6 VELIKI INTERVJU
MIRAN KAVKA, LASTNIK
AGENCIJE ALFA INT.

8 TEMA MESECA
MONOGRAFIJA POD
HOMŠKIM HRIBOM

33 ŠPORT
MATJAŽ DOBRAVEC, PREJEMNIK
MOJSTRSKEGA NAZIVA V AIKIDU

glasilo občine domžale
25. februar 2022 | letnik lxii | številka 2 | izdaja kulturni dom franca bernika domžale | cena 1,09 eur

www.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html

Si za eno akcijo
v Domžalah?
Ulično delo
Te zanima, kaj je ulično delo? Te
veseli delo z mladimi, ki so starejši od 12 let? Si želiš v Domžalah narediti spremembo, ki bo popestrila
dneve predvsem mladim? Če je bil
vsaj en od tvojih odgovorov pritrdilen, je ta prispevek pravi zate.
Skupina mladih se je pred kratkim odločila, da se bo lotila uličnega dela v Domžalah. Kaj ulično delo sploh je? To je odvisno od
domišljije vseh izvajalcev uličnega dela, njihov glavni namen pa je
ta, da stopijo med mlade v lokalnem okolju, zanje pripravijo najrazličnejše aktivnosti in jim predstavijo, kaj vse se v njihovem domačem okolju dogaja in čemu vse
se lahko pridružijo. Takega projekta v Domžalah še ne poznamo,
se pa zelo uspešno odvija v Ljubljani. V Centru za mlade Domžale smo se zato povezali z Uličnimi
Zmaji – izvajalci uličnega dela v
Ljubljani, ki nam bodo pomagali
pri načrtovanju in začetkih izvedbe uličnega dela pri nas. 
22
Foto: arhiv FGF

16. Festival gorniškega filma
Film Po Antarktiki zmagovalec 16. FGF, nagrajen tudi film Stena – vzpon do zlata z Janjo Garnbret

P

isalo se je leto 2007, ko je luč
sveta ugledal Festival gorniškega filma, a še leto prej je
bilo ustanovljeno Društvo
za gorsko kulturo, katerega ideja se
je začela že leta 1997. Idejo za ustanovitev društva in nastanek Festivala gorniškega filma je oče projekta
Silvo Karo dobil na kanadskem mednarodnem festivalu, kjer se je takrat
predstavilo več kot 50 gorniških filmov, predavateljev, knjižni sejem,
izbor gorniške fotografije, razstave

in okrogle mize. Danes vse to, kar
je bila takrat ideja, živimo tudi pri
nas, v Domžalah, kjer se je v Sloveniji vse skupaj začelo, a tudi drugih
krajih. Lokalni festival je hitro prerasel svoje okvire in postal vseslovenski, mednarodni. Festival gorniškega filma je danes tudi član Mednarodne zveze gorniškega filma, njegovo
poslanstvo pa je vsako leto predstaviti bogat filmski program iz gorskega sveta in dodati vse tiste sestavine
uspešnega festivala, ki smo jih na-

šteli. In letos so ustvarjalci festivala
dobro ocenili že pred začetkom, da
16. Festival gorniškega filma prinaša
pravo gorniško olimpijado. Projekcije, ki so bile v ljubljanskem Cankarjevem domu, Mestnem kinu Domžale, Linhartovi dvorani v Radovljici in
Mestnem kinu Metropol v Celju, ljubitelje alpinizma, plezanja, gorske
narave, kulture in avanture niso pustile na cedilu. Na ogled so postavili najnovejšo svetovno gorniško filmsko produkcijo, med 29 filmi iz 13 dr-

OKOLJE

OBRAZI DOMŽAL

KULTURA

Neprimerno odlaganje
odpadkov

Špela Kaplja

Nevenka Unk
Hribovšek

Pomlad je pred vrati, na kar že nakazujejo sončni žarki, ki so že začeli
prebujati naravo in pa tudi nas ljudi,
saj lepo vreme kar vabi na sprehod v
naravo, ki bo iz dneva v dan zaradi
prebujanja veliko lepša in bogatejša.
Slika spomladanske narave pa ni vedno tako idealna, kot bi morala biti.
Tudi zaradi nevestnih ljudi, ki v naravo odmetavajo odpadke. O problematiki neprimernega odlaganja odpadkov smo se pogovarjali s Francem Kozincem, vodjem Inšpektorata Občine Domžale. 
14

Špela se je odločila za drugačno življenje od večine, na svoji zemlji in
v svojem svetu Terre Anime, kjer so
skupaj s prijateljicama Tinko in Nejo
Meto same postavile svoja in živalska
bivališča. V pristnem stiku z naravo,
v skrbi za živali, z zdravilnim poslanstvom pripovedovanja zgodb, plesom, z energijo, ki jo širijo in dajejo
soljudem in okolici. Več let je hodila k
različnim rekam in se odločila, da njihova sporočila preda naprej ljudem.
V samozaložbi je izdala knjigo Kako
23
ljubi reka.

Maroltova priznanja so najvišja priznanja, ki jih JSKD Slovenije podeljuje za strokovno in organizacijsko
delo, kulturno vzgojno in mentorsko
delo, analitično, raziskovalno in publicistično delo oziroma za izredne
ustvarjalne ali poustvarjalne dosežke, ki so pomembno vplivali na razmah ljubiteljske kulturne dejavnosti
na folklornem področju. Med prejemniki Maroltovih listin za leto 2020
je bila tudi Nevenka Unk Hribovšek,
umetniška vodja Folklorne skupine
24
Groblje, Domžale. 

žav pa smo si lahko ogledali osem alpinističnih, deset plezalnih, osem o
gorski naravi in kulturi ter tri filme o
gorah, športu in avanturi. Zagotovo
je bilo najodmevnejše ime letošnjega festivala naša zlata olimpijka Janja Garnbret, ki se je festivala udeležila tako na platnu kot v živo na projekciji. Katere vse filme smo si ogledali in čemu smo prisluhnili letos ter
kdo so bili nagrajenci letošnjega festivala, pa si lahko preberete v prispevku v tokratnem Slamniku.  2

ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 25. marca 2022.
Rok za oddajo prispevkov je
v četrtek, 10. marca 2022, do
12. ure.
Pri vsakem prispevku mora biti
jasno razvidno, kdo je avtor
prispevka, podpis fotografa in
komentar k fotografiji.
Prispevke lahko v času uradnih
ur oddate v Kulturnem domu
Franca Bernika Domžale, zunaj
uradnih ur v nabiralniku na
stavbi ali na naš e-naslov.
V skladu z Odlokom o javnem
glasilu Občine Domžale Slamnik
nenaročeni prispevki ne bodo
honorirani, končno odločitev
o objavi prispevkov in njihovi
dolžini pa sprejema uredništvo.
Za vsa vprašanja smo vam na
voljo na e-naslovu:
urednistvo.slamnik@gmail.com

2 | slamnik

številka 2 | februar 2022 | letnik lxii

aktualno
Drage bralke,
dragi bralci,
Festival gorniškega filma,
letos že šestnajsti po vrsti,
je zagotovo nekaj, na kar so
Domžale lahko ponosne. Lo­
kalni festival je hitro prerasel
svoje okvire in postal vseslo­
venski, mednarodni Festival
gorniškega filma, njegovo
poslanstvo pa je vsako leto
predstaviti bogat filmski
program iz gorskega sveta.
Poleg kakovostnih filmov so
16. Festivalu gorniškega filma
s svojimi zgodbami dali pečat
tudi predavatelji in gostje.
Več o samem festivalu, nagra­
jenih filmih in vzporednem
programu si lahko preberete v
februarskem Slamniku.
Tokratno Temo meseca
smo namenili še enemu
izjemnemu delu, s kakršnim
se najbrž ne more pohvaliti
prav veliko krajev – obsežni,
vsebinsko bogati monografiji
Pod Homškim hribom. Kra­
jevni zbornik, ki je nastal na
pobudo Kulturnega društva
Jože Gostič Homec, pridružilo
pa se mu je tudi Društvo Peter
Naglič iz Šmarce, je posvečen
600. obletnici Marijinega pri­
kazanja na Homškem hribu
in 30. obletnici osamosvojitve
Republike Slovenije. V knjigi
so prepleteni številni zgodo­
vinski prispevki z aktualnim
dogajanjem, odlikujejo pa jo
obsežno fotografsko gradivo
in številni dokumenti.
V Velikem intervjuju smo se
o dogajanju na nepremičnin­
skem trgu ter o nepremičnin­
skem razvoju Domžal pogovar­jali z Domžalčanom Mira­nom
Kavko, lastnikom neprmičnin­
ske agencije Alfa Int. Februar­
ski Obraz Domžal pa je Špela
Kaplja, pripovedovalka zgodb,
varuhinja narave in razisko­
valka rek, ki se je odločila za
življenje v pristnem stiku z
naravo, v skrbi za živali in z
zdravilnim poslanstvom pripo­
vedovanja zgodb. V samoza­
ložbi je izdala knjigo Kako
ljubi reka, ki jo kot osebno
izkušnjo prenaša na bralce.
Pomlad je čas, ko se nara­
va prebuja po zimskem span­
cu, to je tudi čas čistilnih
akcij in v duhu skrbi za nara­
vo je nastal tudi prispevek o
problematiki neprimernega
odlaganja odpadkov, o kateri
smo se pogovarjali s Francem
Kozincem, vodjem Inšpekto­
rata Občine Domžale.
Na kulturnih straneh je
bila naša gostja umetniška
vodja Folklorne skupine Gro­
blje, Domžale Nevenka Unk
Hribovšek, dobitnica Marol­
tove listine, ki je po mnenju
JSKD Slovenije pomembno
vplivala na razmah ljubitelj­
ske kulturne dejavnosti na
folklornem področju.
Na straneh športa pa po­
leg vsakomesečnih aktualnih
novic predstavljamo Matjaža
Dobravca, prvega Slovenca,
ki je bil v aikidu promoviran v
častni naziv 6. Dan.
Špela Čarman,
odgovorna urednica

slamnik@kd- dom zale. si

Film Po Antarktiki zmagovalec 16. FGF
Ameriški film Po Antarktiki, neverjetna zgodba legendarnega polarnega raziskovalca Willa Stegerja, je veliki
zmagovalec 16. Festivala gorniškega filma, nagrajen tudi film Stena – vzpon do zlata z Janjo Garnbret.
Poleg glavne nagrade mesta Domžale je festivalska žirija med 29 filmi
v tekmovalnem programu nagradila tudi najboljše v posameznih kategorijah; najboljši plezalni film je
Stena – vzpon do zlata, ki prikaže
vzpon Janje Garnbret do olimpijskega zlata. Posebno nagrado je podelila tudi Televizija Slovenija.
Glavno nagrado mesta Domžale je
letos osvojil film Po Antarktiki ameriške režiserke Tashe Van Zandt. »Ču­
dovit film o izjemnem dosežku – pr­
vem prečenju Antarktike s pasjo vpre­
go – in neverjetni zgodbi raziskovalca
Willa Stegerja. Režiser je uspel združi­
ti čudovite arhivske posnetke s konca
prejšnjega stoletja z materialom, po­
snetim na zadnjem popotovanju glav­
nega junaka. Sporočilo filma je jasno
in močno: če hočemo rešiti naš planet,
moramo sodelovati, tudi če prihajamo
iz različnih držav. Nič ni nemogoče!« je
v obrazložitvi zapisala festivalska žirija, ki so jo sestavljali poljska režiserka Eliza Kubarska, bosanski filmski
ustvarjalec Zehrudin Isaković in slovenski alpinist Milan Romih.
Najboljši plezalni film je Stena –
vzpon do zlata britanskega režiserja Nicka Hardieja, čustvena zgodba
o četverici najboljših športnih plezalk na svetu in olimpijskem debiju športnega plezanja. Film vznemirljivo prikaže vzpon Janje Garnbret do olimpijskega zlata in zasluženega mesta v zgodovini, gledalci
pa stiskamo pesti tudi za ostale protagonistke in njihove družine. Garnbretova je skupaj z režiserjem Hardiejem, trenerjem Romanom Krajnikom in trenerjem slovenske reprezentance v športnem plezanju Luko
Fondo olimpijsko začinila premiero
filma in odprtje festivala v Cankarje-

Letos je festival ponovno potekal na vseh lokacijah.

vem domu. Nagrado za najboljši al- tion Directe (Zachary Barr), ki pokapinistični film je prejel slovaški film že, da lahko s pravo mero vztrajnosti
Daulagiri je moj Everest, pod kate- in strasti včasih dosežemo tudi nerega se podpisuje Pavol Barabáš, ki mogoče ter da živimo v časih, ko so
poskuša skozi zgodbo odličnega slo- najboljše plezalke na svetu skorajda
vaškega alpinista Zoltana Demjana enakovredne moškim kolegom.
Žirija je podelila tudi častne poodgovoriti na večno vprašanje: Zakaj plezamo na visoke gore, čeprav hvale alpinističnemu filmu Zgodba Krzysztofa Wielickija (Grzegorz
pri tem tvegamo življenje?
Nagrado za najboljši film o gor- Lipiec, Poljska), plezalnemu filmu
ski naravi in kulturi je prejel kitaj- Teorija padanja (Alastair Lee, Velisko-avstrijski dokumentarec Snežni ka Britanija), filmu Sveti kruh (Raleopardi in prijatelji (Xi Zhinong, Zi him Zabihi, Iran) v kategoriji gorska
Ding, Da Jie, Qu Peng), ki razkriva narava in kultura ter filmu Vrednost
skrivno življenje snežnega leopar- časa (Tom Dauer, Nemčija) med filda, ki ga je izjemno težko posneti, v mi o gorah, športu in avanturi. Žirienem najlepših kotičkov sveta: Ti- ja TV Slovenija, ki sta jo sestavljabetu. Posneli so ga nadarjeni filmar- la Aleša Valič in Miha Lampreht, je
ji iz bližnje vasi, ob izjemni fotogra- nagradila film Švicarski raj (Guillafiji pa ga odlikujeta tudi toplina in ume Broust, Francija), ki nas popeljubezen. V kategoriji gore, šport in lje na panteon najtežjih dolgih šporavantura je slavil ameriški film Link tnih smeri v najprestižnejših stenah,
Sar Grahama Zimmermanna, never- kjer nekdanji tekmovalec Cedric Lajetna zgodba o premikanju meja na chat s prijatelji na konicah prstov in
težko dostopnih vrhovih. Protagoni- z dobršno mero plezalskega humorsti razkrijejo svoje dileme, upanje in ja preizkuša vertikalni instinkt.
Poleg kakovostnih filmov so 16.
veselje, rdeča nit pa je popolnoma
jasna: življenje je najintenzivnejše Festivalu gorniškega filma s svojiv bližini smrti. Nagrado za najboljši mi zgodbami dali pečat tudi predakratki film je prejel ameriški film Ac- vatelji in gostje. Alpinist, himala-

jec, gorski reševalec in zdravnik Iztok Tomazin je ob knjigi Na meji
osvetlil tihotapske in druge z mejami v gorah povezane zgodbe od Karavank do Himalaje, Ivan Rejc pa hudomušno obudil spomine na svojo
dolgo alpinistično pot in 40-letnico
prve primorske odprave na Aconcaguo. Ženska četverica – Maruša Orel,
Hana Geder, Jera Musič in Janja Vidmar – je na pogovornem večeru Romarke iskrivo podelila svoje vtise in
spoznanja z daljinskih pohodniških
poti. Čustveno premiero alpinistične
trilogije Literarno-vertikalno: Iskanje in uporništvo, Gorska romantika in Hrepenenje Boštjana Virca in
Rožleta Bregarja so poleg sorežiserja in direktorja fotografije Bregarja v
pogovoru požlahtnili še alpinisti in
akterji v filmu Marija Štremfelj, Joža
Mihelič, Aleš Bjelčevič in David Debeljak. Svoje poglede o iskanju ravnotežja je z nami podelili eden najboljših slovenskih in svetovnih alpinistov Luka Stražar. Skozi čudovite besede nas je popeljal od domačih sten do čudovitega granita osrednjih Alp vse do Himalaje in prvenstvene smeri na Tsoboje.
Uživali smo lahko tudi ob predstavitev knjige Z znanjem do zvezd:
Slovenska šola za nepalske gorske
vodnike in pogovorom z ustvarjalci: urednico Mojco Volkar Trobevšek, Dušico Kunaver, ženo ustanovitelja in prvega vodje šole Aleša
Kunaverja, drugim in tretjim vodjem šole Petrom Markičem in Bojanom Pollakom, zdravnikom Damijanom Meškom ter inštruktorji Andrejem Štremfljem, Matjažem Šerkezijem in Darjo Jenko.
Manca Ogrin
Foto: arhiv FGF

Vsi na praznik kronic – posebno med 1. in 20. marcem
Arboretum Volčji Potok – dobrodošli v marcu
Verjeli ali ne – marec bo v Arboretumu Volčji Potok v znamenju cvetočih kronic in to kar na petih hektarjih površine, hkrati pa bo Arboretum Volčji Potok v okviru praznika
kronic pripravil tudi spremljajoče
prireditve, vabijo pa tudi k sodelovanju vseh obiskovalcev parka, posebno šolarjev, da cvetočim tratam
namenijo svoj čas. Prepričali pa se
boste lahko, da so cvetoče kronice
lahko tudi del kulinarične ponudbe.
V Hujski loki, naravnem predelu Arboretuma Volčji Potok, se vsako pomlad razcvetijo kronice, z daljšim imenom veliki pomladni zvončki, ki s svojimi cvetovi pobelijo močvirni gozd, bregove potokov in robove vlažnih travnikov. To je eden
od večjih predelov s kronicami v
osrednji Sloveniji, so zapisali v informaciji za novinarje, hkrati pa v
vseh posredovanih tekstih izpostavili posebno skrb za varstvo dragocenega habitata.
Kronice so na ravnici ob Rudniškem potoku samonikle in pričarajo pravljično lep naravni pojav.
V Arboretumu Volčji Potok vabijo
obiskovalce, da si kronice ogleda-

jo med 1. in 20. marcem. Obiskovalce bodo na različne načine opozarjali, da so kronice zavarovane cvetlice pri nas in na ravni Evropske unije in da jih varujemo tako, da varujemo njihov življenjski prostor.
Tako bodo imeli na pustno soboto in pustni torek prost vstop vsi, ki
bodo Arboretum obiskali maskirani v kronice. Od 1. do 20. marca bo
pot do Hujske loke posebej označena, informacije o kronicah in njihovem rastišču pa bodo na voljo
na novi informativni tabli. Pripra-

vljajo natečaj za najboljšo fotografijo in kratki video na temo Kronice
v Arboretumu Volčji Potok. Najboljše fotografije lanskoletnega natečaja bodo na ogled na panojih pri pristavi. Ustvarjalnost osnovnošolskih
otrok želijo spodbuditi z natečajem
za kratko pravljico o kronici. Zmagovalec bo svojemu razredu prislužil prost vstop v Arboretum.
Ker so po sprehodu priležeta
osvežitev in okrepčilo, bodo v kavarni ponudili posebno slaščico v
obliki cveta kronice.

Ob tem pa želijo v arboretumu posebej opozoriti na pomen mokrišč kot
posebej dragocen in ogrožen pomemben življenjski prostor rastlin in živali. Bolj kot bodo poletja suha in vroča,
bolj bodo za človeka dragocena vsa
mokrišča, ki zadržujejo vodo in zmorejo hladiti okolico, zato so v arboretumu posebej zaznamovali tudi 2. februar – svetovni dan mokrišč.
Pa še nekaj več besed o mokriščih, ki so vse bolj redki in ogroženi ekosistemi, ki opravljajo v naravi in tudi za človeka zelo pomembne naloge. So namreč naravni zadrževalniki vode in uravnavajo lokalne podnebne razmere in nas varujejo pred poplavami in zaradi zadrževanja velikih količin vode poleti
blažijo sušo. So tudi naravne čistilne naprave in čistijo vodo, ki pronica v podtalje, nam pa s tem omogočajo čisto pitno vodo. Nenazadnje
pa so mokrišča dom številnih redkih
in nenavadnih vrst rastlin in živali.
Obiščite torej cvetoče kronice ter
se še bolj poučite o pomenu in skrbi za mokrišča.
Vera Vojska
Foto: Arboretum Volčji Potok

SLAMNIK, GLASILO OBČINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 14.200 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO.
Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Čarman /
E-naslov: urednistvo.slamnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen
Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: KREO / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Uredništvo: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska
cesta 61, Domžale / Uradne ure od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah pa tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Tiskarsko središče d. o. o., Slovenčeva ulica 19 a,
1000 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov.

letnik lxii | februar 2022 | številka 2slamnik | 3
slamnik@kd- dom zale. si

aktualno

Kulturni praznik z izvirno, novo
glasbo za film Erotikon
Slavnostno prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku je pospremila izvirna, nova glasba slovenskega skladatelja
Andreja Goričarja za nemo filmsko klasiko Erotikon.

Z

živo predstavo in v hibri- no za druge, spet tretji zavijajo z očmi
vi (prvi) noči strasti iz uvodne (filmdnih možnostih spremlja- in četrti prikimavajo. Zdi se, da so ume­
ske) sekvence, h kateri se bo vračal
nja, zaradi takrat še ve- tniki drzni, celo predrzni, poleg tega so
tudi gledalec. Sliši se kot že tolikodno zapletenih časov, sta strošek države. Naj živi, kdo lahko pro­
krat preigrana zgodba o ženski, žrtvi
se tako v petek, 4. februarja 2022, na da svoja dela, slišimo. Pa je to prav?
v vrtincu burne usode, razklani med
odru domžalskega kulturnega doma Določati in vrednotiti umetniška dela
sentimentalnim poželenjem in brezstrastnim, a stanovitnim zakonskim
prepletli kar dve umetnosti: filmska le po denarni vrednosti? Zgodovina je
življenjem. Pa gre v resnici za pionirin glasbena. Filmsko smo spoznava- polna spomenikov obubožanim in za­
li znameniti nemi film Erotikon če- tiranim velikanom umetnosti, prezgo­
sko delo filmske erotike (od tod tudi
škega režiserja in scenarista Gusta- daj umrlih in borno živečih, ki navdi­
naslov filma) in avantgardno klasiko
va Machatyja (iz leta 1929) in z osre- hujejo narode še dolgo zatem, ko jih
nemega filma. Ta utripa s čutnostjo in
dnjo žensko vloge naše filmske dive ni več na svetu. Spomeniki umetnikom,
dekadenco dvajsetih let 20. stoletja.
Ide Kravanje, bolj znane kot Ite Rine. so pogosto v posmeh tistim, ki so jih
Kljub melodramskim klišejem prevaZa živo glasbeno spremljavo pa je to- zatirali. Umetnost lahko zatiramo, ne ni skozi zgodovino, je odraz spoštova­ leg že omenjenega pianista in dirigen- re in ljubosumja, sle in sramu, krivkrat poskrbel skladatelj, pianist (hi- moremo pa zatreti. Ne deluje po pravi­ nja, odgovornosti in zavedanja pome­ ta A. Goričarja, še Jakob Bobek (kla- de in nenazadnje vzgojne kazni, je
šni pianist Slovenske kinoteke (1996 lih, načrtih, v finančnih okvirjih, tem­ na jezika za narodno identiteto in na­ rinet in basovski klarinet), Jan Gričar film vse prej kot puhla sentimental→), pedagog in aranžer Andrej Gori- več navdihu, globokih občutjih in ču­ rodno zavest. Tako se vsako leto zno­ (altovski in tenorski saksofon), Ma- ka ali trpka in toga moralistična dračar (roj. 1971) ter ansambel Orchestra stvih. Nastavlja ogledalo, širi obzorja, va, vsaj ob kulturnem prazniku, če že tej Haas in Ana Julija Mlejnik (vio- ma. Machatyjev mehki fokus je uperof Imaginary. Po uvodih, ki pritičejo zavedanje in svobodo. Lahko uničimo ne vsak dan posebej, zavedamo, da je lini), Valentina Mosca (viola) in Mi- jen k enemu samemu objektu: ženski
takile slavnostni prireditvi ob sloven- umetnika, ustvarjalca, kulturnika. Do­ slovenščina naše bogastvo, ki ga mo­ lan Hudnik (violončelo). Naši vodil- senzualnosti. Njenemu ovekovečenju
skem kulturnem prazniku in sta jih iz- končno. Ampak umetnost je kot feniks ramo ohranjati za zanamce in ga z vso ni inštrumentalisti so se trdno držali pa služijo vsa sredstva njegove filmodgovornostjo tudi prenašati na nasle­ partiture in svojih partov, skladatelj ske in zdaj še (nove Goričarjev) glasvedla Jure Matičič (pomočnik direk- - vedno znova vznikne.
in dirigent Goričar pa je bil ves čas ga- bene govorice.
torice KDFB in programski vodja MeVse to je kultura. Kultura nas pove­ dnje rodove.
Slovenščina je kot biser med jeziki. rant za to, da je vse potekalo več ali
stnega kina Domžale v KDFB) in Nina zuje in tudi ločuje. Kadar govorimo o
O umetniškem delu proslave v poMav Hrovat (zagovornica branja in kulturi, ne moremo mimo jezika. Kultu­ Saj veste, pravi biseri so redki in z bi­ manj v dogovorjenih in izpisanih no- častitev kulturnega praznika je razizražanja, pisateljica, avtorica, igral- ra in jezik se dopolnjujeta in sta nelo­ seri se ne razmetava, ampak jih čuva­ tah; nič kaj dosti prostora za kakšno mišljal tudi domačin prof. Tomaž
improvizacijo, predvsem pa izredna Habe, akademski glasbenik, skladaka, scenarista, režiserka in še kaj kot čljivo povezana. Materni jezik je jedro mo kot zaklad.
Dovolite mi, da za konec poslad­ skrb za začetke in konce. Ti so veno- telj, dirigent in pedagog: »Na uspe­
nalašč za takole priložnost), lahko že naše samobitnosti. Tako zelo pomem­
omenjenima dimenzijama filma Ero- ben je, da gradi našo identiteto, naš kam današnji slavnostni govor s kanč­ mer na meji hazarda, saj je celotna šni premieri v Pragi, davnega febru­
tikon s filmom in glasbo tako dodamo najosnovnejši temelj percepcije o tem, kom svoje poezije. Pesem nosi naslov kompozicija zgrajena in podrejena arja 1933, je nemi film spremljal Pra­
zgodbi in zgodbam na platnu, dogod- ški simfonični orkester. Po naročilu
še literaturo, glavno poanto državne- kdo smo. Slovenci smo, ker govorimo in Besede.
kom tam. Ne glede na filmski ‘diktat’ Slovenske kinoteke smo doživeli novo
ga praznika, Prešernovega dne.
dokler govorimo slovensko.
glasbi sami pa le lahko ugotovimo, da filmsko, originalno komponirano glas­
Jezik je živ in se s časom razvija. Besede
Slavnostni govor Nine Mav
je tudi v temle primeru šlo za izjemno bo skladatelja Andreja Goričarja, ki
Mladi pravijo, da je angleščina boljši
Kako naj opišem,
Hrovat
simbiozo filma in glasbe; kot da smo je premišljeno izbral zasedbo komor­
jezik, bolj kul, uporabna in podobno.
kaj mislim, kaj slutim?
gledali zvočni in ne nemi film Goričar nega orkestra z imenom Orchestra of
V celoti povzemamo slavnostni go- Pisatelji in strokovnjaki pa opozarja­
Kako naj povem vam,
sam je svojo muziko glede na vsebino the Imaginary. Zahtevni klavirski part
mo, da je degradacija lastnega jezika
vor Nine Mav Hrovat:
kaj hočem in čutim?
‘podredil’ neke vrste tangu, tem tako nove partiture je izvajal avtor sam, po­
»Nocoj bi rada z vami delila nekaj praviloma izgovor tistih, ki ne blestijo
Besede so glasne,
univerzalnem (južnoameriškem) ple- leg njega pa še godalni kvartet v sesta­
besed, misli o kulturi, umetnosti in je­ v lastnem jeziku, še manj pa tujem, saj
su, ki vsebino filma in njegovo ekrani- vi Mateja Haasa na prvi violini, Ane
skelijo, bolijo,
ziku. V upanju, da se vas bodo moje običajne besede kujejo v zvezde kot vi­
zacijo ne more bolje podčrtati, kot jo. Julije Mlejnik na drugi violini, Valen­
spet drugič prijazne
besede o kulturi dotaknile, ker kultura sokoleteči jezik in si superiorno domi­
Avtor in glavni izvajalski akter Go- tina Mosca na violi in Milana Hudni­
in radost rodijo.
se dotakne in zaznamuje vsakega po­ šljajo, da so bolj sofisticirani, če govo­
ričar kot dober poznavalec (nemega) ka na violončelu. Vsi godalci so z žlah­
sameznika.
rijo tuj jezik. Saj veste, po načelu, da je
Izbiram besede,
filma in glasbe, zdaj še posebej ome- tnim tonom in muzikalnostjo prispeva­
Kultura je del nas. Najdemo jo v trava drugje bolj zelena.
prijazne in mile,
njenega Erotikona, je vse od premie- li ob klarinetistu Jakobu Bobeku (solo
umetnosti, naj bo to glasbena, gleda­
Besede imajo čudežno in neverje­
le z dobrim namenom re (11. 10. 2021 v italijanskem Porde- klarinetist SNG Opera Ljubljana) in alt
liška, filmska, literarna … visoka ali tno moč. Če mi ne verjamete, vas zlah­
kot pravljične vile!
noneju/Italiji na jubilejnih 40. dnevih saksofonistu Janu Gričarju (prof. na
malo manj visoka. Pod kulturo ume­ ka prepričam in vam dokažem, kaj vse
nemega filma), prek ljubljanske repri- KGBL), ki jima je z različkoma bas kla­
Za konec naj le vse
ščamo tudi tehniko, znanost, šport … zmorejo besede, tudi slovenske besede.
ze (29. 12. 2021 v Cankarjevem domu) rineta in tenor saksofona poveril skla­
občutke povzamem,
tudi kulinariko. Kultura je v najširšem
Besedo lahko žvečiš, premlevaš, iz­
pa vse do sedanje domžalske pred- datelj pomembno izrazno noto, odlič­
z besedami ves svet
smislu skupek dosežkov in vrednost pljuneš, okušaš. Daš in požreš. Beseda
stave, samo priča, da Domžale tudi no izvedli celotno delo. Orkester je svo­
naenkrat objamem!«
nekega naroda. V ožjem smislu pa se boli, rani in zdravi. Z besedo poboža­
na filmskem področju nekaj pomeni- je igranje ob filmu zvočno posnel tako
skriva in odraža tudi v majhnih rečeh mo, udarimo, razdvajamo ali zbližuje­
jo; ne le na glasbenem, o čemer pre- v Ljubljani kot na proslavi. Ustvarjeno
in dejanjih. Ne govorimo o kulturi le ta­ mo. Je sploh kaj, česar beseda ne zmo­ Glasba slovenskega
krat, ko gledamo presežke na odru ali re? Beseda lahko vodi, spodbuja, za­ skladatelja Andreja Goričarja pričujem na tehle straneh in še kje, že glasbeno delo kljub odlični scensko­
kar dolgo časa.
-glasbeni vpetosti v film ne zveni fra­
televiziji, ampak tudi takrat, ko pobi­ tre, ubije. Zgolj ena beseda! Kaj šele, z ansamblom za nemi film
O filmu tokrat malo manj, zato pa kar
Zgodba (nemega) filma pripovedu- gmentarno, ampak zaokroženo v kom­
ramo smeti v gozdu in lepo ravnamo če jih je več?
z ranljivimi, šibkejšim ali z naravo, z
Besede se rodijo, živijo, se množijo. največ o glasbi, ki je vso uro in pol (89 je o nevihtni noči, ko na osameli žele- pozicijski gradnji, in uporabi vodilnih
živalmi. Ko slišimo ali vidimo vanda­ Besede so žive, a tudi zamrejo, so po­ min., kolikor časa le-traja) filma, kar zniški postaji obtiči neznanec. Zamu- (lajt) motivov. Čeprav glasba nepretr­
lizem, agresijo, pljuvanje in blatenje, zabljene, ponovno obujene ali preroje­ največ. Takole je o glasbo doživel in dil je vlak, zato ga pod streho k svoji gano, sinhrono teče ob filmski projek­
destruktivno vedenje … kaj rečemo? ne. Besede so, obstajajo, ostajajo in iz­ jo predstavil glasbeni poznavalec dr. brhki in nedolžni hčerki vzame žele- ciji, pa ne ilustrira dogajanja na pla­
Da je potreben kanček kulture. Samo ginjajo. Besede vplivajo na misli, obču­ Franc Križnar: »Njen avtor in glavni zniški čuvaj. Postavni George, sveto- tnu, ampak ustvarja občutenja igral­
tja, počutje. Celo za tisto, kar ne sliši­ interpret, protagonist je bil zagotovo vljan in ženskar, dekle zapelje in na- cev in vzdušja posameznih prizorov, ki
kanček kulture.
V času epidemije so se vredno­ mo, obstaja beseda – tišina. In še ta je A. Goričar kot avtor glasbe in kar dvoj- slednjega jutra izgine v neznano. An- jim z neverjetno natančnostjo sledi. Iz­
ni izvajalec: dirigent in pianist v sode- drea (I. Rina) zanosi, a otrok se rodi razni so bili padajoči motivični inter­
te prevrednotile. Zdravstvena kriza je lahko glasna.
postavila na majave temelje vse, kar je
Take so, besede, zato jih moramo lujočem ansamblu Orchestra of the mrtev. Neke druge usodne noči jo ga- vali sekund, kot vzdihi, lirična tema v
veljalo za samoumevno. Obiski gleda­ skrbno izbirati in odgovorno upora­ Imaginary/Umišljeni orkester; torej lantni neznanec reši pred posiljeval- plemenitem zvoku violončela in števil­
tudi A. Goričar ne sam, pač pa v orke- cem, zato ga vzame za moža. A nje- ni invencijski glasbeni domisleki. Skla­
lišč, muzejev in koncertov so čez noč bljati.
postali onemogočeni. Kulturne usta­
Bogat je naš slovenski jezik. Jezik, v stru na odru in pod platnom Tomčeve ne misli se ves čas hrepeneče vrača- datelj pa je ohranil tudi zvoke glasbe­
nove zaprte. Galerije, knjižnice… za­ katerem z besedami lahko izražamo alias velike dvorane KDFB: torej po- jo k prvemu ljubimcu in tisti vrtogla- ne tradicije nemih filmov, ki so v času
prte. Kot bi kulturne ustanove pred­ vse, kar poznamo, vse, kar znamo, kar
predvajanja le-teh uporabljali plesne
stavljale največjo grožnjo preživetju. čutimo, mislimo, opišemo. Vsak Slo­
karakteristike tanga, begina in čarl­
stona. Delo je celovita izrazna dovr­
Naj bo to naključje ali pa ne, dejstvo venec je v tem pogledu bogat. Ni po­
šena glasbena stvaritev za film s slo­
je, da smo šele takrat zares spoznali, membna ozemeljska velikost države,
vensko filmsko zvezdo Ito Rino, ki še
kaj smo imeli. Nekaj, kar je bilo prej pomembno je, kakšno modrost in veli­
po tolikih letih učinkuje sveže in do­
samoumevno, zdaj ni več. Soočili smo čino izražamo z besedami svojega ma­
gnano. Pohvala snovalcem programa
se. Vsak na svoj način. In tako spozna­ ternega jezika. Majhnost ni problem li sebe in druge. Mnogi se sprašujemo, je le izgovor, da jezikovno bogastvo za­
Kulturnega doma Franca Bernika, da
kdo so postali ljudje okrog nas in opa­ menjamo z ekonomskim blagostanjem.
nam je ob kulturnem prazniku ponu­
zujemo, koliko sovražnosti je prebu­ Slovenski jezik sodi med velike jezike,
dil v pogled del naše kulturne zapušči­
dil en sam virus. Bo tokrat dovolj zgolj na kar moramo biti, in mnogi tudi smo,
ne z živo sodobno zvočnostjo. Čestitke
kanček kulture, se sprašujem?
skladatelju Andreju Goričarju in vsem
ponosni.
Umetniki nastavljajo družbi ogle­
izvajalcem!«
Pripovedke, pravljice, zgodbe in
dalo. To je zoprno za nekatere, zabav­ vse bogastvo, ki ga narod nosi in hra­
Pripravila Špela Čarman

4 | slamnik

številka 2 | februar 2022 | letnik lxii

iz urada župana

slamnik@kd- dom zale. si

Obisk medgeneracijskega centra
V sredo 2. februarja, smo si ogledali primer dobre prakse medgeneracijskega povezovanja in sodelovanja na Ravnah
na Koroškem, ki ga izvajajo srčni ljudje v Koroškem medgeneracijskem centru.

