Državnega sveta ob terorističnih napadih na ZDA, 3. 10. 2001. 17. Državni načrt zaščite in reševanja ob uporabi orožij ali sredstev za množično uničevanje v teroristične namene oziroma terorističnem napadu s klasičnimi sredstvi (www.sos112.si/ slo/page.php?src=nai8.htm). 18. Beck, A. Surveillance, Technology and Social Control: Towards a Chipped Society? Paper presented at the 7th Biennial International Conference " Policing in Central and Eastern Europe: Social Control in Contemporary Society - Practices and Research". Ljubljana, Faculty for Criminal Justice and Security, 2008. ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d. je v začetku novembra izdal knjigo (ponovitev predstavitve bo januarja 2009) z naslovom NEVARNOSTI ELEKTROSTATIKE Osnovni pojmi Praktični varnostni ukrepi Nevarnosti elektrostatike je delo, v katerem so podrobno predstavljeni elektrostatični pojavi z vidika varnosti in zdravja pri delu. Kot pove že naslov, so razložene predvsem neposredne ali posredne nevarnosti in pogosto zelo velika tveganja v delovnem in življenjskem okolju. Gre zlasti za nevarne vire vžiga vnetljivih atmosfer in nekoliko redkeje za nevarnost električnega udara. Z NAMI JE VARNEJE Dodatne informacije o knjigi so na voljo na: T: 01 585 51 96 www.zvd.si 16 Delo in varnost - LIII/2008/št. 6 Osrednja tema Človekova varnost v teoriji in praksi Spremembe v varnostnem okolju so značilno vplivale na varnostne koncepte in pristope. Koncept človekove varnosti se je začel intenzivno uveljavljati v znanosti in praksi po koncu hladne vojne. Leta 1994 je bilo objavljeno poročilo o človekovem razvoju (Human Development Report), kije ozavestilo in vzpostavilo drugačen pogled na sodobno varnost. drugih mednarodnih in regionalnih organizacij, npr. G7/G8, Afriške unije, ASEAN in Evropske unije. Vedno več vlad in nevladnih organizacij je človekovo varnost vključilo v programe in politične prioritete. Mediji so se začeli vedno bolj posvečati temam in problemom, v katerih sta se odražali visoka prizadetost in ogroženost posameznikov. Različne stroke in vede so se vključile v razpravo o vidikih ogrožanja in načinih zagotavljanja individualne varnosti. Koncept človekove varnosti je prinesel številne novosti v odnosu do tradicionalnega koncepta (nacionalne) varnosti, kar se še posebej nanaša na posameznika kot temeljni referenčni objekt varnosti za razliko od države. Prek koncepta človekove varnosti se je varnost tesno povezala tudi s konceptom trajnostnega človekovega razvoja. Poleg tega ne moremo govoriti o enem pristopu k človekovi varnosti, ampak o več dokaj dodelanih pristopih na znanstveno-konceptualni ravni in v praksi. Med temi pristopi obstajajo številne podobnosti pa tudi nekatere razlike. Kontekst oblikovanja koncepta ali politike človekove varnosti je tisti dejavnik, ki je še najbolj vplival na razlike med pristopi. Članek se najprej osredotoči na predstavitev bistva koncepta člo- AVTOR: Doc. dr. Iztok Prežel) Fakulteta za družbene vede Kardeljeva ploščad 5, Ljubljana Uvod Pomemben pogled na človekovo varnost se je razvil tudi v Kanadi s strani vlade in nekaterih akademikov. Kanadska vlada je na tej ideji zgradila svojo zunanjepolitično prioriteto, dala pa je tudi pobudo za ustanovitev Mreže za človekovo varnost. Tej mreži je predsedovala tudi Republika Slovenija. Raziskovalno agendo človekove varnosti so spodbudile tudi številne okrogle mize in seminarji, ki sta jih organizirali Mreža za človekovo varnost in Komisija za človekovo varnost. Vprašanja človekove varnosti so se pojavila na dnevnem redu Organizacije združenih narodov (OZN), prav tako pa tudi na dnevnih redih in v političnih razpravah Delo in varnost - UII/2008/št. 6 17 Osrednja tema vekove varnosti in njegovega pomena. Ključna podmena celotnega članka je v dejstvu, da se koncept človekove varnosti razvija tudi kot posledica globalizaci-je, hkrati pa jo v nekem smislu tudi determinira. Globalni mir in varnost se vedno bolj eksplicitno zagotavljata na osnovi elementov, ki so sestavni del koncepta človekove varnosti. V empiričnem delu članka bodo predstavljeni nekateri ključni pristopi k človekovi varnosti. Razlaga koncepta človekove varnosti Po koncu hladne vojne so se pojavili številni oboroženi konflikti po vsem svetu, hkrati pa se je zmanjšala nevarnost med blokovskega jedrskega spopada. Vojaška grožnja se je v globalnem merilu zmanjšala in javnost je postala pozorna na številne druge grožnje, med katerimi so bile nekatere povsem nove, druge pa so dobile le novo preobleko. Klasični pristop k zagotavljanju nacionalne, regionalne in globalne varnosti ni več zadostoval za učinkovito interpretiranje, analiziranje in obvladovanje varnostnih razmer. V varnostne politike se je tako vedno bolj vključila človeška dimenzija. Fokus varnosti se je preusmeril na zaščito ljudi in skupin ljudi pred grožnjami njihovemu preživetju. Poleg zmanjšane medblokovske nevarnosti so h krepitvi človeške dimenzije varnosti prispevali še: - krepitev pomena človekovih pravic in svoboščin, - naraščanje števila konfliktnih območij, v katerih je bilo prizadetih veliko število ljudi (humanitarne krize), - vedno večje zavedanje pomena človekovega življenja in blagostanja, - globalizacija ipd. Slednja je pripeljala do okoliščin, ki so drastično vplivale na dinamiko ogrožanja varnosti: - krčenje prostora (pomen geografske in fizične razdalje se zmanjšuje), - krčenje časa (tehnologija povečuje hitrost prenosa informacij ipd.), - izginjanje meja (kar se predvsem nanaša na zmanjševanje vloge nacionalnih meja za pretok ljudi, kapitala, dobrin, idej ipd.). Posledično se lahko grožnje varnosti hitreje prenesejo oziroma razširijo na večja geografska področja, pri čemer nacionalne meje ne igrajo več tako pomemb- ne vloge (širjenje transnacional-nih groženj). V takem okolju je prišlo do horizontalnega in vertikalnega širjenja koncepta varnosti.1'2 Horizontalno širjenje se nanaša na vključevanje "novih" nevojaških dimenzij ogrožanja in zagotavljanja varnosti, čeprav je bilo dejansko novih zelo malo. Gre za vključitev okoljske, gospodarske, demografske, kriminali-tetne, teroristične, zdravstvene, informacijske, migracijske in drugih dimenzij ogrožanja varnosti. To je bilo v kognitivnem smislu mogoče predvsem zaradi kognitivnega in objektivnega zmanjšanja vojaške nevarnosti. Po drugi strani pa je vertikalno širjenje koncepta varnosti privedlo do izpostavljanja pomena varnosti drugih nedržavnih objektov varnosti, kot so posamezniki, skupine ljudi, globalna skupnost ipd. Vertikalno širjenje koncepta je bilo možno zgolj zaradi horizontalnega širjenja. Proces širjenja je bilo mogoče opazovati na politični in znanstveni ravni. Helmut Schmidt, bivši zahodnonemški kancler, je bil med prvimi političnimi voditelji, ki so sprejeli široko pojmovanje varnosti. To pomeni, da varnosti ni razumel zgolj skozi vojaški pogled, ampak tudi drugače. Že leta 1977 je ugotavljal, da je iztekajoče se desetletje prineslo naftno krizo, denarno 18 Delo in varnost - UII/2008/št. 6 Osrednja tema nestabilnost, svetovno inflacijo, nezaposlenost in druge slabosti. Vse te negativne dejavnike je imel za gospodarsko dimenzijo vamosti.3 Verjetno prvi mednarodni politični primer celostnega pristopa in v tem smislu poskusa oddaljitve od ozkega razumevanja varnosti je predstavljalo poročilo Palmejeve komisije iz leta 1982 z naslovom Skupna varnost: načrt za preživetje, ki zanika realističen pogled na mednarodne odnose,*1 zavrača varnostno kompetitivnost in poudarja pomen sodelovanja kot sredstva za doseganje varnosti. To poročilo je v bistvu predstavljalo političen konsenz nevtralnih držav in držav, članic Nata ter Varšavskega pakta, o skupnem zaznavanju groženj mednarodni varnosti. Predstavniki teh držav so v dokumentu med drugim ugotovili, da nobena država ne more zmagati v jedrski vojni, zato se ta nikoli ne sme začeti, s čimer so preusmerili pozornost na druge, takrat še zgolj možne dimenzije ogrožanja varnosti. Pomembno vlogo je igralo še poročilo Brandtove **Gnzo,d meni, da predstavlja poročilo poskus sinteze med realističnim in idealističnim pristopom k razumevanju var- komisije iz leta 1983, ki je predstavljalo gospodarsko varnost kot nujen pogoj za vzdrževanje in sredstvo za doseganje politične varnosti, predvsem z globalno redistribucijo prihodkov med bogatimi in revnimi. Ključno za razvoj človekove varnosti pa je bilo letno poročilo o človekovem razvoju, ki ga je izdal UNDP leta 1994. OZN spada med najpomembnejše institucionalne kontekste, v katerih se pojavljata koncept in praksa človekove varnosti. Po konceptu človekove varnosti, ki ga je razvil UNDP, je za sodobne grožnje varnosti in varnostna tveganja značilno, da neposredno prizadenejo navadnega državljana in njegove politične možnosti izbire. Letno poročilo identificira širok spekter ait. =: drugi koncepti človekove varnosti, ki so se uresničevali na akademski ravni ali pa v konkretnih mednarodnih organizacijah in programih povsem svetu. Namen tega teksta seveda ni predstaviti vse pristope, želimo pa izvleči ključne nastavke za razumevanje trenda. Pregled različnih razumevanj človekove varnosti pokaže, da pristopi poudarjajo predvsem netradicionalne grožnje varnosti, vendar pa pri tem ne zanemarjajo oziroma zavračajo tradicionalnih groženj. Slednje je zelo pomembno, saj lahko koncept le tako predstavlja primerno orodje za razumevanje in obvladovanje sodobnih kriznih žarišč. Spekter zaznanega ogrožanja posameznika tako vključuje: - gospodarske grožnje, - prehrambene grožnja, - zdravstvene grožnje, - okoljske oziroma ekološke grožnje, - politične grožnje, - demografske grožnje, - kriminalitetne grožnje v vseh oblikah, vključno s terorizmom, - naravne nesreče, - nasilne oborožene konflikte in vojne, - genocid, etnocid, - mine, - lahko pehotno orožje in njegovo širjenje ipd. Pristopi se seveda rahlo razlikujejo po tem, kateri grožnji dajejo prednost. V tem smislu ne obstaja konsenz, katera nevojaška oblika ogrožanja je najpomembnejša. V bistvu je pomemben spekter ogrožanja, še posebej ker so grožnje med seboj povezane.