Gospodarske stvari. Trsoznaustvo. (Dalje.) Trs se razdeluje: 1. v del pod zemljo ali korenino. Korenina je v primeru proti debelemu debliču in razširjenemu rožju slaba, mala iinenovati, zato se lehko trdi, da trs več živeža skoz sesavke na zunajnem lesu in posebno v listju iz zraka ali podnebja dobiva, kakor po koreninah iz zemlje. Oe korenino prerežeruo, vidimo, da so vsi deli nekako mebki, gobasti, polni cevkic, piskričev in zračnih luknjic, tudi stržeii na sredi je precej razširjen, posebno y zgornib. delih in v mladikah, ktere še močno rastejo, zato tudi lahko več živeža in hitreje do zadnjih koncev pošilja; dokler se mladje ne oleseni in nieDj živeža ne potrebuje, se tudi stržen ne stisne. Korenina, deblo in vejice so obdane od skorje, ktera je celo luknjičasta in se ne vtrdi kakor pri drevju, arapak vsako leto odluši in v nitkab odcepiva, le pod zemljo je bolj čmta, zato tudi obilo nerabljivih .delov izvrže in se zablati, da je korenje po izmečkih po več letih kakor v prsteni cevi zavito. Hitro pod skorjo je piskričasta tkanina namest beline, to so štirivoglate votle celice gosto eno z drugo zjedinjene, v teh se kuha in te izblapivajo, posebno mesca julija in avgusta, in če je takrat vreme nevgodno, manjka pozneje grozdju barve, močj in dišave. Trlni les se močno razločuje od trdega drevncga lesa, čisto iz sočnih cevic s celicami obdanib, in te dobivajo sok skoz sesavke in bradovičice v korenju, skorji in listja iz zemlje in zraka za živež. Zato je dobrost vina odvisna, od tcga, kar zrak pripomore, ker tudi zračne cevkice prinašajo zrak iz vseh zunajnih delov noter do stržena. Posamni deli korenine so: a) deblič, tisti del, kteri iz navpik vsajene ali pogrobenčane in obrašene rozge postane. b) venčno ali zračno korenje (Kronwurzeln), 4—8 palcov pod zemljo. Navada je in se tudi povsod svetuje venčno korenje zatirati, ker od mraza trpi, in se pri obdelovanju labko poškoduje, vender narava menda nič ni brez naiuena storila, te korenine ne morejo nič drugim škodovati, ampak sesajo iz gorne večidel rodovitne zemlje živež in mokroto, in peljejo redivni sok skoz venec gori do listja, zato je še le potreba staremu trdemu korenju venčne korenine špogati, le preplitve in mrtve koreninice se naj odstranijo. Hojbrenk tudi uči po novi skušnji, da bi nobeuib korenin ne odpravljali, ker le prernokra zemlja, slaba lega naredi, da spodnje korenje odprhni. c) stransko korenje ali pašniki. Vsaki koren od tal do noge, ali do dr.a pri trdi zemlji sliši med poglavitno korenje, ker trsu živež donaša in ga vtrdi, zato se mora zernlja obdelovati, da zrak, solnce, mokrota lebko dohaja, in skrbeti, da se kolikor ruogoee stranskib korenin izredi in nobcna ne poškoduje, ker se mnogokrat iz slabega pašnika poglavna in niočna korenina izredi. d) Nožno korenje, ktero je spodej iz zadnje rozgine ali sajeniške okeizrašeno. Med tern je srčna ali glavna korenina naj irnenitnejša in gre naravnost ali postransko globoko v zemljo. Trsu ni scer niti veliko koristna niti potrebna, zato se zna, kakor pri drevju brez škode odrezatijk večemu v kakem pečevju išče globoko v razpoklinah živeža, v mokri ilovni zemlji pa rada odpihni. e) Sesavke ali vlaknate koreninice (Saugwurzeln), so naj tanši in najdalji lasnati konci korenja in sesajo s svojimi nevidljivimi bradovičicami, gobicami ali ustnicami vodene redivne delce iz zetulje, zato se naj skrbno varujejo, ker prav za prav trs rede. f) Guczd ali prvotno korenje je staro skrivljeno večkrat križem prepreženo korenje na dnu grobe, ktero postane po grobanju iz starib debel ali delov trsa.  (Dalje prihodnjič.) Spet ženkam uekaj. (Konec.) Neka dekla je v enem mestu na Slovenskem pred 15 leti tožila, da ji je nekdo en sreberni tolarček — en forint—, kojega je imela v škrinji v robcu zvezanega, vkradel, ko je v jutru k službi božji odšla in potlej niti robca niti forinta več našla ni. Neurir in sovraštvo je veliko nastalo v hiši. Med tera krava pojema in odslabuje tako, da jo gospodar mora konjedeicu izročiti, ki jo raztelesi v pričujočesti gospodarja. In glej! v želodcu je bil tolar ves zelen, ki je lepo kravo ob življenje spravil. Dekla jc imela nevedoma robec s tolarjem v predprtnem žepu, krava ji ga izvleče in poje vse skupaj. In še le sedaj se resnica zve. Tako se s pajčevino tudi druge škodljive reči z slabo klajo vred živini predvržejo, da začenja potem hirati in bolebati. Sedaj več dobrega mleka ni, niti smetane, niti sirovega masla itd. k zadnjemu morajo čarovnice, copernice krive biti, kar je nesnaga navajena doma storila. Da bi še v takih nesnažnih okoljšinah ženske ali dekle kravam seske vmivale preden molzti začnejo, še jim nikol ni v glavo prišlo, posebno takrat, ko so vboge krave, tako prevlečene z gnjusobo po bedrib, da vse binglja, in so videti kot bi zares irbaste hlače nosile — fej te bodi! Tu zares mora veliko na cedilu ostajati. Nekemu Nemcu sem prcd desetimi leti o taki priložnosti rekel: Prijatelj, vaM voli iniajo črne hlače! — pa tudi čevljiče! me zavrne. — S tem se pa ve, drage Slovenke, ne izpričevajte. Zato skrbite za snago tudi v blevib pri živini, snažite jo s česlom, štriglom in krtačo: te reči naj ne manjkajo v nobenem snagoljubnem blevu! Poglejmo še konečno gnojnišče. Ženke, ve menda tudi naj manj enkrat, ako že ne dvakrat v tednu iz blevov gnoj kidate ali izmetavate. Ne mečite ga vendar ne zdaj tu za eno motiko, zdaj tam za en krtovinjak. Spravite raji vsega na lepi voglaten kup vsikdar, in ga pokrite z zemljo, ktero z gnojnico polijete, kedar moških ni doma, da se rast dajoči drobci, to je smrad, amonijak, ne izpubti. Ne dopustite pa nikol, da bi se gnojnica iz hlevov po potib in cestab brez vse koristi cedila in pogubljala, ktera je zlata vredna. Zenke! bodite tedaj snagoljubne ne le na sebi, temuč tudi v biši, v kubinji, v blevih, pri živini in okoli hiše: vse naj bo snažno, kakor ste ve rade snažne. Hudile pa se vendar ne bote na me, saj veste, da vam vsikdar le dobro voši. Kuharov Frančišek.