Zaščita in
reševanje v občini
Domžale
Pred nami je 1. marec,
dan, namenjen vsem, ki so
aktivni na področju Civilne
zaščite. Velikokrat smo že
izpostavili ta pomemben
sistem reševanja, ki je v naši
občini res na izjemno viso­
kem nivoju. Samo pomislimo
na nekaj zadnjih let, ko so
se večkrat pojavile izredne
razmere. Ob vsakem takem
trenutku so se aktivirali,
delali kot eno in v dobro
našega kraja. Vedno znova
me navdušujejo s svojo
zavzetostjo, znanjem in mo­
tivacijo. Dajejo nam občutek
varnosti. Ob vseh izrednih
dogodkih nikoli ne pozabijo
na usposabljanje svojih čla­
nov in vaje, velik poudarek
je tudi na teoretičnem izpo­
polnjevanju. Civilna zaščita
je živ in ogromen organizem
– prihajate iz različnih kon­
cev, sestavljeni iz gasilcev,
Rdečega križa, enote Prve
pomoči, članov Društva za
raziskovanje jam Simon Ro­
bič Domžale, Alpinističnega
odseka pri Planinskem dru­
štvu Domžale, roda Skalnih
taborov Domžale, Radioklu­
ba Domžale, Kinološkega
društva Domžale, Kolesar­
skega društva Energija ter
preostalih podjetij, orga­
nizacij in posameznikov,
ki soustvarjate to zgodbo.
Pomislimo na to, koliko ljudi
je vpletenih in kako, kadar
je potrebno, dihajo eno. Ker
se tudi na Občini Domžale
zavedamo njihove vrednosti,
jim tako, kadar je to le mo­
goče, priskočimo na pomoč.
Navadno se ob svetovnem
dnevu Civilne zaščite podeli
državna priznanja najpo­
membnejšim posamezni­
kom, društvom in organi­
zacijam, ki so nagrajeni za
svoje nesebično in požr­
tvovalno delo v preteklem
letu. Lani sem priznanja
na občini podelil skupaj s
poveljnikom Civilne zaščite
Markom Žagarjem in tudi
v letošnjem letu se veselim
tovrstnega srečanja.
Veliko bi imel še poveda­
ti, a naj vam na tem mestu
zapišem, da sem izjemno
ponosen, da ste. Hvala vam,
za vsak atom svoje moči, ki
pomaga drugim. Našemu
kraju s svojim udejstvova­
njem kažete dober zgled in
s sloganom Kjer je volja, je
pomoč vsem vlivate pogum
in upanje, da bo ob vseh
mogočih izzivih vedno vse
dobro.
Župan Občine Domžale
Toni Dragar

Medgeneracijski center je nastal na
pobudo občine, ki je k ustanavljanju povabila društvo upokojencev
in koroški dom starostnikov. Program centra je bil osnovan na podlagi potreb in želja občank in občanov, sproti so ga dopolnjevali in
spreminjali, predvsem pa upoštevali njihove ideje. Aktivnosti se izvajajo v okviru različnih projektov.
Center občanom in občankam ponuja prostor za druženje, brezplačno
uporabo interneta, različne delavnice in ustvarjalnice, urice za zdravje, kulinaričnih aktivnosti in demenci prijazno točko, poleg tega pa tudi
aktivnosti za otroke in mlade; v tem
okviru delujejo tudi gledališka, ple-

sna skupina, vezenje gobelina in še
marsikaj. Vzpostavljena je tudi informacijska točka, klepet z županom,
zajtrk na ulici, petkova kosila, blagovna menjava in strokovna pomoč
za starejše in mlade. Izvajajo tudi
projekt razdeljevanje hrane v partnerstvu z občino in Lions klubom.
Center predstavlja pomembno
stičišče, kjer se s prijetnimi aktivnostmi prepletajo različne generacije, starejši in otroci ter mladostniki. Odprt je za vse, ki želijo, hočejo, zmorejo s povezovanjem in sodelovanjem soustvarjati prijazno skupnost za ljudi vseh starosti.
Občina Domžale
Foto: arhiv Občine Domžale

Obisk medgeneracijskega centra

Novinarska izkušnja s terena
V sredo, 16. februarja, je na Homcu potekala novinarska konferenca Občine Domžale.
Tokrat so novinarji lahko sami doživeli izkušnjo s terena, saj smo novinarsko konferenco začeli na prostem. Povzpeli smo se na homški
hrib po Homški učni poti z izhodiščem pri gostilni Repanšek.
Podžupanja mag. Renata Kosec je
uvodoma predstavila aktualne in načrtovane investicije te nadaljevala z
evropskim letom mladih, ki ga obeležujemo letos. Na tem področju bomo
posebno skrb namenili mladim in izdali brošuro z naslovom Bodi kar si,
premagaj skrbi, ki bo namenjena
mladim oziroma njihovim staršem,
ki iščejo nasvet, kako pomagati otrokom in mladostnikom, ki so se znašli v stiski. V brošuri bodo zbrani vsi
podatki, kam se lahko mladostnik ali
njegovi starši obrnejo po pomoč.
Vodja Službe za turizem Mira Bečan predstavila koncept Homške učne poti, aktivnosti, ki smo jih na poti
že izvedli, in plan v prihodnosti. Že
pred leti je bila v sklopu zelene osi ob
Kamniški Bistrici zasnovana Homška
učna pot. Služba za turizem Domžale
je v letu 2021 skupaj s Kulturnim društvom Jože Gostič Homec pot opremila s poučnimi zapisi, ki opisujejo kulturno-zgodovinski kontekst Homške-

Table s poučnimi zapisi in smerokazi
pohodnike vodijo po učni poti.

Na homški hrib po Homški učni poti

ga hriba z okolico, najsevernejšega
dela domžalske občine. Dolžina poti
je 4,3 km. Višinska razlika poti je 114
metrov. Čas hoje je približno 1–1,5 ure.
Izhodišče poti in parkirišče je pri Gostilni in penzionu Repanšek, Bolkova
ulica 42, Homec, 1235 Radomlje.
Ob Mlinarski brvi bomo uredili Vilinski park. Nadaljujemo pa
tudi aktivnosti za Vilinski Homec,
novo pravljično-doživljajsko pot, ki
bo potekala po trasi Homške učne
poti in katere odprtje načrtujemo
za konec avgusta 2022. Z Zavodom

Škrateljc pripravljamo slikanico na
to temo z naslovom Vilinski ples.
Predstavljen je bil tudi elektronski bilten Kje bom preživljal zimske počitnice? z idejami za krajšanje zimskih počitniških dni. Beseda je nanesla na pustno vodenje po
tematskih poteh, ki bo 26. februarja ob 10. uri na Domžalski čebelarski
učni poti, Homški učni poti, Pravljičnem Šumberku in na Sprehodu med
tovarnami Slamnikov.
Občina Domžale
Foto: arhiv občine Domžale

Slikanica Vilinski ples

Striček že na strehi virske lekarne sedi
Oblast je prevzela pustna druščina.
Spet prihaja med nas pust, pust, širokih ust. Pustna druščina z Vira pri
Domžalah je v soboto s strani župana Tonija Dragarja prevzela oblast
in ključ občinske blagajne. Postavitvi Strička, maskote pustne deže-

le Vir na streho lekarne, kamor ga je
s traktorjem pripeljal Ivan Hočevar Stare, so se pridružili tudi dolgoletni prijatelji – kurenti iz Ormoža, za
dobro voljo pa so poskrbeli muzikanti virske pustne sekcije.

Vir je že pustno obarvan, Striček
pa z udobnega sedeža na strehi lekarne z višine opazuje in spremlja
dogajanje v pustni deželi. Ker so
tudi letos pustu in z njim Pustni sekciji Striček ukrepi prekrižali načrte,

Postavitev Strička na Lekarno Vir

Vedno razpoložena druščina Pustne sekcije Striček z Vira

Predaja ključa in oblasti

bomo pust pričakali brez povorke, ki
bi letos bila že dvaintridesetič po vrsti. Tradicionalnih prireditev ne bo,
se bodo pa na Viru strogo držali pustnih zakonov Pustne dežele Vir.
Kot nalaga običaj, se je pustno dogajanje začelo s predajo oblasti in ključa občinske blagajne, ki ga je predsedniku Pustne sekcije Striček Petru
Koscu - Pipiju predal župan Občine
Domžale Toni Dragar. Pustna sekcija
Striček je ponovno prevzela oblast in
takoj so začeli veljati strogi pustni zakoni. Čas do pepelnice bo tudi ključen,
zato vse upe polagamo v pustno druščino iz Vira. Striček pa bo bdel nad
zakoni ter opazoval pustno deželo s
svojega mesta strehe Lekarne Vir.
V Pustni sekciji Striček z Vira so
se pravilno odločili, da letos ne bodo
vrgli puške v koruzo, ampak bodo
vseeno pričakali pusta na malce drugačen način, zato pa nič manj veselo
Miro Pivar
in prešerno.
Foto: Vido Repanšek

letnik lxii | februar 2022 | številka 2slamnik | 5

iz urada župana

slamnik@kd- dom zale. si

Medobčinski otroški parlament Za lepše in boljše Domžale
V sredo, 16. februarja, je na OŠ Venclja Perka potekal
medobčinski otroški parlament.
Čemu so namenjeni parlamenti?
Program je nastal na pobudo učencev, da lahko javno spregovorijo in
predstavijo svoje ideje in razmišljanja o vprašanjih, ki so za njih po-

drugi strani pa se zavedamo odgo­
vornosti, da bomo tudi v prihodnje
uspešno in aktivno izvajali ukrepe
s področja mladinskih politik. Mladi
ste pomemben dejavnik naše družbe,

Podžupan Marjan Ravnikar je v imenu Občine Domžale pozdravil in nagovoril
prisotne.

membna. Pri tem se njihova mnenja
obračajo tudi na predstavnike, ki
odločajo o njihovi prihodnosti. Zato
se zdi še posebej pomembno, da se
njihovo mnenje sliši in upošteva.
Temo otroškega parlamenta izberejo parlamentarci, ki kot delegati sodelujejo na Nacionalnem otroškem parlamentu. V letošnjem letu
je tema Moja poklicna prihodnost.
Parlamenta so se udeležili predstavniki OŠ Roje, OŠ Domžale, OŠ Rodica, OŠ Preserje pri Radomljah, OŠ
Dragomelj, OŠ Dob, OŠ Jurija Vega
Moravče, OŠ Janko Kersnik Brdo, OŠ
Trzin in OŠ Venclja Perka Domžale.
Udeležence so na začetku pozdravili Karlina Strehar, predsednica ZPM
Domžale, Petra Korošec, ravnateljica
OŠ Venclja Perka, in Marjan Ravnikar,
podžupan Občine Domžale.
Ravnikar je pozdravil učence,
mentorje in ostale predstavnike. V
svojem nagovoru je povedal: »Ob­
čina Domžale se ponaša z nazivom
Mladim prijazna občina, tako da ta­
kšne projekte močno podpira, po

saj boste v prihodnosti lahko zaseda­
li pomembne položaje tako v lokal­
ni skupnosti kot tudi v državnem me­
rilu. Želim vam veliko ustvarjalnega
dela na današnjem srečanju, bodite
kritični in samokritični pri razgovorih
o vaši poklicni prihodnosti. Srečno!«
Po uvodnih predstavitvah posameznih šol je sledilo delo v skupinah, kjer so učenci razmišljali o pomembnih vidikih in dejavnikih, ki
jih usmerjajo pri razmišljanju o poklicni prihodnosti.
Ob podpori in usmeritvah mentorice in vodje delavnic Bojane Vodnjov,
ob konstruktivnem pogovoru in izmenjavi mnenj so parlamentarci prišli
do skupnega sporočila, da za uspešno izbiro poklica potrebujejo podporo, poznavanje samega sebe ter pozitivno samovrednotenje. Temu bodo
namenili tudi vsebine na razrednih
urah in drugih dejavnostih na šoli.
Bojana Vodnjov, Alenka Živic,
mentorici SUŠ OŠ Venclja Perka
Domžale
Foto: Vido Repanšek

Obvestilo
Sprememba prometnega režima na Kamniški cesti
in vikend zapora ceste

Zaradi namestitve opažne konstrukcije v času izgradnje brvi za kolesarje čez Kamniško cesto v Domžalah je bilo izdano soglasje za preusmeritev prometa vozil, katerih skupna višina presega 3,70 metra na
obvoz, ki bo potekal po občinski javni cesti – Ljubljanski cesti.
Na Kamniški cesti v Domžalah bo vzpostavljena začasna prometna
signalizacija za obvoz vozil, katerih skupna višina presega 3,70 metra, in sicer po občinski javni cesti Ljubljanski cesti za obdobje od 19.
februarja do 29. maja 2022.
V enem od spodnjih dveh terminov (odvisno od vremenskih razmer) bo zaradi namestitev opažne konstrukcije za čas izgradnje brvi
za kolesarje čez Kamniško cesto v Domžalah (podvoz pri policiji), zaprta državna cesta - Kamniška cesta. V tem času bo potekal obvoz po
Ljubljanski cesti za vsa vozila.
26. 2. 2022 (sobota od 7. ure)—27. 2. 2022 (nedelja do 19. ure)
5. 3. 2022 (sobota od 7. ure)—6. 3. 2022 (nedelja do 19. ure)
12. 3. 2022 (sobota od 7. ure)—13. 3. 2022 (nedelja do 19. ure)
Občina Domžale
Foto: Arhiv Občine Domžale

Investicije v izvajanju in načrtovane investicije za leto 2022
Ena od aktivnosti za doseganje traj- kumentacija. V letošnjem letu sle- s prenovo policijske postaje in tudi
nostne mobilnosti v občini je grad­ di gradnja skate parka, zamenja- v letošnjem letu nadaljujemo s tem.
nja regionalne kolesarske poveza- va šotora v Športnem parku, obno- Aktualen je projekt gradnje tribune
ve občine Domžale do Mestne ob- va cestišča skozi Podrečje in ceste v Športnem parku v Ihanu, pridobičine Ljubljana. Za projekt so rezer- na Količevem mimo Heliosa ter po- vamo pa tudi zemljišča za ureditev
virana nepovratna sredstva v viši- stavitev železniških zapornic v De- malega nogometnega igrišča z umeni 2.198.020 evrov, od tega znaša pali vasi. Ob Osnovni šoli Domžale tno travo v severnem delu Športnepodpora Evropske unije 1.758.416 bomo postavili učni čebelnjak Be- ga parka na Viru. Pripravljamo inevrov (80 odstotkov), nacionalni ezoo. V dveh letih bomo na javne vesticijski program za rekonstrukjavni prispevek iz državnega pro- površine umestili dve enoti javnih cijo OŠ Roje. Obnovili bomo streho
računa pa 439.604 evrov (20 od- sanitarij. Eno v parku pri Močilni- na OŠ Venclja Perka ter zamenjastotkov). Pogodbena vrednost gra- ku, drugo v parku 88 lip. Skupaj z li ograjo ob zunanjem igrišču, pri
dnje z izbranim izvajalcem znaša Veleposlaništvom Japonske v Slo- OŠ Domžale pa bomo sanirali atletveniji in podjetjem Helios Domža- sko stezo. Intenzivno delamo tudi
3.148.046,56 evra z DDV.
V Študi gradimo Dom krajanov- le bomo zasadili park japonskih če- na protipoplavnih ukrepih. Na le-gasilski dom Študa, dom že dobiva šenj, ki bo v bodoče služil za prije- tni ravni namenjamo sredstva v viprvo obliko in vztrajno raste. Dela tno druženje družin in razne dogod- šini 350.000 evrov.
potekajo v skladu s terminskim pla- ke. Zaključili pa bomo tudi z uredinom. Objekt bo klasično grajen, ob- tvijo parka sprostitve ob rekreacijObčina Domžale
segal bo tri etaže, pritličje ter dve ski poti. Že lansko leto smo začeli
Foto: Vido Repanšek
nadstropji z zaključeno ravno streho. Na vzhodni strani objekta bo
izvedeno zunanje stopnišče. Na
objektu se izvaja armiranje, opaževanje in betoniranje armirano betonskih sten ter položena plošča.
Težko pričakovan objekt bo postal
center dogajanja v kraju, kjer svoje
prostore ne bodo dobili samo gasilci, ampak tudi krajevna skupnost.
Vrednost del je nekaj manj kot 1 milijon evrov.
Na Šumberku se pripravljamo
na odprtje MTB kolesarskega poligona. Z realizacijo projekta občina
sledi razvojni prioriteti Kakovostno
bivalno okolje Razvojnega programa Občine Domžale 2012–2025, v
okviru katere zagotavlja pogoje za
odlično kulturno, rekreacijsko in
športno ponudbo, dostopnost zelenih površin, kolesarske in peš povezave. Okvirna vrednost investicije je slabih 54.000 evrov z DDV, ne- Gradnja Regionalne kolesarske povezave
kaj manj kot 23.000 evrov je sofinanciralo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Letos gremo v obnovo drugega dela Slamnikarske ceste v Domžalah, od križišča z Miklošičevo vse do soseske
Krizant. Nadaljevali bomo tudi z
obnovo drugega dela Virske ceste.
Za gradnjo kanalizacije Želodnik in
Škocjan – smo v pridobivanju služnosti. Za Želodnik je projektna
dokumentacija že pripravljena, za
Škocjan gre projektiranje h koncu.
Predvidoma spomladi bomo za obe
investiciji objavili javni razpis za izbor izvajalca. Direkcija RS za infrastrukturo in Občina Domžale sta
pred časom podpisali sporazum o
sofinanciranju gradnje krožišča pri
Policijski postaji. Pogodbena vrednost del je 396.653,46 evra. Od
tega bo Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo namenila 299.610,76 evra, Obči- V Študi nastaja Dom krajanov-gasilski dom.
na Domžale pa 97.042,70 evra. Občina Domžale je predhodno zagotovila tudi vsa potrebna zemljišča. Na
območju semaforiziranega križišča
Ljubljanske in Masljeve ceste se začenja gradnja enopasovnega krožnega križišča z namenom umirjanja motornega prometa, povečanja
prometne varnosti in pridobitve dodatnih zelenih površin ob vozišču.
Na območju, kjer se stikata Kamniška in Ljubljanska cesta bo najprej
izvedena obnova kanalizacije. Urejen bo namreč ustrezen odtok meteorne vode iz podvoza, kjer je ob večjih nalivih zdaj poplavljalo. Hkrati
bo ob reševanju tega problema obnovljena tudi kanalizacija na Masljevi ulici. Skupna dolžina obnovljene kanalizacije bo 160 metrov.
Nadaljujemo pa tudi z načrtovanjem širitve Zdravstvenega doma
Domžale in gradnjo podzemne garaže. V izdelavi je PZI projektna do- Na uradno odprtje čaka MTB kolesarski poligon na Šumberku.

6 | slamnik

številka 2 | februar 2022 | letnik lxii

veliki intervju

slamnik@kd- dom zale. si

DOMŽALSKA ARHITEKTURA
JE ZASPALA
MIRAN KAVKA, LASTNIK NEPREMIČNINSKE AGENCIJE ALFA INT.

Miran Kavka je Domžalčan z veliko začetnico, njegove korenine segajo ne samo nekaj desetletij, ampak tudi stoletij nazaj v
zgodovino naših Domžal, kar se začuti skozi njegove besede in projekte.
da je treba vprašati vse, od okoljevarstvenikov, arhitektov in drugih
strokovnjakov, da lahko pripelješ
projekt v mesto, in to traja. Recimo,
mi smo zemljišče na Skokovi kupili
leta 2017, Karantaniko pa leta 2018
in res traja in traja.

Besedilo: Mateja A. Kegel
Fotografije: Iztok Dimc

N

a Domžale pa zna pogledati tako od znotraj kot
od zunaj, s profesionalnega vidika. Je namreč lastnik nepremičninske agencije Alfa
Int. in v našem mestu, počasi, a zanesljivo, korak za korakom sledi k
dvigu kakovosti bivanja. Čeprav je v
preteklosti za poslovne subjekte deloval s projekti tudi širše v Sloveniji, pa tudi na Balkanu, pa je njegova
primarna usmerjenost v Domžale in
okolico. Z Miranom Kavko smo se
pogovarjali o dogajanju na nepremičninskem trgu, ki je danes pogosto tema pogovora tudi v laični javnosti, pa o nepremičninskem razvoju Domžal. Ne nazadnje pa tudi o
tem, kaj bi lahko bilo drugače v našem mestu in kaj veseli njega, ko se
ne ukvarja z nepremičninami.

Pa gre pri teh novih projektih,
kupcih, predvsem za
Domžalčane, ali prihajajo
novi občani, se povečuje
priseljevanje?
Približno dve tretjine tistih, ki prihajajo v nove objekte, je Domžalčanov, ena tretjina, iz izkušenj od
prej, pa so prebivalci tudi iz Prekmurja, Koroške, izven domžalske
regije. Nekaj pa tudi Ljubljančanov,
vsake toliko časa se kakšen Ljubljančan odloči priti v Domžale.

Biti ob avtocesti, 10 km
stran od prestolnice, na
železniški progi, samo še
V nepremičninskem poslu v
Domžalah in širši okolici ste že
pristanišče nam manjka,
30 let, za vami so številni projekti. vse ostale potenciale,
Katere projekte pa imate
celo letališče imamo.
trenutno v pripravi? Kaj novega
To so takšni potenciali,
prinašate v naše mesto?
Če začneva s projekti, ki jih imamo v
da ne razumem, zakaj
pripravi, moram omeniti Karantanigre vse tako počasi. A
ko, ki je verjetno v slovenskem proDomžale so res mesto
storu zelo poznana. Gre za 20-stanozadovoljnih ljudi, in dočim
vanjski objekt v centru Domžal, nizkoenergetske gradnje, grajen iz CLT
bi se take stvari pojavile v
nosilno-križno lepljenega lesa. Gre
Domžalah, je vprašanje,
za intenziven trend gradnje, ki je v
če bi bili vsi zadovoljni,
svetu v močnem porastu, obstajajo
pa tovrstne večstanovanjske stavbe
več kot polovica bi
s 50 do 60 nadstropji, a naša ima štijih rekla, da niso več
ri nadstropja. Moram pa reči, da so
zadovoljni. Tukaj so plusi
stanovalci na moč zadovoljni, prvič
z vidika porabe energije, pa tudi s sa- in minusi, odločiti se
mim počutjem. Že pred tem projekmoraš, kaj pretehta.
tom smo imeli gradnjo apartmajske
stavbe v Kranjski Gori, zdaj pa zaradi
vseh teh razlogov pripravljamo nov
projekt – Karantaniko 2, ki bo ob Karantanski ulici v Domžalah. Gre za
projekt, ki bo nekoliko drugače zastavljen, predvsem gre za odpiranje
prostora z dvema manjšima stolpičema s 7 do 8 stanovanji. Cilj gradnje
je prav tako nizkoenergetska stavba, morda še kak korak naprej od prvega projekta, saj se v svetu stvari hitro odvijajo in razvijajo. Računamo,

da bi s projektom začeli letos po poletnih počitnicah. Vzporedno pa na
podaljšku Ulice Antona Skoka, bivši lokaciji Slovenijalesa, pripravljamo novo naselje. Tam gre za rušenje obstoječih objektov iz leta 1800+,
ko je bila še Knezova žaga, zato se
bo to tudi imenovalo Knezova soseska, kjer bo šest individualnih hiš,

od tega dve vrstni gradnji, štiri pa
popolnoma samostojne hiše, grajene iz CLT križno-lepljenega masivnega lesa, kar ponovno pomeni nadstandard za domžalske razmere. V
nadaljevanju tega naselja pa bo še
šest vrstnih hiš klasične gradnje, ki
jih gradi partnersko podjetje, s katerim bomo skupaj ustvarili novo ulico
s kompletno novo infrastrukturo, od
javne razsvetljave, telekomunikacij,
elektrike, vode do kanalizacije. Za
dva tipa gradnje smo se odločili z namenom, da ustvarimo prometno optimalno rešitev, saj je vključevanje na
samo Karantansko ulico lahko problematično, če je prevelika pozidanost. Sam odlok je tukaj sicer predvidel strnjeno gradnjo čez vse območje,
6500 kvadratnih metrov veliko zemljišče, tukaj bi bilo lahko 20 stanovanjskih enot, a bi to naredilo velik
prometni zamašek na Karantanski
ulici, kar je že danes kdaj problem.
Z zmanjšanjem števila enot in
dvigom kvalitete ponudbe smo dosegli nek nov standard, sploh ob
dejstvu, da takih objektov trenutno ni, sploh, da imajo pet minut do
zdravstvenega doma, šole, vrtca in
ostale infrastrukture, pa po drugi
strani največ 10 minut do trim steze,
pešpoti ob Kamniški Bistrici, tenisa,
nogometnega igrišča in podobno.
A v Domžalah so se zadeve,
sploh v času covida-19 počasi odvijale, tudi sicer je to naša praksa,

Domžale so z vidika ponudbe v
zadnjih letih precej osiromašene
oziroma ni kaj dosti nepremičnin
na voljo, vsaj tako je videti
navzven. Kako to vpliva na
nepremičninski posel?
Dejansko težko opišem, kako veliko
pomanjkanje je na trgu in to vsega –
od minimalnih stanovanj, garsonjer,
pa do 4–5 sobnih, 150–200 kvadratnih metrov velikih stanovanj. Individualnih hiš je na trgu še nekaj, sploh
dvojčkov. Izrazito pomanjkanje je
tudi površin za postavitev gospodarskih objektov. Skratka, ni zemljišč za
gospodarske objekte, povpraševanje
pa je ves čas in to za 30.000 in več
kvadrature. Ko se bo kaj odprlo na
lokaciji bivše farme Ihan, se zna to
kaj spremeniti. Naše stranke velikokrat sprašujejo tudi po Želodniku, a
tam ostajamo na mestu, kjer smo že
več kot 10 let. Tukaj je pomanjkanje
po vsem, razen po kakšnih hiškah.
Cene nepremičnin so šle v nebo,
koliko časa predvidoma bi to
lahko še trajalo?
Sicer je to vprašanje za milijon dolarjev, ampak po trenutni situaciji,
ki se dogaja po novem letu, je moje
mišljenje, da se trg malo umirja, stabilizira. Določene stvari so šle korak
nazaj, določene ostajajo na istem.
Predvsem iz razloga slabe ponudbe
so cene še vedno visoke, a vsaj rastejo ne več. Visoke pa so ravno iz
razmerja ponudba-povpraševanje.

Pa je razmerje v ceni med
poslovnim in stanovanjskim
delom nepremičnin ostalo na
enakem nivoju, ali se je razlika
v ceni med tema segmentoma
povečala?
Cene gospodarskih objektov še vedno rastejo, lahko rečemo z nekim
trendom, podobno kot stanovanjske površine. Dočim za trgovske lokale in pisarniške prostore pa cene
mogoče celo malo stagnirajo. V
končni fazi je v Domžalah še vedno
kar nekaj praznih lokalov, dočim če
bi šli na trg z neko novo zadevo, bi
se dalo lokale velikosti 200 do 300
kvadratnih metrov z lahkoto prodati. Problem pa je prodati 20, 50, 100
kvadratnih metrov velike poslovne prostore. Drugače pa povpraševanje po gospodarskih objektih in
stanovanjskih površinah je.
Dogajanje na nepremičninskem
trgu je zadnjih nekaj let ubralo
svojo pot – je to morda trend,
ki smo ga v preteklosti že
srečevali ali je situacija vendarle
svojevrstna?
To je cikel, ki se ves čas ponavlja
po določenih fazah, gre pa za podoben cikel, kot je bil v letu 2007,
pred krizo, ko je bil trend podoben. Ampak se mi zdi, da ta trenutek zna biti vseeno malo drugačen,
in to iz dveh razlogov. Pred prejšnjo
krizo je bila stagnacija na nepremičninskem trgu od leta 2007 do
leta 2016. V tem času so ljudje varčevali, bili so pridni in so se potem
pojavile potrebe iz razloga, ko ljudje dozorijo, po 30. letu zaključijo
študij, pri 35. letu se že eksistenčno
vidijo nekje v prihodnosti. Zato je
danes spet takšno povpraševanje,
saj smo bili v zatišju od leta 2007
do leta 2016. Sam sistem, predvsem
banke pa danes drugače pristopajo do podobnih situacij, kot so bile
pred slabimi 10 leti.
Koliko pa so te spremembe
na bančnem področju,
kreditiranje recimo, podpiranje
nepremičninskih projektov,
vplivale na sam nepremičninski
posel?
To brez dvoma vpliva, zato je tudi
med 2007 in 2016 nastala ta kriza,
saj bančni sektor ni spremljal ne-

PUSTNO VODENJE
PO TEMATSKIH POTEH
Najizvirnejše maske na posamezni poti bodo nagrajene.

Domžalska čebelarska
učna pot

Vodenje na vseh lokacijah bo v soboto, 26. februarja, ob 10. uri.

• Od Knezovih skal do Apiterapevtskega čebelnjaka ČD Domžale
Zbor: most pod Šumberkom
• Od učnega čebelnjaka
ČD Krtina Dob do Krtine
Zbor: park pod Močilnikom v Dobu

Zbor: Gostilna in penzion
Repanšek Homec

Sprehod med
tovarnami slamnikov

Obvezne so predhodne prijave na: tic@domzale.si

Vstopnica: Pustna maska

Zbor: Češminov park

Zbor:
pri Slamnikarskem muzeju

letnik lxii | februar 2022 | številka 2slamnik | 7

veliki intervju

slamnik@kd- dom zale. si

premičninskega trga. Dokler nismo
imeli podpore s strani bank, so naši
posli stali. Glede kreditiranja posameznikov pa je tako, da kupujejo tisti, ki imajo, in če ne zagotoviš zahtevam banke, ni verjetnosti, da dobiš kredit, in več kot to žal ne gre.

na tak način, pozneje se zna zgoditi, da iz te svoje ustvarjalnosti, prizadevnosti narediš dve enoti, eno
zase, eno za oddajati, za tisto generacijo, ki se šele razvija. Ta cikel se
ponavlja, pri nas pa gremo počasi,
kot v vsaki drugi stvari.

Če gledamo gibanje delnic na
svetovnem nepremičninskem
trgu v zadnjem letu, dveh, smo
januarja prvič doživeli neke vrste
padec v primerjavi s prejšnjimi
meseci, ko je ves čas puščica
kazala navzgor. Je to nov trend
za leto 2022 ali le trenutna
korekcija na trgih?
Še eno vprašanje za milijon dolarjev.
Svetovni trg mislim, da letos zna še
kaj zanihati, a to je spet odvisno od
številnih drugih dejavnikov. Recimo
Kitajska je prisotna v marsičem, od
svojih mega gradenj do surovin, s
katerimi se oskrbuje Evropa. Pa tudi
Ukrajina lahko naredi svoje, in nikoli ne veš, kaj te čaka. A mislim, da se
bo počasi nehalo, ker noben ne bo
upal spustiti vsega iz rok, malo bo
padlo, malo zraslo, to je moja ocena.

Če gledate povpraševanje pri
vas, je več tistih, ki kupujejo prvo
nepremičnino ali investicijsko
nepremičnino?
Zdajle že malo popušča nakup kot
investicija, predvsem se išče kot
prva ali druga nepremičnina, greš v
manjše stanovanje, se ustvari družina in potrebuješ večjo enoto. Tega je
več. Cene so namreč previsoke, in če
greš preračunati ceno nepremičnine in koliko let traja, da se investicija povrne, ni več nobene matematike. So pa naložbe kot rezerve, v tem
smislu, da za svoja siva leta imaš
pozneje neko rezervo, da niso sredstva z nič odstotki obrestovana na
‘hranilni knjižici’. Iz tega razloga ljudje tudi investirajo v nepremičnine.

Omenili ste surovine in glede
na to, da dejansko gradite, je
nabava surovin, zagotavljanje
kakovostnih materialov, tudi ena
od vaših skrbi. Koliko to vpliva
na dvig cen novogradenj?
Realno, cenovnega razreda, po katerem smo lani obljubili, da bomo
prodajali hiše, danes ne moremo
več zagotoviti. Določene stranke
namreč vedo, kaj se pripravlja in
si poskušajo vnaprej zagotoviti nepremičnine, ki so še v pripravi, zato
smo podali okvirne cene, a za te
številke danes objektov ne moremo
več postaviti. Določeni materiali so
šli gor za več kot 30 odstotkov, tudi
za 100 odstotkov, recimo železo,
izolacije les. Prav tako so se dvignile cene storitev za 30 odstotkov.
Pa je za dvig cen kriv samo
strošek materiala ali tudi
pomanjkanje delovne sile?
Ker je povpraševanje veliko in se
na našem trgu pozna, da ni SCT-ja,
Kraškega zidarja in Primorja, določena podjetja so izgubila kader
in se zdaj počasi nazaj formira vse
skupaj. In ja, tudi iz tega vidika se
dvigajo cene storitev, saj smo izgubili kader, ki pa se počasi vzpostavlja nazaj.
Raziskave so pokazale, da je
nepremičninski trg postavljen
na glavo: v državah z višjim
standardom imajo ljudje
nepremičnine v najemu,
medtem ko imajo prebivalci
držav z nižjim standardom
nepremičnine v lasti. V Sloveniji
vsekakor bolj posegamo po
lastniških nepremičninah. Zakaj
je temu tako in ali se trendi že
kaj obračajo?
Se premika, že to, ravno je bil zanimiv podatek, da je dal Slovenski
stanovanjski republiški sklad prejšnji teden na trg 500 novih stanovanj za najem. Ljubljana pa preko svojega sklada še 170 najemniških stanovanj. To spreminja in logiko razmišljanja in situacijo na
trgu. Nekako gremo v smeri zahodne Evrope.
Pa je to pametna ideja ali je
bolje, da imamo lastniško
nepremičnino?
Jaz sem svojim fantom velikokrat
rekel, njihova logika je malo drugačna, najprej je dobro vložiti vase,
v znanje, v neko aktivnost v poslu,
pozneje pa iz tega črpati kapital za
svojo eksistenco. V svetu je to znano dejstvo, da poskrbiš najprej zase

Kako se pametno lotiti nakupa
nepremičnine danes in kje
pravzaprav poiskati tisto pravo,
ki jo želimo?
Brez dvoma danes težko narediš kaj
brez agencije, ker so na trgu odprti projekti, večstanovanjski objekti, hiše in podobno, agencije in investitorji pa smo pogosto povezani
med seboj, zato imamo iz tega naslova več informacij in lažje ponudimo nepremičnino, ki jo določena
stranka potrebuje. Individualno iskanje na nepremičninskem trgu ne
doseže nekih pravih rezultatov, ker
sam težko prideš zraven. Drugo je,
če si sam zamisliš postaviti individualno hišo in greš po fazah, kupiš
parcelo, si sam priskrbiš gradbeno
dovoljenje in sam poskrbiš za gradnjo. A tega je vse manj, saj ljudje
delajo po cele dneve in za gradnjo,
kot smo je bili nekoč vajeni, zmanjkuje časa. Ne gre.
Se pravi, če gremo na internet
in iščemo po nepremičninskih
portalih, ne bomo našli vsega,
kar je v resnici na voljo?
Zagotovo ne. Tudi recimo naša
spletna stran je zelo uboga, saj
imamo kar nekaj potencialnih kupcev za različne zadeve, in velikokrat se zgodi, da sploh ne gredo na
spletno oglaševanje.
Pa je danes lažje priti do
nove nepremičnine ali kupiti
obstoječo, so na voljo?
To je pa od trenutka do trenutka
različno, zdaj, ko bomo mi na trgu,
se zna zgoditi, da bo lažje kupiti novo, vzporedno pa se pojavljajo
tudi stare nepremičnine, ker marsikdo bo staro prodal, da bo lahko kupil novo. To se spet povezuje in tukaj pride v poštev nepremičninska
agencija, ker že ve, kaj se dogaja pri
določenih potencialnih kupcih.
Recimo, da imamo v centru
Domžal dvosobno stanovanje
in je cena po GURS-u recimo
150.000 evrov. Koliko pa je potem
dejanska tržna vrednost, koliko
več lahko prodajalec dobi za
takšno stanovanje?
Približno 30 odstotkov. Seveda pa
je tudi odvisno, lahko gre za stanovanje letnik 2008 ali pa 1980, kar je
razlika, a je spet odvisno od ohranjenosti, lokacije …
Na začetku ste sicer na hitro
omenili, a koliko je covid
situacija dejansko vplivala na
nepremičninski trg pri nas?
Zelo. Predvsem zaradi zaprtja več
ali manj državne uprave in nedo-

stopnosti zaradi vseh omejitev. Saj
vemo, omejitve so bile tudi za osebne dokumente, ne samo za gradbeno dokumentacijo. Zastoji so bili
pri geometrih, na sodiščih, te zadeve so bolj kot ne zastale. Mi smo za
določene stvari, za katere smo včasih potrebovali tri mesece, v tem
času za rešitev potrebovali od šest
do devet mesecev. Recimo Geodetska uprava je za parcelacijo neke
velike parcele na več manjših potrebovala od sedem do devet mesecev.
Pri svojem poslu se morate
ukvarjati tudi z javnimi
upravami, občino in podobno.
Koliko pa je v Domžalah posluha
za hitre postopke, da stvari
stečejo, da se ne ustavljajo.
Koliko je na splošno posluha za
gospodarstvo?
Različno od primera do primera. So
določene stvari, ki so se zelo hitro
odvile in sem bil presenečen, da se
lahko tako hitro rešijo, določene se
pa lahko vlečejo v nedogled, a to
sem danes že navajen in pač greš
korak za korakom.
V Domžalah je bilo kar nekaj
projektov, ki so sprva na papirju
obetali, a na koncu propadli;
od Želodnika dalje. Ali imamo
v Domžalah možnost za razvoj
konkretnih nepremičninskih
projektov ali jih ne znamo
izpeljati?
Možnosti imamo enkratne, realizacija je pa drugo. Biti ob avtocesti, 10 km stran od prestolnice, na
železniški progi, samo še pristanišče nam manjka, vse ostale potenciale, celo letališče imamo. To so
takšni potenciali, da ne razumem,
zakaj gre vse tako počasi. A Domžale so res mesto zadovoljnih ljudi, in dočim bi se take stvari pojavile v Domžalah, je vprašanje, če bi
bili vsi zadovoljni, več kot polovica
bi jih rekla, da niso več zadovoljni.
Tukaj so plusi in minusi, odločiti se
moraš, kaj pretehta. Komenda recimo je pretehtala in to naredila, a
Želodnik, če bi ga realizirali, bi bil
večji. Ni majhno območje, še v tujini nimajo takšnih con. To vse potegne za seboj.
Kaj še pogrešate v našem mestu?
Dejansko bi bilo super, da bi Domžale dobile center, pripravlja se
že vrsto let. Slišim, da se pripravlja podhod pri železniški progi, to
zna dvigniti kvaliteto, a kot rečeno,
manjka center, ki bi dal mestu neke
kvalitete, ne da imamo sredi centra še makadam. Še dobro, da tržnica sredi vsega tega izgleda, a tudi
ta bi bila lahko tudi drugje. Domžalska arhitektura je zaspala. Recimo SPB že tako ne spada v ta del
mesta, z luknjami pa je še večja katastrofa. A se v resnici da narediti vse to lepše, s trgovskim centrom.
Veleblagovnica je bila svoj čas lep
pokazatelj – sem so hodili prebivalci iz Moravč, Kamnika, Komende, niso hodili v Ljubljano, ampak
v Veleblagovnico. Čeprav zdaj imamo na Viru center, ki je lepo zaživel,
dva v bistvu. Tudi kakšna ideja o
univerzitetnem mestu, ni bila slaba,
tega manjka. Mogoče tudi kakšen
inkubator za razvoj mladih potencialnih ljudi, ki imajo veliko energije in volje, da bi kaj ustvarili.
Za konec pa, ko niste v
nepremičninah, s čim se
ukvarjate, kaj vas razveseljuje?
Smučam, tečem na smučeh, kolesarim, plavam, športov kolikor hočete, hribi, druženje, dobra družba. Cenim dobre prijatelje okoli
sebe. ❒

8 | slamnik

številka 2 | februar 2022 | letnik lxii

tema meseca

POD HOMŠKIM HRIBOM
Obsežna, vsebinsko bogata monografija, krajevni zbornik, ki je nastal na pobudo Kulturnega društva Jože Gostič Homec,
pridružilo pa se mu je tudi Društvo Peter Naglič iz Šmarce, je posvečen 600. obletnici Marijinega prikazanja na Homškem hribu
in 30. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije.
Cveta Zalokar
Foto: iz arhiva Tonija Igliča

I

zjemno delo, s kakršnim se najbrž ne more pohvaliti prav veliko
krajev, je izšlo ob koncu lanskega leta. Pod vodstvom glavnega urednika, zgodovinarja in domačina prof. dr. Janeza Marolta, je zahtevno delo usmerjal uredniški odbor, v katerem so bili zbrani vsi pomembni akterji nastajanja zbornika.
V knjigi so prepleteni številni zgodovinski prispevki z aktualnim dogajanjem, odlikujejo pa jo obsežno fotografsko gradivo in številni dokumenti. Knjigo bomo predstavili v pogovoru s člani uredniškega odbora.