*2 *2 0 povezanosti med grožnjami varno-sti se je v znanstveni skupnosti začelo intenzivneje razpravljati po 11. septem- Delo in varnost - UII/2008/št. 6 19 Osrednja tema Nekateri pristopi izpostavljajo pomen posameznikove svobode pred strahom (freedom from fear), kar lahko v demokratičnih družbah najbolje merimo z javno-mnenjskimi raziskavami. Poleg tega pa nekateri pristopi izpostavljajo pomen tudi kvalitete življenja, npr. kanadski pristop.9 Drastično zmanjšana kvaliteta življenja se v tem smislu lahko tudi interpretira kot grožnja posamezniku. V tem smislu ni mogoče, da se ne bi strinjali z Oberleitnerjevo ugotovitvijo10, da se posameznik v bistvu sooča z neskončnim spektrom groženj. Zanimivo pa je po drugi strani to, da večina pristopov k človekovi varnosti izpostavlja državo kot njenega ključnega garanta. Država je načeloma najmočnejši družbeni subjekt, ki ima med drugim tudi legitimno pravico uporabe fizičnega nasilja za zagotavljanje človekove in državne varnosti. Pojavlja pa se vedno več pristopov, ki eksplicitno ali implicitno poudarjajo tudi pomembno vlogo nedržavnih akterjev. Tudi slednji lahko odigrajo pomembno vlogo pri preprečevanju ali zmanjševanju humanitarnih kriz. Pristopi navajajo preventivne in reaktivne ukrepe. Cilj prvih je zmanjšati ranljivost ljudi pred širokim spektrom ogrožanja, medtem ko so reaktivni ukrepi razumljeni kot sekundarno sredstvo zagotavljanja človekove varnosti. Uporaba sile je zadnji možni način zagotavljanja človekove varnosti. V nabor pogosto omenjenih sredstev in mehanizmov zagotavljanja človekove varnosti sodijo: - humanitarna intervencija ali humanitarna pomoč, - mirovne operacije (peacekeeping), - graditev miru (peacebuilding), - nadzor nad oboroževanjem, - zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic in svoboščin, zagotavljanje trajnostnega gospodarskega razvoja, - zgodnje opozarjanje, - diplomatske misije, - fokusirane (pametne) sankcije*3 preventivna namestitev obo- -Zpo^vna diplomacija, *4 - krepitev civilne družbe, - zagotavljanje minimalnih življenjskih standardov, - krepitev zmogljivosti posameznikov za soočanje s humanitar- nimi in varnostnimi problemi (npr. skozi izobraževalne procese) itd. Različni pristopi k človekovi varnosti se razlikujejo tudi po prednostnem redu zgoraj naštetih sredstev. Veliko strokovnjakov meni, daje lažje preprečevati krizne situacije, v katerih je ogrožena človekova varnost, vendar praksa zagotavljanja človekove varnosti mnogokrat kaže primat reaktivnih ukrepov. Razlike med tradicionalnim in človekovim konceptom varnosti najbolje ponazarja Bajpai v tabeli i. Iz tabele je razvidno, da razlike v razumevanju referenčnega objekta, ključnih groženj in ogroženih vrednot vplivajo na različno dojemanje ključnih varnostnih sredstev. Sklenemo lahko, da je človekova varnost postala neločljiv element nacionalne in mednarodne varnostne politike, ki jo izvajajo države, mednarodne organizacije in tudi številne nevladne organizacije. Človekova varnost igra bolj ali manj neposredno vlogo pri oblikovanju in izvajanju teh politik. Bralec bi na tej točki lahko dobil napačen občutek, da je namen koncepta človekove varnosti *3 Primer pametnih sankcij dobro ponazarja, kako skrb za človekovo varnost vp,iva na razvoj mednarodnega prisilnega mehanizma. Izkušnje po letih sankcij proti številnim državam so pokazale, da mnogokrat niso prizadele državnih organov, temveč prebivalstvo. Denimo, v sankcionirani državi ni bilo goriva ali zdravil za širše množice, državni uradniki in politiki pa so jih lahko dobili. Torej sankcije niso delovale ravno na tiste, ki so bili najbolj odgovorni za kritično situacijo, v kateri se je znašla država. Iz tega razloga se je praksa izvajanja mednarodnih sankcij spremenila v smeri bolj fokusiranih ukrepov, kot je denimo zamrznitev bančnih računov političnih elit. Načeloma se na ta način manj ogroža splošno človekovo varnost v sankcionirani blenda človekove varnosti zahteva tudi nove diplomatske pristope. Poudarjen je koncept "mehke moči" (soft power), za katerega sta značilna prepričevanje in pogajanje namesto prisile ter uporaba javne diplomacije in novih komunikacijskih sred- 20 Delo in varnost - UII/2008/št. 6 Osrednja tema NACIONALNA VARNOST ČLOVEKOVA VARNOST Varnost za koga Primarno države Primarno posameznik (referenčni objekt) Zaščita katerih vrednot Ozemeljska celovitost in Osebna varnost in svoboda nacionalna neodvisnost Varnost pred Tradicionalne grožnje Tradicionalne in katerimi (vojaške grožnje, nasilje drugih netradicionalne grožnje, grožnjami držav) prevladujejo netradicionalne, nevojaške grožnje Varnost s katerimi sredstvi - sila je primarno sredstvo za - preprečevalni ukrepi, zagotavljanje varnosti, predvsem trajnostni človekov uporablja se enostransko, za razvoj, primarno sredstvo varnost države; ravnotežje sil zagotavljanja varnosti; je pomembno; - popravni oziroma kurativni - moč se enači z vojaškimi ukrepi, tudi kolektivna uporaba zmogljivostmi, ki so sile, sekundarno sredstvo pomembne za zaščito zagotavljanja varnosti; - redko sodelovanje med - ne le zaščita, tudi državami, le zavezništva; usposabljanje ljudi; - norme in institucije le - sodelovanje med državami omejeno koristne, predvsem in nedržavnimi akterji učinkovito na varnostnem/vojaškem in trajno; območju - norme in institucije so pomembne Tabela i: Primerjava koncepta tradicionalne in človekove varnosti 9.6 zamenjati in nadomestiti koncept tradicionalne varnosti. Axworthy v tem smislu ugotavlja, da koncept človekove varnosti nima tega cilja. Oba koncepta predstavljata samo različne predstave, kako odgovarjati na obstoječe grožnje. Osnova koncepta tradicionalne varnosti je suverenost države, medtem ko je osnova koncepta človekove varnosti suverenost posameznika.11 V bistvu ti dve suverenosti in pravici koeksistirata v sodobnem svetu, poleg tega pa je zaznati tudi procese medsebojnega vplivanja. Izjemnega pomena pa je, da koncept človekove varnosti ne negira tradicionalnega koncepta varnosti, saj vključuje njegove bistvene elemente. Lahko rečemo celo, da koncept človekove varnosti dopolnjuje koncept naci- onalne in mednarodne varnosti tako, da ga usmerja na človeške vidike varnosti. Potrebe posameznika so postale pomembna vhodna determinanta v oblikovanju nacionalne in mednarodne varnostne politike. Človekova varnost v praksi Ugotovljeno dejstvo, da je človekova varnost postala sestavni del nacionalnih in mednarodnih varnostnih politik, se v praksi potrjuje na številne načine. V nadaljevanju predstavljamo nekaj ključnih načinov. V mednarodni praksi se izkaže, da je koncept človekove varnosti neposredno povezan s konceptom zagotavljanja mednarodnega miruinvamosti. Poročilo Visokega odbora OZN o ogrožanju postavlja kategorijo ogrožanja človeko- človekove varnosti so lahko nedržavni subjekti ali pa države, ki bi človekovo varnost dejansko Delo in varnost - LIII/2008/št. 6 21 Osrednja tema Država Rang Indeks med človekovega državami razvoja Norveška 2 0,968 Švedska 6 0,956 Avstrija 15 0,948 Italija 20 0,941 Nemčija 22 0,935 Grčija 24 0,926 Slovenija 27 0,917 Hrvaška 47 0,850 BiH 66 0,803 Albanija 68 0,810 Makedonija 69 0,801 Kitajska 81 0,777 Turčija 84 0,775 Iran 94 0,759 Egipt 112 0,708 Sudan 147 0,526 morale zagotavljati. Odbor je predlagal oblikovanje celovitega sistema kolektivne varnosti, ki bi se osredotočil na nove in stare grožnje ter varnostne probleme vseh držav - bogatih in revnih, močnih in šibkih. Zelo očitno je, da je OZN postopoma razširila lastno razumevanje ogrožanja mednarodnega miru in varnosti, ki tradicionalno izhaja predvsem iz konfliktov med