V spremni besedi ste zapisali, da
ne želite biti le nemi opazovalci
časa in prostora, pač pa ga s
svojim znanjem tudi sooblikovati.
Od kje zamisel za omenjeni
zbornik?
Prva ideja za knjigo sega že v daljne
leto 1995, ko smo v kulturnem društvu izdali faksimile knjige Homec
Antona Mrkuna. Vsebinsko izredno
bogata in zanimiva knjiga, ki jo je
leta 1925 napisal in izdal takratni
marljivi homški župnik Anton Mrkun, nas je spodbudila k razmišljanju o njenem nadaljevanju oziroma
nadgradnji. Ker je bil omenjeni ponatis pred 27 leti za naše društvo, ki
je obstajalo šele dve leti, prvi večji
in zelo zahteven projekt, smo seveda potrebovali nekaj časa in izkušenj, da je ideja dozorela za realizacijo. K delu nas je dodatno spodbudil tudi nekdanji, žal že pokojni homški župnik Lojze Hostnik, ki
je bil izredno navdušen nad izdajo zbornika. Tako smo se prvič zbrali na uvodnem sestanku 30. junija
2016, na katerem smo se dogovorili, da bo knjiga izšla predvidoma v
letu 2019, ob 600-letnici legende o
prikazanju Marije na Homcu.
Koga vse ste povabili k
sodelovanju?
Vlogo glavnega urednika je prevzel
prof. dr. Janez Marolt, dolgoletni
član in sodelavec kulturnega društva, ki je z neprecenljivimi izkušnjami in poznavanjem zgodovine
že kmalu izdelal vsebinsko zasnovo
zbornika. Njegova zasluga je – za
kar smo mu izredno hvaležni – da
je k sodelovanju privabil številne
strokovnjake s področja zgodovine,
umetnostne zgodovine, etnologije,
arheologije, geologije idr., ki s svojimi strokovnimi članki plemenitijo vsebino zbornika. K projektu je z
veseljem pristopil tudi Matjaž Šporar, vnuk Petra Nagliča, pomembnega krajevnega fotografa in kronista iz Šmarce. Matjaž nam je na razpolago ponudil celoten arhiv svojega dedka, ki je s številnimi fotografijami in zapiski neprecenljiv vir podatkov predvsem za obdobje pred
drugo svetovno vojno. Kot pripravo na izid zbornika smo že konec
leta 2017 v Plečnikovi vili na Homcu pripravili razstavo in obsežen
spremljajoči katalog Poduku in razvedrilu, ki podrobneje prikazuje življenje krajev pod Homškim hribom
do konca prve svetovne vojne. Leto
pozneje je sledila še druga razstava
in katalog Dobro vzgojena mladina,

Člani uredniškega odbora pri prof. Janezu Maroltu ob izidu knjige (z leve): Janez Gerčar, Jan Bernot, Andreja Šuštar, Janez Marolt, Borut Jenko, Matjaž Šporar in Toni Iglič

srečna domovina, ki zaobjema obdobje med obema vojnama. V bližnji prihodnosti načrtujemo še tretjo razstavo, ki bo zajemala obdobje
od konca druge svetovne vojne do
osamosvojitve Slovenije.
Knjiga je res obsežna (in tudi
zajetno težka), obsega kar 536
strani. Kako se je vsebinsko
širila in kako je potekal njen
nastanek skozi časovno
perspektivo?
Vsebinska zasnova zbornika se je
na srečanjih članov uredniškega
odbora, ki so potekala približno na
dva meseca, vseskozi dopolnjevala
in nadgrajevala. Skoraj na vsakem
sestanku je kdo od članov predstavil nove ugotovitve, dognanja in
izsledke, ki so posledično vpliva-

li tudi na bogatenje vsebine zbornika. Prvotni načrt, da bi knjiga izšla v letu 2019, se tudi zaradi prej
omenjenih razlogov ni uresničil, v
nadaljevanju je svoje opravil še izbruh koronavirusa. Če povem iskreno, smo po eni strani celo veseli,
da so nam obdobja omejitev in zaprtja družabnega življenja omogočila, da smo lahko vse sile usmerili
v pripravo zbornika. Prvotni datum
izida se je premaknil v leto 2021, ko
smo praznovali 30. obletnico osamosvojitve Republike Slovenije in
temu dogodku tudi posvetili knjigo.
V knjigi ste združili kroniko
krajev pod Homškim hribom,
ki segajo danes v dve različni
občini. Kako ste v vašem
prostoru premagovali večno

Fotografija Petra Nagliča; pogled na z zastavami okrašeni Homec z gostilno
Repanšek ob birmi leta 1937

rivalstvo med Kamnikom in
Domžalami?
Teritorialno območje, ki ga zajema in opisuje zbornik, predstavlja
nekdanjo in najverjetneje tudi bodočo župnijo Homec, pod katero je
do leta 1980 spadala še vas Šmarca. Tudi obe nekdanji občini, tako
Šmarca kot Homec, sta bili upravno del kamniškega okraja. Številni članki v knjigi opisujejo in dokazujejo, da so bile vasi Šmarca, Nožice, Homec in Preserje od nekdaj močno povezane in medsebojno soodvisne. Projekt izdaje zbornika Pod Homškim hribom nam
je ponudil izjemno priložnost, da
smo združili moči člani dveh društev, ki sicer delujeta vsako v svoji občini, osnovno poslanstvo obeh
pa je isto, ohranjanje in promocija

Fotografija Homškega hriba Anje Kosmač

kulturne dediščine. Prek obeh društev smo tudi po zaslugi dosedanjega plodnega sodelovanja nagovorili in privabili številne posameznike
iz obeh občin in tudi od drugod, da
so pristopili k sodelovanju kot avtorji ali kot donatorji.
Knjiga je bila najbrž tudi
velik finančni zalogaj. Kdo
vse je pomagal pri njenem
financiranju?
Zelo smo veseli in obenem ponosni,
da so številni posamezniki, obrtniki in podjetja, na čelu z Občinama
Kamnik in Domžale, prepoznali pomembnost pričujočega zbornika. Kar
80 posameznikov, obrtnikov in podjetij je prispevalo finančna sredstva,
s katerimi smo skoraj v celoti pokrili
stroške izdelave knjige (priprava in

letnik lxii | februar 2022 | številka 2slamnik | 9

tema meseca | občinski svet

Kot je dokazano, je bil
ja razHomški hrib naseljen
mer omože v mlajši kameni dobi,
goči njetj. pred približno 6000
no čimprejšnjo
predstavitev, najleti. Prav gotovo je bil
prej
seveda v domanaseljen tudi v poznejših
čem kraju ter pozneje še
obdobjih, od antike
v Domžalah in Kamniku.
do prihoda Slovanov.
Monografija presega zgolj
Kraj Homec se prvič
lokalni prostor, dr. Marolt je
omenja leta 1238 v
v knjigi predstavil najstarejšo
zgodovino in arheološke najdbe
ustanovitvenem pismu
velesovskega samostana. celotnega porečja Kamniške
Bistrice, ki jasno pričajo o
Obstaja domneva, da je
prazgodovinski obljudenosti
bil na hribu nekoč grad
Domžal z okolico …
oziroma stolp in pozneje
Tako je. Profesor Marolt se je predstavitve arheoloških najdb lotil neprotiturški tabor.

obdelava materiala, postavitev, oblikovanje in tisk). Ob tem moram poudariti, da se je vseh 35 avtorjev prispevkov velikodušno odreklo honorarju in s tem izkazalo priznanje našemu večletnemu trudu.
Za knjigo vlada veliko zanimanje.
V pripravi je že nova, tretja
naklada …
Zaradi velikega obsega dela v knjigoveznici v prednovoletnem obdobju smo bili sprva prikrajšani za celotno višino načrtovane naklade, to
je 600 kosov. V decembra smo uspeli dobiti le 170 knjig, ki so v nekaj
dneh pošle. Naslednji del naklade
smo dobili po novem letu, 15. februarja pa še preostalih 250 knjig. Pri
domačinih in tudi širše za knjigo
vlada izredno zanimanje, zato komaj čakamo, da nam normalizaci-

koliko širše, saj je prikazal najdbe na lokacijah, ki se nahajajo ob
porečju Kamniške Bistrice in njenih pritokov. Tako so zdaj prvič na
enem mestu opisane najdbe iz celotne občine Domžale. Prispevek
se zaključi z opisom izjemno zanimivega arheološkega najdišča na
Homškem hribu, ki ga je leta 1998
odkril etnolog dr. Tone Cevc.

Veliko spodbudo in izjemno
dediščino prav gotovo
predstavlja bogata fotografska
zbirka fotografa Petra Nagliča.
Kaj vse hrani in kako nas danes
nagovarja?
Zbirka fotografa in kronista Petra Nagliča iz Šmarce, ki jo hrani
in zanjo skrbi njegov vnuk Matjaž
Šporar, predstavlja bogato dokumentarno fotografsko gradivo krajev pod Homškim hribom. Nagličeva zbirka obsega več kot 10.000
posnetkov, ki so nastali med letoma 1899 in 1959 in so v večini dokumentirani in popisani. Na fotografijah so ohranjeni portreti po-

spal, je nenadoma zaslišal angelski
glas, nato pa se mu je, obdana s sve­
tlim sijem, prikazala vsa lepa belo
oblečena Devica z ljubeznivim otro­
kom v naročju. Po tem dogodku je
naslednji dan v najbližji vasi povedal
vse o tem, kar je bil videl, nakar
se je soseska za to zelo za­
vzela in s pomočjo mnogo­
terih prispevkov tu v krat­
kem času postavila majh­
no cerkvico.« Skoraj zagotovo je, da je prva cerkev ali
cerkvica na hribu obstajala
že pred omenjenim datumom,
saj je prva kaplanija v listinah
omenjena že leta 1358, prvi do zdaj
znani kaplan Filip pa leta 1399.
sameznikov,
družin, različnih
skupin, vsakdanji in
slovesni dogodki iz ožje in
širše okolice, medvojni dogodki, kraji iz bližnje in daljne okolice,
romarska središča, številne Plečnikove stvaritve idr. V že prej omenjenih katalogih je bilo objavljeno skoraj 300 njegovih fotografij, v
pričujočem zborniku pa jih še 250,
ki so povečini predstavljene prvič.
Knjigo zaznamujejo tudi
sodobne fotografije, izjemno
delo je opravil urednik za
fotografijo Toni Iglič. Kdo so
avtorji prekrasnih panoramskih
fotografij ter kdo je poskrbel
za skrbno in lepo oblikovano
knjigo?
Avtor večine panoramskih posnetkov je Toni Iglič, dolgoletni član
društva, ki je fotografske veščine začel nabirati v Foto video klubu Mavrica iz Radomelj. Z izrednim občutkom za estetiko je oblikoval zunanjo in notranjo podobo zbornika. Še
posebej je potrebno pohvaliti kvalitetno obdelavo fotografij in drugega
slikovnega gradiva kot tudi tisk na
visokokvalitetnem papirju.
Kaj govori legenda o Marijinem
prikazovanju, ki ji je posvečena
knjiga?
Zgodovinar Janez G. Dolničar je
leta 1691 o nastanku prve cerkve
na Homcu zapisal: »Leta 1419 je bil
v okolici ovčji pastir in ko je neke­
ga poletnega večera na tem griču za­

Kateri dogodki so
najpomembnejši za kroniko
krajev pod Homškim hribom?
Kot je dokazano, je bil Homški hrib
naseljen že v mlajši kameni dobi, tj.
pred približno 6000 leti. Prav gotovo je bil naseljen tudi v poznejših obdobjih, od antike do prihoda Slovanov. Kraj Homec se prvič
omenja leta 1238 v ustanovitvenem
pismu velesovskega samostana.
Obstaja domneva, da je bil na hribu nekoč grad oziroma stolp in pozneje protiturški tabor. O tem pripoveduje Trdinova zgodovinska
povest Arov in Zman. Prav gotovo je bil Homec pomembno božjepotno romarsko središče že v 16. in
17. stoletju, prvo večjo spremembo
pa je doživel leta 1722, ko so začeli
graditi novo, večjo cerkev za večje
število romarjev. Žal je potres leta
1895 močno poškodoval cerkev in
uničil Jelovškove freske. Kraji pod
Homškim hribom se omenjajo tudi
v času Francozov, namreč 8. septembra 1813 je avstrijska vojska na
mengeško-homškem polju premagala številčnejše Francoze. Ustanovitev prvih zadrug in društev je pomembno zaznamovala kraje v začetku in v prvi polovici 20. stoletja, prva svetovna vojna je za nekaj
let prekinila bogato dogajanje, ki je
ponovno vzcvetelo po koncu vojne
in se spet prekinilo z začetkom druge svetovne vojne. Pomemben del
identitete krajev pod Homškim hribom pa predstavlja Kamniška Bistrica s svojimi mlinščicami, ki so
bile vseskozi nosilec življenja in

naseljevanja, pozneje pa so s svojo vodno energijo omogočale razvoj
obrti in podjetništva.
Kraju vedno dajejo največji
pečat ljudje. Katere znamenite
domačine bi posebej izpostavili?
Ob nekaj izjemnih župnikih, ki so
sredi 19. stoletja začeli poučevati otroke in se trudili za prepoznavnost in povzdigo homške romarske
poti, imamo v zadnjem obdobju kar
nekaj domačinov, ki so sooblikovali družbene razmere in s svojim
ustvarjalnim delom, kraju zapustili
neizbrisen pečat. Tako je v zborniku podrobneje predstavljenih 13 posameznikov, naj omenim le nekatere; že prej omenjeni fotograf Peter
Naglič, tiskar Anton Slatnar, operni
pevec Jože Gostič, pasarski mojster
Alojz Pirnat, etnolog dr. Tone Cevc,
izumitelj prvega žepnega računalnika dr. France Rode, alpinist Metod Humar, kipar Miha Kač.
Kakšni so odmevi na izid knjige?
Ker smo knjigo že kar nekaj časa napovedovali in ob tem poudarjali bogato vsebino in obliko, je bila med
domačini že nestrpno pričakovana.
V zadovoljstvo nam je, da so z izdelkom izredno zadovoljni avtorji prispevkov, pohvale pa prihajajo tudi
s strani predstavnikov muzejev, arhivov, knjižnic. Vsi, brez izjeme, izpostavljajo neverjetno bogato in zanimivo vsebino ter dovršeno oblikovno in grafično podobo knjige. Veseli smo, da nam je po petletnem trudu uspelo ustvariti nekaj, na kar
smo lahko iskreno ponosni. Zanimiva zgodovinska publikacija ni le naš
dolg preteklim generacijam, temveč
predstavlja popotnico vsem, ki jo
bodo prebirali ali samo bežno pregledovali obsežno fotografsko dokumentacijo, s katero sta zaznamovana
čas in prostor domovanja homškega
osamelca, okoli katerega reže strugo
vodna os Kamniške Bistrice. ❒

Zbornik se lahko kupi v Papirnici Lipa v Preserjah, v gostilni Repanšek na Homcu, lahko pa ga
naročite tudi po telefonu na št.
031 322 568 oziroma po elektronski pošti: kd.gostic@gmail.com.

Vprašanja, pobude in predlogi občinskih svetnic in svetnikov
VPRAŠANJE v zvezi z zemljišči za
stanovanjske zadruge (zapored­na
številka 389)
POSREDOVAL: Gregor Horvatić
(Zeleni Slovenije) po e-pošti 22. 11.
2021
VSEBINA: Postavljam vprašanje

na temo stanovanjskega zadružništva, in sicer ali ima Občina Domžale v prihodnje namen poskrbeti
za zemljišča, ki bi bila na voljo Zadrugi/skupnosti lastnikov, le-tem
bi se podelila le stavbna pravica,
skupnost lastnikov pa bi imela na
zemljišču pravico do gradnje.
Dajem pobudo, da se s strani Občine Domžale začne izvajati projekt stanovanjskega zadružništva, saj bi mladim tako omogočili nakup stanovanj, ker so v
nasprotnem primeru obsojeni na
najemnine, ki pa so v Domžalah
vse prej kot ugodne.
PRIPRAVLJALEC ODGOVORA:
župan
VSEBINA ODGOVORA: Občina

Domžale trenutno ne razpolaga
z zemljišči za stanovanjsko gradnjo. Občina ima sicer v proračunu namenjenih 302.000 evrov

kot finančno pomoč pri plačevanju tržnih in neprofitnih najemnin 120 družinam. Subvencije
so jim dodeljene na podlagi odločb Centra za socialno delo.
VPRAŠANJE v zvezi s spremembami prometnega režima (zaporedna številka 377)
POSREDOVAL: mag. Branko
Heferle (LMŠ) na seji 18. 11. 2021
VSEBINA: V zadnjem času se in-

tenzivno izvajajo vzdrževalna
dela in rekonstrukcije na lokalnih
cestah v občini Domžale. Sestavni
del tovrstnih del je v mnogih primerih tudi sprememba prometnega režima in postavitev prometne
signalizacije.
Že ob površnem pogledu udeležencev v prometu lahko ugotovim, da pri tem niso spoštovane
določbe Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na
cestah, predvsem imam v mislih
njegov 7. člen, ki govori o postavitvi prometne signalizacije in prometne opreme, ter 9. člena, ki ureja postavljanje prometnih znakov.

V oči bode prometna signalizacija in njena postavitev po izvršeni rekonstrukciji Slamnikarske ulice v Domžalah, predvsem
v križišču Slamnikarske, Miklošičeve in Ul. Matije Tomca.
Ker gre za spremembo prometnega režima, me zanima, ali
je Svet za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu sodeloval pri
oblikovanju rešitev, kot to zahteva naš odlok, s katerim je bil
Svet ustanovljen, kdo je dal soglasje k taki postavitvi prometne signalizacije na tem križišču,
kdo je sicer odgovoren za nadzor
nad postavljanjem prometnih
znakov na lokalnih cestah in
kdo odreja postavitev prometnih
znakov ter kakšni ukrepi so bili
sprejeti s strani pristojnega organa, da bo postavitev prometne
signalizacije in prometnih znakov taka, da ne ovirajo prometa vozil in pešcev, torej skladna
z določbami Pravilnika. Posebej
opozarjam na postavitev betonskih kvadrov v omenjenem križišču, ki predstavljajo resno oviro
v prometu.

PRIPRAVLJALEC ODGOVORA:
župan
VSEBINA ODGOVORA: Začasna

betonska varnostna ograja je postavljena z namenom ločevanja
prometa od drugih površin, kar je
potrdil tudi pooblaščeni projektant z PID-i. Varnostna ograja je
postavljena začasno, dokler se ne
bo začela II. faza obnove Slamnikarske v delu od Miklošičeve do
Krizanta.

VPRAŠANJI v zvezi s programom
komunalnega opremljanja v depali vasi (zaporedna številka 386)
POSREDOVALA: Maja Burja (LMM)
po e-pošti 18. 11. 2021
VSEBINA ODGOVORA: Ker odgo-

vor občine pod št. 373 ne odgovarja na vprašanje, ponovno sprašujem: KDAJ (leto / mesec) bo občina Domžale kot nosilka lokalne
uprave sprejela in zagotovila projekt programa opremljanja za območje DV-09 skladno z zazidalnim načrtom (Odlok o zazidalnem načrtu Nove Depale vasi, OV
2/2002, z dne 20. 2. 2002)?

Namreč program opremljanja
za komunalno opremljanje DV09 nima nič skupnega z izgradnjo
železniškega prehoda; gre za javno gospodarsko infrastrukturo,
ki po zakonu ni predmet komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč (odgovor ministrstva). Povezovanje neizpolnjene državne odločbe in sklepa ministrstva
za infrastrukturo nima s programom opremljanja zazidalnega načrta nič, ker je samo ministrstvo za infrastrukturo napisalo, da stavbno zemljišče sploh ni
predmet soglasja pri pridobivanju projektnih pogojev.
PRIPRAVLJALEC ODGOVORA:
župan
VSEBINA ODGOVORA: V zvezi z

gradnjo in zagotavljanjem komunalne opreme na območju prostorske enote urejanja prostora
DV-09 poteka na Upravnem sodišču upravni spor. Dokler sodišče
ne bo odločilo o sporu, Občina
Domžale ne bo načrtovala in izvajala dodatnih aktivnosti glede
zagotavljanja minimalne komunalne opreme.

10 | slamnik

številka 2 | februar 2022 | letnik lxii

novice

slamnik@kd- dom zale. si

Rdeči križ Domžale v letu 2021

poslastice

Vera Vojska
Foto: OZ RKS Domžale

Obvestilo

Glasbena skupina Kontrabant je
izdala novi album z naslovom Vidno je nevidno. Na njem je 14 novih skladb, uglasbena poezija, ter
raznovrstna glasba s pridihom etna
in rocka. Nadzoru je ušel tudi izbor
instrumentov, saj so Kontrabantovci v roke vzeli tudi električno kitaro. Pesem z naslovom Domoljubna
so posvetili slovenskim športnikom,
olimpijcem ter vsem domoljubom.
Objavljen je bil tudi videospot za
skladbo Vidno je nevidno, ki prikazuje življenje malega človeka in pomen prijateljstva v Prekmurju.

Podjetje Ten trade obvešča, da posebnih popustov
ob nakupu energentov ne
more zagotoviti, kot je bilo
po pomoti objavljeno v januarski številki Slamnika,
se bodo pa trudili, da bo
njihova ponudba kakovostna in ugodna tudi v prihodnje.
Bralcem se iskreno opravičujemo za napačno objavljeno informacijo.

knjige & revije

Izposodite si
pripravljen paket knjig
po vašem okusu!

napeto branje

zgodovinski romani

za o

trok
e

slikanice

za odrasle

šport

družbeni romani

za oddih
biogra je

zabavno branje
potopisi

stripi

zgodovina

etika
kriminalke

o

Vidno je nevidno

Knjižnica Domžale

Vabljeni!

din

V domžalsko občino prihaja najbolj uveljavljena in priznana šola
brazilskega jiu-jitsa. V marcu
bodo namreč v Hiši na travniku
odprli šolo Gracie Barra, svetovno izjemno razširjena skupnost
šol, trenutno jih je že blizu tisoč.
Se morda sprašujete, kakšen
šport predstavlja? Brazilski jiu-­
jitsu je borilna veščina, ki temelji
na samoobrambi, njena glavna
značilnost so različne tehnike, ki
omogočijo tudi telesno šibkejši ali
manjši osebi, da se ubrani pred
fizično močnejšemu nasprotniku.
Primerna je za vse ljudi, ne glede
na spol ali starost.
V šoli Gracie Barra Domžale bodo na voljo treningi za otroke (od
6. leta) in odrasle. Treningi temeljijo na disciplini, izboljšanju psiho-­
fizičnih sposobnosti, gradnji pozitivne samopodobe in prinašajo
nove življenjske izkušnje. Za otroke občasno organizirajo tudi seminarje proti vrstniškemu nasilju.
Jiu-jitsu za vsakogar!
Več informacij: info@gbdomzale.si, www.gbdomzale.si, FB,
IG: gbdomzale

več na kd-domzale.si in knjiznica-domzale.si.

mla

Prva šola
brazilskega
jiu-jitsa v
občini

Nadaljevali so tudi z uresničevanjem organiziranega letovanja socialno ogroženih otrok v poletnem
času in jesenskih počitnicah, ki se
ga je udeležilo 28 otrok na Debelem
rtiču, 35 otrok pa je poleti letovalo v
organizaciji ZPM. Skupna vrednost
tovrstnih letovanj je 13.400 evrov.
Pozabili niso niti na starejše, saj je
v začetku decembra osem starejših
letovalo na Debelem rtiču, za kar je
bilo zagotovljenih 3200 evrov.
Humanitarna organizacija ni
pozabila niti na pomoč pri nakupu šolskih potrebščin, saj je 6580
evrov razdelila 209 otrokom. Razdelili so tudi precej drugih šolskih
potrebščin (zvezki, barvice, mape,
torbe, svinčniki, nalivniki in ostale drobnarije), ocenjena vrednost je
1300 evrov.
352 prejemnikov je RK pomagal
s plačilom 264 različnih položnic
(stanovanjski stroški, komunalne
storitve, elektrika, ogrevanje, zavarovanje, izredni stroški in drugo) v
vrednosti 19.700 evrov.
Vse leto so zagotavljali topel ob­
rok za 10 do 13 prejemnikov dnev-

Člani
Knjižnice Domžale
imajo pri nakupu
vstopnic /izbrani filmi/
20% popusta!

za

Območno združenje Rdečega križa Domžale je v začetku letošnjega
leta v pripravi poročil ugotavljalo,
da je bilo na področju socialne dejavnosti v letu 2021 iz Sklada Evropske unije razdeljenih 12.612 litrov
mleka, 4880 kg moke, 4124 kg testenin, 3516 litrov olja, 1863 kg riža,
3192 pločevink pelatov, 4368 pločevink fižola in 1752 pločevink graha.
Prav tako so razdelili 935 kartonov
prehrambnih paketov Tuš in 935 kosov pralnega praška po 3 kg.

S KNJIGO
V KINO

no. Skupna vrednost je 21.500 evrov.
Ravno tako so vse leto 2021 v bivalnikih gostili štiri osebe, ki nimajo druge možnosti namestitve. Trenutno so to samo moški, ki se težje znajdejo s kuhanjem in pranjem.
Koristili so topli obrok ter uporabo
kopalnice in sanitarij.
Delo Območnega združenja Rdečega križa Domžale je tudi v letu
2021 zaznamovala korona, ki je zahtevala prilagajanje delovnih pogojev in krepitev skrbi za uporabo zaščitnih sredstev. Vseskozi so na voljo socialno ogroženim za materialno pomoč – predvsem prejem in izdaja hrane. Skladišče z oblačili pa
je bilo žal zaradi vseh ukrepov in
priporočil večino časa zaprto.
Najbrž ni nič novega, če ugotavljajo, da je povečan porast prosilcev za finančne pomoči – trenutno
posebej za plačilo stanovanjskih
stroškov in ogrevanja, povečujejo
pa se tudi potrebe po materialni pomoči. Stiske se povečujejo tudi zaradi posledic korone. Veliko je psihosocialnega svetovanja in telefonskih pogovorov.
Posebej bi se radi zahvalili krvodajalcem, saj se lahko pohvalijo, da
so v lanskem letu izpeljali vse planirane terenske krvodajalske akcije in zagotavljali nemoteno oskrbo
s krvjo. Zato se še enkrat zahvaljujejo vsem krvodajalcem in krvodajalkam za njihovo plemenito poslanstvo. Prav tako so uspešno izpeljali vse tečaje prve pomoči za bodoče voznike motornih vozil in delavnice, ki so jih planirali predvsem v
osnovnih šolah, s katerimi dobro
sodelujejo.
Pri planiranju za leto 2022, o katerem boste lahko več brali v naslednji številki, bodo upoštevali ugotovljene povečane potrebe na nekaterih področjih v letu 2021, hkrati pa bodo skušali zagotoviti pomoč
vsem, ki jo resnično potrebujejo.
Območno združenje Rdečega križa Domžale se iskreno zahvaljuje
prav vsem, ki ste jim na kakršenkoli način pomagali pri njihovem delu
– posebej pri blažitvi posledic covida-19 in stisk socialno ogroženih občanov. Hvala.

Kulturni Dom Franca Bernika Domžale

Žal v zadnjih letih ugotavljamo, da
Skupno število prejemnikov mase tudi na območju, ki ga s svojo terialne pomoči v vseh petih občin
dejavnostjo pokriva Območno je 1439, dobra polovica koristnikov
združenje Rdečega križa Domžale, pomoči je iz občine Domžale. Skustiske socialno ogroženih povečuje- pna vrednost EU hrane sklad 2021 in
jo, enako pa ugotavlja tudi Rdeči križ Tuš paketov je 46.800 evrov. ObmočSlovenije, ki na svoji spletni strani z no združenje RK Domžale je razdelibesedami: »Pomagajte izboljšati ži­ lo tudi prejeto hrano iz donacij (gavljenje ranljivih ljudi. Za vsako pomoč zirana voda, sladkarije, žitne kaše,
vam bomo hvaležni,« spodbuja svoje piškoti, paštete, jogurti) in higienčlane in članice ter vse ostale, da po- ske pripomočke – skupaj 2950 kg v
magajo pri reševanju stisk.
vrednosti 9000 evrov.

vojni romani

osebna rast

vzgoja

letnik lxii | februar 2022 | številka 2slamnik | 11

novice

slamnik@kd- dom zale. si

Mimohod kulture srca
Na Prešernov dan, 8. februarja, smo
na prostem ob naši Kamniški Bistrici priredili kulturno prireditev z naslovom Mimohod kulture srca, za
katero si želimo, da postane tradicionalna. Domžalski in nekateri drugi
povabljeni umetniki so zaigrali na
strune naših duš, prepletli smo pesem, poezijo in glasbo v sproščenem
in srčnem vzdušju. Kantavtor Burry
Yurman je s kitaro, pesmimi in orglicami pričaral nasmeh na naše obraze ter spremljal veličastne avtorske epske pesnitve Roberta Vilarja,
ki je dogodek tudi povezoval; Jelena Soro in Brigita Marko (The Balkan Experience of Song and Ritual)
sta prinesli magijo izvorne glasbe,
ki je ježila kožo; Mojca Vilar nam je
podarila performans ob izjemni recitaciji Prešernovega Povodnega
moža; Špela Kaplja nam je razprla
skrivnost reke Kamniška Bistrica z
odlomkom iz njene knjige Kako se

ljubi reka; z Mileno Mlakar smo potovali v globine ob njeni avtorski poeziji, Luka Kovač je udaril na bobne, da so zasrbele pete; manjkala pa
ni niti naša Moravška Mara, s katero
smo zapeli ljudske pesmi. Čar tega
dogodka je bil, da so v njem lahko uživali tudi naključni sprehajalci, in tako je bilo najlepše presenečenje deklica, ki je nepričakovano
pritekla med nas in zapela Po Koroškem, po Kranjskem. Dogodek smo
zaključili s slovesnim skupnim petjem Prešernove Zdravljice.
Lepota našega druženja je bila v
srčni kulturi, ki se je prelivala med
nami. Podarili smo si nasmehe in
smeh, delili smo svoje darove v izrazu umetnosti, ki govori neposredno in preseže vse razlike, povezali smo generacije in odšli izpolnjeni,
srečni in srčni. Jedro kulture je v nas.
Gibanje Zdrava družba,
ekipa iz Domžal

Tudi kristjani v Domžalah z upanjem vstopamo v
postni čas 2022
Dan po pustu, na pepelnično sredo,
se vsako leto za kristjane začne postni čas, čas priprave na največji krščanski praznik, veliko noč. Zadnji
dve leti je bilo to praznovanje precej drugačno od običajnih praznovanj, saj so bile cerkve zaprte, vsa
praznovanja pa so potekala na daljavo. Hvaležni smo za vso tehnologijo, ki nam pomaga ostati povezan
tudi takrat, ko ne moremo biti skupaj, a živ stik je vseeno nekaj čisto
drugega. Zato ni čudno, da srečanja
v živo vsi že zelo pogrešamo, predvsem takšna, bolj neformalna. Zato
smo se člani župnijskega pastoralnega sveta župnije Domžale odločili,
da v tem postnem času damo priložnost za srečanja prav vsem iz Domžal. Vsi namreč upamo, da se bodo
razmere še malo umirile in bodo
vsaj srečevanja z maskami spet nekaj normalnega.
Prvi teden, od 5. do 11. marca, bo
posvečen dedkom in babicam, še
posebno tistim, ki niso več v službah. V prostorih župnije bodo imeli
posebno srečanje v četrtek, 10. marca, med 9.00 in 11.00. Srečanje bosta vodila Sonja Beno in vsem poznani Janez Vasle.
Drugi teden, od 12. do 18. marca, bo posvečen poročenim in neporočenim moškim ter mladim fantom. Najprej se bodo srečali v torek,
15. marca, ob 18.30 v prostorih župnije. Gostili bodo igralca Gregor-

V Z M E T N I C E • L AT E K S L E Ž I Š Č A

LETVENE MREŽE • POSTELJE • VZGLAVNIKI

i

dn

s

ek

a
avni l

t

na

a le l n a p
ža

1

00

VN

O

0

nar

rši

m

10

%

ov

Pira

Pr

prevlek
a

% N ARA

Četrti teden se začne v soboto,
26. marca, z jutranjim pohodom na
sončni vhod na Sv. Primožu. Žene
in mlada dekleta se bomo zbrale ob
4.15 pri župniji. Z avti se bomo zapeljale do Stahovice in potem hodile ravno prav hitro, da bomo pri
Sv. Primožu počakale sončni vzhod
ob 5.54. V torek, 29. marca, ob 19.30
pa se bodo žene in dekleta srečale z Nušo Derenda. Tudi Nuša tokrat ne bo imela koncerta, ampak
jo bomo spoznali kot ženo v današnjem času.
Peti teden bo posvečen velikim
in malim otrokom. Zaključil se bo
z oratorijskim dnevom v soboto, 9.
aprila, dopoldan, ko bodo mladi
animatorji skupaj z odraslimi skavti
za otroke pripravili različne delavnice, med drugim tudi izdelovanje velikonočnih butar.
Šesti teden bo posvečen bolnim
in ostarelim Domžalčanom. Začeli
ga bomo s cvetno nedeljo, ko bodo
družine pri deseti in pol dvanajsti
maši tudi odigrale pasijon.
Prav vsi ste lepo povabljeni!

Ali dvigovanje uteži škoduje?
Razširjeno je mnenje, da je dvigovanje uteži pri mladih nevarno, da
upočasnjuje rast skeleta.
Tako prepričanje danes vlada
samo pri trenerjih, ki ne razumejo
človeškega telesa. Raziskave so pokazale, da sile pri dvigovanju uteži nikakor ne poškodujejo epifize dela kosti, ki je odgovoren za rast.
Še več, mnogo večje sile na epifizo,
sklepe in kosti se ustvarijo pri dejavnostih, kot so atletika, skok v višino,
tek, skoki, košarka ..., kjer je veliko
športnikov zelo visokih.
To staro prepričanje, da mladostniki od osmega do 15. leta, ne smejo
dvigniti nobene uteži, sicer bodo postali mali škratje, torej lahko opustite.

Kakšne so prednosti in
slabosti učenja dvigovanja
uteži in treninga z bremeni pri
mladih?

Slovenska proizvodnja kakovostnih vzmetnic in ležišč od leta 2001.
na
al

ja Čušina. To ne bo ogled predstave, ampak pogovor z njim. Ker pa je
treba skrbeti tudi za zdravo telo, se
bodo možaki skupaj z mladimi fanti v petek, 18. marca, ob 19.00 odpravili na nočni pohod na sv. Primoža nad Kamnikom. Zberejo se
pri župniji in nato odpeljejo z avti
do Stahovice.
Od sobote, 19. marca, do petka,
25. marca, bo teden družin. Tudi
Domžalčani se bomo pridružili vseslovenskemu programu ob tednu
družin, ki bo potekal na daljavo,
vsak dan med 20.00 in 20.30. Pri srečanju bodo na različne dni sodelovale družine iz različnih slovenskih
škofij, en dan pa tudi družine Slovencev v zamejstvu in po svetu. Program bo povezovala družina, ki bo
kot predstavnica Slovenije sodelovala na svetovnem srečanju družin,
ki bo junija v Rimu.
V tem tednu, v nedeljo, 20. marca, bodo družine tudi pripravile kratek praznični program za očete in
mame, in sicer v širih terminih: ob
8.45, 10.45, 12.15 in 19.45.

1. Učenje pravilnega dvigovanja uteži bo mladim športnikom pomagalo pri razvoju skeleta in mišičnega
potenciala.
2. Učenje pravilnega dvigovanja
uteži v adolescenci bo mladim prihranilo mnoge poškodbe v športu
in drugje, ki se pozneje zgodijo v fitnesu. Izogibanje mladih pred utežmi se vrne kot bumerang, ko potem
vidimo, kako v klubih začnejo po 15.
letu z agresivnim dviganjem uteži.
Prej se uteži niso dotaknili, potem pa z njimi pretiravajo. Kdor se
nauči kompleksnih vaj z utežmi in
palico v adolescenci, bo, ko enkrat
pride v puberteto, lahko dosegel
mnogo višji potencial in se izognil
poškodbam zaradi malomarnega
treninga (kar je pogosto pri športnikih, ki z utežmi začnejo prepozno).

3. Primerno doziranje vaj z utežmi pri športniku zgradi osnovo moči
in odpornosti proti poškodbam, kar
daje športniku prednosti in predvsem varnost pred poškodbami.
4. Trend v zadnjih letih je šel celo
v smer pretiravanja, in mnogo športnikov naj se vpraša, ali želijo biti
dobri v dviganju uteži ali v svojem
športu. Dviganje uteži je osnova telesnega zdravja za vse športe (od kolesarjenja, teka, do nogometa itd.)
vendar v zelo različnih količinah in
obremenitvah.
5. Pogosto imajo trenerji v klubih
zelo malomaren odnos do umetnosti dvigovanja uteži. Zato se v klubih
pogosto ta del treninga za moč izvaja zelo nestrokovno in nespoštljivo
do uteži. Posledično opažam mnogo
poškodb pri mladih zaradi treninga
z utežmi, kjer je krivec zgolj malomaren trener. To se ne sme dogajati!

Kaj se mora vsak mladi
športnik naučiti glede
dvigovanja uteži?
Mrtvi dvig ali deadlift, počep, potisk
uteži ali utežne palice nad glavo.
Pogosto športniki na žalost preveč zlorabljajo tudi t. i. olimpijske
dvige, kot so nalogi in potegi, vendar tiste vaje so mnogo tehnično
zahtevnejše od osnovnih treh, ki
sem jih zapisal.
Dviganje uteži kot del kondicijske priprave torej jemljite enako resno kot šport sam. Sicer si boste naredili več škode kot koristi.
Predvsem kakšno hernijo medvretenčne ploščice lahko hitro dobite
pri malomarnem rokovanju z utežmi.
Jure Gubanc
trener in učitelj gibanja

Marko Peterka s.p.,
Salon: Ihan, Breznikova 78, 1230 Domžale,
T: 01 721 12 18, G: 041 925 625, E: info@marsen.si

www.marsen.si

VSE ZA ZDRAVO SPANJE NA ENEM MESTU.
www.kinvital.si

info@kinvital.si

tel.: 040 155 556, 031 893 284

12 | slamnik

številka 2 | februar 2022 | letnik lxii

novice

slamnik@kd- dom zale. si

Razstava Salvador Dali – Romeo in Julija

stičišče središče in
društvo regionalnih turističnih vodnikov argos

Arboretum Volčji Potok vas posebej
vabi na razstavo Salvadorja Dalija,
ki so jo ob praznikih ljubezni, valentinovem in gregorjevem, poimenovali Romeo in Julija in predstavlja izbor več kot 50 del tega slovitega umetnika. Ob znameniti mapi
Romeo in Julija, ki bo v Sloveniji prvič na ogled v celoti, si bodo obiskovalci lahko ogledali še izbor več kot
50 grafičnih listov, tapiserij, keramik in bronastih kipov.
Razstava je postavljena z idejo,
da obiskovalca popelje v nadrealne
svetove umetnika in predstavi delo,
življenje, predvsem pa neverjetno
domišljijo velikega mojstra.
Izjemno obsežen grafični opus
predstavlja več kot 1700 grafičnih
del v tehnikah od gravure, lesoreza, litografije do mešanih tehnik.

8. marca 2022 ob 17.00

VABITA
društva, zavode in druge NVO, ki delujejo na področju
turizma, na posvet o sodelovanju med akterji na tem
področju v osrednjeslovenski regiji
Na moderiranem posvetu, ki bo potekal na zoomu, bodo iskali odgovore na izzive povezovanja med nevladnimi organizacijami na področju turizma.
Želijo si ustvariti povezano jedrno skupnost turističnih in podpornih
društev in organizacij regije, ki bo gradila turistično ponudbo v medsebojnem sodelovanju, na način, ki bo doprinesel vsem.
Več informacij in prijave: spletna stran www.sticisce-sredisce.si.

Wolt je v Domžalah: Dostava v 30
minutah iz trgovin in restavracij

ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v
petek, 25. marca 2022.
Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 10. marca 2022, do 12. ure.
Pri vsakem prispevku mora biti
jasno razvidno, kdo je avtor
prispevka, podpis fotografa in
komentar k fotografiji.
Prispevke lahko v času uradnih ur
oddate v Kulturnem domu Franca
Bernika Domžale, zunaj uradnih ur
v nabiralniku na stavbi ali na naš
e-naslov.

Na razstavi si boste ob že omenjeni
celotni mapi Romeo in Julija lahko
ogledali še njegov poklon Leonardu
da Vinciju, ilustracije za Trirogeljnik, pa suito Življenje ter tapiserije
Don Kihot, Bakhova kočija in Vztrajnost spomina, ter več njegovih znamenitih kipov, kot so Vizija angela,
Nadrealistični angel in Menora. Obiskovalci se bodo lahko tudi fotografirali na znameniti Dalijevi zofi!
Salvador Felipe Jacinto Dali
(1904–1989) se v zgodovino ni zapi-

sal samo s svojo umetnostjo, ampak
svojevrstno ‘umetnost’ predstavljata tudi njegova kontroverzna osebnost in stil njegovega življenja.
Razstavo si lahko ogledate v Galeriji Janeza Boljke vse do 31. marca 2022.
Galerija je v marcu odprta vsak
dan od ponedeljka do petka od 11.00
do 18.00 ter ob sobotah in nedeljah
od 9.00 do 18.00.
Dobrodošli.
Vera Vojska

Za lahko in mirno noč
Nespečnost je motnja spanja, pri kateri bolniki tožijo za dolgim uspavanjem, pogostim prebujanjem ponoči, premalo globokim spanjem kljub
ustrezni dolžini in/ali zgodnjim jutranjim prebujanjem. Nespečnost prizadene vse starostne skupine in je vse
pogostejša zaradi sodobnega načina
življenja. Kratkoročne posledice motenj spanja so pomanjkanje energije,
zmanjšana pozornost, oslabljen spomin ter slabša delovna učinkovitost
in odzivnost, tudi v prometu. Dolgotrajno pomanjkanje spanja pa je povezano celo z debelostjo, sladkorno
boleznijo, zmanjšano imunsko odpornostjo in z nekaterimi vrstami raka.
Pri zdravljenju nespečnosti veliko lahko naredimo že sami in zelo
pomembno je naslednje:

• spite samo toliko časa, kolikor ga
potrebujete, da se naslednji dan
počutite spočiti;
• vedno hodite spat ob isti uri, vseh
sedem dni v tednu;
• bodite redno športno aktivni, vendar ne pozno zvečer,
• spalnica naj bo udobna in zavarovana pred svetlobo in hrupom;
• imejte redne obroke hrane in ne
pojdite spat lačni;
• zvečer zmanjšajte vnos tekočine,
saj s tem zmanjšate nočno potrebo
po uriniranju;
• budilko postavite tako, da ne boste
videli, koliko kaže;
• podnevi ne spite, ne dremajte in ne
ležite v postelji.
V prosti prodaji je kar nekaj pripravkov, po katerih lahko posežemo.

Domžalčani bodo lahko zdaj naročili dostavo iz restavracij in trgovin prek aplikacije Wolt. Wolt sicer omogoča dostavo v 30 minutah,
uporabnik pa lahko plača s spletno
kartico ali z gotovino. Poleg dostave
burgerjev, pic, testenin, jedi z žara
in sladic lahko uporabniki na Woltu
naročijo tudi sladice, banane, kruh,
mleko in celo izdelke za nego telesa. V svoje vrste pa še vedno vabijo
vse, ki jih zanima delo dostavljavca.
V svetu izredno priljubljena aplikacija, ki deluje v 23 državah sveta, je že na voljo tudi v Domžalah.
Uporabniki bodo lahko na aplikaciji v realnem času spremljali, kje je

mica. Uporabniki se lahko razvajajo tudi z odličnimi sladicami iz Kavarne Dolce Vita oziroma jih kot
darilo ob praznovanju naročijo na
dom obdarovanca. Prav tako pa je
Domžalčanom na voljo dostava iz
trgovin, in sicer iz trgovine Žito Radomlje, kjer lahko naročijo najbolj
priljubljene izdelke, kot so banane, mleko, kruh in jajca, iz trgovine Sadni Vrt, pekarne in slaščičarne Jurček in trgovine Love2Bake, v
kateri si lahko naročijo pica pakete
z odličnimi sestavinami za pripravo pice v udobju svojega doma. Ponudbo bodo ves čas nadgrajevali in
dopolnjevali.

njihovo naročilo in kdaj bo prispelo. Wolt odlikuje eden izmed najboljših dostavnih časov, saj od naročila do dostave v povprečju mine
le 30 minut. Vsi na novo registrirani uporabniki pa bodo imeli na voljo sedem dni brezplačne dostave,
medtem ko imajo s kodo DOMŽALE6 6 evrov popusta ob prvem naročilu.
V Domžalah bo mogoče naročiti več kot 200 različnih jedi iz restavracij McDonald’s Domžale, Pizzeria Olivia, Pizza Sedmica, Adam
Ravbar, Gostilna Trzinka, Gostilna
Papirn’ca, Drive Caffe in Hitra Sed-

V svoje vrste vabijo dostavljavce. Pri Woltu trenutno sodelujejo z
več kot 700 aktivnimi tedenskimi
dostavljavci v Ljubljani, Mariboru,
Kranju, Kopru, Celju, Novem mestu in na Ptuju. Njihovi modri heroji, ki skrbijo za nasmehe lačnih
uporabnikov, imajo možnost fleksibilnega dela, kar tudi sami, poleg dobrega zaslužka, ocenjujejo
za največjo prednost medsebojnega sodelovanja. Wolt na Ptuju trenutno načrtuje širitev ekipe dostavljavcev in vse zainteresirane vabi
k sodelovanju. Več na: https://
wolt.com/sl/couriers.

Pomirjevalo rastlinskega izvora, katerega učinkovitost je dokazana tudi
s kliničnimi študijami, je baldrijan.
Lahko pa uporabimo tudi hmelj, meliso, pasijonko, sivko, žafran. Vsem je
skupno, da učinek nastopi postopoma in je dosežen šele po štirih tednih.
Zadnje čase se za uspavanje veliko uporablja tudi melatonin, naravni hormon, ki ga proizvaja češarika in je po strukturi soroden serotoninu. Fiziološko se pojavi izločanje melatonina takoj, ko se začne temniti, in doseže vrhunec med drugo
in četrto uro zjutraj, v drugi polovici
noči pa se količina manjša.
Pripravkov je še kar nekaj, zato za
nasvet povprašajte svojega zdravnika ali v lekarni, kjer vam bodo z veseljem svetovali.

letnik lxii | februar 2022 | številka 2slamnik | 13

naša varnost

slamnik@kd- dom zale. si

TATVINE, DRZNE TATVINE IN ROPI
NA AVTOCESTNIH POČIVALIŠČIH
V zadnjih letih se tudi na slovenskih avtocestnih počivališčih povečuje število tatvin, drznih tatvin in ropov (tatvin goriva,
gum, tovora, predmetov iz vozil itd.). Tatvine so najpogostejše na relaciji med Italijo in Madžarsko ter Avstrijo in Hrvaško.
V policiji zato opozarjajo na posebno previdnost, še posebno ob praznikih, ko se veliko ljudi odpravi na dopust.
• Če vas med vožnjo poskušajo zaustaviti neznane osebe, zaustavljanje na avtocesti policisti močno odsvetujejo, že zaradi prometne varnosti.
• Če na počivališčih ali avtocesti
opazite sumljive osebe, ki se pretvarjajo, da potrebujejo pomoč ali
da vam želijo pomagati, to nemudoma sporočite policiji na telefonsko številko 113 ali anonimni telefon 080 12 00.

Miha Ulčar
Foto: policija.si

N

a območju slovenskega
avtocestnega križa in v
njegovi neposredni okolici storilci kaznivih dejanj
tatvin in drznih tatvin uporabljajo različne načine storitve. Na počivališčih na razne načine zavajajo
oškodovance in v trenutku, ko pritegnejo njihovo pozornost, sostorilci izvršijo tatvino predmetov iz
vozila. Še vedno se pojavljajo primeri, ko poskušajo tujci na počivališčih ob avtocestah pritegniti pozornost drugih udeležencev v prometu in jim v nadaljevanju prodati
lažno blago, ponaredke (lažen zlat
nakit iz medenine) ali pa omenjeno situacijo izkoristijo za to, da iz
vozil odtujijo predmete. Prav tako
poznamo primere, ko storilci na
počivališču ali bencinskem servisu preluknjajo pnevmatiko na vo-

Na policiji pojasnjujejo, da na slovenskem avtocestnem križu in v njegovi neposredni okolici storilci najpogosteje uporabljajo naslednje načine izvajanja kaznivih dejanj:
• na počivališču na različne načine zavedejo oškodovanca oziroma pritegnejo njegovo pozornost,
zilu oškodovanca in se pozneje,
ko se oškodovanec nekaj kilometrov naprej na avtocesti ustavi zaradi izpraznjene pnevmatike, pripeljejo za oškodovancem in z izgovorom nudenja pomoči izvršijo tatvino iz vozila.
V nočnem času storilci pogosto izkoristijo odsotnost voznikov
osebnih ali tovornih vozil tako, da
vlomijo v vozila in kabine tovornih vozil in iz njih odtujijo različ-

Na avtocestnih počivališčih zelo pogosto prihaja do tatvine goriv
iz rezervoarjev tovornih vozil. Veliko takšnih primerov na avtocestnem počivališču v Lukovici obravnavajo policisti PP Domžale. Tatvine goriva se najpogosteje pripetijo v času počitka voznikov tovornih vozil v nočnem času, ko jim storilci odtujijo tudi po več sto litrov goriva in jih s tem oškodujejo za več sto evrov.

ne predmete. Prav tako so policisti
seznanjeni s primeri, ko so bila kazniva dejanja izvršena v času, ko so
vozniki počivali v svojih vozilih.
»Običajno takšna kazniva deja­
nja izvršuje več storilcev hkrati, nji­
hove naloge pa so pri tem deljene.
Pogosto jih izvršujejo tuji državlja­
ni različnih narodnosti. Kot žrtve ka­
znivih dejanj se pojavljajo tako dr­
žavljani Slovenije kot tudi tujci, ki
potujejo skozi Slovenijo,« opozarjajo na Policiji.
Med postanki na avtocestnih
počivališčih ves čas nadzirajte svoje vozilo in predmete v njem! Če se
oddaljite, vozilo obvezno zaklenite, vrednejših predmetov, kot so
prenosni računalniki, denarnice in
telefoni, pa ne puščajte na vidnih
mestih.

Če v tujini postanemo žrtev kaznivega dejanja, moramo o tem
čim hitreje obvestiti pristojno
policijo ter ji posredovati čim
več podatkov o storilcih, vozilu
in smeri bega storilcev. Če ostanemo tudi brez dokumentov in
finančnih sredstev, se lahko v
državi, kjer smo bili oškodovani, za pomoč obrnemo na tamkajšnje slovensko diplomatsko
predstavništvo.
medtem pa mu sostorilci iz vozila
ukradejo vrednejše predmete (torbice, telefone, denarnice …);
• oškodovancu poskušajo prodati
lažno blago, ponaredke (lažen zlat
nakit iz medenine);

• na počivališču ali bencinski črpalki preluknjajo pnevmatiko na vozilu oškodovanca in se pozneje, ko
se oškodovanci nekaj kilometrov
naprej na avtocesti ustavijo zaradi
izpraznjene pnevmatike, pripeljejo za njimi in jim ponudijo pomoč,
medtem pa izvršijo tatvino ali roparsko tatvino;
• ponoči pa storilci pogosto izkoristijo odsotnost voznikov in vlomijo v osebna vozila ali kabine tovornih vozil ali pa kazniva dejanja izvršijo, medtem ko vozniki počivajo v svojih vozilih.

Pozor pred avtocestnimi
tatovi tudi v tujini!
»Problematika premoženjskih kazni­
vih dejanj na avtocestah in počivali­
ščih je v državah Evropske unije ve­
čja kot v Sloveniji. Zato velja, da mo­
ramo biti v tujini še toliko bolj pozor­
ni na morebitne primere, ko poskuša­
jo neznanci na avtocestah, predvsem
na počivališčih, z nami navezati stik.
Ko smo v tujini, je predvsem pripo­
ročljivo, da ne nosimo vseh osebnih
dokumentov in denarja skupaj v eni
torbi ali denarnici, saj lahko v prime­
ru tatvine izgubimo tako dokumente
kot denar.
Vozil ni priporočljivo parkirati na
oddaljenih mestih večjih počivališč.
Bolje je parkirati na osvetljenih delih
počivališč, ki so pogosto tudi nadzo­
rovani z videokamerami. Predvsem
pa priporočamo uporabo urejenih
varovanih počivališč,« opozarjajo
policisti na previdnost, kadar se odpravljate v tujino. Vsa ostala opozorila so enaka kot tista, ki veljajo za
območje Slovenije. ❒

VABIL0
na folklorni večer
27. 3. 2022 ob 17. uri
v Kulturnem domu Franca Bernika, Domžale
Folklorna skupina ČEŠMINKE vas vabi
na kulturni večer domžalske dediščine in slamnikarstva.
Nastopili bosta tudi vabljeni skupini
TINE ROŽANC in FOLKLORNA SKUPINA iz Tržiča
ter naša citrarka TANJA ZUPANC in pevka TEJA SAKSIDA
Obljubljamo vam lep večer ljudskih pesmi in plesov.
Prisrčno vabljeni!

POIŠČITE NAS TUDI
NA FACEBOOKU
glasilo občine domžale

Z

anemarjeni ‘Vatikan’ na Kolodvorski cesti v Domžalah, ki kliče po dokončni obnovi in
vsebini.

14 | slamnik

številka 2 | februar 2022 | letnik lxii

okolje

slamnik@kd- dom zale. si

ODPADKI NE RASTEJO V NARAVI ...
O problematiki neprimernega odlaganja odpadkov smo se pogovarjali s Francem Kozincem, vodjem Inšpektorata
Občine Domžale.
• kosovni odpadki (štedilniki, hladilniki, pralni stroji, pohištvo, kopalniška oprema, preproge, vzmetnice …),
• nevarni odpadki iz gospodinjstev
(topila, pesticidi, jedilno olje in
maščobe, barve, lepila, čistila, baterije, akumulatorji …).

Miha Ulčar
Foto: Inšpektorat Občine Domžale

P

omlad je pred vrati, na kar
že nakazujejo sončni žarki, ki so že začeli prebujati
naravo in pa tudi nas ljudi,
saj lepo vreme kar vabi na sprehod
v naravo, ki bo iz dneva v dan zaradi prebujanja veliko lepša in bogatejša. Slika spomladanske narave
pa ni vedno tako idealna, kot bi morala biti. Tudi zaradi nevestnih ljudi, ki v naravo odmetavajo odpadke. V bližini reke Kamniške Bistrice in njenih pritokov, kjer se nahaja priljubljena rekreacijska pot, lahko pogosto opazimo plastenke, pločevinke, razno embalažo, vrečke …
Ob tem pa takšni odpadki ne kazijo
samo podobe narave, temveč so žrtve tudi živali, ki živijo v bližini rek,
saj so prisiljene sobivati z odpadki.
Drug problem so posamezniki,
ki svoje odpadke načrtno pripeljejo na določeno lokacijo, kjer jih nato
neprimerno odložijo. Pogosto so takšne lokacije ob kakšnih poteh v gozdovih, pod nadvozih ter tudi na nekaterih ekoloških otokih, sploh tistih, kjer mimo pelje frekvenčna cesta. Neprimerno odloženi odpadki
pogosto spodbudijo še druge, da tudi
sami tja pripeljejo svoje odpadke. Pri
tem je najbolj zanimivo to, da smo
ljudje za posamezno dobrino, da jo
dobimo, pripravljeni narediti stotine
kilometrov, ko pa je ne potrebujemo
več, pa je težko narediti nekaj kilometrov in jo odložiti v zbiralnem centru, ki ga imamo pred nosom.

Kršitelj mora poleg kazni
plačati tudi stroške odvoza
France Kozinc, vodja Inšpektorata
Občine Domžale, nam je povedal, da
opažajo, da nekateri občani na ekološke otoke odpadke odlagajo neprimerno, pogosto tudi odpadke, ki tja
ne spadajo, kljub dejstvu, da večino
teh odpadkov lahko brezplačno predajo v Centru za ravnanje z odpadki
v Dobu. »Ekološki otoki so med obča­
ni zelo dobro sprejeti, saj so jim sko­
rajda na dosegu rok, da tja lahko ka­
darkoli prinesejo ali pripeljejo odpa­
dni papir, steklo ali pa odpadno ele­
ktronsko in električno opremo. Neka­
tere lokacije ekoloških otokov so žal
problematične, saj se pogosto pona­
vlja, da so na njih neprimerno odlo­
ženi odpadki, ki tja ne spadajo. Lo­
kacije, kjer se pogosto kopičijo nepri­
merni odpadki, smo lani začeli poo­
streno nadzirati. Z nadzorom smo v
prvih dveh mesecih odkrili 18 krši­
teljev, ki so jim bile izrečene globe,«
je pojasnil Kozinc in dodal, da je za
nepravilno odložene odpadke globa
do 200 evrov, kršitelj pa mora poravnati tudi stroške odvoza teh odpadkov, kar lahko znese od nekaj 100 do
1000 evrov. Odvisno od vrste odpadka. Ko odkrijejo kršitelje, večjih težav ni, je nekaj sramu, saj se zavedajo, da se to ne dela. Običajno odpadke pospravijo sami in jih odpeljejo na ustrezno mesto.

Vsak od nas lahko s pravilnim
ravnanjem prispeva svoj
košček k čistejšemu okolju
Kozinc nam je še povedal, da poskuša biti občinski inšpektorat na tem
področju čim bolj učinkovit s pozitivnim pristopom, predvsem v smeri ve-

čje ozaveščenosti: »Predvsem želimo
občankam in občanom z nadzorom
dati vedeti, da vsak izmed nas lahko s
pravilnim ravnanjem prispeva svoj ko­
šček k čistejšemu in lepšemu okolju, v
katerem bivamo. Hvala tudi vsem, ki
se navedenih smernic držite in s tem
dajete zgled tudi drugim.«

Povečali frekvenco praznjenja
zabojnikov in čiščenja
njihove okolice ter namestili
opozorilne table
Čeprav se včasih zdi najbolj enostavna rešitev, da bi ekološki otok, na
katerem se nečistoče in neprimerno odloženi odpadki neprestano ponavljajo, kar ukinili ali prestavili, pa
so nam na Prodniku povedali, da se
je treba zavedati, da je tudi s postavitvijo ekoloških otokov treba zadostiti tako določenim standardom kot
tudi predpisom, saj so ekološki otoki
namenjeni vsem uporabnikom javne
službe ravnanja z odpadki in morajo
biti skladno predpisi čim bolj dostopni uporabnikom, v mestih in soseskah z več večstanovanjskimi objekti morajo biti urejeni na vsakih 400
prebivalcev. Že pred časom so na
‘problematičnih’ ekoloških otokih
sprejeli nekaj ukrepov z namenom
izboljšanja stanja – povečali so frekvenco praznjenja zabojnikov in čiščenja njihove okolice, namestili pa
so tudi opozorilne table, da je odlaganje izven zabojnikov prepovedano in da naj uporabniki večje količine odpadkov pripeljejo v Center za
ravnanje z odpadki v Dobu.

Pomemben je predvsem
odnos uporabnikov
Žal se kljub vse večji ozaveščenosti
prebivalcev še vedno najdejo posamezniki, ki jim je očitno vseeno, v
kakšnem okolju živimo in svoje odpadke puščajo na ekoloških otokih
ob zabojnikih. »Na nevestno ravna­
nje posameznikov nimamo vpliva in
ga tudi ne moremo predvideti, zato
smo v takšnih primerih veseli vsakr­
šnega obvestila s strani naših upo­
rabnikov, saj le tako lahko ustrezno
ukrepamo in čim hitreje očistimo eko­
loški otok. Poleg rednega (in izredne­
ga) praznjenja zabojnikov in čišče­
nja njihove okolice je namreč za ure­
jenost ekoloških otokov ključnega po­
mena pravilna predaja odpadkov s
strani uporabnikov, veliko pa pripo­
morejo tudi družbeno odgovorni oko­

liški prebivalci, ki v primeru neprimer­
nega odlaganja odpadkov in nečisto­
če na ekoloških otokih na to opozorijo
kršitelja, če ga opazijo pri delu, v vsa­
kem primeru pa o tem obvestijo naše
podjetje. Žal proti povzročiteljem ni
možno ukrepati, če o njih ni nobene
informacije, zato vse, ki kršitelje opa­
zijo pri delu, prosimo, da o tem po­
sredujejo informacije občinskemu in­
špektoratu ali na naše podjetje,« pojasnjujejo na Prodniku, kjer obenem
občanke in občane naprošajo, da v
primerih, ko opazijo, da so zabojniki na ekoloških otokih polni, da jim
le-to sporočijo. Kljub večji frekvenci odvozov z ekoloških otokov se pogosto zgodi, da se nekateri zabojniki
določene dneve hitreje napolnijo. Ob
tem še dodajajo, da naj občani kartonaste škatle pred oddajo v zabojnik
zložijo, saj na ta način zasedejo manj
prostora, kot če se jih odloži cele.

Večje količine odpadkov
prevzemajo v Centru za
ravnanje z odpadki v Dobu
Če se doma iz določenih razlogov
pojavi več odpadkov kot običajno
in jih ne moremo odložiti v zabojnike doma ali na ekoloških otokih, je
prav, da jih peljemo v Center za ravnanje z odpadki v Dobu, ki je temu
namenjen. Vse ločeno zbrane odpadke od uporabnikov namreč prevzemajo v okviru javne službe, tako
da ob predaji ni treba ničesar plačati, plača se le prevzem mešanih komunalnih in gradbenih odpadkov.
Uporabniki lahko v Centru za ravnanje z odpadki brez doplačila oddate
ločeno zbrane odpadke, ki so vključeni v sistem javne službe ravnanja
s komunalnimi odpadki:
• papir in lepenka vseh vrst in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke,
• steklo vseh velikosti in oblik,
vključno z odpadno embalažo iz
stekla,
• plastika, vključno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih
materialov,
• odpadki iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin,
• les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,
• oblačila in ostali tekstil,
• odpadna električna in elektronska
oprema (TV aparati, mikrovalovne
pečice, telefoni, računalniki …),

Na ekoloških otokih je dovoljeno odlagati papir, steklo in embalažo.
Vse ostale odpadke (kosovne in nevarne odpadke, tekstil, odpadno električno in elektronsko opremo ter tudi embalažo, papir in steklo) lahko
prebivalci Domžal brezplačno oddajate v Centru za ravnanje z odpadki
Dob. Samo prevzem mešanih komunalnih odpadkov in gradbenih odpadkov ter odpadkov iz azbesta se obračuna po veljavnem ceniku.

Prav tako lahko vsi tisti uporabniki,
ki imate doma rjavi zabojnik, v centru brez doplačila oddate občasno
povečane količine zelenega odreza.
V Centru za ravnanje z odpadki
sprejemajo tudi mešane komunalne odpadke, gradbene odpadke in
odpadke, ki vsebujejo azbest, ki jih
predpisi ne vključujejo v sistem izvajanja javne službe in se uporabnikom zaračunajo ob dovozu v zbirni center. Cenik je objavljen ob vhodu v center in na spletni strani www.
jkp-prodnik.si.
Delovni čas Centra za ravnanje z odpadki:
• 1. november–31. marec (zimski termin): ponedeljek–petek:
od 14.00 do 18.00, ob sobotah od
8.00 do 18.00.
• 1. april–31. oktober (poletni termin): ponedeljek–petek: od 14.00
do 20.00, ob sobotah od 8.00 do
18.00.

Dvakrat letno akcija odvoza
kosovnih odpadkov
Kosovne odpadke lahko uporabniki oddajo tudi v okviru organiziranega odvoza, ki poteka dvakrat letno – enkrat spomladi in enkrat jeseni. Na dan odvoza lahko postavijo kosovne odpadke na zbirno mesto, kamor običajno postavijo zabojnike za odvoz, komunalno podjetje
pa poskrbi za odvoz. Datum odvoza kosovnih odpadkov na posameznem odjemnem mestu je naveden
na računu za komunalne storitve
(v preglednici z navedenimi datumi
odvoza pred specifikacijo računa) in
na portalu eProdnik.
Kozinc nam je v zvezi z odvozom
kosovnih odpadkov povedal, da določene vrste odpadkov ne spadajo
med kosovne odpadke, zaradi česar jih izvajalci odvoza z odvzemnega mesta ne odpeljejo. To pa v nadaljevanju pomeni, da takšni odpadki
ležijo na odjemnem mestu še nekaj
časa. V nadaljevanju si lahko preberete, kateri odpadki spadajo med
kosovne odpadke in kateri ne.
Med kosovne odpadke spadajo:
• leseno pohištvo (stoli, mize, naslonjači …),
• oblazinjeno pohištvo (sedežne
garniture …),
• športni rekviziti (smuči, jadralne
deske, kolesa …),
• oprema (samokolnice, otroški vozički …),
• vrtna oprema iz plastike in lesa
(mize, stoli, senčniki …),
• vzmetnice in preproge,
• svetila in senčila,
• veliki gospodinjski aparati (gospodinjska bela tehnika – hladilniki,
pralni in pomivalni stroji, štedilniki …),
• kopalniška oprema (obešala, omarice, zavese za tuš kabino …),
• večje igrače.
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne spadajo:

• nevarni odpadki, kot so embalaže
škropiv, olj, barv in lakov,
• avtomobilski deli,
• akumulatorji,
• gume,
• sodi,
• gradbeni material,
• stavbo pohištvo (okna, podboji …),
• veje drevja in žive meje,
• azbestne in druge strešne kritine,
• mešani komunalni odpadki,
• biološko razgradljivi odpadki,
• odpadna embalaža.

Kam z zelenim odrezom?
S prihodom pomladi se bodo začela
tudi opravila na vrtovih, obrezovanje drevja in podobno. Pri tem seveda nastajajo odpadki (zeleni odrez),
ki jih nekateri pokurijo, kompostirajo ali pa odložijo v ustrezne zabojnike
oziroma, če je teh odpadkov več, odpeljejo v Center za ravnanje z odpadki
Dob. Obstaja pa še ena vrsta ljudi, ki
za ostanke, ki nastanejo na njihovih
parcelah, ne poskrbijo na zgoraj omenjeni način, ampak jih ‘kompostirajo’
po svoje. Kozinc nam je povedal, da
se veliko zelenega odreza znajde ob
rekreacijski osi in Kamniški Bistrici,
kjer pa seveda ni mesto za tovrstno
odlaganje in kompostiranje. Občinski
inšpektorat je v preteklosti pri nadzoru odkril več kršiteljev, ki so morali nato pospraviti in odstraniti neprimerno odložen zeleni odrez.

Živa meja je živa
Zelo pogosta je problematika posegov v varovalne pasove cest. Občani,
ki na svojih parcelah ob cesti posadijo živo mejo, pozabijo, da je meja
živa ter da se njuni višina in širina
spreminjata. Kozinc pravi, da večina občank in občanov lepo skrbi in
vzdržuje žive meje, še vedno pa jih
je nekaj, ki jih je treba stalno opozarjati. »Zato velja ob tej priložnosti
opozoriti na to, da posaditi živo mejo
pomeni tudi odgovornost do ostalih,
saj neurejena in razraščena živa meja
vpliva na varnost v prometu. Zato
naj jo občani lepo vzdržujejo in po­
skrbijo, da bo na mestih, kjer vpliva
na preglednost in varnost prometa,
ustrezno urejena,« poudarja Kozinc.
Vsako leto imajo kar nekaj prijav glede te problematike, pa tudi sami na
terenu zaznavajo te probleme.

Pozitivni signali
Zavedajmo se, da z nepravilnim odlaganjem kazimo podobo mesta in
zelenih površin, onesnažujemo okolje in škodujemo tudi svojemu zdravju, ustvarjamo črna odlagališča in s
tem povzročamo dodatno delo in
stroške. Na našem območju imamo
dovolj možnosti za pravilno odlaganje odpadkov in treba je le nekaj
volje in malo truda, da je za odpadke ustrezno poskrbljeno. Prav je, da
vsak posameznik počisti za seboj in
poskrbi za svoje odpadke, saj bo le
tako naše okolje čisto in prijetno. S
takšnim ravnanjem prinašamo pozitiven odnos do naših zanamcev.
Ne smemo pozabiti omeniti, da je
med nami kar nekaj posameznikov, ki
jim ni vseeno, da v naši okolici ležijo
odpadki. Mnogi izkoristijo sprehod za
prijetno s koristnim, saj se lotijo pobiranja odpadkov. Takšnih srčnih ljudi
je kar nekaj. Čeprav pri svojem trudu
za naravo želijo biti neopazni, pa jih
ljudje opazijo. Se pravi, da širijo pozitivni signal. ❒

letnik lxii | februar 2022 | številka 2slamnik | 15

društva

slamnik@kd- dom zale. si

Kronika
domžalskih
poklicnih gasilcev
Od 20. 1. do 16. 2. 2022
V zajetem obdobju smo opravili
27 posredovanj, praktično po eno
na dan. Največ, kar osem, se jih
je nagnetlo med deseto in dvanajsto uro dopoldne. Posebej zanimiv je visok delež dogodkov na
avtocestnem odseku, ki ga pokrivamo domžalski poklicni gasilci.
V preteklih dveh letih smo se že
navadili, da intervencije na avtocesti predstavljajo manjši delež našega dela, v času tega poročila pa smo jih tam opravili kar
tretjino oziroma devet. Nemogoče je s prstom pokazati na vzrok,
ponovno vas lahko le pozovemo,
da vozite previdno in strpno!
Za gašenje požarov smo bili aktivirani sedemkrat. Saje so zagorele v dimnikih stanovanjskih hiš
v Zaborštu in na Račnem vrhu.
Zabojniki za odpadke so goreli
v Domžalah na Sejmiški. Napake v elektro napeljavi so bile povod, da je zagorelo v stanovanjskih hišah v Radomljah in na
Šumberški v Domžalah. Pri omenjenih požarih smo dobro sodelovali z gasilci prostovoljnih gasilskih društev. Dvakrat smo bili
poslani še na avtocesto. Pri izvozu za Blagovico je zagorelo in pogorelo kombinirano vozilo. Dim
iz tovornega vozila pa je bil k sreči zgolj posledica okvare motorja.
Pripetilo se je kar enajst prometnih nesreč, kjer je bila potrebna tudi naša pomoč. V Depali vasi je voznik z osebnim vozilom podrl kolesarja, v centru Domžal pa prav tako z osebnim vozilom peško. Tako kolesar kot
peška sta potrebovala zdravniško pomoč. Pri športnem parku
v Domžalah je prišlo do bočnega trka dveh osebnih vozil, voznica je utrpela telesne poškodbe.
Prav neverjetno, da ni bilo poškodovanih v trčenju šestih vozil pri mostu čez Račo pod Šumberkom. Tri vozila so bila popolnoma uničena, zmeda pa takšna,
da je bilo precej težko sploh razumeti, kaj točno se je zgodilo.
Na avtocesti je prišlo do sedmih trkov oziroma naletov vseh
mogočih kombinacij tovornih,
kombiniranih in osebnih vozil.
K sreči je bilo poškodovanih relativno malo oseb. Poškodovan
je bil voznik tovornega vozila, ki
je trčil v drugo tovorno vozilo. V
naletu dveh osebnih vozil pri izvozu za Domžale sta se poškodovali dve osebi. Precej nevarno se
je končal tudi lov voznika osebnega vozila, ki so ga policisti poskušali zaustaviti vse od Primorske, zaključil pa se je v predoru
Trojane, kjer je trčil v tri policiste
in jih na žalost lažje poškodoval.
Želimo jim hitro okrevanje.
Petkrat so nas za pomoč pri prenosu obolelih oseb prosili reševalci NMP iz ZD Domžale. Enkrat
smo jim tudi omogočili vstop v
stanovanje. Vstop v stanovanje
smo omogočili tudi občanki, ki
se je nesrečno zaklenila ven. Prestrašeni občanki pa smo odprli
osebno vozilo, v katero je po spletu nesrečnih okoliščin zaklenila
ključe in svojega malčka. Policisti
so se obrnili na našo pomoč, da
smo iz Kamniške Bistrice pri Podrečju prinesli nabojnik za pištolo in nekaj nabojev. Kako se je to
znašlo v reki, nismo spraševali.

Kljub virusu nadaljujemo svojo pot
Čeprav se v Društvu upokojencev Domžale zavedajo, da je prav njihovo članstvo najbolj občutljivo za virusna
obolenja, se trudijo, da bi z različnimi aktivnostmi in doslednim upoštevanjem ukrepov vsaj malo svojim članom in
članicam olajšali vsakdanje življenje.
društvo upokojencev domžale domom Franca Bernika Domžale.
vabi k obisku kar tri dni v tednu, ko Kape so že razdeljene, tudi ob poso jim vrata v prostore Društva upo- moči Centra za socialno delo Domkojencev v Domžalah na Ulici Simona žale, ki so se, pisno, Društvu upokoJenka 11 odprta ob ponedeljkih, tor- jencev Domžale lepo zahvalili.
Lepo potekajo tudi brezplačni
kih in petkih med 9. in 11. uro, oglasili pa se vam bodo tudi na telefon- prevozi starejših občanov in občank.
sko številko 01 724 19 04 in vam, če Najbrž pa ni odveč, da še enkrat opobo le mogoče, tudi pomagali. Začetek zorimo na telefonsko številko klicposameznega leta je tudi priložnost nega centra: 051 262 100, na katereza plačilo članarine, ki je za leto 2022 ga lahko pokličete vsak delovni dan
12 evrov. Ob tem vabijo tudi nove čla- od 9. do 12. ure. Ob tem ne pozabite,
ne in članice, da se jim pridružite in s da morate poklicati vsaj tri dni prej,
številnimi njihovimi aktivnostmi po- preden potrebujete prevoz, ob katepestrite vašo jesen življenja ali si za- rem pa morate upoštevati tudi ostale pogoje do brezplačnega prevoza.
gotovite pomoč, če jo potrebujete.
Vodstvo društva pripravlja poro- Vodstvo društva se ob tej priložnosti
Pohvaliti pa je treba dekleta, ki
čilo o kljub epidemiji kar uspešne- iskreno zahvaljuje vsem voznikom pomočjo vsi, ki jim jo boste dajali.
mu letu 2021, saj načrtujejo občni prostovoljcem in prostovoljkam, ki Vabljeni tudi prostovoljci za uresni- sodelujejo pri izdelavi nageljnov iz
zbor, ki bo 3. marca 2022 ob 11. uri jim pomagajo pri brezplačnih pre- čevanje drugih programov Društva krep papirja, s katerimi bo okrašena dvorana v Kulturnem domu Franupokojencev Domžale.
v restavraciji Park v Domžalah. Za- vozih starejših občanov v občini.
Nadaljujejo tudi s projektom StaDruštvo upokojencev Domžale se ca Bernika, ko bo Folklorna skupina
radi razmer bo število udeležencev omejeno na 50, zato se prijavi- rejši za starejše, kjer pa bi nujno po- pri pripravi in uresničevanju svoje- Češminke 27. marca 2022 ob 17. uri
te čimprej. V poročilu bo zaneslji- trebovali več prostovoljcev. Zato va- ga programa še kako zaveda, da se praznovala 10-letnico delovanja. Privo imel svoje mesto tudi uspešno bijo vse, ki bi jim radi pomagali pri starejši radi srečujejo, pogovarja- dne ustvarjalke se varno družijo pod
izpeljan projekt Kape za dober na- skrbi za starejše, ki so sami doma, jo, združujejo, obiskujejo ekskurzi- mentorstvom Marije, ki vodi odbor za
men, ki so ga izpeljali skupaj z Me- da se jim pridružite. Veseli vas bodo. je, izlete, rekreacijo, pa tudi športna ohranjanje kulturne dediščine. Tukaj
stnim kinom Domžale – Kulturnim Še bolj pa bodo zadovoljni z vašo udejstvovanja. Zato vas lepo vabijo, pa spet pride do izraza njihov moto:
da se jim pridružite na bowlingu in Starejši smo skupaj močnejši …
Prijeten začetek pomladi, vesela
biljardu vsako drugo sredo in četrtek v FIT-FIT centru. Zato tudi za ta srečanja s pustom, prijetne prazničin druga področja pripravljajo pro- ne dni v marcu, predvsem pa veliko
grame, ki pa bodo v celoti zaživeli, zdravja vam želi Društvo upokojenko ne bo več nevarnosti epidemije cev Domžale in vas vabi, da jih obiHvala, spoštovana gospa Silva Mizerit
oziroma ko bo ta omogočala lažje ščete in si tudi tako popestrite svoje
pogoje in bo pozdrav Lepo se imejte jeseni življenja.
Literarno srečanje z naslovom Naj nju se srečujemo z ljudmi z malo za- spet še kako aktualen. In upajo tudi
Vera Vojska
Foto: DU Domžale
ostane belo v spomin na Silvo Mi- četnico in z ljudmi z veliko začetnico. na vsakem koraku uresničljiv.
zerit, častno članico društva in sou- Gospa Silva spada med slednje. Srestvarjalko literarnega krožka, so pri- čen sem, da naju je usoda pripeljapravile članice krožka, udeležili pa la na isto pot.« Sama je spomnila na
so se ga tudi najožji sorodniki gospe dolgoletno prijateljstvo z vedno naSilve. V začetku srečanja z njeno po- ravno, iskreno in sočutno prijateljico,
ezijo je o pomenu njenega dela za li- z veliko strokovnega znanja, spoštljiterarni krožek in Društvo Lipa go- vega odnosa do človeka, z odločno
voril Marjan Ravnikar, predsednik in mirno besedo, s katero je vzpodTu se je smrt utrudila do smrti …
Univerze za tretje življenjsko obdo- bujala delo članic, jim svetovala in
bje – Društva Lipa, članice literarne- s spodbudami pripeljala do lastne
društva izgnancev slove- je izrekel vodja slovenske delegacinije 17. januarja 1945 je Rdeča ar- je pri Mednarodni zvezi za spomin
mada osvobodila koncentracijsko na holokavst (IHRA) Marko Rakovec.
Člani in članice Krajevne orga­ni­
in uničevalno taborišče Auschwitz. V njem je bilo po ocenah zapr- zacije Društva izgnancev Slovenije
tih najmanj 1.300.000 ljudi in naj- 1941–1945, ki so čas ali le del druge
manj 1.100.000 ubitih. To taborišče svetovne vojne preživeli v izgnanstvu,
je zaradi vseh grozot postalo najzlo- se trpljenja še danes dobro spominjajo
glasnejše nacistično taborišče smrti, in vselej poudarjajo, da si moramo vsi
dan njegove osvoboditve pa so Zdru- prizadevati, da na svetu ne bo nikoli
ženi narodi razglasili za dan spomi- več vojn.
ga krožka Mira Smerkolj, Mija Stupi- knjige ter svoje spomine zaključila z na na žrtve holokavsta, taborišče pa
ca in Marija Dodič pa so med spomi- besedami: »Za vse njeno delo smo ji je postalo muzej pod zaščito Unesca.
ni Metke Zupanek, Mire Smrkolj in neizmerno hvaležni. Pogrešamo jo!
V taborišču Auschwitz je med
Janke Jerman prebirale njene pesmi. Pogrešali jo bomo! Ostala bo v nje- drugo svetovno vojno umrlo okrog
Tako se je Metka Zupanek, nekda- nih domačih, ostala bo v naših spo- 1,1 milijona ljudi, od tega večina Junja dolgoletna predsednica Društva minih, v naših srcih, v njenih in na- dov. Razstava v Muzeju novejše zgoLipa, spomnila, kako je gospa Silva ših delih. Silva, hvala za vse.«
dovine Slovenije, ki bo odprta do 15.
Utrinki s skupne poti s Silvo Mi- marca, pripoveduje o 2300 ljudeh
pripravljala in lektorirala številne literarno-likovne zbornike društva, s zerit je bil naslov spominov, ki jih iz Slovenije, ki so jih odpeljali v to
spremno besedo pospremila na pot je napisala Janka Jerman. Po nje- taborišče. Večina je bila Slovencev,
k bralcem številne knjige, s pesmimi nem mnenju je bila gospa Silva od- med deportiranimi je bilo tudi okoli
in zgodbami nastopala in kot člani- ločna, vedno pripravljena svetova- 350 Judov, najmanj 78 Romov in vsaj
Krajevna organizacija Domžale, taca društva na številnih natečajih do- ti in pomagati. Spomnila je na nju- en pripadnik Jehovovih prič. Domov
bivala nagrade. Članice je spodbuja- no prvo srečanje, na srečanja, ki so se jih je vrnilo le okoli tisoč, za veči- ko kot večina društev in organizacij, nela k pisanju, spremljala napredek in vse obogatila, na uspešno sodelova- no preostalih pa je Auschwitz pome- strpno čaka, da se bo epidemija umirimarsikatero pripeljala do izdaje la- nje na natečajih, na skupne nastope, nil kraj smrti. Zato velja Auschwitz la, da se bomo spet lahko družili, obistne knjige. Spomnila je na njeno lju- pa ure slovnice in njeno avtoriteto za eno največjih pokopališč sloven- skovali slovesnosti in se tudi odpravibezen in spoštovanje do gradiva, ki in življenjske izkušnje, s katerimi je skih žrtev druge svetovne vojne, za- li na katero od načrtovanih ekskurzij,
ga je lektorirala in urejala. Dala je znala krepiti voljo in pogum.
radi česar je 27. januar tudi sloven- pred društvom pa je tudi organizacitudi pobudo, da Društvo Lipa v sode»Mnogo je še drobnih iskric, ki ski dan spomina na žrtve holokavsta. ja in izvedba občnega zbora, sprejem
lovanju z najbližjimi sorodniki v knji- ne bodo ugasnile. Ponosna sem, da
Ob tem dnevu smo od različnih programa, potem pa naprej.
Do tedaj pa ostanite zdravi in ne požni obliki javnosti predstavi še neo- sem Silvo poznala in mi je bilo dano, govornikov po vsem svetu velikobjavljeno literarno bogastvo Silve Mi- da sem z njo delila več kot dvajset let. krat slišali, da nikoli ne smemo po- zabite: uradne ure so prvi ponedeljek
zerit, ki jo bodo skupaj z možem Ber- Prepričana sem, da tako mislijo tudi zabiti, kaj se je zgodilo, pa tudi, da v mesecu med 9. in 10. uro v prostotom v Lipi ohranili v svojih srcih.
ostale članice literarnega krožka, je naša skupna odgovornost, da se rih domžalskih krajevnih skupnosti.
Našim članicam čestitamo ob obeh
Mira Smrkolj je spomnila na bese- saj Silva ni bila le naša sodelavka, zoperstavimo vsem poskusom zade pesnika, pisatelja, slikarja in fo- ampak tudi prijateljica,« je svoje nikanja ali izkrivljanja grozot holo- njihovih praznikih v marcu, vsem pa
tografa Janeza Medveška, ki je o go- spomine zaokrožila Janka Jerman.
kavsta, spominjanje na te tragične želimo Ostanite zdravi in uživajte v
spe Silvi Mizerit, ki je lektorirala eno
Vera Vojska
dogodke pa je pomembno zato, da prvih pomladnih sončnih žarkih.
Vera Vojska
Foto: Miro Pivar
od njegovih knjig, zapisal: »V življese ne bi nikoli več ponovili (besede