državami, na humanitarne varnostne krize znotraj držav. Notranje vojne, genocid in druge ekstremne kršitve človekovih pravic se zdaj lahko jemljejo kot grožnje mednarodnemu miru in varnosti. Pregled resolucij OZN pokaže, da jih je bilo veliko (tudi tistih, ki so bile sprejete v skladu s sedmim poglavjem ustanovne listine) sprejetih v luči take interpretacije. Denimo resolucija 668 (1991) o Iraku je poudarila grožnjo zatiranja civilnega prebivalstva, ki predstavlja pravo grožnjo mednarodnemu miru in varnosti. Varnostni svet je leta 1992 odo- bril uporabo sile v Somaliji in na Haitiju v imenu civilnega prebivalstva in brez pristanka držav. Etnično čiščenje v BiH je bilo označeno kot kršitev mednarodnega humanitarnega prava in kot grožnja miru ter varnosti. Podobno je bil leta 1995 označen genocid v Ruandi. Omenjeni in številni drugi dokumenti OZN potrjujejo, da imata mednarodni mir in varnost vedno bolj poudarjen človeški varnostni obraz. V praksi se izkaže, da je človekova varnost zelo povezana s človekovim razvojem, kar je v bistvu posledica povezanosti obeh konceptov. Trajnostni razvoj v osnovi vodi k oblikovanju okolja, v katerem je ogrožanje človekove varnosti manj verjetno. To pomeni, da so področja z relativno dolgo povprečno življenjsko dobo, dobrim šolskim sistemom in spodobnim standardom življenja Indeks človekovega razvoja (Human Development Index) se izračunava za 177 držav po svetu. Tabela prikazuje indeks za izbrane države in njihov vrstni red. *5 Indeks človekovega razvoja si bralec lahko ogleda na http://hdr.undp.org/en/. Trajnostni razvoj z zagotavljanjem pravičnejše razdelitve bogastva (sever - jug) in bistveno manj destruktivnim poseganjem v Zemljino okoljsko osnovo, torej s svojo ekonomsko in ekološko komponento, ne ustvarja toliko družbenopolitičnih pogojev, ki bi vodili v smeri nastajanja novih oboroženih konfliktov. To dejstvo priznava tudi poročilo Visokega odbora OZN o ogrožanju, saj eks-tremna revščina neposredno ogroža veliko ljudi in spodbuja nastajanje drugih groženj, vključno z oboroženim konfliktom.12 Zgornja tabela prikazuje sicer majhen vzorec držav, vendar pa nam na podlagi poznavanja človekove varnosti v posameznih državah omogoča potrditev dejstva o korelaciji človekove varnosti s človekovim razvojem. Relativno varno okolje je predpogoj za uresničevanje kakršnih koli razvojnih projektov, kar očitno spet povratno vpliva na varnost. Prebivalstvo z zadovoljenimi osnovnimi eksistenčnimi potrebami se manj verjetno zateka k nasilju. V praksi se izkaže tudi velika povezanost med človekovo varnostjo in spoštovanjem človekovih pravic in svoboščin. Razmerje med človekovo varnostjo in človekovimi pravicami je dokaj kompleksno. Moj namen sicer ni pojasnjevati tega razmerja, vendar bi bilo treba na tej točki navesti samo bistveno o njuni korelaciji. Bistvo človekove varnosti je v zagotavljanju varnosti za posameznika s hkratnim spoštovanjem človekovih pravic. Treba je poudariti naraščajoče vzajemno dopolnjevanje konceptov varnosti, razvoja in človekovih pravic, 22 Delo in varnost - UII/2008/št. 6 Osrednja tema sodobnem globaliziranem svetu ne moremo uživati razvoja brez varnosti in varnosti brez razvoja ter nobenega od navedenih brez spoštovanja človekovih pravic. Praksa načeloma potrjuje navedeno korelacijo. Poleg tega pa je treba poudariti, da je po univerzalni deklaraciji o človekovih pravicah^ tudi varnost človekova pravica (kot vse druge svoboščine). Sodobne družbe se torej soočajo s potrebo po uravnoteženju različnih človekovih pravic. Kompleksnost razmerja med človekovimi pravicami in človekovo varnostjo ponazarja primer boja proti terorizmu. Teroristična grožnja je nesporno ena ključnih groženj evropski varnosti, kar potrjujejo številni napadi in aretacije terorističnih osumljencev. Po podatkih Europola je bilo leta 2006 v Evropi 498 terorističnih napadov.16 Število napadov je napadov je značilna uporaba čezmernega nasilja za uresničevanje političnih (predvsem secesioni-stičnih ali verskih) ciljev. Protiteroristično delovanje je postalo prioriteta nacionalnih in mednarodnih varnostnih politik (glej npr. Evropsko varnostno strategijo iz leta 2003, Strategijo zveze NATO iz leta 1999 ipd.). V praksi se izkaže, da je boj proti terorizmu povzročil dokaj veliko poseganje v človekove pravice, ki so zagotovljene z ustavami in mednarodnim pravom. Zdi se, da je občasno prišlo do prioritizira-nja človekove pravice po varnosti pred nekaterimi drugimi človekovimi pravicami in svoboščinami. Pri tem je treba poudariti, da legalno dovoljeno poseganje v človekove pravice niti ni toliko zaskrbljujoče, kot je ilegalno poseganje v človekove pravice in svoboščine v imenu učinkovitejšega boja zoper terorizem. Navedemo lahko številne primere, ko so varnostni organi šli predaleč v želji po lastni učinkovitosti, hkrati pa so kršili človekove pravice: Guantanamo, Abu Graib, tajni zapori CIE, predolgo zadrževanje terorističnih osumljencev, nelegalno prisluškovanje, predaja terorističnih osumljencev v tretje države, kjer je mučenje dovoljeno ipd. Problematičen je tudi pretirano militariziran odziv nekaterih držav na teroristično grožnjo, kar je pripeljalo še do povečevanja terorističnega ogrožanja. V mednarodni praksi je mogoče tudi identificirati številne projekte, programe in mreže, ki delujejo v prid človekove varnosti. V določenih primerih stojijo za projekti posamezne države, skupine držav ali pa kar mednarodna organizacija. V nadaljevanju predstavljamo nekatere ključne primere.6 Človekova dimenzija je poleg voja- ško-politične in ekonomske ter ekološke dimenzije v srcu pristopa in delovanja transatlantske in transevropske varnostne organizacije, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Ključni cilj OVSE je zagotavljati popolno spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovati zakone, promovirati demokratična načela in institucije ipd. Človekova dimenzija izhaja iz helsinškega dekaloga, ki izpostavlja zavezo držav iz časa hladne vojne, da bodo spoštovale človekove pravice in svoboščine, vključno s svobodo izražanja, vere ipd. Tako imenovana tretja košarica OVSE zajema sodelovanje držav na tem področju. Izjemno pomembno je načelo, da zaveza po spoštovanju človekovih pravic in svoboščin ne sodi zgolj v notranje zadeve države udeleženke, temveč je stvar vseh sodelujočih držav. OVSE je za spodbujanje človekove varnosti ustanovila več institucionalnih mehanizmov, poleg tega pa je skrb za človekovo varnost izhodišče številnih terenskih misij. Ključni mehanizem na tem področju je Urad za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR), ki ima naslednje naloge: Delo in varnost-UII/2008/št. 6 23 Osrednja tema - spodbujanje demokratičnih volitev, še posebej prek nadziranja celotnega volilnega procesa, - zagotavljanje praktične podpore pri utrjevanju demokratičnih institucij in človekovih pravic ter krepitvi civilne družbe in vladavine prava, - zgodnje obveščanje in preprečevanje konfliktov prek nadziranja uresničevanja obvez v človekovi dimenziji. Naslednji mehanizem OVSE je predstavnik za svobodo medijev. Njegova naloga je nadzor delovanja medijev, še posebej v luči nji- ÄÄ.nZL ma imata na voljo širok spekter političnih ukrepov v primeru nespoštovanja zavez v človekovi dimenziji. V praksi se izkaže, da mehanizma delujeta opozorilno in lahko prispevata k izvajanju mednarodnega pritiska na kršilce temeljnih zavez. Tudi EU postaja vedno bolj pomemben dejavnik zagotavljanja človekove varnosti navznoter (v okviru EU) in navzven (v okviru drugega stebra, kjer potekajo operacije kriznega » "ss zr ki prvič v zgodovini EU izpostavlja širok spekter groženj, s katerim poveže širok spekter ukrepov. V tem smislu gre za strategijo za zagotavljanje evropske varnosti z vidika varnosti držav in človekove varnosti. Kot ključne grožnje izpostavi: terorizem, širjenje orožja za množično uničevanje, regionalne konflikte, razpad držav in organiziran kriminal. V zvezi z ukrepi pa izpostavlja mešanico instrumentov in sredstev, kot so obvešče- valna, policijska, pravosodna, vojaška in druga. Izpostavlja tudi pomen izgradnje varne okolice EU (npr. Balkan) in načelo multilate-ralizma in intenzivnega sodelovanja s partnerji. Leta 2007 je skupina znanstvenikov pod vodstvom Mary Kaldor pripravila madridsko poročilo, v katerem je predlagala, da naj postane koncept človekove varnosti ključni koncept varnostnega delovanja EU v prihodnosti. EU je postala globalni varnostni akter, ki posreduje v številnih krizah po svetu. Pristop vojne proti terorizmu ne deluje povsem, kar pa bi se lahko popravilo z vztrajnim sledenjem koncepta človekove varnosti. V ta namen je skupina znanstvenikov predlagala šest načel zunanje varnostne dejavnosti EU: 1. primat človekovih pravic, 2. nujnost zagotovitve legitimne politične oblasti, 3. pristop od spodaj navzgor, kar vključuje angažiranje civilne družbe, 4. učinkovit multilateralem, 5. integralen regionalen pristop in 6. jasno ter transparentno strateško usmerjanje. V državah EU (znotraj EU) pa smo po sprejetju haaškega programa leta 2004 priča prizadevanju za vzpostavitev evropskega prostora svobode, varnosti in pravice. Ključni cilj je zagotavljati varnost z minimalnim poseganjem v človekove pravice. Tudi mednarodna obrambna organizacija, zveza NATO, se vedno bolj ukvarja z zagotavljanjem človekove varnosti. Že proces širjenja z novimi članicami v svoji politični dimenziji izpostavlja kriterij demokratičnega političnega sistema in spoštovanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Poleg tega pa se vojaki zveze NATO vedno bolj soočajo z nalogami zagotavljanja varnosti za ogrožene skupine ljudi (humanitarne naloge, naloge izgradnje lokalne infrastrukture, pomoč pri razdeljevanju pomoči, ščitenje t. i. varnih območij ipd.). Take aktivnosti se izvajajo v Afganistanu, na Kosovu, v BIH, v primeru večjih naravnih nesreč (npr.cunamivAziji)ipd. Mreža za človekovo varnost (Human Security Network) je bila ustanovljena leta 1999. Gre za skupino podobno mislečih držav, ki se prek ministrstev za zunanje zadeve posvetujejo o aktualnih vprašanjih človekove varnosti. Članice mreže so: Avstrija, Grčija, Irska, Čile, Kanada, Slovenija, Jordanija, Nizozemska, Mali, Norveška, Švica in Tajska, Južnoafriška republika pa je opazovalka. Tudi Slovenija je mreži že predsedovala. Bistvo mreže je 24 Delo in varnost - UII/2008/št. 6 Osrednja tema zagotavljati pristop človekove varnosti k reševanju kriz in konfliktov. Mreža ima svoj program, ki zajema predvsem področja: - protipehotne mine in lahke pehotne oborožitve, - otroci in ženske v oboroženih konfliktih, - mednarodno kazensko sodišče (njegova vzpostavitev in normalno delovanje), - razvojna pomoč, - transnacionalni kriminal, - preprečevanje izbruha mednarodnih konfliktov, - varnost humanitarnega osebja, - boj proti revščini ipd. Tudi OZN je izjemno pomembna pri zagotavljanju človekove varnosti. Glede na splošni cilj OZN, ki je v zagotavljanju mednarodnega miru in varnosti, praktično ni aktivnosti te organizacije, ki ne bi bila vsaj posredno povezana s človekovo varnostjo. V njenem okviru je bil ustanovljen sklad za človekovo varnost, iz katerega se financirajo številni projekti na tem področju. Ustanovljena je bila Komisija za človekovo varnost, ki je zastavila program OZN na tem področju. Leta 2003 je delo komisije prevzel Posvetovalni odbor za človekovo varnost.6 Poleg navedenih pristopov obstajajo še številni drugi in projekti (npr. japonski pristop), ki pa jih zaradi omejenosti prostora v tem članku ne moremo obravnavati. Bistveno je, da smo prikazali množičnost pristopov in projektov, ki se na tem področju izvajajo po celem svetu. Zaključek Spremembe v varnostnem okolju po koncu hladne vojne so prive- dle do spreminjanja konceptov sodobne varnosti. Ključni referenčni objekt varnosti ni več država, ampak družba in njena temeljna enota - posameznik. Koncept človekove varnosti zajema širok spekter ogrožanja in zagotavljanja varnosti za človeka. Relevantnost koncepta je absolutna in nedvoumna, saj je človekova varnost sčasoma postala osrednje vodilo velikega števila znanstvenih proučevanj in mednarodnih političnih pristopov. Koncept človekove varnosti je koncept prihodnosti, saj v razmišljanje o varnosti prinaša dodatno vrednost, hkrati pa ne zanika tradicionalnega pristopa k varnosti. Zgolj na ta način je v sodobnem svetu možno odgovarjati na številne izzive, ki zajemajo tako klasične kot tudi številne neklasične grožnje. V svetu obstajajo številni programi in projekti zagotavljanja človekove varnosti. V članku so bili na kratko predstavljeni le nekateri izmed njih. Vseh pristopov je toliko, da jih verjetno sploh ne moremo niti popisati, kaj šele analizirati. Ključni problem v zvezi s tem pa se pojavlja zaradi premajhne kohezivnosti med številnimi pristopi. Nezadostna povezanost akterjev na terenu je posledica nekoordiniranega načina potrjevanja programov človekove varnosti, poleg tega pa je tudi posledica nekohezivnosti koncepta človekove varnosti. Problem je v tistem, kar po drugi strani štejemo za vrlino koncepta. Koncept se razvija s strani številnih disciplin, kot so ekonomija, ekologija, pravo, človekove pravice, varnostne študije ipd., ki pa med seboj niso v kakšnem posebnem dialogu. Literatura 1. Prezelj, I. Challenges in Conceptualizing and Providing Human Security. HUMSECJoumal, št. 2, 2008. 2. Prezelj, I. Grožnje varnosti, varnostna tveganja in varnostni izzivi v sodobni družbi: razreševanje nekaterih terminoloških dilem. Teorija in praksa, let. 38, št. 1, 2000. 3. Jordan, A., Taylor, W. in Mazarr, M. American National Security. Baltimore. The John's Hopkins University Press, 1999. 4. Grizold, A. Obrambni sistem Republike Slovenije. Ljubljana. Delo in varnost - LIII/2008/št. 6 25 Osrednja tema Visoka policijsko-varnostna šola, 1999. 5. Human Development Report 1994. United Nations Development Programme. Oxford. Oxford University Press, 1994. 6. Vogrin, A. Koncept človekove varnosti v mednarodnih odnosih. Ljubljana. FDV, diplomsko delo, 2006. 7. Prezelj, I. Kompleksno ogrožanje varnosti in nastajanje kompleksnih kriz: analiza primera terorističnih napadov na Svetovni trgovinski center v New Yorku in Pentagon. V: MALEŠIČ, Marjan (ur.). Nacionalna in mednarodna varnost: iz obramboslovnih raziskav III. Ljubljana, FDV, 2002. 8. Prezelj, I. Nacionalni sistemi kriznega menedžmenta. Ljubljana. FDV, 2005. 9. Bajpai, K. Human Security: Concept and Measurement. Indiana. University of Notre Dame. Kroc Institute Occasional Paper (No. 19), 2000. 10. Oberleitner, G. Human Security and Human Rights. Graz. ETC Occasional Paper, No. 8, June 2002. 11. Axworthy, L. Human security: Safety for People in a Changing World. Ottawa, Canada. Department of Foreign Affairs and International Trade, April 29, 1999. 12. Panel on Threats, Challenges and Change, A More Secure World: OurShared Responsibility. New York, United Nations, 2004. 13. Human Development Report 2007/2008, Oxford. Oxford University Press, 2008. 14. In Larger Freedom: Towards Development, Security and Human Rights for All. Ney York. Report of the Secretary-General, United Nations A/59/2005, 2005. 15. Universal Declaration on Human Rights and Freedoms. New York. General Assembly Resolution 217 A (III), 10 December, 1948. 16. EU Terrorism Situation and Trend Report 2007. EUROPOL. March, 2007. 17. EU Terrorism Situation and Trend Report 2008. EUROPOL. March, 2008. 18. OSCE Handbook. OSCE. Vienna. June 2000. 19. European Security Strategy - A Secure Europe in a Better World. Bruxelles. 12 December, 2003. 26 Delo in varnost - LIII/2008/št. 6 ,*\v*>09 1. Mednarodni Kongres Medicinskih Izvedencev 1ST INTERNATIONAL CONGRESS OF MEDICAL ASSESSORS 16.–18. APRIL 2009 MARIBOR, HOTEL HABAKUK Splošne teme sistemi zavarovanja in postopki ocene invalidnosti v državah EU in izven EU Glavne teme ortopedija, fizikalna in rehabilitacijska medicina, ocena invalidnosti in delovno mesto Stranske teme nevrologija, kardiologija, onkologija, psihiatrija, MDPŠ ... KONGRES ŠTEJE ZA KREDITNE TOČKE ZA PODALJŠANJE LICENCE! Strokovnjaki s področja varnosti pri delu za udeležbo na konferenci prejmejo 15 kreditnih točk. Udeleženci lahko pridobijo 18 kreditnih točk, ki jih podeljuje Zdravniška zbornica Slovenije. ORGANIZATORJA / DODATNE INFORMACIJE / ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d. Institute of Occupational Safety Strokovni del / Života Lovrenov, dr. med (ZPIZ) +386 (0)1 236 35 89 zivota.lovrenov@zpiz.si Organizacijski del / Marko Stijepič +386 (0)1 520 50 85 info@kongres-izvedencev.si www.kongres-izvedencev.si Ur 1. Mednarodni Kongres Medicinskih Izvedencev 1ST IN1ERNAHONAL CONGRESS OF MEDICAL ASSESSORS ORGANIZATORJA PROGRAM r ¦^^ ^™ ' ¦^^ ZVOZavodzavaretvocrldi ZVD Zavod za vanivo pri delu d.d. Imfifufe of Occupational Safely Četrtek, 16. april 2009 10.00 - 10.30 Pozdravni nagovori 10.30 - 10.50 Vloga in organizacija ZPIZ-a (Marijan Papež, generalni direktor ZPIZ-a) 10.50 -11.10 Vloga sektorja za izvedenstvo in postopek invalidizacije (mag. Dean Premik) 11.10 - 11.40 Predstavitev sistemov zavarovanja in postopkov ocene invalidnosti posameznih držav EU in držav izven EU (Češka - Ljiljana Bojicova, M. D.) 11.40 - 12.00 Premor za kavo/čaj 12.00 - 13.00 Predstavitev sistemov zavarovanja in postopkov ocene invalidnosti posameznih držav EU in držav izven EU (Nemčija - dr. Reinhard Legner; Francija - Katia Julienne) 13.00-14.30 Kosilo 14.30 - 15.30 Predstavitev sistemov zavarovanja in postopkov ocene invalidnosti posameznih držav EU in držav izven EU (BiH - prim. dr. Meliha Pozderac Memija, dr. med.. Hrvaška - Mihovil Rismond) 15.30 - 15.50 Premor za kavo/čaj 15.50 - 17.30 Predstavitev