Med zvezdami so sanje doma

Nikoli ne smemo pozabiti, kaj
se je zgodilo

16 | slamnik

številka 2 | februar 2022 | letnik lxii

društva

slamnik@kd- dom zale. si

Misliti in živeti kulturo
Društvo Lipa ob kulturnem prazniku
univerza za tretje življenjsko obdobje – društvo lipa
domžale Animatorka Manica Perdan Ocepek je v dneh pred 8. februarjem – slovenskim kulturnim praznikom na internetni strani Univerze za tretje življenjsko obdobje
– Društva Lipa Domžale zapisala
daljši vsebinsko zelo bogat prispevek, v katerem je razmišljala o kulturi in mu dala naslov: Misliti in živeti kulturno. V njem je zapisala:
»kako živim(o) kulturo v družini, med
prijatelji, sošolke pri etnologiji …,«
se sprehodila s kulturo po svoji življenjski poti, posebej pohvalila vse
etnologinje pri Lipi, ob koncu pa zapisala:
»Druge skupine pri Lipi živijo in
mislijo kulturo: igrajo citre, slikajo,
ustvarjajo mozaike, pišejo literarna
dela in izdajajo zbirke, spoznavajo
umetnost in zgodovino, skozi učenje
jezika se seznanjajo z drugimi kultura­
mi, klekljajo in s tem ustvarjalno oži­
vljajo kulturno dediščino, spoznava­
jo rastline in razmišljajo o gojenju kot
osnovi naravne in kulturne krajine …
Druženje ob kulturnih dogodkih,
ki ne more biti omejeno na en dan v
letu, je bilo zaradi epidemije dve leti
zelo okrnjeno, in mislim, da vsi naj­
bolj hrepenimo po novih doživetjih.
Pa vzkliknimo v upanju s Prešernom:
»Vremena Kranjcam bodo se zjasnile,
jim milši zvezde, kakor zdej sijale…«
Že v januarju pa je Društvo Lipa
pripravilo Plečnikov dan v Kamniku, ko jih je po Plečnikovi zapušči-

ni – ob počastitvi 150. obletnice rojstnega dne najslavnejšega slovenskega arhitekta popeljal dolgoletni
turistični vodnik prof. Mihael Babnik. Plečnikov dan so začeli s sprehodom po mestnem jedru z ogledom Plečnikove zapuščine in se
ustavili v Plečnikovi sobi v Pax svečarni Stele, kjer so sodelovali pri izdelovanju Plečnikovih sveč na tradicionalni način. Sledil je obisk Malega gradu iz 12. stoletja, seznanitev
s kamniško Veroniko in prijeten pogovor.
Že pred kulturnim praznikom
so slušatelji Univerze za tretje
življenjsko obdobje – Društva Lipa
Domžale pripravili tradicionalno
slovesnost, ki je bila letos zaradi

Potujte z nami
Smo edinstven vlak Šola zdravja, ki potuje po vsej
Sloveniji.

epidemije virtualna, zato pa nič
manj vsebinsko bogata in lepa. Z
delčkom Zdravljice, ki jo je pred 187
leti napisal največji slovenski pesnik dr. France Prešeren, je na slovesnosti Mira Smrkolj na kratko predstavila čas ob prvem izidu Zdravljice, ter skupaj s članicama literarnega krožka Mijo Stupica in Lili Jaševec ter slušateljico angleškega jezika Stanko Sotler, ki je eno od pe-

smi predstavila v angleškem jeziku,
recitirala najbolj znane Prešernove
pesmi. Nastopili sta tudi citrarska
skupina Sončnice in skupina kitaristk Tempo, obe pod vodstvom prof.
Damjane Praprotnik, ter z venčkom
ljudskih pesmi obogatili slovesnost.
»Nazadnje prjatli še kozarce zase
dvignimo,« je z zadnjo kitico Prešernove Zdravljice slovesnost zaključila povezovalka Mira Smrkolj ter iz-

razila globok poklon in občudovanje največjemu slovenskemu poetu ter čestitala vsem ob kulturnem
prazniku. Ob slovesnosti so kulturni praznik počastili z razstavo izdelkov ustvarjanj posameznih skupin
Društva Lipa.
V okviru kulturnega dne pa so
se slušatelji Društva Lipa odpravili tudi na pravo strokovno ekskurzijo v Kranj, ki jih je zanimal predvsem kot mesto, v katerem je zadnja
leta živel in deloval dr. France Prešern, obiskali pa so tudi nekaj drugih znamenitosti in zanimivosti mesta. Ogledali so si stari del Kranja in
v njem obiskali Prešernovo gledališče, cerkev sv. Kancijana in Pungert,
podrobneje še enkrat več spoznavali
Prešernovo življenje in delo na osveženi razstavi v Prešernovi hiši, našli pa tudi čas za obisk Prešernovega gaja.
Ob tem naj napišem še, da kljub
številnim pogojem, povezanim s covidom-19, delo naše univerze za tretje življenjsko obdobje poteka nemoteno – tudi z nekaterimi novimi
študijskimi predmeti.
Vera Vojska
Foto: Društvo Lipa Domžale

      

   





 



     

 
  
  
     

        
   
  
     

­    
         
€   €  ‚     
   €  
     
  ƒ   

       

Postaje določamo sproti. Ustavljamo se po željah potnikov, ki želijo
vstopiti na vlak. Naš vlak se servisira v Domžalah, kjer je tudi lokomotiva z glavnim vlakovodjo in ostalo ekipo, ki skrbi za redno in varno
vožnjo. Ta hip je naša kompozicija sestavljena iz 248 vagonov oranžne barve. Potujemo skozi 89 slovenskih občin. Potovanja z nami so
varna, saj nas spremljajo tudi pravi
mojstri, strokovno osebje – kineziologi. Vse pojasnijo in vse pokaže-

jo v 1000 gibih. Naše potovanje je
brezplačno.
Da bo pot še naprej redna in ažurna, predvsem pa varna, vožnjo nadzira in sofinancira Glavna postaja
v Ljubljani - Ministrstvo za zdravje. Na naši spletni strani spremljajte
vozni red vlaka Šola zdravja, da boste vedeli, kdaj pride na vašo postajo in ga ne boste zamudili. Z vlakom
trenutno potuje skoraj 4500 potnikov. Bodite tudi vi med njimi!
Neda Galijaš

Ljubljanska 87, Domžale,
T: 01 721 40 06
Delovni čas:
pon. – pet.: 800 – 1200, 1500 – 1800
sobota:
900 – 1200

     
 
     
        

       


    
­€
 ‚ ƒ 



letnik lxii | februar 2022 | številka 2slamnik | 17

društva

slamnik@kd- dom zale. si

Modra ptica Domžale v letu 2021 Projekt Dihamo z naravo
Društvo za modelarstvo in aeronavtiko Moda ptica
Domžale nadaljuje večdesetletno tradicijo modelarskega
društva, ki ga je v letu 2021, tako kot vse, v njihovem
delu ovirala epidemija, vendar so se potrudili in ob
upoštevanju ukrepov uspešno nadaljevali svoje delo.

društvo za modelarstvo in
aeronavtiko Svojo prepoznavnost in željo, da se v društvo vključi
čim več članov in članic, so podkrepili z novo internetno stranjo, na kateri je mogoče najti informacije o njihovem delu, posebno skrb pa namenjajo tudi vabilom in predstavitvam
prireditev oziroma tekmovanj, ki jih
pripravljajo – tudi na svoji lokaciji
med Dobom in Krtino. Izpostavimo
le dve tekmovanji: Combat Krtina
in Krka cup. Posebno ponosni so na
organizacijo in izvedbo tekmovanja
v zračnih bojih z naslovom Combat
Krtina, ki je lani imelo letnico 2021.
Tekmovanje je mednarodno in je namenjeno spominu na dolgoletnega
predsednika in predanega društvenega delavca Janka Nagliča.
Kot smo lahko prebrali na njihovi
spletni strani, je sredi oktobra na modelarskem vzletišču potekalo mednarodno tekmovanje v zračnih bojih
Combat Krtina 2021. Tekmovalci iz
Slovenije in sosednjih držav so se pomerili v kategorijah WW1 (prva svetovna vojna), WW2 (druga svetovna
vojna) in EPA (penasti modeli). Prvi
so vzleteli tekmovalci kategorije EPA
in WW1, ki so poskrbeli za slikovito
bitko v meglenem ozračju. K sreči se
je megla razblinila in v sončnem vremenu so potekali napeti boji v finalnih vožnjah kategorije WW2. V kategoriji WW1 je bil najboljši Vid Gladovič pred Iztokom Ogulinom in Frankom Markom; v kategoriji WW2 je
zmagal Mike Gillinger, pred Paulom
Wohlbaverjem in Iztokom Ogulinon.
v kategoriji EPA pa je bil spet zmagovalec Mike Gillinger, pred Gusti-

jem Ogrincem in Miranom Bavčarjem.
Combat Krtina je bila hkrati zaključna
tekma slovenskega pokala, za katero
so udeleženci organizatorjem čestitali za odlično izpeljano tekmo.
V oktobru je potekala tudi tekma
svetovnega pokala v letalskem modelarstvu panoge prostoleteči modeli F1A, FIB in FIC v Šentjerneju pod
imenom Krka cup. Na tekmovanju
je na kvalitetni in močni tekmi, kjer
so nastopili številni tekmovalci, barve Modre ptice zastopal Anton Videmšek ki je o Krka cup 2021 v Šentjerneju med drugim zapisal: »Sreča­
nje je potekalo v prijateljskem vzduš­
ju, kajti premor zaradi omejitev. je bil
dolg. Zaradi težkih vremenskih pogo­
jev (megla) se je tekmovanje zače­
lo odvijati šele po 11. uri. Udeležba
je bila malo okrnjena prav zaradi no­
vih uredb civilnega zračnega prome­
ta, tako da nas je bilo le pet, ki smo
sestavili modele in začeli v čudovitem
sončnem vremenu. Moje težave so
bile z zaganjanjem motorja najbolj­
šega modela, prav zaradi nizke tem­
perature. Tega sem nato nadomestil z
rezervnim in opravil vseh pet startov.
Pri zadnjem startu pa mi je veter odne­
sel model daleč proč, in seveda se mo­
ram zahvaliti Marjanu, da mi ga je na­
šel. Moje neuspešno letanje po koruzi
se ni obrestovalo (priprava za iskanje
modela mi je crknila). Kljub tem teža­
vam pa sem bil zadovoljen z rezulta­
tom in seveda ob zaključku tekmova­
nja poln idej in načrtov za drugo leto.«
MDA Modra ptica tudi v letu 2022
nadaljuje s svojim uspešnim delom.
Vera Vojska
Foto: MDA Modra Ptica

Društvo Šola zdravja že več kot 10 let po vsej Sloveniji promovira zdrav življenjski slog z
jutranjo vadbo Metoda 1000 gibov.
društvo šola zdravja Na območju Trzina, Mengša, Domžal in
Kamnika deluje 22 skupin, kjer gospe in gospodje z zavedanjem o pomembnosti naložbe prostega časa
v gibanje, predstavljajo vzor tistim
mladim, ki se vozijo v službe in šole,
ter starejšim, ki mimo njih hodijo po
opravkih. Tridesetminutna jutranja
vadba dolgoročno pomeni veliko naložbo v zdravstveno stanje vadečega.
Z letom 2021 pa je Društvo šola
zdravja naredilo še korak naprej.
Uvedlo je brezplačno aktivnost Dihamo z naravo, ki jo delno financira
Ministrstvo za zdravje. Poudarek aktivnosti je v umirjanju uma in diha,
kar povzroči sprostitev živčnega sistema in krepitev imunskega sistema.
Zakaj bi se udeležili vadbe razvijanja čuječnosti in spoznavanju samega sebe prek vadbe?
Podatki o duševnem zdravju ljudi so zaskrbljujoči. Združeni narodi
in Svetovni ekonomski forum nas
opozarjajo, da je na vsakega umrlega za koronavirusom več kot 200
ljudi zbolelo za različnimi oblikami
duševnih motenj. Pediatrična klinika v Ljubljani opaža 50-odstotni porast mladostnikov, ki se zdravijo zaradi poskusa samomora in 50 odstotkov več otrok in mladostnikov
z motnjo hranjenja. Kar se dogaja
otrokom, se zrcali tudi v starejši populaciji in obratno. Alarmi zvonijo,
vendar so ljudje v stiski skriti za zidovi hiš in stanovanj.
Z brezplačno aktivnostjo Dihamo z naravo poskušamo z enostavnimi metodami harmonizirati čustvena stanja ter umiriti um in telo.
Bistvo je, da se ustavimo, lažje zadihamo in se povežemo z naravo. Vadba uporablja pristope gozdne kopeli, nenasilne komunikacije in dihanja s trebušno prepono. Krajšo meditacijo, vadbo za hrbtenico in dvig
imunskega sistema pa črpamo iz

MEDICINSKA PEDIKURA
Pančur d.o.o.

031/353 347

možnost
DARILNIH
BONOV

skrbimo za zdravje vaših stopal
NOVA LOKACIJA
Slamnikarska 3B, Domžale
nasproti Sanolaborja

metod Zhineng Qigong znanosti.
Namenjena je vsem generacijam, izvaja pa se v popoldanskem času, da
je dostopna tudi zaposlenim.
V lanskem letu smo na osemnajstih lokacijah po Sloveniji v petih
mesecih zabeležili obisk 1438 vadečih. Po opravljeni anketi smo izvedeli, da so udeleženci vadbe Dihamo z naravo zelo zadovoljni z aktivnostjo. Zaznavajo izboljšanje fizičnega zdravja, počutja in duševnega
stanja. Kjer se je na določenih točkah v telesu pred začetkom vadbe
nahajala napetost, udeleženci prepoznavajo razliko, sprostitev.
V letu 2022 z aktivnostjo Dihamo
z naravo začnemo marca: v Domža-

lah je zbor v Češminovem parku ob
ponedeljkih 17.30–18.30 in v Kamniku ob torkih – zbor na železniškem
postajališču Duplica - Bakovnik ob
17.30–18.30. Več informacij najdete
na spletni strani Društva Šola zdravja pod zavihkom Dihamo z naravo.
Vadba Dihamo z naravo je odgovor na dve leti trajajoče zdravstveno krizo, med katero so se s socialno izolacijo povečale duševne stiske mladih in starejših prebivalcev
Slovenije. Naš projekt je humanitaren, medgeneracijski in brezplačen
za vse udeležence. Lepo vabljeni, da
odkrijete nekaj novega, se povežete
z naravo in prezračite um in telo.
Andraž Purger, prof. šp. vzg.

Prevozi invalidov v MDI Domžale
in obvestilo našim članom
Uporaba našega kombija je kar dobro izkoriščena.
Zahvala gre našemu prostovoljcu in vozniku Ivanu
Remsu. Vedno je točen in prijazen.
V MDI Domžale imamo svoj kombi
že od leta 2013. Lahko se pohvalimo, da smo ga dobili z donacijo Rotary kluba in Anine zvezdice. Namenjen je za brezplačne prevoze naših
članov v skladu s pravilnikom, ki
ureja prevoze naših članov ne glede na starost in občino prebivališča,
k zdravniku, na okrevanja, prevoze
naših športnikov na športna srečanja in tekmovanja na občinski in državni ravni. Uporabljamo ga za prevoze na sestanke in srečanja vseh
društev invalidov po Sloveniji in
tekmovanja pevskih zborov invalidov. Lani smo opravili 49 prevozov invalidov na preglede k zdravniku in bolnišnico, osem prevozov
na športna srečanja in tekmovanja
ter devet ostalih prevozov za potrebe društva.
Veseli smo, da je v občini Domžale stekla v novembru 2021 tudi akcija brezplačnih prevozov starejših od
65 let s prostovoljci, ki pa niso strokovno usposobljeni za spremljanje
invalidnih oseb.
V našem prispevku bi vam radi
posredovali tudi pomembno obvestilo v zvezi z zakonom in spremembami zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ 2, pravica do invalidnine za telesno okvaro tudi tistim zavarovancem, katerih
invalidnost ne izhaja iz dela. Sprememba bo neposredno pomagala 15.000 invalidom, za kar smo si
prizadevali zadnjih nekaj let in velja od 7. avgusta 2021. V primeru, da

člani izpolnjujejo pogoje (določena
stopnja telesne okvare po seznamu),
lahko vložijo zahtevo za invalidnino. To lahko storijo sami ali osebni zdravnik s priloženo medicinsko
dokumentacijo. Informacije dobite člani našega društva tudi v času
uradnih ur vsako sredo od 15. do 17.
ure in vsak petek od 9. do 11. ure.
Želimo vas povabiti tudi k sodelovanju pri športnih dejavnostih,

delavnicah, predavanjih, pevskem
zboru in klepetalnicah, ročnih delih, predavanjih in izletih.
Želimo vam zdravja, lepe sončne
dni v upanju na lepo pomlad, ki se
že prebuja.
Za MDI Domžale
Zdenka Novak

18 | slamnik

številka 2 | februar 2022 | letnik lxii

krajevne skupnosti

slamnik@kd- dom zale. si

Pestro tudi letos, težko čakamo bankomat
Kakor že več desetletij doslej je tudi letos krajane in krajanke Krajevne skupnosti Dob ob koncu leta razveselilo glasilo Hrast, v katerem je
urednica Katja Nakrst po voščilu Marije Ravnikar, predsednice Sveta Krajevne skupnosti Dob, in svojih najboljših željah vsem za leto 2022
uredila številne prispevke iz življenja in dela KS, organizacij, društev in osnovne šole v letu 2021, bralci pa so v glasilu našli tudi nekatere
usmeritve za leto 2022.
krajevna skupnost dob Tako
smo ob podrobnem branju lahko izpod ‘peresa’ predsednice Sveta KS
Marije Ravnikar v prispevku Skupaj zmoremo vse lahko prebrali, da
so se v letu 2021 nadaljevala dela
pri obnovi vodovoda in zamenjavi
azbestnih cevi v nekaterih ulicah
Doba, celovito obnovo so doživeli prostori KS, Svet KS Dob pa je začel tudi z nekaterimi aktivnostmi za
pridobitev potrebne dokumentacije
za investicije oziroma obnove v letu
2022. Predsednica je v svojem prispevku nanizala še nekatere manjše aktivnosti Sveta KS, posebej pa
opozorila tudi na probleme varovanja okolja in bližajoče volitve v organe KS konec leta 2022.
Tudi v letu 2022 se je, ob upoštevanju vseh ukrepov zaradi covida-19
sestal Svet KS ter posebno skrb namenil problematiki velikega števila
tovornjakov na magistralni cesti, na
kar je bilo vodstvo KS opozorjeno s
strani krajanov. Ugotovljeno je bilo,
da je vožnja tovornjakov sicer urejena s prometnimi predpisi (določena
nosilnost, omejena hitrost), pa tudi,
da je vodstvo KS to problematiko že
večkrat izpostavilo. Opozorilo bo

tudi tokrat posredovano pristojnemu organu Občine Domžale za varnost v cestnem prometu, Svet KS
pa bo za večji nadzor nad tovornim
prometom po M-10 skozi Dob zapro-

sil tudi Policijsko postajo Domžale.
Že od septembra pa vodstvo KS
formalno in neformalno obravnava
problematiko postavitve bankomata v centru Doba, ki je bil brez ka-

kršnegakoli obvestila odstranjen iz
centra Doba. Delegacija Sveta KS
Dob je obiskala NLB Domžale in nanjo naslovila tudi dopis, v katerem
je opozorila, da je bil bankomat zelo

uporaben in frekvenčen, saj so ga
uporabljali krajani KS Dob, KS Krtina in širše okolice. Problem je tudi
v tem, ker v Dobu ali v bližini ni nobenega drugega bančnega avtomata kakor tudi ne banke. Vodstvo KS
se je zato obrnilo na kar šest bank
in skušalo pridobiti zainteresirano banko, vendar večjega posluha
ni bilo. V prizadevanja se je vključil tudi Franci Kek. Načelno je bilo
zagotovljeno, da bo bankomat NLB
našel mesto v KS Dob – v zabojniku, KS pa naj bi zagotovila sredstva
za porabljeno elektriko. Vodstvo KS
Dob si bo prizadevalo, da se zadeva
uredi čimprej.
Svet KS Dob je na seji obravnaval tudi problermatiko Osnovne
šole Dob – podprl je nujno protipotresno zaščito objekta in zagotovitev pogojev za telesno vzgojo vseh
učencev, sprejel odločitev o sofinanciranju dejavnosti organizacij in
društev v letu 2022 ter informacijo o
aktualnostih na področju komunalne infrastrukture, o katerih je poročal podpredsednik Sveta KS Dob Feliks Lampret.
Vera Vojska

letnik lxii | februar 2022 | številka 2slamnik | 19

starejši

slamnik@kd- dom zale. si

Tudi v domu upokojencev obeležili slovenski
kulturni praznik

Agata Urbanija praznovala visok
jubilej

Pestro februarsko dogajanje v domžalskem domu upokojencev je zaznamovala tudi
obeležitev Prešernovega dne, osrednjega slovenskega kulturnega praznika.

Pred 90. leti je luč sveta na Sveti Trojici pri Domžalah
ugledala Agata, rojena Cerar.

V spomin na našega največjega pesnika so v domu na ustvarjalnih delavnicah stanovalci izdelali okraske,
s katerimi so okrasili domske hodnike. Prešernova poezija je stanovalce tako spremljala na vsakem koraku ter jih spomnila na njegovo življenje in delo.
V domu so delo Franceta Prešerna počastili z branjem poezije. Stanovalka gospa Ivanka je ob tem dejala: »Ob kulturnem prazniku, kot je
Prešernov dan, je lepo, če prebereš
kakšno njegovo pesem, še bolje pa,
če jo znaš kar na pamet.« Gospa Marija pa se je v spominih sprehodila v
svoje šolske dni: »Včasih smo v šoli
morali znati celo pesem Vrba, zdaj
pa se mi kakšna vrstica že izmuzne.«
Gospa Rozi je vsem Slovencem zaželela lep kulturni praznik.
»S tovrstnimi dejavnostmi, ki
se jih naši stanovalci izredno
radi udeležujejo, se počasi vrača­
mo v normalno življenje. Številčna
udeležba na različnih delavnicah in
dogodkih, kakršna je bila tudi obe­
ležitev Prešernovega dne, dokazu­

je, kako naši stanovalci pogrešajo Tega si želimo tudi zaposleni,« je poobičajno življenje v domu in si želi­ vedala mag. Nataša Zalokar, direkjo čimprejšnje normalizacije razmer. torica Doma upokojencev Domžale.

Pred poroko je bila zaposlena v Induplati Jarše. Pri 25 letih se je poročila s 27-letnim Jožetom Urbanijo, s katerim je vsa skupna leta živela v Selu
pri Ihanu, po domače Pr’Andrejuc.
Hitro čas beži in letos bo četrt stoletja, kar je mnogokaterim poznani
Jože pokojni. V zakonu sta se jima

konec leta 2021 preživela operacijo
na stegnenici, ima veliko volje do življenja in rada obuja lepe spomine,
ki jih je doživela. Praznovanje je potekalo v krogu domačih z razširjenimi družinami. Veliko je bilo smeha,
fotografiranja in tudi nekaj pogovorov, pa otroške radosti in nepogre-

rodili dve hčerki, Vanda in Silvenka.
Prav tako pa je Agata v življenju doživela pet vnukov in štiri pravnuke,
glede na dobro voljo, ki jo velikokrat
pokaže tudi obiskom, pa je zagotovo, da doživi še kakšnega. Čeprav je

šljive sočne čokoladne torte. V krogu najbližjih je tako preživela še en
lep dan, ki se ga bo lahko spominjala tudi po številnih prejetih čestitkah
in prelepih cvetličnih poklonih.
Špela Kralj

Naj harmonika igra
Pripravljamo se na

33. POHOD PO NAGELJ
NA LIMBARSKO GORO

ki bo v nedeljo, 20. marca 2022.

Zvesto spremljajte tekoča obvestila.
Upamo, da se tokrat vidimo!

e: dragan.gostimirovic@re-max.si
t: +386 64 285 535

EDINI PRAVI NAČIN
ZA PRODAJO VAŠE
NEPREMIČNINE.

Vse najboljše, harmonikar Edi Semeja
»Najboljši harmonikar, najboljši
Glasbeniki iz Alpskega kvinteta pa so
prijatelj,« me je na dolgoletnega
mu spomin na skupno sodelovanje
odličnega harmonikarja pri Alpskem
posneli zgoščenko Edi – Naj harmonika igra … Za svoje ustvarjalno delo
kvintetu v januarju opozoril baritonist Janez Per, eden tudi najboljših pa
je prejel več priznanj, med zadnjimi tudi častno nagrado Oberkrainer
tudi najbolj znanih članov ansambla
Award, ki velja za glasbenega oskarAlpski kvintet. Čeprav Dobljan Edi Semeja že nekaj časa ne igra v ansamja v narodnozabavni glasbi.
blu, ga glasbeniki niso pozabili, predOb jubileju je jubilant Edi Semeja
vsem pa niso pozabili, da je Edi Semeprejel vrsto čestitk in najboljših želja
ja v januarju praznoval življenjski juob 80. rojstnem dnevu, pa tudi obilo
bilej – 80. rojstni dan. Zlasti pa niso
zahval za bogat glasbeni prispevek, ki
pozabili desetletij njegove delovne in
bo med Slovenci odzvanjal še stoletja
življenjske poti, ki jo je preživel z Alp– prav po njegovi zaslugi, ko ga upraskim kvintetom, in na vse sledi, ki jih zabavne vode. Edijeva harmonika je v vičeno imenujemo legenda narodnoSemeja pušča na svoji glasbeni poti preteklosti odmevala pri Dobrih znan- zabavne glasbe, in mu hkrati dajemo
Njegov pomen za slovensko glasbo cih, Ansamblu Krček, Mladih Gorenj- vse priznanje za njegovo vlogo odličin tudi promocijo občine Domžale ter cih, Kitzeckerjih in Veselih Planšarjih nega instrumentalista, ki je svojemu
instrumentu – harmoniki namenil
rojstnega Doba so prepoznali tudi v pod vodstvom Frančka Povšeta.
Alpskemu kvintetu se je pridružil vse življenje. Hkrati je naklonjenost
Domžalah ter mu za glasbeno ustvarjalnost in prispevek k promociji obči- leta 1983, ko je dolgoletni harmonikar do glasbe in ustvarjanja, ki ju je pone Domžale pred leti podelili plaketo Jože Burnik hudo zbolel in se ni več dedoval od svojih prednikov, uspešno
Občine Domžale.
vrnil v ansambel. Tako je Edi Seme- prenesel tudi na svoje potomstvo.
Jubilant Edi je svojo glasbeno pot ja postal stalni član Alpskega kvinteVse najboljše, jubilant Edi Sekot otrok začel v glasbeni šoli, kjer ta. Znan je po marljivem delu in ve- meja, in naj vas zdravje in vse doje pridobil veliko znanja, še več iz- stnem pristopu do igranja in nastopa- bro, predvsem pa zadovoljstvo nad
kušenj pa mu je prinesel oder. Da- nja. Z Alpskim kvintetom je jadral 36 opravljenim ustvarjalnim delom in
nes ga upravičeno štejemo med le- let in nato na lastno željo iz ansambla številnimi trenutki veselja, ki ste ga
gende narodnozabavne glasbe, tako odšel ter svoje mesto v Alpskem kvin- pripravili ljubiteljem vaše glasbe,
v smislu igranja na harmoniko kot tetu prepustil Klemenu Lebnu. Lju- spremlja na vaši nadaljnji poti.
Za konec pa še voščilo Janeza Pera
ustvarjalca lepih melodij, s pomočjo bitelji narodnozabavne glasbe, predčlanov ansambla pa je prišel do la- vsem pa Alpskega kvinteta, jubilan- v imenu Alpskega kvinteta: »Dra­
stne zgoščenke, na kateri so zbrane ta poznamo predvsem kot odličnega gi Edi, dolga leta sodelovanja si bil v
vse njegove najlepše melodije. Nje- harmonikarja, manj znano pa nam Alpskem kvintetu dober kolega in pra­
govo pomembno ustvarjalno glas- najbrž je, da je ustvaril okrog sto la- vi prijatelj, odličen glasbenik, ki je bo­
beno delo pa so posebej predstavili stnih avtorskih skladb ter tako s har- gatil naš prepoznavni ansambel doma
tudi v samo njem namenjenem Če- moniko kot z lastnimi skladbami pri- in v svetu. Ob vsem tem si ostal dober
pomogel k značilnemu zvenu Alpske- mož in oče ter nepogrešljivi deda svo­
trtkovem večeru pesmi in napevov.
Prve glasbene korake se je nau- ga kvinteta. Med nepozabnimi njego- jim vnukom, ki jih bogati in navdušu­
čil pri stricu Antonu – soustanovite- vimi lastnimi skladbami so tudi: Na je tvoje bogato znanje. Naj bodo mir­
lju domžalske glasbene šole. Učil se drsališču, Na Gorenjskem, Prijatelja na in zdrava tvoja zrela leta, v krogu
je harmonike, trobente in kontrabasa. harmonike, Lepa Korošica, S pletno najbližjih s prijetnimi spomini na našo
V mladosti je igral kontrabas v pop- do otoka, Proti Mariboru, Godci pri- skupno bogato glasbeno pot.«
-rock skupini Eight players, nato pa hajajo, Še bo veselo, Kranjska polka,
Vera Vojska
Foto: arhiv Alpskega kvinteta
ga je glasbena pot odnesla v narodno- Trideset srečnih let in številne druge.

Mestni kino Domžale

Knjižnica Domžale
E-vsebina | Z NAŠIH POLIC
Kadar vam zmanjka navdiha za branje, potrebujete nasvet ali vam izbira primerne knjige povzroča
prevelik stres, vam bo v pomoč rubrika Z NAŠIH
POLIC / spletna stran Knjižnice Domžale / org.:
Knjižnica Domžale.

2. marec, sreda

Mestni kino Domžale
20.00 | KUPE ŠT. 6
Drama / Hytti nro 6 / režija: Juho Kuosmanen /
po motivih istoimenskega romana Rose Liksom /
2021, Finska, Estonija, Rusija, Nemčija / distribucija: Con film / 107' / Juho Kuosmanen nas z arktičnim filmom ceste – ali bolje: železniške proge
– popelje skozi zasneženo Rusijo devetdesetih let,
da bi nam povedal toplo, nostalgično zgodbo o
tem, kaj nas povezuje kot človeška bitja / dobitnik
velike nagrade žirije na festivalu v Cannesu.

E-vsebina | IGRAČARIJE
Izdelajmo igračo / izdelava igrače iz predmetov
in materialov, ki jih najdete doma / spletna stran
Knjižnice Domžale / org.: Knjižnica Domžale.

Knjižnica Domžale
E-vsebina | ZVEN BESED
Namen glasnega branja je ozaveščanje pomena
glasnega branja in poslušanje brane besede, ki
nas bogati in zdravi, ohranja naš lep slovenski jezik, spodbuja domišljijo in prevetri naše možgane
/ vabljeni k poslušanju / spletna stran Knjižnice
Domžale / org.: Knjižnica Domžale.

Arboretum Volčji Potok
CVETOČE KRONICE NA PETIH HEKTARJIH
POVRŠINE
Kronice, z daljšim imenom veliki pomladni zvončki, s svojimi cvetovi pobelijo pet hektarjev močvirnega gozda, bregove potokov in robove vlažnih
travnikov – to je eden od večjih predelov s kronicami v osrednji Sloveniji / so zavarovane cvetlice
pri nas in na ravni Evropske unije / od 1. do 20.
marca bo pot do Hujske loke posebej označena, informacije o kronicah in njihovem rastišču pa bodo
na voljo na novi informativni tabli.

1. marec, torek

Cvetoče kronice za petih hektarjih površine
Arboretum Volčji Potok, od 1. do 20. marca

Mestni kino Domžale
15.00 | PETER ZAJEC: SKOK V

6. marec, nedelja

20.00 | VEČER FILMSKE GLASBE Z BIG
BANDOM GODBE DOMŽALE
Koncert / brezplačne vstopnice / umetniški vodja:
Lan Timotej Turek / organizacija: Godba Domžale
/ če je lani poleti Big band Godbe Domžale s premiernim koncertom navdušil poslušalce z jazz in
blues klasikami, je pred nami nov zanimiv projekt
/ tokrat bodo saksofonisti, trobentači, pozavnisti
in ritem sekcija poskrbeli za izlet v filmske vode.

KD Franca Bernika
10.00 | WILHELM HAUFF, BOŠTJAN
ŠTORMAN: PALČEK NOS
Sobotna otroška matineja / za IZVEN
Lutkovno-igrana predstava / Gledališče iz desnega žepka / režija: Boštjan Štorman / glasba: Goran
Završnik / igrata: Lucija Ćirović, Boštjan Štorman
/ 45' / primerno za starost: 4+ / Zaradi predrznosti
lepega Jakoba doleti kazen – sedem let mora služiti Zeliščni coprnici in v tem času postane odličen
kuhar, a kazen s tem še ni odslužena.

5. marec, sobota

Blunout
20.00–22.00 | SAMUEL LUCAS (KONCERT
OB DNEVU ŽENA)
Primorski glasbenik, ki že 30 let nastopa na številnih odrih, se vrača tudi na oder edinstvenega
Blunout kluba v Domžalah / izjemna ekipa glasbenikov, ki ga vedno spremlja, dobra energija in izjemen repertoar, in to ravno v času, ko bo ves mesec
marec posvečen vsem ženskam / Samuel nas bo
razvajal s svojimi avtorskimi skladbami iz albuma
Sebe dajem ter večer popestril z najlepšimi in večno
prepevanimi uspešnicami hrvaških pop izvajalcev.

20.15 | BATMAN
Akcijski film / The Batman / režija: Matt Reeves /
igrajo: Robert Pattinson, Zoe Kravitz, Paul Dano,
Colin Farrell, Barry Keoghan, Peter Sarsgaard,
Andy Serkis / 2022, ZDA / distribucija: Blitz / 175' /
po letih tavanja po ulicah Gothama in z le nekaj zanesljivimi zavezniki osamljeni maščevalec Batman
postane utelešenje pravice med svojimi someščani.

Koncert: Samuel Lucas
Blunout, 4. marca

Knjižnica Domžale
E-vsebina | (IZ)BR@NO
Ožji izbor prebranega in pregledanega gradiva
zaposlenih v Knjižnici Domžale, ki smo ga izbrali

11. marec, petek

20.00 | ISKRE V ČASU + POGOVOR Z
USTVARJALCI
Dokumentarni film / režija: Jurij Gruden / 2020,
Slovenija / distribucija: Bela film / 82' / dokumentarec o vrtoglavem vzponu in padcu slovenskega
informacijsko-tehnološkega giganta Iskra Delta
si je prislužil posebno omembo žirije na Festivalu
slovenskega filma v Portorožu.

Mestni kino Domžale
17.45 | STENA – VZPON DO ZLATA
Glej opis pod 2. marec.

20.00 | DOGODEK
Drama / režija: Audrey Diwan / 2021, Francija / distribucija: Fivia / 100' / Francija, 1963 – obetavna
študentka Anne odkrije, da je noseča, in čeprav je
splav zakonsko prepovedan, sklene ukrepati, saj
hoče sama odločati o svojem telesu in svoji prihodnosti / film, posnet po romanu Annie Ernaux, je
osvojil zlatega leva v Benetkah in nagrado Kinotripove mladinske žirije na zadnjem Liffu.

Mestni kino Domžale
18.00 | MALA MAMA
Glej opis pod 7. marec.