sistemov zavarovanja in postopkov ocene invalidnosti posameznih držav EU, in držav izven EU in zdravstvenega sistema Republike Slovenije (Nizozemska - VVout De Boer, M. D; predstavnik ZZZS-ja - generalni direktor Samo Fakin, dr. med.) 19.30 Otvoritveni večerni sprejem kongresa Petek, 17. april 2009 Plenarno zasedanje 09.00 - 09.10 Uvodni nagovor 09.10 - 09.30 Vabljeno predavanje "Ortopedski bolnik in ocena invalidnosti" (Prof. dr. Vane Antolič, dr. med., višji svetnik) 09.30 -11.10 Vratna hrbtenica (prim. mag. LudvikTravnik, dr. med.) Ledvena hrbtenica (prim. Miro Gorenšek, dr. med.) Poškodbe hrbtenice (Ivan Štraus, dr. med.) Ankilozirajoči spondilitis (asist. mag. Dušan Čelan, dr. med.) Rehabilitacijska obravnava bolnikov z okvaro hrbtenice (prof. dr. Zmago Turk, dr. med.) 11.10 - 11.30 Premor za kavo/čaj 11.30 - 12.45 Okvara mišično skeletnega sistema in pogoji dela (Ljiljana Slejko, dr. med.) Predstavitev kriterijev za ocenjevanje invalidnosti (Gabrijela Dšuban, dr. med.) Ocena invalidnosti na IK I. in II. stopnje (Života Lovrenov, dr. med.) Vloga pooblaščenega zdravnika v postopkih ocenjevanja invalidnosti (mag.Tihomir Ratkajac, dr. med.) Mesto in vloga poklicne rehabilitacije pred oceno IK (asist. mag. Andrejka Fatur Videtič, dr. med.) 12.45-14.00 Kosilo www.kongres-izvedencev.si * 40,00 Izjemno velika memba prehranskih navad nima samo kratkoročnih, ampak tudi dolgoročne učinke. Kajenje, uživanje alkoholnih pijač ter stopnja in rednost telesne dejavnosti so dejavniki, ki se tesno prepletajo s prehranjevalnimi vzorci ljudi in imajo tudi pomemben vpliv na zdravje (Zaletel Kragelj, Pavčič, Koch idr. 2004). Zaletel Kragelj, Pavčič, Koch idr. (2004) so ugotovili, da se med odraslimi Slovenci nezdravo prehranjuje 46,5 % odraslih. Moški (57,8 %) se pogosteje nezdravo prehranjujejo kot ženske (37,1 %). Najvišji odstotek ljudi, ki se nezdravo prehranjujejo, je v starostni skupini 30-39 let. Ugotavljajo, da se aktivno zaposleni prebivalci prehranjujejo precej bolj nezdravo (49,0 %) kot nezaposleni, študentje in upokojenci (39,8 %). V kmečkem okolju (49,8 %) se prehranjujejo nekoliko bolj nezdravo kot v mestu (44,3 %). Fras, Maučec Zakotnik in Zaletel Kragelj (2004) so ugotovili, da je med odraslimi ženskami 2,1 % tistih, ki imajo vrednosti ITM do 18,4; 53,3 % ima vrednosti ITM 18,8-24,9; 30,9 % ima vrednosti ITM 25-29,9; 13,8 % pa ima vrednost ITM 30 in več. Debelost začne naraščati v starostni skupini 35-39 let. Odraslih žensk, ki so debele, je več kot 50 %. Debelost narašča do starostne skupine 55-59 let. Ugotovili so tudi pogostejše kajenje med debelimi odraslimi osebami. Mnogi niso zadovoljni s svojim telesom niti s svojo zunanjo podobo in zato ostajajo brez vsake telesne aktivnosti (Mlinar 2007). Telo je večni instrument, skozi katerega se zrcali naš odnos do sebe, drugih, sveta, do lepega (Zagorc 2003). Osrednji namen raziskave je bil ugotoviti razlike v socialno-demografskih spremenljivkah, spremenljivkah kakovosti življenja, gibalne dejavnosti, zdravstvenega stanja ter življenjskega sloga zaposlenih v Hitovi igralnici Park glede na indeks telesne mase (ITM). 5 Metode 5.1 Vzorec merjencev V raziskavo smo zajeli 251 (47,4 % moških in 52,6 % žensk) zaposlenih v Hitovi igralnici Park, starih od 18 do 58 let (M = 34,86; SD = 9,09). Med zaposlenimi je 113 (45 %) samskih, od tega 68 žensk in 45 moških. Poročenih je 84 (33,5 %) ljudi, od tega 34 žensk in 50 Tabela 1: Ogroženost zdravja zaradi debelosti (Wirtschaftsdienst 1988) moških. V izvenzakonski skupnosti živi 34 (13,5 %) ljudi, od tega 18 žensk in 16 moških. Razvezanih je 17 (6,8 %) ljudi, od tega 10 žensk in 7 moških. Ovdoveli so 3 ljudje, od tega 2 ženski in 1 moški. 5.2 Vzorec spremenljivk Zaposleni v Hitovi igralnici Park so bili izprašani z anketnim vprašalnikom Športna dejavnost in življenjski slog zaposlenih v Hitu, igralnici Park. Pred izpolnjevanjem so bili seznanjeni z vprašalnikom, poleg tega pa so bila vprašalniku priložena navodila za izpolnjevanje. Anonimnost je bila zagotovljena. 5.3 Metode obdelave podatkov Za statistično analizo je bil uporabljen program SPSS - 15.0. Rezultati so predstavljeni tekstovno ter v obliki tabel in slike. Za obdelavo podatkov so bile uporabljene naslednje statistične metode: računanje osnovnih postopkov opisne statistike posameznih spremenljivk; CHI2 za ugotavljanje razlik v transfor-mirani spremenljivki ITM in zadovoljstvu s telesno težo glede na spol; CHI2 za ugotavljanje razlik v socialno-demografskih spremenljivkah, spremenljivkah kakovosti življenja, gibalne dejavnosti, zdravstvenega stanja in življenjskega sloga glede na transformi-rano spremenljivko ITM. Spremenljivko ITM smo transformirali tako, da smo združevali ljudi glede na njihove vrednosti ITM v štiri skupine. Tako smo oblikovali skupino ljudi, ki imajo vrednosti ITM manj kot 18.49; skupino ljudi, ki imajo vrednosti ITM med 18.50 in 24.99, skupino ljudi, ki imajo vrednosti ITM med 25.00 in 29.99, ter skupino ljudi, ki imajo vrednosti ITM 30.00 in več. Statistično značilnost smo preverjali na ravni 5-odstotnega tveganja (p = 0,05). 6 Rezultati V poglavju Rezultati smo uporabili kratice, pojasnjujemo v obliki legende: - N število ljudi - M aritmetična sredina - SD standardna deviacija - CC kontingenčni koeficient -Pom. statistična značilnost ki jih 46 Delo in varnost-UII/2008/št. 6 Razvoj in znanost ITM Frekvenca % Ženske Moški Skupaj Ženske Moški Skupaj Manj kot 18.49 18.50-24.99 25.00—29.99 30.00 in več 13 96 21 1 0 61 53 5 13 157 74 6 9,9 % 0 73.3 % 51.3 % 16,0 % 44,5 % o,8 % 4,2 % 5,2 % 62,8 % 29,6 % 2,4 % Skupaj 131 119 250 100,0 % 100,0 % 100,0 % ITM CC Pom. Tabela 2: Prikaz vrednosti ITM 0,358 0,000 Med zaposlenimi v Hitovi igralnici Park ima 157 (62,8 %) ljudi vrednost ITM 18.50-24.99, od tega 96 (73,3 %) žensk in 61 (51,3 %) moških (tabela 2). Vrednost ITM pod 18.49 ima 13 (9,9 %) žensk. Vrednost ITM 25.00-29.99 ima 74 (29,6 %) ljudi, od tega 21 (16,0 %) žensk in 53 (4 4,5 %) moških. Vrednost ITM nad 30.00 ima 6 (2,4 %) ljudi, od tega 1 (0,8 %) ženska in 5 (4,2 %) moških. Med spoloma smo ugotovili statistično značilno razliko (p = 0,000) v indeksu telesne teže. S telesno težo je zadovoljnih 107 (42,6 %) ljudi, od tega 55 (41,7 %) žensk in 52 (43,7 %) moških (slika 1). S telesno težo ni zadovoljnih 79 (31,5 %) ljudi, od tega 44 (33,3 %) žensk in 35 (29,4 %) moških. S telesno težo ni vedno zadovoljnih 57 (22,7 %) ljudi, od tega 32 (24,2 %) žensk in 25 (21,0 %) moških. Ali so s telesno težo zadovoljni, ne ve 8 (3,2 %) ljudi, od tega 1 (0,8 %) ženska in 7 (3,2 %) moških. Med spoloma nismo ugotovili statistično značilne razlike (p = 0,121) v zadovoljstvu s telesno težo. S CHI2 smo ugotovili statistično značilne razlike v spolu (p = 0,000), starosti (p = 0,000), zakonskem stanu (p = 0,000), možnostih športne dejavnosti, ki jih nudi Hit (p = 0,032), med boleznimi v zadnjem času (p = 0,000), v pogostosti kajenja (p = 0,043), pogostosti uživanja tablet proti bolečinam (p = 0,017) in v zadovoljstvu s telesno težo (p = 0,000) glede na ITM, kar prikazuje tabela 3. 45- 40-35-30-25-20-15- 10- 5-0- Zadovoljstvo s telesno težo CC Pom. da ne vedno Slika 1: Zadovoljstvo s telesno težo Pri spolu smo glede na ITM s CHI2 ugotovili statistično značilno razliko (p = 0,000). 13 žensk ima vrednosti ITM manj kot 18.49, 96 žensk ima vrednosti ITM 18.50-24.99, 22 žensk pa ima večji ITM od 25.00. Med moškimi jih je 61 z vrednostmi ITM 18.50-24.99 in 63 moških z vrednostmi ITM nad 25.00. Pri starosti smo glede na ITM s CHI2 ugotovili statistično značilno razliko (p = 0,000). Kar 69,2 % žensk ima vrednosti ITM manj kot 18.49. V starostni skupini do 30 let ima 36,9 % ljudi vrednosti ITM 18.50-24.99 in 47,8 % ljudi v starostni skupini 31-40 let. Vrednosti ITM 25.00-29.99 ima 54,1 % ljudi starostne skupine 31-40 let in 23,0 % ljudi starostne skupine 41-50 let. 13,5 % ljudi pa je starejših od 51 let. Vrednosti ITM nad 30.00 ima tako 33,3 % ljudi, starih 31-40 let, kakor tudi starih 41-50 let. Presenetljivo je, da ima kar 16,7 % ljudi vrednosti ITM nad 30.00 tako v starostni skupini do 30 let kot tudi v skupini starejših od 51 let. Pri zakonskem stanu smo glede na ITM s CHI2 ugotovili statistično značilno razliko (p = 0,000). Med samskimi ljudmi ima kar 92,3 % vrednosti ITM pod 18.49, 54.8 % ima vrednosti ITM 18.50-24.99,17,6 % samskih ljudi ima vrednosti ITM 25.00-29.99 in kar 33,3 % ima vrednosti ITM nad 30.00. Med poročenimi ljudmi prevladujejo tisti z vrednostmi ITM 25.00-29.99, teh je 58,1 %. Vrednosti ITM nad 30.00 ima 50,0 % poročenih ljudi. V izvenzakonski skupnosti je 15,9 % ljudi z vrednostmi ITM 18.50-24.99 in 16,7 % ljudi z vrednostmi ITM nad 30.00. V delovnem razmerju smo glede na ITM (tabela 4) s CHI2 ugotovili statistično značilno razliko (p = 0,000). Med ljudmi, ki so zaposleni za določen čas, ima 