19.00 | ONKRAJ SREBRNEGA BREGA
Pripovedovalski večer za odrasle z Ireno Cerar
/ pripovedovalka ljudskih zgodb / avtorica priljubljenih vodnikov / gosta, ki bosta med besede
posejala prekmurske in porabske glasbene ritme:
Béla Szomi Kralj in Špela Hribar / org.: Irena Cerar,
Knjižnica Domžale.

17.00 | MIŠKA IN DEŽEVEN DAN
Glej opis pod 3. marec (Pravljična urica).

17.00 | PRAVLJIČNA URICA
Za otroke od 4. leta dalje / predhodna prijava: 08
205 01 73 / org.: Krajevna knjižnica Ihan.

Knjižnica Domžale
E-vsebina | E-PRAVLJICA
Glej opis pod 3. marec.

10. marec, četrtek

Fotografska razstava: Janez Medvešek
Menačenkova domačija, 9. marca

Dogaja se ...

slamnik

Knjižnica Domžale
E-vsebina | Z NAŠIH POLIC
Glej opis pod 2. marec.

16. marec, sreda

KD Franca Bernika
20.00 | FLORIAN ZELLER: MAMA
Za IZVEN
Drama / La Mère / Prešernovo gledališče Kranj,
Mestno gledališče Ptuj / režija: Ivica Buljan / igrajo: Darja Reichman, Borut Veselko, Blaž Setnikar,
Doroteja Nadrah / 85' / Zellerjeva Mama je vrhunsko, večplastno in pretresljivo dramsko besedilo,
ki govori o bolečini in osamljenosti Mame, ki se
sooča s sindromom »praznega gnezda«.

E-vsebina | IGRAČARIJE
Glej opis pod 1. marec.

Knjižnica Domžale
E-vsebina | ZVEN BESED
Glej opis pod 1. marec.

15. marec, torek

20.00 | DRIVE MY CAR
OSKARJEVSKI ZAMUDNIKI
Drama / Doraibu mai kâ / režiser: Ryusuke Hamaguchi / po kratki zgodbi Harukija Murakamija / 179'
/ Yusuke je gledališki režiser in igralec, srečno poročen s scenaristko Oto, ki nenadoma umre, zaradi
česar se Yusuke umakne iz družabnega življenja.

Mestni kino Domžale
17.45 | DOGODEK
Glej opis pod 9. marec.

E-vsebina | DOMOZNANSTVO
Domoznanska zbirka je najpomembnejša zbirka
vsake splošne knjižnice, saj skrbi, da se ustvarjalnost ohranja iz roda v rod in je dostopna najširši
javnosti / naj spomini ne zbledijo / spletna stran
Knjižnice Domžale / org.: Knjižnica Domžale.

Knjižnica Domžale
19.00 – spletni pogovor v živo |
POMENKOVANJA S PIŽAMO
Pomenkovanja s Pižamo / v živo – FB Knjižnice
Domžale / org.: Boštjan Gorenc - Pižama, Knjižnica Domžale.

14. marec, ponedeljek

Pripovedovalski večer: Onkraj srebrnega brega
Knjižnica Domžale, 10. marca

KD Franca Bernika
20.00 | MOZART ZA PRIJATELJE IN S
PRIJATELJI
Za izven
Koncert klasične glasbe / nastopajo: Izabella Simon (klavir), Dora Kokas (violončelo), Maxim
Rysanov (viola), Mate Bekavac (klarinet) / program: Mozart in mogoče še kdo … / Mozartova
glasba ima nekako dostop do naših src – nekatere
njegove skladbe so postale prepoznavne in prilju-

Knjižnica Domžale
E-vsebina | VARUJ ZDRAVJE
Glej opis pod 7. marec.

21. marec, ponedeljek

20.00 | PRASICA
Domžalska premiera + pogovor z ekipo filma
Alter komedija / režija: Tijana Zinajić / scenarij:
Iza Strehar / igrajo: Liza Marijina, Tosja Flaker
Berce, Anuša Kodelja, Jure Henigman, Lea Cok,
Jernej Kogovšek, Jožica Avbelj, Špela Rozin, Nika
Rozman, Miranda Trnjanin, Lovro Zafred, Sebastijan Horvat, Ana Urbanc, Vesna Pernarčič Žunić,
Nina Valič, Davor Janjić, Matej Puc / 2021, Slovenija / distribucija: Gustavfilm / 90' / alter komedija
o obdobju življenja, ko se preprosto zatakneš in ne
veš, kako naprej / filmski prvenec Tijane Zinajić je
s Festivala slovenskega filma odnesel kar sedem
vesen, tudi za najboljši celovečerec in najboljši
film po izboru občinstva.

17.30 | VOJVODA
Glej opis pod 12. marec.

Mestni kino Domžale
15.30 | TUDI MIŠI GREDO V NEBESA
Glej opis pod 13. marec.

KD Franca Bernika
10.00 | PO RUSKI PRIPOVEDKI: REPA
VELIKANKA
Sobotna otroška matineja / za IZVEN
Burleska za otroke / Gledališče Lalanit, Društvo
lutkovnih ustvarjalcev / režija: Iuna Ornik / igra:
Iuna Ornik / glasbena spremljava: Joži Šalej / 35’
/ 3+ / V igralsko-lutkovni predstavi, ki se poigrava
s tradicijo commedie dell'arte in filma noir, nam
igralka / lutkarica / klovnesa ob spremljavi glasbe
smelo pripoveduje znano pravljico o repi.

19. marec, sobota

Predstava: Palčica
Kulturni dom Dob, 13. marca

KD Franca Bernika
10.00 | Maša Ogrizek: LJUBO DOMA
BOBRI NA POTEPU | Za družine / brezplačne vstopnice / lutkovna predstava / Hiša otrok in umetnosti in Društvo kreativcev Tobiro / režija: Miha Arh

26. marec, sobota

Blunout
20.00–22.00 | MI2 (AKUSTIČNO)
V Blunout prihajajo eni in edini Mi2 – le kdo ne pozna skladb, kot so Sladka kot med, Pojdi z menoj v
toplice, Teta Estera, Zbudi me za 1. maj, Črtica, Ko
bil sm še mali pizdun, itn.

20.15 | IZGUBLJENO MESTO
Akcijska komedija / The Lost City of D / režija: Adam
Nee, Aaron Nee / igrajo: Sandra Bullock, Channing
Tatum, Daniel Radcliffe, Da'Vine Joy Randolph,
Brad Pitt, Patti Harrison, Bowen Yang / 2022, ZDA /
distribucija: Karantanija / 92' / briljantna, a osamljena pisateljica romantično-pustolovskih romanov se
mora odpraviti na pustolovščino po džungli, kjer bo
prvič na lastni koži doživela svoje lastne zgodbe.

Mestni kino Domžale
18.00 | JAZ, RDEČA PANDA
Glej opis pod 11. marec.

Krajevna knjižnica Ihan
17.00 | BRALNE TAČKE – beremo kužku
Individualno / predhodna prijava: 08 205 01 73 /
org.: Društvo Ambasadorji nasmeha, Krajevna
knjižnica Ihan.

Knjižnica Domžale
E-vsebina | (IZ)BR@NO
Glej opis pod 11. marec.

25. marec, petek

KD Franca Bernika
20.00 | MALI OTROCI, VELIKI PROBLEMI
Za IZVEN
Stand up komedija / SITI teater, Ljubljana / nastopata: Uroš Kuzman, Aleš Novak / je uvertura v starševstvo res preprosta in težavnost tega poklica zraste šele z leti? / s temi in podobnimi vprašanji se
bosta v stand up predstavi ukvarjala mlada očka,
Uroš Kuzman in Aleš Novak.

Razstava plakatov: Cikel odnos
Center za mlade Domžale, 17. marca

Koledar kulturnih prireditev
v občini Domžale/ marec

številka 2 | februar 2022 | letnik lxii

koledar dogodkov

Knjižnica Domžale
E-vsebina | Z NAŠIH POLIC
Glej opis pod 2. marec.

Menačenkova domačija
18.00 | JANEZ MEDVEŠEK: TU SMO DOMA
Odprtje fotografske razstave s poudarjeno noto
ohranjanja slovenske kulturne dediščine / razstavo bosta predstavila avtor razstave Janez Medvešek
in kustosinja Katarina Rus Krušelj / 9. marec–23.
april 2022 / vstop prost.

9. marec, sreda

21.00 | TOBELIJA / VR
Glej opis pod 19.00.

20.00 | ROSANA HRIBAR, NICK UPPER:
TOBELIJA
Za IZVEN
Plesna predstava po motivih drame Ljubomirja
Đurkovića / Plesni teater Ljubljana / režija, scenografija: Nick Upper / koreografija, izbor glasbe:
Rosana Hribar / izvajalke: Rosana Hribar, Maša
Kagao Knez, Urša Rupnik / 50' / o ženskah, ki so
preveč ljubile (istega) moškega, ki ga več ni …

KD Franca Bernika
19.00 | TOBELIJA / VR
Oder 360 / plesna predstava Tobelija na VR očalih
/ En-knap, Plesni teater Ljubljana / 36' / Izkušnja
ogleda predstave Tobelija v 360° okolju ponuja
gledalcu perspektivo pogleda iz središča odra
in tako razbija klasično gledališko formo, kjer je
pogled usmerjen zgolj prek četrte odrske stene /
ogled Tobelija / VR je brezplačen.

17.30–19.00 | UNIVERZALNO ZNANJE
DUHOVNOSTI
Univerzalno znanje duhovnosti in prebujanje posameznika / predavanje / delavnica / prijave: denis.boljka@hotmail.com / org.: Denis Boljka.

E-vsebina | IGRAČARIJE
Glej opis pod 1. marec.

Knjižnica Domžale
E-vsebina | ZVEN BESED
Glej opis pod 1. marec.

8. marec, torek

20.15 | MALA MAMA
Abonma filmski PONEDELJEK in za IZVEN
Drama / režija: Céline Sciamma / 2021, Francija /
distribucija: Demiurg / 72' / Céline Sciamma v svojem novem filmu znova raziskuje velika življenjska
vprašanja z izrazito ženske perspektive.

Mestni kino Domžale
17.30 | UPANJE
Glej opis pod 2. marec.

Knjižnica Domžale
E-vsebina | VARUJ ZDRAVJE
Dan za zdravje, šport in rekreacijo / spletna telovadnica / vsebine, ki pomagajo varovati zdravje in doseči bolj zdrav življenjski slog / vadba v sodelovanju
z Vzajemno, d. v. z. / spletna stran Knjižnice Domžale / org.: Vzajemna, d. v. z., Knjižnica Domžale.

7. marec, ponedeljek

19.15 | VOJVODA
Glej opis pod 12. marec.

17.00 | JAZ, RDEČA PANDA
Glej opis pod 11. marec.

Mestni kino Domžale
15.00 | TUDI MIŠI GREDO V NEBESA
Družinski animirani film / režija: Denisa Grimmová,
Jan Bubeníček / slovenski glasovi: Maja Kunšič, Gašper Jarni, Primož Pirnat, Blaž Šef, Matej Puc, Vesna
Pernarčič, Gašper Malnar, Asja Kahrimanovič-Babnik / 2021, Češka, Slovaška, Poljska, Francija / distribucija: Društvo 2 koluta / 87' / sinhronizirano, 6+
/ razburljivo popotovanje miške in lisjaka je izjemna
animirana pripoved o upanju, ljubezni in pogumu
premagati na videz še tako nepremagljive stvari.

Kulturni dom Dob
16.00 | PALČICA
Predstava otroškega gledališko-lutkovnega ŽIVŽAV-a / s čudovito Andersenovo pravljico bodo
otroci vstopili v domišljijski svet drobne Palčice, ki
jo je ugrabila stara krastača – še sreča, da so ji na
pomoč priskočile živali / vabljeni na ogled zgodbe o poštenosti, pogumu, pravi ljubezni in čistosti
srca, kjer bodo otroci in starši doživeli tako solze
kot smeh in spoznali, da po vsakem dežju posije
sonce / informacije in rezervacije na telefon: 041
420 610 / gostuje Gledališče KUKUC Beltinci.

13. marec, nedelja

20.15 | BATMAN
Glej opis pod 4. marec.

18.00 | VOJVODA
Komedija / The Duke / režija: Roger Michell /2020,
Velika Britanija / distribucija: Fivia / 96' / po resnični zgodbi posneta komedija o hudomušnem
Angležu, sodobnem Robinu Hoodu, ki je ukradel
Goyjo iz Narodne galerije / zadnji film nedavno preminulega Rogerja Michella (Notting Hill) z Jimom
Broadbentom in Helen Mirren v glavnih vlogah.

16.00 | PETER ZAJEC: SKOK V PUSTOLOVŠČINO
Glej opis pod 4. marec.

Mestni kino Domžale
10.00 | PRVIČ V KINO: POTEPANJE
PAPIRNATEGA ZMAJA
Kratki animirani filmi / različni avtorji / program:
Koyaa – izmuzljiv papir, G. Noč ima prost dan, Zmaj,
Tok tok, Mitch-match, Oblačno, Princ Ki-Ki-Do: Begunec / 2021, Slovenija, Litva, Češka, Hrvaška, Madžarska / distribucija: Društvo 2 koluta / 34' / brez
dialogov, 4+ / raznolik program kratkih animiranih
filmov s festivala animiranega filma Animateka, od
prigod s katerimi se srečuje Koyaa, junaškim princem Ki-ki-dojem, ki rešuje težave v gozdu, podmornico, ki odkriva pisano morsko kraljestvo, pa do
palčka, ki se odloči pregnati oblak.

12. marec, sobota

20.15 | MALA MAMA
Abonma filmski PETEK in za IZVEN.
Glej opis pod 7. marec.

Mestni kino Domžale
18.00 | JAZ, RDEČA PANDA
Družinski animirani film / Turning Red / režija:
Domee Shi / 2021, ZDA / distribucija: Blitz / 90' /
sinhronizirano, 7+ / samozavestna, a rahlo nerodna 13-letna najstnica Mei Lee se vsakič, ko se razburi, spremeni v rdečo pando.

19.00 | BATMAN
Glej opis pod 4. marec.

17.00 | PES
Glej opis pod 3. marec.

za vas z namenom, da vam še bolj približamo in
priporočimo gradivo, za katero menimo, da bi ga
bilo škoda spregledati / spletna stran Knjižnice
Domžale / org.: Knjižnica Domžale.

PUSTOLOVŠČINO
Glej opis pod 4. marec.

Blunout
20.00–22.00 | VEČER IRSKE GLASBE
Ob znanem irskem prazniku Saint Patric's Day bomo
obiskovalcem postregli s tradicionalno irsko glasbo.

20.15 | BATMAN
Glej opis pod 4. marec.

Mestni kino Domžale
18.00 | JAZ, RDEČA PANDA
Glej opis pod 11. marec.

Krajevna knjižnica Ihan
17.00 | BRALNE TAČKE – beremo kužku
Za otroke od 4. leta dalje / predhodna prijava: 08
205 01 73 / org.: Društvo Ambasadorji nasmeha,
Krajevna knjižnica Ihan.

E-vsebina – ob 19.00 | MATJAŽ COREL:
ALBANIJA IN ČRNA GORA
Potopisno predavanje / posnetek / spletna stran
Knjižnice Domžale / org.: Matjaž Corel, Knjižnica
Domžale.

16.00–19.00 | IGROTEKA – izposoja
Glej opis pod 4. marec.

Knjižnica Domžale
E-vsebina | NA VALOVIH BESED
Glej opis pod 4. marec.

18. marec, petek

Mestni kino Domžale
20.00 | SLADIČEVA PICA
OSKARJEVSKI ZAMUDNIKI
Komedija / Licorice Pizza / režiser: Paul Thomas
Anderson /igrajo: Alana Haim, Cooper Hoffman,
Bradley Cooper, Sean Penn, Skyler Gisondo / 133' /
Paul Thomas Anderson (Gospodar, Fantomska nit)
nas odpelje v zgodnja sedemdeseta z edinstveno
ljubezensko zgodbo, ki ji nikoli ne zmanjka bencina.

19.00 | MATJAŽ COREL: ALBANIJA IN ČRNA
GORA
Potopisno predavanje / org.: Matjaž Corel, Knjižnica Domžale.

17.00 | NAJLEPŠA CVETLICA
Glej opis pod 3. marec (Pravljična urica).

8.45–12.30 – spletno izobraževanje |
FINANČNA PISMENOST
Finančno izobraževanje / finančno načrtovanje
in osebni proračun / finančni sistemi / krediti in
posojila / zavarovanja / varstvo potrošnikov in njihove pravice / potek prek spletne platforme zoom
/ nadaljevanje 24. in 25. marca / informacije in
prijave do 9. 3.: kristina.galun@dom.sik.si / org.:
Knjižnica Domžale.

Knjižnica Domžale
E-vsebina | E-PRAVLJICA
Glej opis pod 3. marec.

Center za mlade Domžale
RAZSTAVA PLAKATOV: CIKEL ODNOS –
Z VEGOVE, Z LJUBEZNIJO.
Razstava plakatov / Mladi Zmaji / razstava plakatov mladih o odnosih in ljubezni / urbana kultura
/ vstop prost

17. marec, četrtek

20.15 | VOJVODA
Glej opis pod 12. marec.

Mestni kino Domžale
18.00 | STENA – VZPON DO ZLATA
Glej opis pod 2. marec.

Zbrala in uredila: Maša Rener
Fotografije: promocijsko gradivo

Koledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu
Slamnik. Za točnost informacij odgovarja prijavitelj dogodka. Uredništvo ne odgovarja za
spremembe programov in si pridržuje pravico
do krajšanja prispelih informacij. Informacije o
dogodkih v aprilu 2022 pošljite do 18. marca na
naslov: koledar@kd-domzale.si.
Galerija Domžale
19.00 | Gernot Fischer Kondratovich, Jure
Markota: DOMŽALSKO VPRAŠANJE
Odprtje razstave / z umetnikoma se bo pogovarjal
Jurij Smole / razstava bo odprta do 14. 4. 2022 /
vstop prost

Koledar dogodkov

20.15 | PRASICA
Glej opis pod 19. marec.

Mestni kino Domžale
18.00 | ISKRE V ČASU
Glej opis pod 10. marec.

31. marec, četrtek

20.15 | CYRANO
Glej opis pod 3. marec.

Mestni kino Domžale
18.00 | KUPE ŠT. 6
Glej opis pod 1. marec.

30. marec, sreda

20.00 | VOJVODA
Glej opis pod 12. marec.

Mestni kino Domžale
18.00 | PRASICA
Glej opis pod 19. marec.

29. marec, torek

20.00 | SNEMALEC
Abonma FILMSKI PONEDELJEK in za IZVEN
Komedija, nemi film z živo glasbeno spremljavo /
The Cameraman / režija: Buster Keaton, Edward
Sedgwick / scenarij: Clyde Bruckman, Lew Lipton / igrajo: Buster Keaton, Marceline Day, Harold
Goodwin, Sidney Bracey / 1928, ZDA / 67' / Buster
Keaton igra snemalca, ki poskuša s svojim delom
očarati tako svoje delodajalce kot prikupno dekle,
pot do cilja pa je seveda posejana s številnimi ovirami in zabavnimi pripetljaji / film bo na klavirju
spremljal Mitja Reichenberg.

Mestni kino Domžale
18.00 | MALA MAMA
Glej opis pod 7. marec.

KD Radomlje, Kodrova dvorana
18.00 | KOSMAČ A. IN J., POLLAK, M. IN
PAVLIČ, R.: RADOMLJE OB PRELOMU
TISOČLETJA
Odprtje fotografske razstave FKVK Mavrica Radomlje ob 90. življenjskem jubileju Janeza Kosmača /
projekcija filmov o Radomljah / kulturni program.

iz urada župana
koledar dogodkov

Krajevna knjižnica Ihan
17.00 | PRAVLJIČNA URICA
Glej opis pod 10. marec.

17.00 | MIŠKA SI POIŠČE NOV DOM
Glej opis pod 3. marec (Pravljična urica).

Knjižnica Domžale
E-vsebina | E-PRAVLJICA
Glej opis pod 3. marec.

24. marec, četrtek

20.00 | ODPUŠČANJE + POGOVOR Z
USTVARJALCI
Dokumentarni film / režija: Marija Zidar / scenarij:
Marija Zidar / 2021, Slovenija, Srbija, Kosovo, Črna
gora / distribucija: Vertigo / 82' / celovečerni prvenec slovenske režiserke Marije Zidar, postavljen v
sodobno Albanijo, je pronicljiv in pretresljiv prikaz
patriarhalne družbe, ujete med napol pozabljeno
preteklost in negotovo sedanjost / dobitnik vesne
za najboljši dokumentarec.

Mestni kino Domžale
17.45 | VOJVODA
Glej opis pod 12. marec.

Knjižnica Domžale
E-vsebina | Z NAŠIH POLIC
Glej opis pod 2. marec.

23. marec, sreda

20.30 | PRASICA
Glej opis pod 19. marec.

Mestni kino Domžale
18.00 | NAJBOLJ GROZEN ČLOVEK NA
SVETU
OSKARJEVSKI ZAMUDNIKI
Romantična komedija / režiser: Joachim Trier / 127' /
portret mladenke v dvanajstih poglavjih, s prologom
in epilogom – film Joachima Trierja (Oslo, 31. avgusta) je očarljiva, igriva in duhovita drama o ljubezni
v našem času ter o tem, kako lahko imaš v življenju
vse, pa se še vedno počutiš kot največja zguba na
svetu / nagrada za najboljšo igralko v Cannesu.

Slamnikarski muzej
18.00 | ŠPELA KAPLJA: KAKO SE LJUBI REKA
Srečanja pod slamniki / z varuhinjo narave in
pripovedovalko zgodb se bo o sporočilih in skrivnostih slovenskih rek pogovarjala Cveta Zalokar /
vstop prost.

28. marec, ponedeljek

20.15 | PRASICA
Glej opis pod 19. marec.

E-vsebina | IGRAČARIJE
Glej opis pod 1. marec.
17.30–19.00 | UNIVERZALNO ZNANJE
DUHOVNOSTI
Glej opis pod 8. marec.

18.00 | PETER ZAJEC: SKOK V
PUSTOLOVŠČINO
Glej opis pod 4. marec.

Mestni kino Domžale
16.00 | TUDI MIŠI GREDO V NEBESA
BOBRI NA POTEPU + USTVARJALNA DELAVNICA
Glej opis pod 13. marec.

/ igra in animacija: Miha Arh / 30' / primerno za
starost: 4+

Knjižnica Domžale
E-vsebina | ZVEN BESED
Glej opis pod 1. marec.

22. marec, torek

bljene celo pri neljubiteljih klasične glasbe, druge
vedno znova navdušujejo ljubitelje in poznavalce /
tokrat nekaj biserov iz njegove komorne literature,
ki jo je sam napisal in poustvaril s svojimi prijatelji.
slamnik@kd- dom zale. si

Mestni kino Domžale
18.00 | PETER ZAJEC: SKOK V
PUSTOLOVŠČINO
Družinska pustolovščina / Peter Rabbit 2: The
Runaway / režija: Will Gluck / scenarij: Patrick
Burleigh / igrajo: Domhnall Gleeson, Rose Byrne,
James Corden, Margot Robbie, Elizabeth Debicki,
Daisy Ridley / slovenski glasovi: Voranc Boh, Maja
Kunšič, Matevž Mueller, Jan Bučar, Nina Kaludjerović, Saša Pavlin Stošić in Nika Rozman / 2021,
ZDA, Avstralija / distribucija: Con film / 93' / sinhronizirano, 6+ / ko se naveliča življenja na vrtu,
se Peter odpravi v veliko mesto, kjer spozna nekaj
zelo sumljivih likov, kar ustvari hudo zmedo za vso
družino.

16.00–19.00 | IGROTEKA – izposoja
Izposoja igrač in družabnih iger / kvalitetne didaktične, poučne in ustvarjalne igrače / družabne igre
za vse generacije / org.: Knjižnica Domžale.

Knjižnica Domžale
E-vsebina | NA VALOVIH BESED
Izbrane vsebine, fotografije in glasba / odlomki
/ misli / odkrijte skrivnostni svet knjig / spletna
stran Knjižnice Domžale / org.: Knjižnica Domžale.

4. marec, petek

20.00 | CYRANO
Glasbena drama / Cyrano / režija: Joe Wright /
2021, Velika Britanija, ZDA, Kanada, Italija / distribucija: Karantanija / 124' / pisec Cyrano de Bergerac je preveč nesiguren, da bi sam osvojil Roxanne,
zato s pisanjem pisem njeno srce pomaga osvojiti
mlademu Christianu.

Mestni kino Domžale
18.00 | PES
Komedija / režija: Reid Carolin, Channing Tatum
/ 90' / nekdanjemu vojaškemu čuvaju Briggsu je
dodeljena skrb za vojaško izšolano psičko padlega vojaka – njegova naloga je pripeljati psičko na
drug konec države, da bi bila lahko prisotna na pogrebu svojega umrlega lastnika.

17.00 | LE KAKO POVEŠ, LJUBIM TE
Pravljična urica / za otroke od 4. leta / spletna prijava / pravljičarka: Natalija Trebušak / org.: Knjižnica Domžale.

Knjižnica Domžale
E-vsebina | E-PRAVLJICA
Pravljična urica / zabavne in iskrene prigode pravljičnih junakov / spletna stran Knjižnice Domžale
/ org.: Knjižnica Domžale.

3. marec, četrtek

20.15 | UPANJE
Drama / Håp / režija: Maria Sødahl / 2019, Norveška, Švedska, Danska / distribucija: Cinemania /
127' / kaj se zgodi z ljubeznijo, ko ženska srednjih
let izve, da bo živela samo še tri mesece? / posneto
po resnični zgodbi režiserke Marie Sødahl.

18.00 | STENA – VZPON DO ZLATA
Športno-dokumentarni film / režiser: Nick Hardie
/ film v obdobju dveh let spremlja štiri vrhunske
plezalke: Janjo Garnbret, Shauno Coxsey, Brooke
Raboutou in Miho Nonaka, ki se v kvalifikacijah za
olimpijske igre borijo, da bi si prislužile svoje mesto
v Tokiu, nato pa se soočijo z naporno sezono tekmovanj in treningov, sredi katere se zaradi pandemije
covida-19 vse ustavi, olimpijske igre pa so prestavljene / medtem ko se mlade plezalke na poti v Tokio soočajo s svojimi duševnimi in fizičnimi demoni,
film razkrije osupljiv in navdihujoč vpogled v to, kaj
je potrebno žrtvovati za to, da si vrhunski plezalec,
olimpijec in navsezadnje kaj pomeni biti človek.

letnik lxii | februar 2022 | številka 2slamnik | 21

22 | slamnik

številka 2 | februar 2022 | letnik lxii

iz naših vrtcev in šol

slamnik@kd- dom zale. si

Ekošola spodbuja krožno gospodarstvo

V CENTRU ZA MLADE
MARCA DOGAJA

Srednja šola Domžale je med drugim vključena tudi v projekt Ekošola Krožno
gospodarstvo. Dijaki spoznavajo, da znanstveniki najdejo rešitve v naravi.
srednja šola domžale Ker smo
bili v zadnjih dveh letih − čeprav
je pouk veliko potekal na daljavo −
zelo dejavni, smo dobili finančno
nagrado, podjetje Valtex pa nas bo
nagradilo še z izdelki Lucart.
Finančna nagrada ni edino, kar dijaki pridobijo s spoznavanjem krož­
nega gospodarstva. Verjamemo, da
bo za marsikoga ravnanje z odpadki, ponovna uporaba izdelka ali recikliranje izdelka vseživljenjski projekt,
ker bo to del njegovega poklica. Naši
dijaki se že v šoli, predvsem pa pri de-

lodajalcih na praktičnem usposabljanju, seznanijo s tem, kako pomembna sta ločevanje in zbiranje embalaže in odpadkov.
Že nekaj let sodelujemo z društvom
za trajnostni razvoj Duh časa. Gre za
skupino prostovoljcev, računalniških
zanesenjakov, ki stežka gledajo, kako
gora še vedno uporabne računalniške opreme konča na odpadu. Ekipa
zagnanih tako zbira rabljeno računalniško opremo in jo usposablja za
nadaljnje delo. Brezhibne računalniške komponente potem podarijo po-

sameznikom ali družinam, ki so v stiski, pa tudi šolarjem in neprofitnim
organizacijam. Ko se pojavi priložnost,
pomagajo z računalniki tudi v drugih
državah (npr. ob poplavah in potresu
v Bosni in na Hrvaškem). Tako prispevajo k zmanjšanju količine odpadkov
in pomagajo pomoči potrebnim. Dijaki programa tehnik računalništva
tako pridobljeno opremo lahko uporabijo pri svojem delu v šoli in doma
ali ko se zaposlijo.
Decembra smo izvedli Ekokviz.
Potekal je na daljavo, v čemer smo
se v zadnjem letu že izurili. Dijaki
so bili uspešni tako na šolski kot na
regijski ravni. Čaka nas še državno
tekmovanje, ki bo potekalo na eni
izmed srednjih šol; upamo, da bodo
zdravstvene razmere to dopuščale. Tema letošnjega tekmovanja je
evropska kohezivna politika − tema,
ki dijake spodbuja k razmišljanju,
da so evropski državljani in upravičeni do evropskih sredstev.

VADBA ZA MLADE
JOGA IN PILATES

Marca nadaljujemo s spletno vadbo joge (četrtki ob 18:30) in pilatesom (torki
ob 17:30 in v jutranjem terminu ob četrtkih ob 8:00). Če želite sprostiti svoj
um, raztegniti in okrepiti mišice in ozavestiti svoje telo, vabljeni k vadbi! Jogo
vodi Špela Kern, učiteljica joge, pilates pa Maja Kržišnik, vaditeljica pilatesa in
vodenih vadb,
Vadba je namenjena mladim med 15. in 30. letom. Cena: 10 €/mesec za 4
srečanja. Prijavite se lahko 1x ali 2x tedensko.

USTVARJALNE
DELAVNICE

Vsi otroci, ki radi ustvarjate, preizkušate
nove tehnike in poleg tega še radi poklepetate
v dobri družbi, vabljeni na CZMjeve ustvarjalne delavnice.
Cena: 1,50 € / srečanje.

SKUPINA
7-12 LET

CETRTKI, 16:00-17:00
Vodi: Urška Grošelj, akademska restavratorka

LIKOVNO-LITERARNI NATECAJ
Center za mlade Domžale ponovno razpisuje vseslovenski likovno literarni
natečaj z naslovom ”Sem, bom, bil sem mlad”. Letošnji natečaj posvečamo
Evropskemu letu mladih. Dela naj izražajo izkušnjo mladosti oz. pogled nanjo
v preteklosti ali prihodnosti. Vabljen prav vsak, ki rad ustvarja, da ustvari
izdelek povezan s temo in nam ga pošlje. Rok za prijavo je 3. maj 2022!

Karmen Koprivec

PREDAVANJA ZA STARŠE

Si za eno akcijo v Domžalah?

24. marca 2022 ob 18. uri bo potekalo drugo predavanje v seriji predavanj za
starše »Najstnikova jeza-nočna mora staršev«. Izvajalke predavanj so Lidija
Bašič Jančar, Lili Kodelja in Ana Porenta.

Te zanima, kaj je ulično delo? Te veseli delo z mladimi, ki so starejši od 12 let? Si želiš v
Domžalah narediti spremembo, ki bo popestrila dneve predvsem mladim? Če je bil vsaj
eden od tvojih odgovorov pritrdilen, je ta prispevek pravi zate.
ulično delo Skupina mladih se je
pred kratkim odločila, da se bo lotila uličnega dela v Domžalah. Kaj ulično delo sploh je? To je odvisno od domišljije vseh izvajalcev uličnega dela,
njihov glavni namen pa je ta, da stopijo med mlade v lokalnem okolju,
zanje pripravijo najrazličnejše aktivnosti in jim predstavijo, kaj vse se v
njihovem domačem okolju dogaja in
čemu vse se lahko pridružijo. Takega
projekta v Domžalah še ne poznamo,
se pa zelo uspešno odvija v Ljubljani.
V Centru za mlade Domžale smo se
zato povezali z Uličnimi Zmaji – izvajalci uličnega dela v Ljubljani, ki nam
bodo pomagali pri načrtovanju in začetkih izvedbe uličnega dela pri nas.
Zakaj pa vse to sploh počnemo?
Spomni se na misel: »Bodi spremem­
ba, ki jo želiš videti v svetu!« Vabimo
te, da se pridružiš ekipi, ki bo ulično delo izvajala. S tem vsem mladim,
starejšim od 18 let, omogočamo, da v
svojem kraju naredijo spremembo in
se aktivno vključijo v delovanje v lo-

kalnem okolju. Velikokrat slišimo pritožbe, da se za mlade danes v Domžalah nič ne pripravlja, zato nam pomagaj razširiti informacije o tem, česa
vsega se lahko udeležijo in kaj vse zanimivega jim je ponujeno. Obračamo
pa se na vse mlade, saj mladi najlažje
pristopijo do mladih in jih spodbudijo za najrazličnejše stvari.
Ulično delo bo potekalo na različnih lokacijah v Domžalah, kjer se
mladi radi srečujejo, priprave nanj pa
bodo potekale v prostorih Centra za
mlade Domžale, ki bo izvajalcem priskrbel vsa sredstva in potrebščine, da
bodo lahko izvajali program, ki si ga
bodo zamislili.
Kaj pa bodo od samega programa
pridobili njihovi izvajalci? Če se pridružiš ekipi, pridobiš nove kompetence, nova doživetja, hkrati pa boš
del krasne ekipe mladih. Gotovo se
sprašuješ tudi, kakšne lastnosti naj
bi imel posameznik, vključen v izvajanje uličnega dela. Dobro je, da je
starejši od 18 let, odgovoren, odprt,

zagnan, samoiniciativen, poleg tega
pa ga zanima delo z mladimi, ima zanimive ideje in si želi ustvarjati boljši svet.
V Centru za mlade Domžale smo
se vzpostavitve uličnega dela lotili
premišljeno. Za vse mlade, ki se torej sprašujete, če bi bili res del projekta, pripravljamo uvodno srečanje,
kjer bomo podrobno predstavili ulično delo, kako to izgleda in kako se bo
izvajalo pri nas. Hkrati bomo odgovorili na vsa vprašanja in pomisleke,
z nami pa bodo tudi izvajalci uličnega dela v Ljubljani. Tistim, ki se boste odločili za izvajanje, bomo ponudili tudi krajše usposabljanje, ki vam
bo pomagalo pridobiti koristne kompetence za nadaljnje izzive.
Vabimo vas torej na uvodno srečanje, ki bo potekalo v četrtek, 10. marca, ob 19.00, v prostorih Centra za
mlade Domžale. Pridite in nam pomagajte pokazati, kaj vse zmoremo mladi, kadar stopimo skupaj in na dan
prinesemo vse svoje zanimive ideje.

Olimpijskih duh v Vrtcu Dominik Savio
V minulih dneh smo vsi napeto spremljali in navijali za slovenske športnike, ki so nas
zastopali v Pekingu.
vrtec dominik savio Malo je dogodkov, ko se kot narod čutimo tako
povezani, pripadni in ponosni kot
takrat, ko kateri od naših favoritov
stoji na zmagovalnih stopničkah.
Ker so to izjemno pomembne vrednote za ohranitev in razvoj naroda, jih spodbujamo tudi pri otrocih.
Tako so olimpijske igre v Pekingu
prevzele tudi otroke iz vrtca Dominik
Savio. Skupaj smo navijali, spoznavali športe in slovenske športnike ter
se veselili vseh njihovih dosežkov.
V tem športnem duhu so se otroci skupine Zvončki podali na drsališče Domžale, kjer so zelo uživali. To
je bila za otroke izkušnja, s katero

so pridobivali zaupanje v svoje telo
in gibalne sposobnosti ter spoznali osnovne prvine tega športa. Seveda so ob koncu vsi prejeli ‘olimpij-

ske’ medalje. Ponosni smo na vse,
kar smo se v tem času naučili in doživeli.
Marija Lavrač

SVETOVALNICA ZA MLADE
Se počutiš nelagodno zaradi trenutnih razmer? Potrebuješ pogovor? V CZM ti je
na voljo brezplačna svetovalnica. Javiš se nam lahko na mail
info@czm-domzale.si ali telefonsko številko 040 255 568.
Rezervacija termina je obvezna.

FOTO DELAVNICE ZA OTROKE
S foto delavnicami za otroke nadaljujemo tudi v novem letu! Delavnice
potekajo ob torkih, 17:00-18:00. Namenjene so mladim med 10. in 16. letom.
Cena: 1,5 €/delavnico. Vodi: Daša Kankaraš, fotografinja

JEZIKOVNI TECAJI
Marca se lahko mladi priključite popolnoma začetnemu tečaju
španpčine in nemščine, tisti z več predznanja pa različnim nadaljevalnim
stopnjam španščine. Začne se tudi tečaj francoščine. Cena vseh tečajev je
45 evrov/30 ur, tečaje vodijo profesorji in profesorice jezikov. Tečaji so
namenjeni mladim med 15 in 30 let.

TECAJ CUJECNOSTI
Si želiš preizkusiti prakso čuječnosti? Vabljen_a na uvodni tečaj,
kjer se bomo spoznali z osnovnimi tehnikami čuječnosti, ki nam
omogočajo polnejše zavedanje svojega doživljanja in okolice.
Tečaj bo potekal ob ponedeljkih od 17:30 do 20:00 preko spleta pod
vodstvom Sebastiana Krawczyka.

PROSTOVOLJCI ZA UCNO POMOC
Obvladaš matematiko, angleščino ali kateri drug osnovnošolski ali srednješolski
predmet? Bi rad_a svoje znanje predajal_a naprej in se zraven tudi kaj naučil_a?
Pridruži se ekipi prostovoljcev in prostovoljk Centra za mlade Domžale za
nudenje učne pomoči. Sporoči nam, s katero starostno skupino želiš delati in
kateri predmet želiš poučevati, in povezali te bomo z učencem ali učenko.

UCNE URE KEMIJE
Lahko se pridružiš učnim uricam kemije, ki potekajo on ponedeljkih, ob 15:00
za osnovno šolo in 16:00 za srednjo šolo. Ure vodi prostovoljec Dominik,
študent kemije.

NA VSE AKTIVNOSTI OBVEZNE PREDHODNE PRIJAVE
NA INFO@CZM-DOMZALE.SI ALI 040 255 568.
Delavnice in aktivnosti bodo izvedene v skladu
z ukrepi vlade in NIJZ.

VABLJENI V PLAC ZA MLADE
OD PONEDELJKA DO PETKA, OD 8:00 DO 20:00 IN PREVERITE,
KAJ VSE VAM PLAC ZA MLADE PONUJA ZA
KAKOVOSTNO IN ZABAVNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA CASA!
Center za mlade Domžale, Ljubljanska cesta 58, Domžale
040/255-568, 01/722-66-00; info@czm-domzale.si;
www.czm-domzale.si FB: czm.domzale IG: czm_domzale

letnik lxii | februar 2022 | številka 2slamnik | 23

obrazi domžal

slamnik@kd- dom zale. si

KAKO LJUBI REKA
ŠPELA KAPLJA – PRIPOVEDOVALKA ZGODB, VARUHINJA NARAVE, RAZISKOVALKA REK

Špela se je odločila za drugačno življenje od večine, na svoji zemlji in v svojem svetu Terre Anime, kjer so skupaj s
prijateljicama Tinko in Nejo Meto same postavile svoja in živalska bivališča.
Kamniška Bistrica je šla skozi
težko izkušnjo, saj je bila pred
leti že tako močno onesnažena,
da je bolj spominjala na odtočni
kanal. Je že ozdravljena?
Vsekakor ji je bolje, z zmanjšanjem onesnaževanja, ki je prineslo
vrnitev življenja, ptic, rib in ljudi,
ki se spet zbirajo ob njej. Da je ozdravljena, težko rečem, čutim pa,
da z dvigovanjem zavedanja močno spreminja tudi naš način življenja. V tem procesu se spreminja
naš odnos do reke, z njim se zdravimo mi in posledično pomagamo
njej. Veliko bolj smo prepleteni,
kot si mislimo.

Cveta Zalokar
Foto: osebni arhiv

V

pristnem stiku z naravo,
v skrbi za živali, z zdravilnim poslanstvom pripovedovanja zgodb, plesom in
energijo, ki jo širijo in dajejo soljudem in okolici. Pri tem ni šlo brez težav, bila so iskanja, samospraševanja in spremembe. Ena največjih se ji
je zgodila prav ob stiku z rekami. Več
let je hodila k različnim rekam, posedala na njihovih bregovih, se potapljala vanje in se z njimi pogovarjala, jim prisluhnila v sanjah in se odločila, da njihova sporočila preda
naprej ljudem. V samozaložbi je izdala knjigo Kako ljubi reka, ki jo kot
osebno izkušnjo prenaša na bralce.
Kakšni so vaši otroški spomini
na reko?
Najbolj se je spominjam deroče, po
obdobjih dežja, poplav, spomnim
se, kako se je razlila čez polja, ki so
za kratek čas postala jezera. Pa njene bučeče moči, strahospoštovanja, ki sem ga občutila. In kopanja
tam pod Homškim hribom, ko smo
se vreščeče od veselja, spuščali po
toku do jeza in spet nazaj. Spominjam se srečnega smeha in račk, ki
so nas ob bregu opazovale. Povezanih otroških src v zavetju reke, njenega posebnega vonja, po svežini,
algah in kamnih. Po divjem, bi rekla zdaj, ko sem odrasla.
Številna dela in odnosi,
s katerimi ste sobivali v
preteklosti, vas niso izpolnila.
Kaj je manjkalo?
Z našo hudourniško Bistrico si delim neomajno sanjaško naravo. To
je botrovalo nezadovoljstvu v delu,
ki poleg denarnega zaslužka ni
imelo širšega smotra. Moja zavezana krila so prhutala in se upirala
splošno sprejeti resnici delati samo
za denar. Za dobrobit sveta, srčno
izpolnjenost, za dobro skupnosti in
delovanje v projektih, ki prinašajo
svetlobo, za to je treba delati, zato
sem se upirala in iskala načine,
kako drugače. Da se da živeti, slediti srcu in od tega živeti, preprosto
povedano. Te ukalupljene poti so
me utesnjevale, pričakovanja sveta, ki nas regulira v urejeno strugo,
v kateri tečemo drug za drugim.
Zase pravite, da ste bili nekaj
časa Mrtva reka, a ste se odločili
za spremembo. Kakšno življenje
vas zdaj izpolnjuje?
Življenje v stiku s seboj in naravo,
predvsem pa življenje, v katerem
s svojim delovanjem lahko prispevam k boljšemu svetu.
Vaša ženska skupnost je
posebna, ste ‘ženske ogromnih
src in velike občutljivosti’. Kaj
vas najbolj zaznamuje?
Mislim, da prav ta nora ljubezen do
vsega živega in občutljivost, ki si
jo pustimo čutiti v tem svetu, kjer
je večkrat lažje otopiti čutila in se
tako zaščititi pred bolečino. Pa ne
gre tako, s tem se ‘zaščitimo’ tudi
pred radostjo, milino in lepoto, ki
nam jo nudi ta naš svet. Mar nam
je in v dobro nečesa večjega deluje-

mo, kar je morda v očeh koga videti
noro. Brez vsega smo z lastnimi rokami gradile hlevček za prihajajočega žrebička in presenetile sebe v
smislu, kaj vse zmoremo. Brez premišljevanj že 10 let prenašamo žabice čez cesto. Večkrat s solznimi očmi in bolečino v srcu, ker jim
prostora zmanjkuje in se ljudje mirno vozijo čez njih, še večkrat s solzami hvaležnosti od sreče, ko ti to
malo bitje kvaka na dlani. Ali pa ko
vidiš srečo v otroških očeh, ko jo je
prenesel čez cesto. Čutimo, vse, to
nas zaznamuje, mislim.
Veliko časa ste se ukvarjali in
se izobraževali na področju
pripovedovanja zgodb. Kdaj je
zgodba zdravilna?
Pripovedovanje zgodb je močna in
zdravilna umetnost. Zdravilnost je
v moči poistovetenja, ki nam pomaga spontano razrešiti dvome ali
težave. Zgodbe govorijo univerzalen jezik, simbolni jezik duše, ki je
izjemno negujoč. V tem jeziku nas
zgodba pelje na obisk k svoji duši,
v globlje plasti sebe, kjer nam odpirajo stare rane in nerazrešene
stvari ter nam jih pomagajo zdraviti. Zgodbe v nas spodbujajo sočutje
do sveta in sebe, ter nam, ko sledimo junaku na junaškem potovanju
prek zaprek do uspeha, prinašajo upanje ter zaupanje – saj veste,
kako imajo junaki v zgodbah vedno
podporo naravnega sveta. Upanje
prinašajo, zaupanje v svet in nam
dajejo pogum, da sledimo temu,
kar verjamemo, da je prav.
V uvodu h knjigi je Anton
Komat zapisal, da o vas veliko
pove priimek, saj kaplja z
neprestanim kapljanjem lahko
izdolbe še tako trd kamen.
Je vaše poslanstvo v stalnem
‘kapljanju’ na kamen glede
našega odnosa do narave?
Priimek mi je bil res položen v zibelko. Saj res kapljam, s svojimi
zgodbami na srca ljudi in jih z njimi
mehčam ter spodbujam k temu, da
se odprejo lepoti naravnega sveta.
Kako se približati reki, kako
se odpreti njenim sporočilom?
So kakšni posebni trenutki, ko
te energije tečejo še posebej
intenzivno?
Z zavedanjem, da je reka živo bi-

tje, ki nam ima veliko povedati, in
odprtim srcem, ki ne pričakuje in
sodi. Reka ne govori v jeziku ljudi, ampak v jeziku čustev, tako da
je težko vedeti, kako jo bo slišal posameznik. Nekaterim v slikah, drugim v gibu, tretjim v zgodbi, šestim
samo prek občutij. Ključno je, da se
podamo k njej odprti in z občudovanjem v očeh – to odpre srce. Pozabili smo na preprosto umetnost
‘delati nič, preprosto biti’ – in prav
to potrebujemo za stik z reko, naravo in seboj na sploh. Obstati v miru
sebe in reke, biti in čutiti. Vse ostalo pride.
Kaj nam sporočajo reke, če jim
znamo prisluhniti?
Reke so kri Zemlje, življenjska sila,
ki ustvarja in hrani življenje. Vsaka
reka ima svojo energijsko kvaliteto
in sebi svoj edinstven način, na kakršen ustvarja svet. Učijo nas, kako
osvoboditi svojo zajezeno življenjsko silo in se polno razviti v potencial, ki nam je bil namenjen ob rojstvu. Kako se očistiti nepotrebne
navlake, s katero mašimo svoja čutila ter posledično reke zunaj, da bi
zagledali čisto podobo sebe v gladini reke. Izvir, v izvorno nas vračajo
in nas spodbujajo k načinu življenja, ki stremi k soustvarjanju sveta.
Ven iz potrošniške blaznosti v doživeto, mirno in ljubeče soustvarjanje življenja na Zemlji, nam kažejo pot.
Kako se v knjigi vaš odnos
do reke razvije v ljubezensko
zgodbo?
‘Poglej, kako se ljubi reka’, so davno rekle sanje in me povabile, da
pogledam globlje v skrivnost izvirov rek. Pogledati z očmi ne gre, zakaj modrost reke se lahko občuti z
inteligenco telesa, zatorej spoznati, kako se ljubi reka, pomeni spustiti reko skozi telo. To je intimen
in sveti proces kot vsako zbližanje
dveh bitij. V njem nisem rek le spoznala, ampak tudi vzljubila. Naj
dodam, da moje predstavljanje ljubljenja rek ne služi zgolj kot okras,
v razkritem erotičnem zapisu se odstre njen značaj, njen način, kako
ustvarja svet. Erotika je življenjska
sila sama, reke pa nosilke te na Zemlji – spoznati, kako se ljubi reka,
torej pomeni spoznati, na kakšen
način ustvarja svet.

Stara modrost pravi, da nikoli ne
stopimo v isto reko. So se različni
obrazi rek kazali tudi vam?
Seveda, ne samo, da sem ujela morda le košček nje v celotnem ogledalu, tudi njeni obrazi se spreminjajo.
Tako kot ljudje tudi reka na svoji življenjski poti zori in odrašča ter se iz
razigrane deklice spreminja v odločno žuborečo žensko, globoko, mirno
in polno izkušenj, v zrelo žensko, ki
potuje proti izlivu v morje. Poleg tega
jo spreminjajo pritoki, nanjo pa vpliva tudi vse živo, kar se je dotakne.
Spremenljiva je, ampak zvesta svojemu izviru, zaradi tega neomajno močna. Tako kot so spremembe edina stalnica v življenju,
mehki in fluidni ter osredinjeni v
sebi, zlahka plujemo z njimi.
Z rekami se vračamo nazaj, v
skrite plasti spomina. Nam reke
lahko pomagajo tudi pozabljati?
Mislim, da ne. To znamo ljudje, pozabljati. Reka se sooči, prinese na
površje, te opogumi, da občutiš in
se soočiš, potem pa spustiš. Tako
čisti in tako skrbi, da so naše struge
čiste. Reka sama po sebi ima sposobnost samočiščenja, medtem ko
zajezena reka to moč izgubi.
Med rečnimi imeni prevladujejo
ženska. Zakaj?
Kot ženske, ki smo nosilke in negovalke življenja, je prav tako reka tista, ki daje življenje in ustvarja svet.
Reki v naši bližini sta Kamniška
Bistrica in Rovščica. Kakšno je
njuno sporočilo?
Rovščica kot edina še prosto tekoča reka v celinski Sloveniji je divjakinja, rdeča od železovih bakterij
in ognjenega poguma, ki ga nosi.
‘Zakuri ogenj znotraj, da ti po žilah zabrbota kri. Svobodno pleši in
postani magnet za življenje, ki te
išče.’ reče, ko teče mimo. In čudovita Bistrica, ki pripleše iz naročja
gora, ona nas izziva: ‘Si upaš? Odpreti srce čez meje mogočega? Zaplesati v divjino sebe, v neokrnjeno
radost srca.’ Prva nas opogumlja,
da se predamo strastem, druga, neokrnjena sanjavka z neskončno velikim sočutjem, pa nas okuži s svojo neomajno vero v lepši svet ter
nas s smehom vabi, naj se spomnimo otroških radosti srca ter jim z
vso odločnostjo sledimo.

Ob Kamniški Bistrici je vse več
življenja, sprehajalcev, v zadnjih
letih tudi kopalcev. Ima reka
rada v svoji bližini ljudi in kaj jim
lahko ponudi?
Reka ima rada ljudi, reka ljubi življenje. Jo pa boli in žalosti, če ljudje slepo hodijo mimo nje, ne da bi
jo zares pogledali. Reka je živo bitje
in že en sam iskren pogled, ki bi ji
sporočil ‘Vidim te’, bi naredil ogromno spremembo. Kot mi, si tudi
ona želi stika, verjemite, ogromno
nam ima za povedati. Ljudje ji lahko ponudimo svojo pozornost, jo
pozdravimo, ji kaj zaupamo ali zrecitiramo vrstico svoje priljubljene
pesmi – pustite se presenetiti, kako
bo to vplivalo na vaše življenje.
Reke so onesnažene, zajezene,
omejevane, regulirane,
izrabljene. Tako kot velikokrat
tudi narava ali pa na primer –
ženske. Je neka skupna bolečina,
ki jo občutijo in izražajo?
Res je, zamejili in omejili smo naravo, patriarhat si je podjarmil ženske,
ki so bile utišane in izrabljene skozi zgodovino, taista usoda je doletela
reke. Spet se vračam k temu, da poudarim povezavo med nami in naravo
– reke so življenjska sila Zemlje, to,
kar smo naredili njim, smo naredili tudi svoji življenjski sili. Jo zamejili, regulirali in se prilagodili sistemu,
da nas lahko vodi. Reke nam ponujajo zunanje ogledalo našega načina
življenja in nas budijo v spremembo.
Letos naj bi pri vas na ranču
potekalo tudi evropsko
srečanje pripovedovalcev. Kaj
se bo dogajalo in koga lahko
pričakujemo?
Krasno bo, osem pripovedovalcev
in pripovedovalk iz različnih držav
Evrope pride. Malcolm Green, avtor
so-knjige Storytelling for a Greener
World, bo imel pri nas delavnico,
na kateri bomo raziskovali, kaj nas
pripovedovanje zgodb lahko nauči o našem odnosu z naravo. Pripovedovalsko delavnico na temo narave bo vodila tudi sijajna Giovanna Conforto, ki smo jo lani spoznali v Kamniku. Obeta se nam izjemni
večer pripovedovanja zgodb za odrasle na našem seniku.
V marcu boste knjigo predstavili
tudi v Slamnikarskem muzeju. In
to ob prav posebni priložnosti …
Tega se pa res veselim, pogovora
o rekah in naši povezavi z njimi,
na prav poseben dan, na svetovni
dan voda 22. marca. ❒

24 | slamnik

številka 2 | februar 2022 | letnik lxii

kultura

slamnik@kd- dom zale. si

FOLKLORA JE MOJE ŽIVLJENJE
NEVENKA UNK HRIBOVŠEK, DOBITNICA MAROLTOVE LISTINE

Maroltova priznanja so najvišja priznanja, ki jih Javni sklad za kulturne dejavnosti Slovenije podeljuje za strokovno in
organizacijsko delo, kulturno vzgojno in mentorsko delo, analitično, raziskovalno in publicistično delo oziroma za izredne
ustvarjalne ali poustvarjalne dosežke, ki so pomembno vplivali na razmah ljubiteljske kulturne dejavnosti na področju folklore.
Režiserka in selektorica

Vera Vojska
Foto: Iztok Dimc

Rada je režiserka in selektorica v folklornih krogih odmevnega vsakoletnega mednarodnega folklornega
večera V Grobljah kot nekoč ali različnih jubilejnih koncertov ob obletnicah društev. S posebno ljubeznijo
opravlja delo selektorice otroškega
folklornega festivala Pleši, pleši črni
kos. Gospa Nevenka je sedem let sodelovala tudi s Folklorno skupino
Moravče. S strokovnim znanjem sodeluje pri organizaciji in izvedbi folklornih delavnic in različnih okroglih miz v okviru Javnega sklada za
kulturne dejavnosti Slovenije, svoje
znanje pa posreduje tudi na mednarodnem področju.

T

ovrstna priznanja so pred
kratkim podelili na slovesni prireditvi Folklorna prepletanja v Žalcu. Med prejemniki Maroltovih listin za leto 2020,
ko slovesne podelitve zaradi covida-19 ni bilo, je bila tudi Nevenka Unk Hribovšek, umetniška vodja Folklorne skupine Domžale, Groblje, ki je na slovesnosti zaradi bolezni ni bilo, zato so ji priznanje izročili na občnem zboru Folklornega
društva Groblje, Domžale v januarju 2022.

Nagrade in priznanja

Zaljubljena v folkloro
Podelitev najvišjega odličja na tem
področju je bila tudi priložnost, da
se z Nevenko Unk Hribovšek pogovorim o njeni življenjski poti, katere najpomembnejši del je prav njeno delo na folklornem področju. In
ko se skupaj z njenim možem dr.
Francijem Hribovškom, tudi zaljubljencem v folkloro, pogovarjamo
o njenem delu, obema sijejo oči,
in že na začetku pogovora lahko za
oba rečem: Folklora je njuno življenje. Ampak danes o gospe Nevenki,
gospoda Francija že dobro poznate,
saj smo ga predstavili, ko je za svoje ustvarjalno in prostovoljno delo
na področju folklore dobil zlato priznanje Občine Domžale. Občina pa
je tudi prepoznala prizadevanja in
požrtvovalnost gospe Nevenke in se
ji s priznanjem oddolžila pred leti.

Košarko zamenjala za
folkloro
Nevenka Unk Hribovšek se je rodila
v letu 1951 v Ljubljani in sprva prosti čas namenjala predvsem igranju
košarke že v osnovni šoli in pozneje v Šubičevi gimnaziji, z ekipo je
tekmovala v slovenski ligi. Prav zaradi vsakodnevne hoje mimo stavbe, v kateri so vadili folkloristi, je
košarko zamenjala s folkloro. Kratek čas je plesala pri Folklorni skupini Emona, nato pa je svoje veselje
do folklore uresničevala v Folklorni skupini Tine Rožanc. Njena ljubezen in veselje do ustvarjalnega
dela na tem področju jo je pripeljalo do opravljanja izpita za izprašano vodjo folklorne skupine. Iz prvega obdobja njene folklorne dejavnosti se rada spominja dela na OŠ Hinka Smrekarja v Ljubljani, v šolski
folklorni skupini v Trbovljah, kjer je
bila umetniška vodja in je s skupino dosegla lepe uspehe, saj je dvakrat z belokranjskim spletom nastopala za televizijski prenos – pred republiškim vodstvom. Lepi so spomini tudi na delo v folklorni skupini Krajevne skupnosti Hrastnik, pripoveduje gospa Nevenka, ki folklore ni pozabila niti ob svojem delu v
Nemčiji, kjer je med leti 1982 in 1987
v okviru jugoslovanskega kluba Jadran, Darmstadt vodila žensko folklorno skupino in na oder postavljala jugoslovanski program. Med spleti jugoslovanskih plesov nikoli ni
manjkalo slovenskih plesov in rada
se spomni, da so bili med plesalci

lepo sprejeti. Folklorna skupina je
pomenila vez med kulturo tedanjih
jugoslovanskih narodov ter je razveseljevala naše izseljence in jih povezovala z izročilom domovine. Ob odhodu v tujino je ob delu končala študij I. stopnje na Visoki ekonomsko
komercialni šoli v Mariboru. Po vrnitvi se je omožila in zakoncema se
je kmalu rodil sin Franci, zato je morala folklora malo počakati.

Folklora je moje življenje
Zanjo se je odločil tudi dr. Franci
Hribovšek in se priključil veteranski Folklorni skupini Tine Rožanc,
v katero se je v letu 2001 kot plesalka nato pa tudi kot umetniška vodja vključila tudi gospa Nevenka.
Ljubezen do folklore je nato razširila na ukvarjanje s koreografijo, kar
je pozneje pravzaprav postalo njeno poslanstvo. »Folkloro imam nadvse rada in je to pravzaprav moje življenje,« pove sogovornica, ki je bila
s krajšimi presledki več kot deset
let tudi umetniška vodja veteranske folklorne skupine Tine Rožanc.
Rada se spominja tudi sodelovanja
z dr. Brunom Ravnikarjem, ki igra
v Sloveniji pomembno vlogo na področju folklore. »Rada sem ustvarjala koreografije, dve do tri vsako leto,
upoštevaje posamezne pokrajine,
njihovo folklorno izročilo, tudi glasbo in narodne noše,« pripoveduje in
v mislih najbrž pleše morda katero
od svojih številnih koreografij, ki jih
je ustvarila za posamezno folklorno
skupino: belokranjsko, morda koroški splet, in se spominja, kako so folklorno izročilo posredovali doma ter
bili vselej deležni izjemne pozornosti in zadovoljstva občinstva. Veliko
lepih spominov je tudi z gostovanj
v tujini, v številnih državah so s folkloro navduševali vse ljubitelje tovrstne kulture.

In potem so prišle Groblje
Tudi po zaslugi Bože Bauer in Olge
Pavlin, s katerimi se je poznala iz
veteranske folklorne skupine Tine
Rožanc, spremljala pa je tudi napredek otroške folklorne skupine v
okviru Kulturnega društva Domžale. Za razcvet folklore v Grobljah pa
je poleg moža, dr. Francija Hribovška in zavzetih plesalcev kriv tudi
Anton Košenina, ki je pokazal veliko razumevanja – vseh 15 let za delo

folkloristov, saj je dvorana Kulturnega doma v Grobljah postala njihov
drugi dom. Gospa Nevenka je bila
soustanoviteljica v letu 2007 ustanovljene Folklorne skupine Groblje,
predhodnice današnjega Folklornega društva Groblje, Domžale, hkrati umetniška vodja in pa tudi tajnica. Njeno delo je tako v Grobljah kot
drugje tesno povezano s kreiranjem
kostumskih podob, za katere je prejela vrsto pohval strokovnih ocenjevalcev, pa naj je šlo za kostumsko
podobo gorenjske, koroške, dolenjske, belokranjske ali prekmurske,
najbrž pa še kakšne noše.
Vse delo pri ohranjanju in poustvarjanju ljudskega izročila ter posredovanju slednjega tako plesalcem in godcem, ki jim posreduje
tudi nova znanja in spretnosti, kot
gledalcem opravlja srčno, prostovoljno in s prijateljskim odnosom do
vseh. Vesela je, ko se srečuje z njihovo ljubeznijo do folklore, ko spoznava, da jim ples pa tudi sama srečanja veliko pomenijo in ko prešteva vedno nove plesalce in se srečuje z visokimi ocenami strokovnjakov
na srečanjih folklornih skupin. Največ pa ji pomenijo zadovoljni plesalci, ki radi plešejo in se družijo.
Nevenka Unk Hribovšek se obdobja v Folklorni skupini Groblje Domžale zelo rada spominja, pa naj gre
za sam ples, za umetniško vodenje
skupine, za odrske postavitve, za
kreiranje kostumskih podob, predstavitev skupine na različnih tekmovanjih ali le prijetno druženje,
prijateljski pogovor ali pa nastop v
domu upokojencev, kateri od osnovnih šol ali vrtcev. Folklorna skupina
Groblje, Domžale, v kateri pleše večina plesalcev in plesalk, ki so se s
folkloro prvič srečali že blizu ali v
jeseni svojega življenja, je kot njena druga družina. Pod njenim strokovnim vodenjem, v katerem izstopa njena ljubezen do folklornega izročila in plesa, fantje in dekleta radi
obiskujejo vaje in veliko nastopajo.
Našteli so že več kot 230 nastopov
ter s plesi in pesmimi obiskali vrsto
domačih in mednarodnih folklornih
festivalov. Povsod so predstavljali in
promovirali občino Domžale in Slovenijo. Skupina neguje izmenjavo z
manjšino v Italiji (Stu ledi) in več let
nastopa za Slovence na avstrijskem
Koroškem.

Za predano delo je Nevenka Unk Hribovšek prejela vrsto nagrad in priznanj, med njimi bronasto, srebrno

in zlato Maroltovo značko, pa tudi
častno Maroltovo značko za trideset
in več let delovanja, prejela je plaketo ŽKUD Tine Rožanc ter priznanje
Občine Domžale za ustvarjalnost na
področju ohranjanja slovenske in
domžalske folklorne dediščine.
Naj pridejo, naj plešejo, naj se družijo, naj bodo veseli, pravi Nevenka Unk Hribovšek, ki je ponosna na
vse folklorne skupine, s katerimi je
sodelovala in sodeluje. Ponosna na
vsakogar posebej, plesalce in godce, ki ohranjajo naše folklorno izročilo, ga negujejo in z njim razveseljujejo obiskovalce svojih nastopov.
S svojim zgledom in delom, enako
kot njen mož dr. Franci Hribovšek,
pa je najbolj srečna in vesela, če
folklorne plese zaplešejo in ohranjajo najmlajši in mladi. Verjame,
da bo na tak način slovensko folklorno izročilo živelo naprej. ❒

Marec ‘22
MENAČENKOVA DOMAČIJA

Sreda, 9. marec 2022, ob 18. uri | Odprtje

Kozolec z maki - Na Dragi

J A N E Z M E DV E Š E K
TU SMO DOMA

Fotografska razstava slovenske naravne in
kulturne dediščine
Razstava | 9. marec – 23. april 2022 | Vstop prost.
Za vstop v domačijo veljajo aktualni zdravstveni ukrepi.

SLAMNIKARSKI MUZEJ

Torek, 22. marec 2022, ob 18. uri
Vstop prost.

ŠPELA KAPLJA

Kako se ljubi
reka
Srečanje z varuhinjo narave
in pripovedovalko zgodb ob
Svetovnem dnevu voda
Pogovor bo vodila Cveta Zalokar.
MENAČENKOVA DOMAČIJA

Cankarjeva ulica 9, 1230 Domžale, menacenk@kd-domzale.si | Odprta v
času razstav od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob.
od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto.

SLAMNIKARSKI MUZEJ DOMŽALE
www.kd-domzale.si
T: 01/722 50 50

Kajuhova 5, 1230 Domžale (v Godbenem domu Domžale), slamnikarski.
muzej@kd-domzale.si | Odprt od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00
do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto.

letnik lxii | februar 2022 | številka 2slamnik | 25

kultura

slamnik@kd- dom zale. si

izbr@no v knjižnici domžale
knjige za odrasle

Nancy Lindisfarne
in Jonathan Neale

Afganistan: konec
okupacije
ZRC, 2021

5

SOB
10.00

8

TOR
20.00

8

Prevedeno besedilo ameriško-britanskih antropologov je izšlo v
zbirki Pamflet Založbe ZRC, ki je
namenjena objavi prevodov referenčnih besedil, ki govorijo o svobodi v najširšem pomenu besede. Afganistan: konec
okupacije je besedilo, ki je bilo objavljeno avgusta
2021 na blogu annebonnypirate.org in govori o zadnjega pol stoletja afganistanske zgodovine, ki se
je zaključila z nedavnim izgonom zahodnih okupacijskih sil iz države. Avtorja raziskujeta Afganistan
že skoraj 50 let in v besedilu poudarita predvsem
sledeče ključne ugotovitve:
• največjo vojaško silo na svetu so premagali prebivalci majhne, skrajno revne države;
• zmaga je bila možna, ker so imeli talibani večjo
podporo prebivalstva;
podpora prebivalstva ni posledica ljubezni do
talibanov, temveč odpora do neznosno krute in
koruptivne 20-letne ameriške okupacije;
upravičevanje okupacije z retoriko reševanja
afganistanskih žensk je zlagano in tragično za
feminizem;
• poraz ZDA v Afganistanu je začetek konca ameriškega stoletja. (J. D.)

TOR
19.00

Mark Mazower

21.00

Hitlerjev imperij

in

Beletrina, 2021

15
TOR
20.00

19
SOB
10.00

21
PON
20.00

24
ČET
20.00

Za določena poglavja naše zgodovine se zdi, da so bila napisana
že vsa, a se vedno znova na policah pojavi nova knjiga, ki vse
ljubitelje zgodovine pritegne, ne
glede na to, koliko so že prebrali
o določeni temi. Beletrina je izdala zelo obsežno
knjigo Hitlerjev imperij. Vodilni britanski zgodovinar Mark Mazower nam tokrat razkriva povsem
nova spoznanja o tem, kako so nacisti poskusili
držati roko nad Evropo, ter ponuja pretresljivo
predstavo o svetu, kakršen bi bil, če bi nacisti
v vojni zmagali. Naciste je v resnici bolj kot vse
drugo zanimal nadzor nad Evropo, ker so bili prepričani, da ravno Evropa zaseda ključni položaj v
svetovnem geopolitičnem sistemu. Do leta 1942 so
Nemci navsezadnje obvladovali območje, večje od
ZDA, ki je bilo gosteje naseljeno in gospodarsko
močnejše kot katerikoli drug del sveta, in osvojitev
tega velikanskega območja in utrditev oblasti nad
njim predstavlja vrhunec njegove lastne zunanje
politike. V Hitlerjevih očeh ni bilo pomembno nič
drugega kot to, da so ga ubogali in se ga bali. Zveni tako zelo znano. Hitlerjevemu imperiju naj bi
prinesla odrešitev smrt milijonov, vendar odrešitev,
kot pravi avtor, nikoli ni priča, in režim po lastni
smrti ni zapustil ničesar drugega kot smrt. Zanimiva knjiga, ki argumentirano osvetli doslej neznan
dejstva. (K. G.)

Jo Nesbø

Kraljestvo

Izbral in uredil: Janez Dolinšek

Claudia Durastanti

Tujka
Beletrina, 2021

Prvoosebno delo je napisano skozi
oči otroka, ki odrašča v družini z
gluhimi, socialno neprilagojenimi
in pozneje še ločenimi starši. Čeprav je njeno življenje prikrajšano,
razdrobljeno in razseljeno, se čuteče dekle preizprašuje o podobnih
vprašanjih kot vsi. Brez pravih prijateljev in brez
starševske pozornosti, osamljena in negotova vase je
vedno bolj nezaupljiva, ranjena in družbeno izključena. Nerazumljena in v pomanjkanju ljubezni, denarja in znanja je vedno bolj razklana, neprilagojena,
uporniška in v nenehnem stanju nelagodja. Delo je
napisano v šestih sklopih, precej samostojnih in tematsko ločenih, a se nazadnje prepletejo v povezano
celoto, ki oriše njeno odtujenost. (C. H.)
knjige za otroke in mladino

Gabi Kreslehner

Nik odide
Miš, 2022

Nik je odličen učenec, a malce
samosvoj, povrhu pa še manjše postave. Je idealna žrtev razredne četverice, ki se vsakodnevno spravlja
nanj, jemljejo mu šolsko torbo, ga
udarjajo po ramenih, ga zmerjajo z
izrazi Ferdo, bebo. Ostali učenci le
nemo opazujejo povezano, nepremagljivo četverico
in nihče se jim ne upa postaviti po robu. V njihovi
četverici je tudi Mila, ki ima težave pri matematiki
in učitelj ji predlaga Nikovo pomoč. Mila z njegovo
pomočjo popravi matematiko, spremeni pa tudi svoj
odnos do Nika, kar sproži plaz maščevanja preostale četverice in privede do tragičnih dogodkov. Ganljiv roman odpira temo vrstniškega nasilja, ki v nas
sproži mnogo vprašanj. Zakaj toliko nasilja v družbi? Kako preprečiti nasilje? Kako so nasilje lahko
spregledali učitelji? Ali nasilje izgine, če pogledamo
stran? Odličen roman je namenjen tretjemu triletju
osnovne šole, srednješolcem in seveda odraslim, ki
si želimo, da bi bil svet bolj pravičen in prijazen do
vseh. (S. Z.)

Apryl Stott

Pokloni prijaznost in žarek
luči
Grafenauer, 2021

Majhna, a pogumna deklica Koko
in velik, a plah Medo sta dobra
prijatelja. Čeprav sta oba prijazna, je Medo žalosten
– druge živali namreč menijo, da je gotovo zloben.
Koko se je spomnila, da je njena babica govorila:
ko se svet stemni kakor zimske noči, pokloni prijaznost in žarek luči. Koko Medu želi pomagati pri iskanju novih prijateljev, Meda pa je zanimalo, kako
pokloniti prijaznost. Slikanica otrokom pomaga
razumeti, da prijateljev ne moreš kupiti z darilci in
drugimi dobrinami, a jih lahko osrečiš s svojim dobrim srcem in nesebično pomočjo. (K. L.)

Clare Helen Welsh

Mladinska knjiga, 2021

Plima

Nesbojev zadnji roman ni iz
serije z detektivom Harryjem
Holeom, po katerem je pisatelj
sicer najbolj znan. Je samostojen
roman, ki se dogaja v odročni
gorski vasi Os, kjer vsak pozna vsakega in nobena skrivnost ne ostane dolgo skrita. Tam živi
osamljeni glavni junak Roy, ki je lastnik bencinskega servisa v dolini, ki jo je podedoval po
tragični nesreči svojih staršev. Zgodba se začne
zapletati s prihodom Royjevega mlajšega brata,
ki je dolga leta živel v ZDA, zdaj pa želi s svojo
ženo na družinskem zemljišču postaviti luksuzni
hotel. (A. P.)

V čudoviti slikanici spoznamo
dedka in vnučko. Skupaj preživljata veliko časa, se sprehajata,
gradita utrdbe in gradove ter
opazujeta morje. A deklica opazi,
da se dedek spreminja, pogosto se zmede, počne
čudne stvari in pozablja. Deklica se sprašuje, če
bo pozabil tudi njo? Mama ji razloži, da so dedkovi spomini kot plima. Včasih so blizu in polni
življenja. Včasih so oddaljeni in odsotni. Tenkočutno napisana slikanica nam govori o ljubezni in
pomaga razumeti odnose v družinah, ki se srečajo
z demenco. (S. Z.)

Skrivnost, 2021

26 | slamnik

številka 2 | februar 2022 | letnik lxii

kultura

slamnik@kd- dom zale. si

kolumna • odtis človečnosti

LENART ZAJC

MENJAVA GENERACIJ
Menjava med generacijami je verjetno problem
ljudi, odkar obstaja človeška družba.

P

ač, ljudje smo socialna bitja,
ki za svojo srečo in osebni
razvoj potrebujemo druge
ljudi. Ustvarjamo si družine,
pletemo svoje socialne mreže, prijateljstva, znanstva, poslovne povezave in tako naprej, znotraj katerih si
ustvarimo svoje mesto, lastno prepoznavnost in kariero. Sicer različno od posameznika do posameznika, pa vendar znotraj naših družbenih mrež si vsi želimo pozitivnega prepoznanja našega doprinosa
v družbo. Dokazov našega družbenega pomena. Na to kažejo tudi internetna družbena omrežja, kjer nas
vsaj malo poboža po dušici, če naši
prijatelji na tak ali drugačen način
odobravajo naše početje. No, na srečo je človeška družba bistveno kompleksnejši sistem od spletnih omrežij in upravljanje z njo zahteva veliko več kot le zbiranje elektronskih
‘všečkov’. Da si nekdo ustvari svoj
družbeno ugledni status, pa naj gre
za premoženjski ali družbenopolitični ali poslovno karierni, zahteva veliko dela, znanja, pa tudi sreče. Točno ob primopredaji našega
statusa mlajšim naslednikom pa redno nastopajo težave, ki se potencirajo s stopnjo nerazvitosti oziroma
patriarhalnosti družbe. Pač, bolj ko
je družba nerazvita, bolj ko je patriarhalna, bolj se starejša generacija
oklepa svojega položaja in težje ga
prepušča novi generaciji.
Zatikanja medgeneracijskega
prenosa družbenih mest na žalost
dobro poznamo tudi v Sloveniji. Nenazadnje vsi poznamo zgodbe o starih kmečkih gospodarjih, ki so jih sicer povozila leta, pa si vseeno izmišljujejo takšne in drugačne izgovore o nesposobnosti naslednikov, da
jim ne bi bilo treba predati kmetije
svojim otrokom. Žalostne zgodbe,
ki se običajno končajo s propadom
kmetije, ker se mladi v čakanju
na svoj začetek bodisi utopijo
v alkoholu bodisi se naveličajo
čakanja in si svoje življenje ustvarijo
drugje. Vsakič ko slišimo stavke kot:
»Današnji mladi ne znajo nič,« ali
pa: »Ko smo bili mi otroci, smo pleza­
li po drevju, današnji pa …«, ali pa:
»Mladih sploh nič ne zanima,« in podobno, poslušamo izgovore starejših samim sebi, zakaj ne bi predali
svojih pozicij mlajšim. Nazoren primer tega je prepričanje, da je zrenje
v nek elektronski zaslon popolna
izguba časa. Tu se ne bi mogli bolj
motiti, saj je zaslon postal osnovno delovno, komunikacijsko orodje, nerazumevanje tega pa pomeni le, da tega orodja sami ne obvladujemo in nas je povozil čas. To je
nazoren dokaz, da je napočil trenutek, da tron prepustimo tistemu, ki
zna uporabljati orodja svojega časa,
tega spoznanja pa se marsikdo otepa in si raje zatiska oči. Omenjena
problematika je še bistveno bolj kot
pri prenosu družinskega premoženja, problematična pri prenosu odgovornosti v družbi, in seveda tudi
v podjetjih. V politiki sicer obstaja
kup pristopov, ki naj bi mlade vpeljali v politično življenje. Tu so šolski parlamenti, v katerih naj bi se
kratkohlačniki naučili političnega
življenja in razmisleka. Temu služi-

jo strankarski podmladki, v katerih
se mali politični plezalci učijo morebitne bodoče obrti. Pa vendar sam
temu ne bi nikoli in nikdar rekel aktivno vključevanje mladih v politiko! Bolj gre za učenje oziroma prepričevanje mladih, da je le pot, ki
jo obiramo stari, prava pot, tako rekoč edina pot. Seveda mladi zaradi boljšega poznavanja novih oro-

Mladino družbeno
politični prostor, v katerem
živijo, seveda še kako
zanima, saj gre za njihovo
prihodnost, je pa res, da ne
vidijo rešitve v inštitucijah,
ki jim jih skušamo kot edine
pravilne vsiliti stari, in zato
iščejo lastne poti.