23,1 % vrednosti ITM pod 18.49 in kar 16,7 % ljudi ima vrednosti ITM nad 30.00. Med ljudmi, ki so zaposleni za nedoločen čas, jih ima 90,5 % vrednosti ITM 25.00-29.99, 66,7 % ljudi pa ima vrednosti ITM nad 30.00. Med ljudmi, ki delajo po pogodbi, ima 7,7 % vrednosti ITM pod 18.49. Med študenti je 38,5 % z vrednostmi ITM pod 18.49 in 16,7 % z vrednostmi ITM nad 30.00. V načinu dela smo glede na ITM (tabela 5) s CHI2 ugotovili statistično značilno razliko (p = 0,050). % ne ne vem Delo in varnost - LIII/2008/št. 6 47 Razvoj in znanost Spremenljivke ITM CC Pom. Spol 0,358 0,000 Starost 0,392 0,000 Izobrazba 0,183 0,196 Zakonski stan 0,406 0,000 Delovno razmerje 0,330 0,000 Urnik dela 0,168 0,298 Zadovoljstvo na delovnem mestu 0,081 0,949 Način opravljanja dela 0,279 0,050 Način preživljanja prostega časa 0,585 0,145 Pogostost ukvarjanja s športno dejavnostjo 0,262 0,240 Možnosti športne dejavnosti, ki jih nudi Hit 0,229 0,032 Udeležba v športnih dejavnosti, ki jih nudi Hit 0,554 0,493 Ukvarjanje z redno telesno dejavnostjo 0,096 0,507 Način ukvarjanja s športno dejavnostjo 0,119 0,730 Čas neprekinjene hoje 0,167 0,623 Čas dnevnega skupnega sedenja v zadnjem tednu 0,347 0,548 Vpliv športne aktivnosti na počutje na delovnem mestu 0,154 0,415 Osebna ocena zdravstvenega stanja 0,191 0,391 Osebna primerjava zdravstvenega stanja z drugimi enake starosti 0,170 0,587 Bolezni v zadnjem času 0,815 0,000 Pogostost doživljanja stresa 0,264 0,094 Pogostost kajenja 0,223 0,043 Pogostost uživanja alkoholnih pijač 0,156 0,395 Pogostost uživanja tablet proti bolečinam 0,241 0,017 Povezanost bolečin z delovnim mestom 0,207 0,261 Zadovoljstvo s telesno težo 0,359 0,000 Želena športna dejavnost zaposlenih v Hitovi igralnici Park 0,584 0,888 Tabela 3: Statistične razlike v socialno-demografskih spremenljivkah, spremenljivkah kakovosti življenja, gibalne dejavnosti, zdravstvenega stanja in življenjskega sloga glede na transformirano spremenljivko ITM Med ljudmi, ki opravljajo sedeče delo, imajo v 15,4 % vrednosti ITM manj kot 18.49,17.2 % ljudi, ki ima sedeče delo, ima vrednosti ITM 18.50-24.99, kar 16,7 % ljudi ima vrednosti ITM nad 30.00. Ljudje, ki opravljajo stoječe delo, imajo v 16,6% vrednosti ITM 18.50-24.99 in v 28,4 % vrednosti ITM 25.00-29.99. Med ljudmi, ki veliko hodijo, prevladujejo tisti, ki imajo vrednosti ITM manj kot 18.49 (38,5%). Ljudje, ki imajo pogosto prisilno držo, imajo v 50,0 % vrednosti ITM nad 30.00, v 23,1 % pa manj kot 18.49. Med ljudmi, ki opravljajo kombinacijo vseh opisanih načinov dela, je 23,1 % tistih, ki imajo vrednosti ITM manj kot 18.49,31,8 % ljudi ima vrednosti ITM 18.50-24.99, 36,5 % ljudi ima vrednosti ITM 25.00-29.99 in 33,3 % ljudi ima vrednosti ITM nad 30.00. Delovno razmerje ITM Manj kot 18.49 18.50-24.99 25.00—29.99 30.00 in več Skupaj Določen čas Nedoločen čas Po pogodbi Študentsko delo Skupaj 23,1 % 30,8 % 7 J % 38,5 % 100,0 % 10,2 % 63,7 % 1,9 % 24,2 % 100,0 % 2,7 % 90,5 % 2,7 % 4,1 % 100,0 % 16,7 % 66,7 % 0% 16,7 % 100,0 % 8,8 % 70,0 % 2,4 % 18,8 % 100,0 % Tabela 4: Delovno razmerje in ITM 48 Delo in varnost - LIII/2008/št. 6 Razvoj in znanost Način dela ITM Manj kot 18.49 18.50-24.99 25.00—29.99 30.00 in več Skupaj Sede 15,4 % 17,2 % 8,1 % 16,7 % 14,4 % Stoje 0% 16,6 % 28,4 % 0% 18,8 % Veliko hoje 38,5 % 15,9 % 13,5 % 0% 16,0 % Pogosta prisilna drža 23,1 % 18,5 % 13,5 % 50,0 % 18,0 % Kombinacija vsega 23,1 % 31,8 % 36,5 % 33.3 % 32,8 % Skupaj 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % Tabela 5: Način dela in ITM Možnosti športne dejavnosti, ki jih nudi Hit ITM Manj kot 18.49 18.50-24.99 25.00—29.99 30.00 in več Skupaj Da Ne Ne vem Skupaj 15.4 % 38.5 % 46,2 % 100,0 % 47,8 % 11,5 % 40,8 % 100,0 % 54,1 % 17,6 % 28,4 % 100,0 % 66,7 % 0% 33,3 % 100,0 % 48,4 % 14,4 % 37,2 % 100,0 % Tabela 6: Možnosti športne dejavnosti, ki jo nudi Hit, in ITM V možnostih športne dejavnosti, ki jih nudi Hit, smo glede na ITM (tabela 6) s CHI2 ugotovili statistično značilno razliko (p = 0,032). Med ljudmi, ki imajo vrednosti ITM manj kot 18.49, jih 46,2 % ne ve, ali nudi Hit dovolj možnosti za športno dejavnost, 38,5 % ljudi meni, da je teh možnosti premalo in 15,4 % ljudi, ki imajo vrednosti ITM manj kot 18.49, meni, da nudi Hit dovolj možnosti za športno dejavnost. Med ljudmi z vrednostmi ITM 18.50-24.99 jih je 47,8 % prepričanih, da Hit nudi dovolj možnosti za športno dejavnost in 40,8 % jih ne ve, ali Hit nudi dovolj možnosti za športno dejavnost. Med ljudmi, ki imajo vrednosti ITM 25.00-29.99, je kar 54,1 % tistih, ki menijo, da nudi Hit dovolj možnosti za športno dejavnost. Prav tako se z zadostno športno ponudbo strinja kar 66,7 % ljudi, ki imajo vrednosti ITM nad 30.00. V boleznih zadnjega časa smo glede na ITM (tabela 7) s CHI2 ugotovili statistično značilno razliko (p = 0,000). Med ljudmi, ki imajo vrednosti ITM manj kot 18.49, )'e 92 tistih, ki imajo zdravstvene težave. Med njimi je 31 ljudi, ki navajajo utrujenost, 26 ljudi navaja bolečine v križu, 20 ljudi navaja bolečine v vratu, 15 glavobol, 10 pa bolečine v sklepih. Med ljudmi, ki imajo vrednosti ITM 18.50-24.99, jih je 115 navedlo težave z zdravjem. Med njimi 61 ljudi navaja utrujenost, 43 bolečine v križu, 39 glavobol, 32 bolečine v vratu, 21 ljudi navaja nespečnost, 19 nemir, 17 otekanje nog. Med ljudmi, ki imajo vrednosti ITM 25.00-29.99, jih je 42 navedlo težave z zdravjem. 28 ljudi čuti utrujenost, 20 glavobol, 17 bolečine v križu, 15 bolečine v vratu, 14 ljudi navaja nespeč- nost. Med ljudmi, ki imajo vrednosti ITM nad 30.00, jih je kar 249 navedlo zdravstvene težave. Med njimi je 120 ljudi navedlo utrujenost, 86 bolečine v križu, 74 glavobol, 67 bolečine v vratu, 44 nespečnost, 35 ljudi občuti nemir, 33 ljudem otekajo noge, 31 ljudi ima bolečine v sklepih, 28 ljudi navaja vrtoglavico. V pogostosti kajenja smo glede na ITM (tabela 8) s CHI2 ugotovili statistično značilno razliko (p = 0,043). Med ljudmi, ki imajo vrednosti ITM manj kot 18.49, )'e 61,5 % ljudi kadilcev in 38,5 % ljudi nekadilcev. Med ljudmi, ki imajo vrednosti ITM 18.50-24.99, )'e 63,7 % ljudi nekadilcev, 28,7 % ljudi kadilcev in 7,6 % ljudi, ki občasno kadijo. Med ljudmi, ki imajo vrednosti ITM 25.00-29.99, je 73,0 % ljudi nekadilcev, 21,6 % kadilcev in 5,4 % ljudi, ki občasno kadijo. Med ljudmi, ki imajo vrednosti ITM nad 30.00, je 6 ljudi navedlo, da so nekadilci. V pogostosti uživanja tablet proti bolečinam smo glede na ITM (tabela 9) s CHI2 ugotovili statistično značilno razliko (p = 0,017). Med ljudmi, ki imajo vrednosti ITM manj kot 18.49, prevladujejo tisti (69,2 %), ki občasno uživajo tablete proti bolečinam, 30,8 % nikoli ne uživa tablet proti bolečinam. Med ljudmi, ki imajo vrednosti ITM 18.50-24.99, je 49,7 % tistih, ki nikoli ne uživajo tablet proti bolečinam, 49,0 % tistih, ki občasno uživajo tablete proti bolečinam, in 1,3 % tistih, ki redno uživajo tablete proti bolečinam. Med ljudmi, ki imajo vrednosti ITM 25.00-29.99, je 73,0 % tistih, ki nikoli ne uživajo tablet proti bolečinam, in 27,0 % tistih, ki občasno uživajo tablete proti bolečinam. Med ljudmi, ki imajo Delo in varnost-UII/2008/št. 6 49 Razvoj in znanost Bolezni v zadnjem času ITM v frekvencah Manj kot 18.49 18.50-24.99 25.00-29.99 30.00 in več Skupaj Bolečine v vratu 20 32 15 67 20 Bolečine v križu 26 43 17 86 26 Holesterol 8 6 9 23 8 Nespečnost 9 21 14 44 9 Utrujenost 31 61 28 120 31 Tiščanje v prsih 1 2 7 10 1 Neredno bitje srca 2 5 4 11 2 Bolečine v drugih sklepih 10 12 9 31 10 Nemir 6 19 10 35 6 Napadi kašlja 3 7 2 12 3 Otekanje nog 6 17 10 33 6 Alergije 4 6 2 12 4 Zaprtje 1 9 4 14 1 Glavobol 15 39 20 74 15 Depresija 1 4 6 11 1 Vrtoglavica 5 12 11 28 5 Drugo 21 15 2 38 21 Skupaj 92 115 42 249 92 Tabela 7: Bolezni v zadnjem času in ITM Pogostost kajenja ITM Manj kot 18.49 18.50-24.99 25.00-29.99 30.00 in več Skupaj Da Ne Občasno Skupaj (f = 8)6i,5% (f= 5)38,5% (f=o)o% (f = 13) 100,0% (f= 45) 28,7% (f = 100) 63,7% (f=i2)7,6% (f= 157) 100,0% (f = 16) 21,6% (f= 54)73,0% (f = 4) 5,4 % (f= 74) 100,0% (f = o)o% (f = 6) 100,0% (f = o)o% (f = 6) 100,0% (f= 69) 27,6% (f = 165) 66,0% (f = 16) 6,4 % (n = 251) 100,0 % Tabela 8: Pogostost kajenja in ITM Legenda: f = frekvenca, n = število ljudi vrednosti ITM nad 30.00, je tako 50,0 % ljudi, ki občasno uživajo tablete proti bolečinam, in 50,0 % ljudi, ki nikoli ne uživajo tablet proti bolečinam. Pri zadovoljstvu s telesno težo smo glede na ITM (tabela 10) s CHI2 ugotovili statistično značilno razliko (p = 0,000). Med ljudmi, ki imajo vrednosti ITM manj kot 18.49, ie 76,9 % tistih, ki so zadovoljni s telesno težo, 15,4 % ljudi, ki niso vedno zadovoljni s telesno težo, in 7,7 % ljudi, ki ne vedo, ali so zadovoljni s svojo telesno težo. Med ljudmi, ki imajo vrednosti ITM 18.50-24.99, je 50,3 % tistih, ki so zadovoljni s telesno težo, 24,2 % ljudi, ki niso zadovoljni s telesno težo, 21,7 % ljudi, ki niso vedno zadovoljne s svojo telesno težo, in 3,8 % ljudi, ki ne vedo, ali so zadovoljni s svojo telesno težo. Med ljudmi, ki imajo vrednosti ITM 25.00-29.99, je 48,6 % tistih, ki niso zadovoljni s telesno težo, 23,0 % ljudi, ki so zadovoljni s telesno težo, 27,0 % ljudi, ki niso vedno zadovoljni s svojo telesno težo, in 1,4 % ljudi, ki ne vedo, ali so zadovoljni s svojo telesno težo. Med ljudmi, ki imajo vrednosti ITM nad 30.00, je 83,3 % tistih, ki niso zadovoljni s telesno težo, in 16,7 % ljudi, ki niso vedno zadovoljni s svojo telesno težo. 7 Razprava S pričujočo raziskavo smo ugotovili, da je med zaposlenimi v Hitovi igralnici Park 62,8 % ljudi z vrednostjo ITM 18.50-24.99. Vrednost ITM pod 18.49 ima 9,9 % žensk. Vrednost ITM 25.00-29.99 ima 29,6 % ljudi. Vrednost ITM nad 30.00 ima 2,4 % ljudi. Med spoloma smo ugotovili statistično značilno razliko (p = 0,000) v ITM. S starostjo naraščajo vrednosti ITM. Ugotovili smo, da je v starostni skupini do 30 let veliko ljudi, ki imajo vrednosti ITM manj kot 18.49, prav tako je v tej 50 Delo in varnost - UII/2008/št. 6 Razvoj in znanost Pogostost uživanja tablet proti ITM Manj kot 18.49 18.50-24.99 25.00-29.99 30.00 in več Skupaj bolečinam Nikoli 30,8 % 49.7 % 73,0 % 50,0 % 55,6% Občasno 69,2 % 49,0 % 27,0 % 50,0 % 43,6 % Redno 0% 1,3 % 0% 0% 0,8 % Skupaj 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % Tabela 9: Pogostostjo uživanja tablet proti bolečinam in ITM Zadovoljstvo s telesno težo ITM Manj kot 18.49 18.50-24.99 25.00-29.99 30.00 in več Skupaj Da 76,9 % 50,3 % 23,0 % 0% 42,4 % Ne 0% 24,2 % 48,6 % 83,3 % 31,6 % Nevedno 15,4 % 21,7 % 27,0 % 16,7 % 22,8 % Ne vem 7,7 % 3,8 % 1,4 % 0% 3,2 % Skupaj 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % Tabe/a 10: Zadovoljstvo s telesno težo in ITM starostni skupini precej ljudi, ki imajo vrednosti ITM nad 30.00. Tomori in Rus Makovec (2000) sta ugotovili, da je med študentkami več nezadovoljstva s telesno težo kot med študenti. Med slovenskimi študentkami, ki so nezadovoljne s telesno težo, je zaznati več bolezenskega prehranjevanja kot med študenti. Med samskimi ljudmi je največ tistih, ki imajo vrednosti ITM pod 18.49, sledijo tisti, ki imajo vrednosti ITM 18.50-24.99, ter ljudje, ki imajo vrednosti ITM nad 30.00. Med poročenimi ljudmi jih ima več kot polovica vrednosti ITM nad 25.00. Večina razlik v velikosti in zgradbi telesa med moškimi in ženskami se začne oblikovati šele v obdobju pubertete in po njem (Horvat in Melik 2000; Karpljuk, Švent, Cecič Erpič idr. 2001). Z začetkom staranja med dvajsetim in tridesetim letom tako ženske kot moški kopičijo maščobo in izgubljajo mišično maso. Ta izguba je vezana na nižji nivo telesne aktivnosti in testosteron. Ugotovili smo, da so ljudje, ki imajo vrednosti ITM pod 18.49, v večini zaposleni za določen čas in prek študentskega servisa. Ljudje, ki imajo vrednosti ITM nad 25.00, so zaposleni za nedoločen čas. Ljudje, ki imajo vrednosti ITM manj kot 18.49, opravljajo sedeče delo, delo, pri katerem veliko hodijo, imajo prisilno držo ali opravljajo delo s kombinacijo vseh načinov dela. Ljudje, ki imajo vrednosti ITM nad 25.00, opravljajo sedeče delo, delo, pri katerem imajo prisilno držo, ali delo s kombinacijo vseh načinov dela. Mlinar (2007) je ugotovila značilno razliko (p = 0,006) med ženskami, ki težko fizično delajo in imajo vrednost ITM 23, ter med ženskami, ki opravljajo lahko fizično delo in imajo vrednost ITM 22. S svojo telesno težo je zadovoljnih 42,4 % ljudi, sledijo ljudje, ki niso zadovoljni s svojo telesno težo (31,6 %), in ljudje, ki niso vedno zadovoljne s svojo telesno težo (22,8%). Med ljudmi, ki imajo vrednosti ITM manj kot 18.49, prevladujejo tisti, ki so s svojo telesno težo zadovoljni. Med ljudmi z vrednosti ITM 18.50 in 24.99 prevladujejo tisti, ki so zadovoljni s svojo telesno težo, sledijo pa tisti, ki niso zadovoljni s svojo telesno težo. Med ljudmi z vrednosti ITM 25.00-29.99 je največ (48,6 %) tistih, ki niso zadovoljni s svojo telesno težo, sledijo ljudje, ki niso vedno zadovoljni s svojo telesno težo, in ljudje, ki so zadovoljni s svojo telesno težo. Med ljudmi z vrednostmi ITM nad 30.00 je največ (83,3 %) tistih, ki niso zadovoljni s svojo telesno težo, in tistih, ki niso vedno zadovoljni s svojo telesno težo. Med ljudmi, ki imajo vrednosti ITM manj kot 18.49, prevladujejo tisti, ki ne vedo, ali Hit nudi dovolj možnosti za športno dejavnost. Ljudje, ki imajo vrednosti ITM 18.50 in 24.99, menijo, da Hit nudi dovolj možnosti za športno dejavnost. Več kot polovica ljudi ima vrednosti ITM nad 25.00 in menijo, da Hit nudi dovolj možnosti za športno dejavnost. Aerobna telesna dejavnost je pomemben uravnavalec telesne mase, ker vključuje mišice nog in rok, srce, pljuča in sklepe, torej skoraj cel organizem (Karpljuk, Hadžič, Derviševič idr. 2004). Rezultati raziskav o vplivu športnih dejavnosti na telesno maso so sicer variabilni; vsem pa so skupni izsledki, da je redna športna dejavnost pri obeh spolih povezana z manjšim odstotkom maščob v skupni sestavi telesa (Mlinar 2007). Razlike v količini maščob v telesu med gibalno dejavnimi in gibalno nedejavnimi so večje Delo in varnost - LIII/2008/št. 6 51 Razvoj in znanost pri deklicah kot pri dečkih (Pišot in Završnik 2002). Na tem mestu ne smemo zanemariti dejstva, da lahko vsakodnevna športna dejavnost in uravnotežena prehrana pomagata ohranjati zdrav in mladosten videz ter vitko telo (Mlinar 2007). Telesna dejavnost ima velik vpliv na bilanco energijskih snovi v organizmu in uravnavanje telesne teže terna preprečevanje debelosti, ki je velik dejavnik tveganja za nastanek sodobnih bolezni (Hlastan Ribič 2003). Ugotovili smo, da je največ ljudi (31) navedlo utrujenost, sledijo ljudje, ki so navedli bolečine v križu (26), bolečine v vratu (20) in glavobol (15). Največ zdravstvenih težav so navedli tisti ljudje, ki imajo vrednosti ITM nad 30.00. Sledijo ljudje, ki imajo vrednosti ITM 18.50-24.99, in ljudje, ki imajo vrednosti ITM manj kot 18.49. Najmanj zdravstvenih težav so navedli ljudje, ki imajo vrednosti ITM 25.00-29.99. Ugotovili smo, da z naraščanjem telesne teže naraščajo težave z zdravjem. Neredna prehrana (premajhno število dnevnih obrokov, opuščanje obrokov, še zlasti zajtrka, nepravilen časovni razmik med obroki) je pomemben dejavnik tveganja pri nastanku kroničnih bolezni, slabega počutja in slabše delovne storilnosti (Zaletel Kragelj, Pavčič, Koch idr. 2004). Stresni dejavniki, pomanjkanje gibanja, kopičenje maščobnega tkiva, debelost, bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, bolečine v križu in hrbtenici, pitje alkoholnih pijač, kajenje so v današnjem času pri veliko ljudeh prej pravilo kot izjema, saj poskuša današnji človek na različne načine ubežati negativnim posledicam današnjega časa (Maučec-Zakotnik 2002). Na zdrav način jim lahko ubeži z aerobnimi aktivnosti, s katerimi skladno razvija telo, vzdržuje normalno telesno težo, kar prispeva k visoki samopodobi in samospoštovanju posameznika. To pa posledično vpliva tudi na večjo uspešnost v poklicnem in zasebnem življenju (Maučec-Zakotnik 2002). Ljudje občasno doživljajo stres v 45,6 %, zelo redko v 30,8 %, pogosto v 15,6 %, nikoli v 6,8 % in vsak dan v 1,2 %. Z naraščanjem telesne teže narašča tudi odstotek ljudi, ki nikoli ne doživljajo stresa. Le-teh je kar 16,7 % med tistimi, ki imajo vrednosti ITM nad 30.00. Vendar je med temi ljudmi tudi 50,0 % tistih, ki pogosto doživljajo stres. Med ljudmi, ki imajo vrednosti ITM pod 30.00, prevladujejo tisti, ki stres doživljajo občasno ali zelo redko. Ugotovili smo, da med ljudmi prevladujejo nekadilci (66,0 %), sledijo kadilci (27,6 %) in občasni kadilci (6,4 %). Največ nekadilcev je med ljudmi z vrednosti ITM 18.50 in 24.99, sledijo tisti z vrednosti ITM 25.00-29.99, tisti z vrednosti ITM manj kot 18.49 in tisti z vrednosti ITM nad 30.00. Kadilci prevladujejo med tistimi, ki imajo vrednosti ITM manj kot 18.49. Med njimi je kar 61,5 % kadilcev. Med kadilci sledijo tisti, ki imajo vrednosti ITM 18.50 in 24.99, in tisti, ki imajo vrednosti ITM nad 30.00. Občasni kadilci imajo vrednosti ITM tako 18.50 in 24.99 kot vrednosti ITM nad 25.00. Študentke in študenti, ki so nezadovoljni s telesno težo, več kadijo, se več prepirajo s svojimi partnerji, se nezdravo prehranjujejo, imajo višjo povezavo z depresijo, študentke pa tudi pogosteje govorijo o nezadovoljstvu s telesno težo (Tomori in Rus Makovec 2000). Nadalje smo ugotovili, da tablet proti bolečinam nikoli ne uživa 55,6 % ljudi. Med njimi prevladujejo ljudje, ki imajo vrednosti ITM 25.00-29.99, sledijo ljudje, ki imajo vrednosti ITM nad 30.00, ljudje z vrednosti ITM 18.50 in 24.99 in ljudje z vrednosti ITM manj kot 18.49. Občasno uživanje tablet proti bolečinam je pogosto med ljudmi z vrednosti ITM manj kot 18.49, sledijo ljudje z vrednostmi ITM nad 30.00, ljudje z vrednostmi ITM 18.50 in 24.99 in ljudje z vrednostmi ITM nad 30.00. Sodoben način življenja spodbuja pasiven življenjski slog, ki predstavlja veliko skrb svetovne javnosti. Danes je gibanja veliko manj kot nekoč, saj telesnega dela skoraj ne poznamo. Naše prehrambene navade pa so ostale enake kot nekoč, ko so bile telesne obremenitve neprimerno večje (Mlinar 2007). Prav zaradi tega v današnjem času ne uspemo porabiti vseh kalorij, ki jih vnesemo v telo s prehrano, kar je spremenilo ravnovesje v delovanju človekovega organizma. Naša naloga je, da poiščemo, predstavimo in poizkušamo vplivati na tiste dejavnike, ki bodo to ravnovesje spet vzpostavili (Pišot in Završnik 2002). V naš vsakdanji urnik moramo kot protiutež vključevati redno in načrtno gibanje (Sila 2001). Vsakodnevna športna dejavnost in uravnotežena prehrana pomagata ohranjati zdrav in mladosten videz ter vitko telo (Mlinar 2007). Literatura 1. Bilban, M. Zdrava prehrana in telesna aktivnost pri vzdrževanju telesne mase. Delo in varnost 46 (2001) 1; 18-23. 52 Delo in varnost - UII/2008/št. 6 Razvoj in znanost 2. Fogelholm, M., Kukkonen Harjula, K. Does physical activity prevent weight gain - a systematic review. Obes Rev.i (2000) 3595-111. 3. Hlastan Ribič, C. Prehrana športnikov in telesno bolj dejavnih. V Berčič H. (ed) Zbornik slovenskega kongresa športne rekreacije, Prispevki in povzetki poročil, strokovnih predavanj in predstavitev 2. slovenskega kongresa športne rekreacije, z mednarodno udeležbo, Rogla, 2003: 28-29 4. Horvat, M., Melik, Ž. Vpliv telesnega napora na telo. V Turk j. (ed) Lepota gibanja, Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Ljubljana, 2000: 38-47 5. Karpljuk, D., Derviševič, E., Videmšek, M., Beve, S., Novak, M., Rožna, F., Štihec, j. Pozitivni učinki aerobne vadbe pri odraslih v srednjem in starejšem življenjskem obdobju. V Berčič H. (ed) Zbornik 3. Slovenski kongres športne rekreacije, Prispevki in povzetki poročil, strokovnih predavanj in predstavitev 3. slovenskega kongresa športne rekreacije, z mednarodno udeležbo, Otočec, 2003: 165-174. 6. Karpljuk, D., Hadžič, V., Derviševič, E., Štihec, j., Videmšek, M. Nekateri vidiki športne aktivnosti diabetikov TIP 1. V Berčič H. (ed) Slovenski kongres športne rekreacije, Zbornik 5. slovenskega kongresa športnerekreacije.ŠportnaunijaSlovenije.Ljubljana, 2004: 162-170. 7. Karpljuk, D., Švent, A., Cecič Erpič, S., Karpljuk, K., Dreviševič, E. Nekateri vidiki ocenjevanja in vrednotenja funkcionalnih ter gibalnih sposobnosti odraslih. V Berčič H. (ed) Zbornik slovenskega kongresa športne rekreacije, Prispevki in povzetki poročil, strokovnih predavanj in predstavitev 2. slovenskega kongresa športne rekreacije, z mednarodno udeležbo, Rogla, 2001: 60-67. 8. Knai, C, Robertson, A. Strategies for healthy food in nutrition policy: the who European experience. V Krepimo zdravje z gibanjem in zdravo prehrano, Mednarodna konferenca ohranimo zdravje, Radenci, 2002: 139-146. 9. Koch, V. Nekatere značilnosti prehrambenih navad odraslih v Sloveniji. V Krepimo zdravje z gibanjem in zdravo prehrano, Mednarodna konferenca ohranimo zdravje, Radenci, 2002:116-118. 10. Kozier, B., Erb, G., Berman, A., Snyder, S. Fundamentals of nursing. Concepts, process and practice, Seventh edition, United Copyright by Pearson Education 2004. 11. Lainšček, M., Fras, Z., Zaletel Kragelj, L. Slovenija v gibanju z zdravo prehrano. Zdrav Var 44 (2005) 1; 10—17. 12. Maučec-Zakotnik, Z. Telesna dejavnost v funkciji zdravja. Zdrav Var, 41 (2002) 1-2; 1-2. 13. Mlinar, S. Športna dejavnost in življenjski slog medicinskih sester, zaposlenih v intenzivnih enotah Kliničnega centra v Ljubljani. Doktorska disertacija, Fakulteta za šport, Ljubljana 2007. 14. Pišot, R., Završnik, J. Z gibanjem do zdravja -od otroka do starostnika. Zdrav Var, 41 (2002) 1-2; 12—15. 15. Pišot, R., Završnik, j. Vsebine gibalne/športne dejavnosti kot dejavnik celostnega razvoja in izobraževanja otrok, mladostnikov in odraslih. V Zaletel-Kragelj L., Fras Z., Maučec-Zakotnik j. (ed) Tvegana vedenja, povezana z zdravjem, in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije. II. Tvegana vedenja, CINDI Slovenija, Ljubljana, 2004:55-60. 16. Sila, B. Vpliv športno-gibalne dejavnosti na psihofizične sposobnosti odraslih z vidika športne stroke in znanosti. V Berčič H. (ed) Zbornik slovenskega kongresa športne rekreacije, Prispevki in povzetki poročil, strokovnih predavanj in predstavitev 2. slovenskega kongresa športne rekreacije, z mednarodno udeležbo, Rogla, 2001: 36-40. 17. Tomori, M., Rus Makovec, M. Eating behavior, depression and self-esteem in high school students. journal of Adolescent Health, 26 (2000) 5; 361-367. 18. Willmore, j. H., Costili, D. L. Physiology of sport and exercise. Human Kinetics, Champaign 1994. 19. Zagorc, M. Odnos družbe do "ženske" športne rekreacije. V Berčič H. (ed) Zbornik 4. slovenskega kongresa športne rekreacije, Prispevki in povzetki poročil, strokovnih predavanj in predstavitev 4. slovenskega kongresa športne rekreacije, Terme Čatež, 2003: 34-39- 20. Zaletel Kragelj, L., Pavčič, M., Koch, V., Mavčec Zakotnik, j. Nezdravo prehranjevanje. V Zaletel Kragelj L., Fras Z. in Maučec Zakotnik j. (ed) Tvegana vedenja, povezana z zdravjem, in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije. Rezultati raziskave Dejavniki tveganja za nalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije (z zdravjem povezan življenjski slog), CINDI Slovenija, Ljubljana, 2004:191—251. Delo in varnost - LIII/2008/št. 6 53 Vi sprašujete, mi odgovarjamo Moramo delavcu denarne prejemke nakazovati, kamor zahteva, aline? Delavec ima več dolgov, kot pa znaša njegova plača, na to plačo ima še preživnino. Zaradi dolgov, ker so mu blokirali že en TRR na banki, je odprl drugega na drugi banki. Vsakokrat mi je prinesel list, na katerem me poziva, da mu nakazujem plačo na novi TRR. Sedaj pa je prinesel list, na katerem zahteva, da mu regres in materialne stroške nakazujem na TRR, na katerega nakazujem preživnino. Ali mu moram denarne prejemke nakazovati, kamor delavec zahteva, aline? Pri odgovoru na to vprašanje je treba upoštevati določbo 9. alineje prvega odstavka 29. člena (sestavine pogodbe o zaposlitvi) ter določbe 134. (plačilni dan), 135. (kraj in način izplačila plače) in 136. člena (zadrževanje in pobot izplačila plače) Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 in 103/07). Poudariti je treba, da so tako kot višina plače oziroma višina plačila za delo tudi vprašanja glede izplačila plače - druge sestavine plače delavca, plačilno obdobje, plačilni dan in način izplačevanja plače v skladu s prvim odstavkom 29. člena ZDR obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi, pri čemer je glede posameznih sestavin, vključno z načinom izplačila plače v skladu z 2. odstavkom navedenega člena, dopustno sklicevanje na predpise, kolektivne pogodbe ali splošne akte delodajalca (npr. pravilnik o plačilu za delo). Navedeno pomeni, da morajo biti vprašanja glede izplačila plače vključena in urejena s pogodbo o zaposlitvi. Način izplačila plače je torej predmet dogovora med delodajalcem in delavcem. Dogovor med pogodbenima strankama obsega poleg plačilnega obdobja in plačilnega dneva tudi način izplačevanja plače. Tak dogovor, ki je predmet pogodbe o zaposlitvi, je lahko izrecen (na primer: Plača se izplačuje ........ z nakazilom na bančni račun delavca, št..........), lahko pa se v pogodbi o zaposlitvi glede teh vprašanj, tudi glede načina izplačila plače odkazuje oziroma sklicuje na pravne vire, ki urejajo ta vprašanja. Lahko pa je v pogodbi o zaposlitvi tudi dogovorjeno, da "se plača delavcu nakazuje na bančni račun, ki ga delavec sporoči delodajalcu", kar pa je (pre)splo-šna ureditev, ki omogoča večkratno enostransko spreminjanje načina izplačevanja plače s strani delavca. Delodajalca in seveda tudi delavca torej zavezuje dogovor glede izplačila (plačilni dan, plačilno obdobje, način izplačila) tako, da ga nobena od pogodbenih strank ne more enostransko s pisno ali ustno izjavo spreminjati brez ustrezne spremembe pogodbe o zaposlitvi (aneks), kar velja tudi za način izplačila plače, ki je lahko gotovinski ali brezgotovinski. V primeru, ki je naveden v vprašanju, je torej treba upoštevati način izplačila plače, ki je določen kot obvezna sestavina v pogodbi o zaposlitvi. Če pride do predloga za spremembe v načinu izplačevanja, pa je treba doseči nov dogovor med delavcem in delodajalcem, tudi v primeru, če se spreminja bančni račun, ki je kot tak naveden v pogodbi o zaposlitvi, oziroma na drug način doseči dogovor o načinu izplačevanja plače. Vse navedeno velja po našem mnenju tudi za izplačilo materialnih stroškov in regresa za letni dopust, skratka za vse materialne prejemke delavca. M. K. 54 Delo in varnost - LIII/2008/št. 6