Predstavitev knjige Bernik in njegove Domžale
Srečanja pod slamniki
V decembru 2021 je v založbi Kulturnega doma Franca Bernika Domžale
izšla težko pričakovana četrta knjiga z naslovom Bernik in njegove
Domžale s podnaslovom O župniku
Francu Berniku in Domžalah v prvi
polovici 20. stoletja, v kateri je zbranih 20 različnih prispevkov o življenju in delu Franca Bernika, o njegovem času in dogodkih iz preteklosti,
bogato pospremljenih z več kot 260
fotografijami, nekaterimi objavljenimi prvič. V januarskih Srečanjih pod
slamniki 19. januarja 2022 v Slamnikarskem muzeju smo knjigo in celoten založniški projekt predstavili podrobneje.
V predstavitvi knjige smo sodelovali oba urednika knjige mag. Blaž
Otrin in Katarina Rus Krušelj in
predsednica uredniškega odbora
Cveta Zalokar, ki je pogovor vodila.
Sprva je beseda tekla o celotnem projektu ponatisov Bernikovih knjig, ki
je potekal tri leta in obsegal nove izdaje treh Bernikovih knjig Zgodovina fare Domžale (1923), Zgodovina fare Domžale 2 (1939), Z nekdanje Goričice (1925) in prvič objavljeni
Bernikovi zapisi o dogajanju med drugo svetovno vojno, ki smo jih naslovili Fragmenti. Zaključek projekta je iz-

daja še četrte knjige, s katero smo dobili eno najbolj celostnih in obsežnih
raziskav in orisov naše preteklosti.
Kot je Cveta Zalokar uvodoma povedala v pogovoru, je celoten projekt
veliko delo ne tako velike ekipe: poleg
obeh urednikov in predsednice odbora so aktivno sodelovali oblikovalec Marjan Kocjan iz DC Studia (ki je
oblikoval tudi lično škatlo za vse štiri knjige), lektorja Primož Hieng in
Cveta Zalokar, zapisovalec in korektor Janez Kastelic, tiskar Tomaž Jarc,
uredniški odbor in domžalski župnik
Klemen Svetelj. Nosilec projekta je
Kulturni dom Franca Bernika Domžale, ki je knjige izdal s finančno podporo Občine Domžale.
Skozi prispevke širokega kroga
piscev s strokovnimi kompetencami razberemo, kako vsestransko talentiran je bil Bernik ter je s svojimi

dosežki našemu kraju vtisnil neizbrisen pečat. Urednika sva ob spremljavi fotografij iz knjige, ki so jih
priskrbeli avtorji ali pa smo jih pridobili iz različnih javnih in osebnih
arhivov, na kratko predstavila različna tematska področja knjige, namreč Bernikov razpon delovanja se
je raztezal od verskega delovanja, ki
ga mora opravljati vsak župnik, do
zadružništva, socialnega, političnega, gospodarskega, šolskega, zdravstvenega, kulturnega, narodnobuditeljskega angažmaja, pisanja duhovno-religioznih in zgodovinskih
del, glasbenega komponiranja itd.
Sodelujoči avtorji so dr. Miroslav
Stiplovšek, dr. Anton Štrukelj,
Matjaž Brojan, Jan Bernot, Mihael
Kozjek, dr. Ana Vrtovec Beno, Vilma Vrtačnik Merčun, Matjaž Šporar, Matjaž Karlovšek, Cveta Zalokar, Saša Roškar, Katarina Rus
Krušelj in mag. Blaž Otrin. K sodelovanju smo povabili še dve sodelavki iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Območne enote Kranj,
Judito Lux in Majo Avguštin.
Knjige so na voljo v Kulturnem
domu Franca Bernika Domžale in v
Slamnikarskem muzeju.
Katarina Rus Krušelj

Poudarek na praznovanju ljubezni

dij in drugačnih, svežih pogledov
na življenje lahko prepoznajo naše Tradicionalni Valentinov koncert v KDFB z različnimi in številnimi izvajalci: za
napake in zmote, pa vendar, ko ho- vsakogar nekaj, ne: celo (pre)več!
čejo nanje opozoriti, so najpogosteje zavrnjeni, češ da nimajo dovolj izkušenj, znanja, modrosti in podobnega, kar naj bi potrebovali, da bi
razumeli ta svet. Ob takšnih izkušnjah se mladi seveda lahko uklonijo in nadaljujejo po naše ali pa gredo po svoje.
Mladino družbeno politični prostor, v katerem živijo, seveda še
kako zanima, saj gre za njihovo prihodnost, je pa res, da ne vidijo rešitve v inštitucijah, ki jim jih skušamo kot edine pravilne vsiliti stari,
in zato iščejo lastne poti. Kot takšne
vedno z veseljem izpostavim Inštitut
8. marec, Zavod danes je nov Dan,
Značilnost tako prvega kot drugeČe je že prvi del sporeda (po)kazal
nenazadnje je prav na tak način v kdf bd okrat sta bila potrebna kar
devetdesetih letih nastala Založba dva programa, dva dela, dve obliki in ga dela je bilo ‘attacca’ prehajanje iz na neminljivost nekdanjega francoBeletrina, ko je skupina študentov dve vsebini za letošnji aktualni dom- skladbe v skladbo, iz glasbe v recita- skega in pariškega časa in prostora, se
prevzela Študentsko založbo, za ka- žalski Valentinov koncert/Salon cijo in ples, … (brez premora). Med je tole v neštetih zasedbenih kombitero je takrat veljalo prepričanje, da d’amour/ali Ljubezen po franco- deli skladateljev G. Bizeta, G. Faureja, nacijah samo še nadaljevalo, stopnjeje zapisana propadu, ukvarjanje z sko v KDFB (14. feb. 2022). Zagotovo M. Ravela, J.-Ph. Rameauja, J. Offen- valo. Z (nemim) filmom (v ozadju) in v
leposlovjem pa je tako ali tako ve- pa je tokrat šlo za neke vrste ‘doda- bacha, M. Durufleja idr. pa še poezi- glasbi z vsega le šestimi inštrumentaljalo za slab posel. Vsi našteti prime- no vrednost’, da smo v njihovi Tom- ja, pesmi R. Hahna, L. Labeja, C. Cha- listi in že omenjenih številnih kombiri so primeri dobre prakse družbe- čevi dvorani slišali in videli v prvem minade, J. Preverta, Ch. Baudelaireja nacijah odličnih solističnih in ansamno političnega delovanja mladih, ki delu sopranistko Nuško Drašček, idr. je bilo to nekako vse. Pri tem pa belskih vložkih, napisani in improvipresegajo začrtane družbene okvir- tenorista, pianista in zborovodjo je tenorist A. Biščević pel kar izza kla- zirani glasbi od tradicionalnega jazzoje. Da bi se izognili cikličnemu, pri- Aca Biščevića, (baletnega) plesal- virja (hkrati), v enem samem, sam- vskega tria pa vse do finalnih inštrubližno dvajsetletnemu ponavljanju ca Alberta Paganija, 14-članski me- catem primeru tudi vodil zbor (a ca- mentalnih sekstetov, je tale glasba pokriz dvajsetega stoletja, ki so bile šani Komorni zbor Dekor in dram- ppella), spremljal N. Drašček, vmes menila bolj ali manj ‘back ground’ za
vsaj deloma posledice izključeva- skega igralca v vlogi recitatorja Do- sta se prepletala in vpletala ter raz- poezijo S. Becheta, J. Colomba-T. Munja nazorov mladih, bo nujno potre- mna Valiča. V drugem delu pa sta pletala še plesalec, recitator … skrat- rene, ponovno L. Labeja pa še G. d.
ben razmislek o aktivnejšem vklju- ostala Draščkova in Valič, pridruži- ka, oder je bil poln s koreografskimi Bergeraca, G. Viseurja, O. d. Magnyja,
čevanju mladih v družbeno politič- li pa so se jima še pianist Jaka Puci- zahtevami tudi do zbora. Muzika, po- R. Gallianoja, A. Done-S. Lame, Ch.
ne strukture, ob čemer pa mladi ne har, kontrabasist Janez Krevel, bob- ezija, igra, ples … so bili odrski ele- Treneta-L. Chauliaca, J. Brela idr. Mubodo le ‘kimavčki’ starejšim, pač pa nar Gašper Bertoncelj, kitarist Ma- menti, ko so tokrat prinesli v Dom- zika je bila navkljub navedenim le avse jih bo resnično upoštevalo. Nena- tic Smolnikar, harmonikar Klemen žale neke vrste interdisciplinarno ali torjem poezije, zagotovo v ospredju.
zadnje, če pogledamo bližnjo okoli- Leben ter klarinetist in umetniški celo multidisciplinarno umetnost, ki Številni naši glasbeni asi so botrovaco, koliko pa imamo v občini Dom- vodja tudi tega koncertnega progra- je navkljub številnim dosedanjim pri- li temu. Šlo je za neke vrste še dodatni
žale svetnikov mlajših od trideset ma XXIII. sezone modrega ali glas- jemom in dosežkom v taki meri tudi ‘cvetober’ le-teh, saj smo med njimi
let? Morda pa bi vendarle veljalo benega abonmaja Mate Bekavac; še nismo ne slišali in ne videli v po- spoznali v jazzovski zvrsti ponovno
razmisliti o praksi, ki bi na izvoljiva četudi morda malce upravičeno ‘su- dobah kot tokrat. Izjemno naklonjeni našega M. Bekavca. Odziv poslušalmesta kandidirajočih strank posta- mim’, da je prvi del oblikoval, zago- izvajalci so z vsemi svojimi (pred)dis- stva je pripeljal še do edinega in povvila vsaj enega kandidata mlajšega tovo pa tako kot Bekavac njegov dru- pozicijami dobesedno vsrkavali zah- sem novega dodatka za pevsko, igralod tridesetih let! Kot smo vsaj delo- gi del, izvedel v veliki večini A. Bišče- teve umetniških vodij in zapisov ter ca in dva inštrumentalna spremljevalma rešili problematiko zastopanosti vić. No, kakorkoli že, oba dela oziro- tako vse to prikazali na odru. Razpro- ca: M. Smolnikarja in M. Bekavca. Očipo spolih, bi ji lahko dodali še kvote ma celotna Ljubezen po francosko se dana dvorana jim ni ostala ‘dolžna’, tno je tale naš domžalski (glasbeni in
je iztekla tako francosko kot sloven- kar vse se je seveda še več kot pono- še kakšen) oder sposoben samo še napo mladosti. ❒
sko, kajti Valičeve recitacije so bile vilo v drugem delu, ko je bila na spo- daljevati in crescendirati svoje že itak
vse po vrsti iz francoščine prevede- redu skoraj izključna in aktualna (za (veliko) doseženo poslanstvo.
Dr. Franc Križnar
tole priložnost) zabavna glasba.
Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. ne in izvedene v slovenskem jeziku.

letnik lxii | februar 2022 | številka 2slamnik | 27

kultura

slamnik@kd- dom zale. si

ArsFemina – kulturni projekt,
ki se želi pokloniti ženski kot
umetnici

Živeti in peti
Marika Haler, zborovodkinja
Marika Haler (79) je telovadka, prostovoljka, pevka, humanitarka ter
ena od dobitnic nagrade in priznanja Društva Šola zdravja (DŠZ) za
leto 2021, ki ga podeljujejo zaslužnim članom, prostovoljcem društva.
Najbrž ni Domžalčanke niti Domžalčana, ki ne bi poznal te drobne, a
energične gospe, ki že leta vztrajno
vodi pevske zbore v naši občini. Ker
bo čez dobro leto dopolnila osemdeset let, me je zanimalo, od kod jemlje vso to moč in zagnanost pri
delu in prostovoljstvu.
Kako ste začeli z vodenjem zborov
v Domžalah?
Po upokojitvi sem pela in nato vodila ŽPZ Stane Habe 20 let. Ob obletnici smrti Staneta Habeta sem začela z vodenjem moške pevske skupine Janez Cerar in jih premaknila iz
zborovskega petja na ljudsko, kjer
smo še danes. Ko sem leta 2009 postala članica domžalske ekipe Šole
zdravja, se je med članicami jutranje telovadbe rodila želja po skupinskem petju. Tako je nastala naša
pevska skupina, ki jo vodim od leta
2014. Poleti 2016 pa sem preživela
zastoj srca, kar me je spomnilo, da
je treba narediti nekaj več.
In kaj je bilo to – nekaj več?
V novem domu MGC Bistrica ni bilo
slišati petja in sem kot prostovoljka ŠZ začela enkrat tedensko s petjem stanovalcev, ki so to želeli. Priglasilo se je deset do petnajst starejših, ki so želeli peti. Peli smo
stare slovenske ljudske pesmi, jih
vsak teden ponavljali in dodali ka-

kšno novo. Pesmi, ki jih niso dobro poznali, jih niso pritegnile, ker
bi se jih morali naučiti na novo. To
je bilo zanje izgleda prezahtevno.
Prostori so se menjali, hitro so se
menjavali tudi pevci. Pesmi pa so
ostale in jih pojemo še danes.
Ampak se niste ustavili pri tem,
leta 2018 ste se vključili v Društvo
upokojencev Domžale in potem …?
Tega leta sem se vključila v program Starejši za starejše, ki je humanitarni program Zveze društev
upokojencev Slovenije. Prek programa starejši prostovoljci pomagajo starejšim, ki pomoč potrebujejo, s poudarkom na ljudi z demenco. Tako je s stanovalci v domu
MGC nastal projekt S pesmijo do
boljšega spomina. Na DVD smo zapeli in posneli 18 pesmi.
Začela se je pandemija in smo
se morali zapreti. DVD smo poslali
v 30 domov po Sloveniji z željo, da
naj tudi drugi zapojejo z nami v teh
težkih časih. Stroške je krilo Društvo upokojencev Domžale. Zdaj
čakam, da bom lahko osebno predstavila ta projekt po domovih.
Kakšni so občutki, ko se po
petih letih prostovoljnega dela s
pevskimi zbori ozrete nazaj?
V teh petih letih smo imeli 200 ur
petja in približno 60 nastopov, če
seštejem delovanje vseh zborov, ki
so delali pod mojim vodstvom. To
so ŽPZ Stane Habe, pevska skupina
Šole zdravja in moška skupina Janez Cerar. To je velik dosežek, aktivirati toliko ljudi v Domžalah k pe-

Kdo ste stari Depovci?
Kdo so Depovci? To so ljudje, ki so doma na pragu
našega mesta. V prav posebni vasi, ki je nekoč že bila
občina: z županom in vsem tistim, kar k občini sliši.
Danes se tej vasi reče Depala vas!
Včasih se je za to vas zapisalo, da je
bila Depalja vas. To je vas, ki je od
leta 1981 presekala (seveda z železniško progo) rodovitno Mengeško
polje na dva dela. To polje je v smeri proti Mengšu dalo prostor njivam,
na južnem robu Depalje vasi pa je
bil ilovnat, mestoma močvirnat svet
ob Depaljščici, kjer je bilo tudi redko drevje.
V 80. letih 19. stoletja je imela le
osem hiš, pozneje pa se je vas z več
hišami, gospodarstvi in tudi obrtmi
razcvetela s prodajo poljskih in živinorejskih pridelkov. Na ljubljansko
tržnico so Depovci (tako se pravilno
reče), pošiljali še mleko in fižol. Tu

smo pa tudi z našo staro fotografijo.
Na njej ni zapisane ne letnice ne
drugih podatkov, pač pa le zapis D.
vas. Nekdo je fotografiral več Depovcev oziroma vaških prebivalcev,
ki so se postavili fotografu pred ali
pa po opravljenem, kdo bi vedel kakšnem delu. Ali so se odpravili čistit,
grabit in urejat kraj (grablje, ščetka
in krtača naj bi govorile o tem), morda so odšli delat na polje. Celo pijačo imajo s seboj na sredi! Nekdo drži
steklenico v naročju.
Če kdo prepozna koga od svojih
depovskih prednikov, bomo to z veseljem objavili! Fotografija brez vsakršnih podatkov je mrtva.
M. Brojan

Skladno z emancipacijo ženske in spremembo
njene družbene vloge je prišlo do porasta ženske
ustvarjalnosti.
Zahvaljujoč zavzetim raziskovalcem
Projekt stremi k povezovanju
so danes številna dela, ki so jih ne- umetnic, raziskovanju in poustvarkoč umetnice morale pospraviti v janju manj poznanih umetnin, ter
predal, dostopna javnosti, pri če- spodbudi k nastajanju novih del.
mer pa so še vedno razmeroma sla- V ambient bodo tako vključile tudi
bo poznana. Tudi razmerje med žen- dela lokalnih umetnic. Teme, ki se
skimi in moškimi ustvarjalci ostaja jih bodo dotaknile, so življenjske in
vsakdanje, zatorej blizu vsakomur,
na moški strani.
V Radomlje prihaja kulturni pro- tako preprostim ljubiteljem lepega
jekt ArsFemina, ki ne želi poveliče- kot strokovnjakom.
vati ženske kot umetnice, temveč
Kulturno društvo Mlin Radomlje
se ji pokloniti. Želi dati glas nesli- vas tako v soboto, 26. marca, ob 19.
tju, da dobijo besede starejši za starejše pravi pomen. Ponosni moramo biti na pevske skupine starejših,
ki s svojim petjem popestrijo življenje v domu in v tem najdejo smisel
svojega prostega časa. V domu MGC
je danes do 25 pevk in pevcev, a le
Tone je tisti, ki poje z menoj vseh
pet let. A ni samo petje, kar starejšim popestri bivanje v domu. Organizirala sem tudi prvi izlet z vozički na ogled lučk v Domžalah. Pomagali so nam člani ŠZ, organizacijo je
kasneje prevzela Magda Filo in pri
zadnjem izletu so, poleg DU Domžale, sodelovala tudi druga društva.
Zazrimo se malo v prihodnost.
Kakšni so vaši načrti po vsem
doseženem, je še kje kakšen izziv,
ki čaka na vas?
Nadaljevala bom s petjem, saj je dokazano, da ena ura aktivnega petja
na teden ohranja spomin in spodbuja delovanje možganov. Pričara tudi
nasmeh in solze na obraz mojih pevk
in pevcev, ki komaj čakajo dan, ko
pridem. V času pandemije sem z ljudmi v domu v mehurčku in po cepljenju ni več okužb, opažam pa, da
je veliko osamljenosti. To prostovoljstvo je zame veliko zadovoljstvo, saj
delam nekaj velikega in pomembnega za dobro starejših, ki imajo v sebi
še veliko veselja do življenja.

šanim, besedo nespregovorjenim uri vabi, da obiščete Kulturni dom
in podobo nevidenim. Večer, ki ga Radomlje in se v mesecu, v kateskupaj poustvarjajo sopranistka, rem praznujemo kar dva pomembmezzosopranistka in pianistka, bo na praznika, posvečena ženskam, v
prepleten s samospevi slovenskih družbi vrhunskih ustvarjalk kultuin tujih skladateljic. Glasbene toč- re poklonite ženskim umetnicam.
ke bo povezovala poezija ter prozni Vstop je prost ob pogoju PCT, števiodlomki pisateljic in pesnic, in ker lo sedežev je omejeno.
človek najintenzivneje doživlja, ko
Gaja Sorč
so vključeni vsi njegovi čuti, želijo na odru predstaviti tudi likovna
Za Kulturno društvo
Mlin Radomlje
dela mlade slovenske umetnice, ki
Foto: Tamara Bizjak
bo med nastopom ustvarjala.

Hvala za intervju in vašo neprecen­
ljivo energijo povezovanja skozi petje.
Miomira Šegina

ČRNOBELI

S P OM I N I

A

lpski kvintet, ki je le­
tos vstopil v 56. leto
delovanja, je leta 1986 na
Bledu snemal videospot
za nemško televizijo ZDF.
Na fotografiji je zasedba,
v kateri je harmoniko
igral naš občan Edi Se­
meja, ki je pred tremi leti
končal 36-letno glasbeno
pot. K uspehu ansambla
je veliko pripomogel
tudi s svojimi avtorskimi
skladbami. Na fotografiji
je z baritonom tudi naš
sosed, Mengšan Janez
Per, ki igra še zdaj in je
vodja Alpskega kvinteta.
Foto: Vido Repanšek

28 | slamnik

številka 2 | februar 2022 | letnik lxii

kultura

slamnik@kd- dom zale. si

O oblačilni in obutveni dediščini z dr. Bojanom Knificem
Nadvse prijetno srečanje v Slamnikarskem muzeju v Domžalah smo preživeli 16. februarja v družbi priznanega specialista za slovensko oblačilno
dediščino dr. Bojana Knifica in Cveto Zalokar, ki je pogovor vodila.
iskovanju oblačilne dediščine posveča že dlje časa; zbiral, kreiral in krojil
je tudi kostume. Poslušalci smo z zanimanjem prisluhnili pogovoru, ki je
razkril marsikatero oblačilno posebnost Slovenk in Slovencev v preteklosti, npr. da je bilo pokrivanje glave s
pokrivali obvezno za poročene žene;
kako so si Ziljanke privoščile krajša
krila zaradi kljubovanja zapovedim
dunajske vladarice Marije Terezije; o
pomenu visokih pet v visokih družbenih krogih, ki so bile rezervirane
prej za moške kot za ženske. Ugotovili smo, da je bila dobra ura pogovora
prekratka in bi želeli še več zanimivih
zgodb iz zgodovine oblek in čevljev.
Katarina Rus Krušelj
Foto: Miro Pivar

pal, da se je s tovrstno dediščino začel podrobneje ukvarjati šele od leta
2013, ko se je zaposlil v muzeju. Pred
tem je deloval kot samostojni svetovalec za folklorno dejavnost na Javnem
skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Ustanovil je Folklornika – glasilo JSKD ter bil odgovorni
urednik Glasnika Slovenskega etno-

loškega društva. Leta 2000 je vpisal
študij etnologije in kulturne antropologije in leta 2004 diplomiral z nalogo Kostumiranje narodno-zabavnih
ansamblov. Še istega leta je vpisal
podiplomski študij in ga leta 2009 zaključil z zagovorom doktorske naloge
z naslovom Kostumiranje folklornih
skupin. Vsekakor se Bojan Knific raz-

Recenzija filma: Uncharted
Uncharted je pogrešljiv film brez
vsake duše, podobno kot večina današnjih t. i. blockbusterjev (poleg
tega pa se distributerji pri nas niso
potrudili niti za adekvaten slovenski prevod naslova), ki si ga ogledamo z nizkimi pričakovanji, pa smo
na koncu kljub temu lahko razočarani. Vsi tisti, ki smo odraščali v 80. letih, se še vedno živo spominjamo čarovnije, ki je zevala iz filmov kakega
Stevena Spielberga – od nenadkriljivih pustolovščin Indiane Jonesa
vse do neustrašnih Gunisov –, ki so
nam dale vedeti, da lahko sanjamo
tudi v budnem stanju, ob čemer se
ves čas učimo buriti tudi lastno do- požel svetovno slavo. Poleg tega ima
mišljijo. Temu že dolgo ni več tako, na razpolago scenarij, ki je bolj luživimo namreč v času pametnih te- knjast kot švicarski sir, in kopico nelefonov, neizmernega znanja in oči- zainteresiranih soigralcev, ki jim na
čelu piše, da bi bili najraje kje drugje.
tnega pomanjkanja izkušenj.
Za sleherno kredibilno akcijsko V prvi vrsti Mark Wahlberg, za katepustolovščino res ni potrebno dru- rega je še nedolgo nazaj veljalo, da je
gega kot srčni junaki, vsaj povpre- v prav vsaki vlogi vsaj so liden, venčen scenarij, nekaj specialnih efek- dar pa je kot zmikavt Victor Sullivan
tov in navijaško vzdušje, filmu Un- brez vsakega šarma, poln prežvečecharted pa v izdatni meri umanjka nih fraz in vidno naveličan. Upamo
prav vse od naštetega. Pogojno mor- samo, da ne bo zavil na karierno pot
da uspe le skakanje iz letala. Ob kon- nekdaj velikih igralcev Roberta Decu filma celo pomisliš, da gre nema- Nira in Ala Pacina, ki sta le še bleda
ra za film, namenjen izključno otro- senca samih sebe in da se bo igralsko
kom, vendar tudi slednji med ogle- bolj modro staral. Tudi vsi ženski liki
dom buljijo v svoje mobilne telefo- v filmu so zgodba zase, saj je nasilno
ne, hodijo na wc in nezadržno ze- zapovedana ideološka feminizacija
hajo, kar nikoli ni dober znak. Izbi- Hollywooda očitno povzročila, da so
ra glavnega igralca Toma Hollanda zdaj popularne neustrašne, domnevza vlogo Nathana Drakea niti ni tako no emancipirane ženske, ki so zaranapačna, kljub temu pa s svojimi do- di tega čedalje bolj podobne moškim,
mislicami in dovtipi preveč spominja rezultat pa je popolna izguba njihove
na Petra Parkerja, svoj lik Spiderma- ženstvenosti. Njihov značaj je čedalje
na, na osnovi katerega je kot igralec bolj enoznačen, predvidljiv in mono-

2021

2022

KULTURNI DOM DOB
KULTURNO DRUŠTVO JOŽEF VIRK DOB
vabi na
PREDSTAVO ZA OTROKE

ton, zato ne morejo delovati simpatično, kaj šele seksi, razen morda za
ljubitelje specifičnih filmov za odrasle. Potem je tukaj še nesrečni Antonio Banderas, nekdanji svetovni seksualni simbol, ki do bolečine očitno
pretirava s svojim globoko izumetničenim glasom, da na trenutke deluje že prav parodično, čeprav najverjetneje ni tak namen. Njegova filmska
smrt pa je tako neprepričljiva in slabo narejena, da dobimo občutek, kot
da bi produkciji zmanjkalo sredstev,
saj kljub prerezanemu vratu nikjer ni
niti kapljice krvi. Na splošno so prav
vsi liki pomanjkljivi, brez kakršnegakoli ozadja in psihološke ostrine, kar
pomeni, da se z njimi nikakor ne moremo poistovetiti. Na koncu se pojavi celo preživeli brat glavnega junaka,
kar nam da vedeti, da je v igri celo nadaljevanje. Bog nam pomagaj!
Tudi sicer gre za film, za katerega radi rečemo, da ‘damo možgane
na pašo’, kar je vsekakor najbolje,
saj se večina dogodkov v filmu zgodi brez vsake logike, najverjetneje z
namenom, da zgodba domnevno nemoteno teče. Predvidevam, da je zaradi navedenega lahko všeč le kakšni
mlajši publiki, pretežno obsedeni z
video-igricami, saj je po eni izmed
njih tudi nastal. Tam pa so pravila
precej drugačna kot v življenju, saj
sleherna pristna avtentičnost ni niti
približno v ospredju. Krasni novi svet.
Film si lahko ogledate tudi v Mestnem kinu Domžale.
Žiga Čamernik

ZA ABONMA IN IZVEN

slamnikarski muzej domžale
Povod za pogovor je bila nova izdana
knjiga Pokažem se fantu v pisanem
gvantu, katere poleg dr. Marije Klobčar soavtor je dr. Knific, in je bila izdana ob minuli 50. obletnici kamniške prireditve Dnevi oblačilne dediščine, ki pa bo posebej predstavljena v enem od prihodnjih Srečanj pod
slamniki. Tokrat je bila glavna tematika pogovora slovenska oblačilna in
obutvena dediščina ter predstavitev
Tržiškega muzeja, v katerem dr. Knific dela kot višji kustos na področju
etnologije. Z zanimanjem smo poslušali predstavitev gosta, ki nas je popeljal v zgodovino oblačil in obutve,
nam predstavil zanimive navade Slovencev pri oblačenju in pokrivanju ter
s slikovitim slikovnim gradivom prikazal, kako se je obleka in obutev Slovencev in Slovenk skozi stoletja spreminjala. Najstarejši prikaz le-teh izvira iz Valvasorjevih časov pa vse do izpred sto let, medtem ko zgodovinski
prikaz obutve je na ogled tudi v Tržiškem muzeju, kar se pritiče nekdanjemu pomembnemu ‘šuštarskemu’
mestu. Namreč, naš gost nam je zau-

Nežno in ljubko deklico, komaj za palec veliko,
ugrabi zahrbtna stara krastača. S pomočjo otrok ji
uspe pobegniti v gozd... Veliko se bomo naučili o
svetu, veliko o ljudeh, ki nam pridejo v življenju na pot
in o tem kako pomembno je, da ostanemo zvesti sebi
ob zavedanju, da po vsakem dežju posije sonce, še
posebej, če smo dobri, pošteni in smo si to sonce
zaslužili.

nedelja, 13. marec ’22
ob 16. uri

Gostuje Gledališče KU-KUC Beltinci.
..................................................

Informacije in rezervacije: 041 420 610.

letnik lxii | februar 2022 | številka 2slamnik | 29

kultura

slamnik@kd- dom zale. si

Zaplesali in zapeli ob slovenskem kulturnem
prazniku
Folklorno društvo Groblje, Domžale je – skladno s sprejetim načrtom dela za letos – v
januarju opravilo svoj občni zbor in v začetku februarja 2022 izvedlo svoj prvi letošnji
nastop, s katerim so razveselili varovance Medgeneracijskega centra Bistrica.
folklorno društvo groblje,
domžale Ob spoštovanju vseh
ukrepov je pet parov plesalcev in
plesalk z godci in pevkami ljudskih
pesmi varovancem pričaralo čudovit kulturni dogodek, s katerim so
jih spomnili na največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna
ter predstavili tudi njegovo življenjsko in delovno pot, pozabili pa niso
niti na njegovo Zdravljico in druge
njegove pesmi.

Varovance MGC Bistrica so s svojim nastopom najprej razveselile pevke Folklornega društva Groblje, Domžale s pesmimi Sinoč mi
je bil ukraden rožmarin, Zapoj mi
ptičica pesmico in Sora voda je šumela, nato pa so jim godci zaigrali viže Kam le čas beži, Otoček sredi
jezera in Roblek. Ob folklornih plesih in pesmih so jih spomnili, da je
bil ples vedno človekov spremljevalec pri pomembnejših mejnikih nje-

govega življenja, kot so rojstvo, krst,
svatba. Veliko se je plesalo tudi ob
likofih, čez poletje ob žegnanju, na
shodih, semnjih in ob lepih nedeljah. V poznojesenskih dnevih so
plesali ob kmečkih opravilih, kot so
metev prosa, teritev, ličkanje koruze,
pripravljanje stelje. Ob tem se je veliko pelo, fantje so s seboj radi pripeljali godca in na podu tudi zaplesali. Zaplesali tako kot pari Folklornega društva Groblje, Domžale, ki
so se predstavili z dolenjskimi plesi
Preljuba mi soseda, ki jih je na oder
postavila Nevenka Unk-Hribovšek,
glasbeno delo pa je priredba Vlada
Podlogarja.
Irena Štrus se je v imenu doma
toplo zahvalila in povabila Folklorno društvo Groblje, Domžale, da še
večkrat pridejo in razveselijo njihove varovance. Prva naslednja priložnost bo že ob osmem marcu.
To pa je bil le prvi uspešen nastop Folklornega društva Groblje,
Domžale v letu 2022, ki je za kulturnike društva jubilejen – praznujejo namreč 15. rojstni dan.
Vera Vojska
Foto: Viljem Kaker

Praznik kulture naj bo vsak dan!
V spomin na vse sodelavce KD Miran Jarc Škocjan
kulturno društvo miran veselih in vedrih dogodkov v gledajarc škocjan Kulturno društvo lišču, čeprav v cerkvi prevladuje ta
Miran Jarc Škocjan je tudi leto čas vijolična barva, uporabil tudi
2022 začelo s tradicionalno mašo bolj veselo zeleno barvo mašnega
v cerkvi sv. Kancijana v Škocjanu, plašča. V svoji pridigi je ponazoril
namenjeno počastitvi kulturne- talente, ki jih v sebi nosi vsak človek,
ga dne, predvsem pa spominu na ali jih razvija ali ne, pa je odvisno od
vse pokojne, ki so kadarkoli sode- posameznika. Poudaril je, da je nalovali v delu uspešnega kulturne- stopanje v kulturnem društvu lahko
ga društva. Zaradi ukrepov, pove- velika priložnost za razvoj talentov
zanih s covidom-19, letos sicer ni – za vsakogar, posebno za mlade.
bilo posebnega kulturnega progra- Hkrati pa je delo v kulturnem druma, je pa sveta maša pokazala, da štvu izjemen način, da ohranjamo
je spomin na ljudi, ki so oblikovali kulturo za obiskovalce današnjega
več kot sedem desetletij uspešnega časa in hkrati tudi za zanamce. Spodela Kulturnega društva Miran Jarc mnil se je vseh, ki so kadarkoli sodelovali v kulturnem društvu, svoj
Škocjan, še kako živ.
Pri maši je župnik Jure Ferlež, ki nagovor pa sklenil s čestitko ob prase je odločil, da bo zaradi številnih zniku kulture.

O prazniku kulture je v Župnijskem listu Župnije Dob pod naslovom Praznik kulture naj bo vsak dan
razmišljal Lojze Stražar, predsednik
Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, ki je menil, da je o kulturi, še
posebej ob našem kulturnem prazniku, govoriti blagodejno, težje pa
je živeti kulturno in spoštljivo drug
do drugega, ter zapisal: »Opazo­
vati ljudi, ki so vešči lepega, kultur­
nega in srčnega vedenja, je balzam
za dušo. Živimo v času, ko hitro po­
zabimo, da živimo v razvitem sve­
tu enaindvajsetega stoletja. Evropa
nam je obljubila več kulture in prav­
nega reda, a to ni samoumevno. Ve­
dno bolj se moramo zanašati na svo­
jo lastno kulturo, ki jo nosimo v sebi.
Kaj ni to iskrenost, spoštovanje do
drugega, domoljubje in prijateljstvo,
predvsem pa to, kar je bilo že nešte­
tokrat zapisano: ‘upoštevati svojo
vest in uporabiti kmečko logiko’? Ob
vsem tem se vprašajmo, ali smo sto­
rili dovolj, da bi lahko bili zgled dru­
gim in bi bil svet okoli nas prijaznej­
ši in spravljivejši. Seveda je najtežje
spremeniti sebe, čeprav nas že star­
ševska vzgoja, številne vzgojne knji­
ge, vera in še marsikaj opominjajo in
usmerjajo na pot, za katero vemo, da
je kulturna in prava.« V nadaljevanju razmišljanja, kjer je tudi čestital vsem ob kulturnem prazniku, se
je vprašal, ali smo morda zamudili
bistvo življenja? V odgovoru nas je
spomnil, da se vsak lahko opre na
nasvete in prošnje svojih staršev, ki
so nas učili in vzgajali, da bi postali pošteni in srčni ljudje. Svetoval je,
da pobrskajmo po spominu in del iskrenih nasvetov iz mladosti uporabimo tudi danes, saj za to nikoli ni
prepozno.
Vera Vojska
Foto: KD Miran Jarc Škocjan

Sodobni mozaiki Aljaža Vidrajza
Tokratna gostujoča razstava v domžalski galeriji je
posvečena mozaiku.

galerija domžale Mojster moza- subtilno krhkostjo nenavadnih maicist Aljaž Vidrajz je pripravil razsta- terialov, najdenih v naravni okolici.
vo posebne vrste, ki nas je navdušila. So kot Zemljevidi novega sveta, kot
Namreč tisti, ki cenimo klasično ume- je razstavo naslovil akademski kipar
tnost v moderni preobleki, smo v raz- Jurij Smole, in temu ni moč oporekastavljenih likovnih delih zagotovo na- ti. Razstavljeni mozaični objekti rešli delček lepote nekdanje starodob- snično delujejo unikatno, so kot avne mozaične umetnosti, nadgrajene s torjevi tridimenzionalni zapisi in odtisi v materijo, ki živijo svoje življesodobnim avtorskim pridihom.
Izdelava mozaika ne zahteva le nje znotraj svojega sveta.
Posebne vrste je serija dvestotih
preciznost, potrpežljivost in čas,
temveč tudi specifično tehnično malih del Takeoff, skrbno sestavljeznanje, ki ga je avtor pridobil v naj- nih v novo celovito stensko postabolj cenjeni šoli za mozaiciste v ita- vitev, nastalo iz različnih vrst marlijanskem Spilimbergu. Že v predho- morja ter gradnikov, ki jih je avtor
dnem študiju arhitekture in krajin- zbral ob čiščenju obale. Vsak od
ske arhitekture se je spoznal z željo dvestotih kosov je unikaten objekt,
po umetniškem (rokodelskem) izra- izdelan skrbno in premišljeno, saj je
žanju, ki ga je našel v mozaiku so- treba vsako tesaro (osnovni mozaičdobnega časa, umeščenega v arhi- ni košček) odsekati na roke s pomotekturo in skulpturo s tridimenzio- čjo mozaičnega kladivca in jo s pinnalnimi učinki. V tej maniri je na- ceto položiti na svoje mesto. Zagostala razstavljena serija mozaičnih tovo je ustvarjanje mozaikov dolgoobjektov, v katerih z igro senc, od- trajen proces, in če je v umetniškesevov, tekstur in barv oblikuje nove mu delu pridan še določen koncept
svetove nasprotij, tako simboličnih – to je mozaik v gibanju, saj ob vsaki
kot tudi strukturnih: v kubuse raz- razstavi izgubi določen element, ki
ličnih dimenzij je v vrtinčastih for- ga določena oseba odkupi, a vedno
mah vstavil ostaline morskih orga- znova jih nadomeščajo novi, drunizmov, jim dodal izvirne kiparske gačni kosi, s čimer se vedno znoelemente in simbolno vsebino; na- va spreminja tudi podoba objekta –
stali objekti so namreč alegorija ne- govorimo o prefinjeni sodobni umeskončnega življenja, ki se v organski/ tnini, ki je skozi tisočletja doživela
anorganski skupnosti večno spremi- impresivno preobrazbo v Vidrajzonja, nasprotuje, razmejuje in dopol- vih sodobnih mozaikih, vrednih ponjuje kot poteka naravni tok življe- drobnega ogleda. Razstava je odprnja. Tako vsaka Vidrajzova mozaič- ta do 10. marca 2022.
Katarina Rus Krušelj
na skulptura z natančno izdelanimi
Foto: Miro Pivar
elementi pripoveduje svojo zgodbo s

JURE
GERNOT
MARKOTA
FISCHER
KONDRATOVICH

DOMŽALSKO VPRAŠANJE
24. 3. – 14. 4. 2022
▶

Odprtje razstave bo v ≠etrtek, 24. marca 2022,
ob 19. uri v Galeriji Domžale.
Z umetnikoma se bo pogovarjal Jurij Smole.
V ≠asu razstave je galerija odprta: torek–petek: 10.00–12.00 in
17.00–19.00, sobota: 10.00–12.00.
Za otvoritev in ogled razstave veljajo pogoji, veljavni na dan dogodka.

kd-domzale.si / 01 722 50 50

30 | slamnik

številka 2 | februar 2022 | letnik lxii

politične stranke

slamnik@kd- dom zale. si

nsi / tadeja šuštar zalar, poslanka in svetnica

lmm / matej oražem, občinski svetnik

Višje plače za vse!

Energetska preobrazba tudi na lokalni ravni

Zakon o dohodnini je blizu odločilnega glasovanja v državnem zboru, ki bo prinesel višje plače za vse.
V Novi Sloveniji – krščanskih demokratih
smo ves čas zagovarjali manjšo obremenitev
plač, saj verjamemo, da ljudje bolje od države vedo, kako porabiti lasten denar, ki so si
ga s svojim trdim delom zaslužili. Trdno sem
prepričana, da zdrav človek potrebuje stabilno zaposlitev in ne socialne pomoči. Z davčno
razbremenitvijo plač se bo povečala tudi motivacija med ljudmi za delo.
V številnih razpravah v državnem zboru sem
večkrat poudarila, da bi bilo treba popolnoma
spremeniti sistem financiranja raznoraznih organizacij, ki zdaj dobivajo sredstva na razpisih.
Nekdanji predsednik Nove Slovenije in finančni minister dr. Andrej Bajuk je omogočil,
da se lahko vsak posameznik odloči, kateri organizaciji bo namenil 0,5 % svoje dohodnine.
Ta odstotek smo v času naše koalicije povečali na 1 %. Zagovarjam mnenje, da bi bilo treba
ta odstotek še povečati in določiti, naj se vsak
posameznik odloči, kam bo namenil svoj denar. Med pogoji pa bi bilo določeno, da mora
svoje odstotke razporediti med dobrodelne organizacije, izobraževalne ustanove, informa-

Nekdanji predsednik Nove
Slovenije in finančni minister dr.
Andrej Bajuk je omogočil, da se
lahko vsak posameznik odloči, kateri
organizaciji bo namenil 0,5 % svoje
dohodnine. Ta odstotek smo v času
naše koalicije povečali na 1 %.
tivne zavode in medije, nevladne organizacije, organizacije s področja kulture itd. Na ta
način bi se znebili občutka, da so nekatere organizacije in zavodi privilegirani in da lahko
ne glede na vse, računajo na državni denar.
Zavodi in organizacije bi bili torej primorani,
da s svojimi programi in storitvami, ki jih izvajajo, pridobijo zaupanje davkoplačevalcev.
S tem bi se zmanjšala moč in vpliv strokovnih komisij na razpise, ki se kar naprej problematizirajo, ko kakšen medij ali zavod ne dobi
sredstev, na katere je vsako leto računal, da
mu samoumevno pripadajo.
Vabim vas, da se pozivu za višje plače odzovete tudi vi. Na spletni strani www.nsi.si si
tako izračunate, za koliko se vam bo povišala
plača, ter oddate podpis v podporo zakonu o
dohodnini in se seznanite z njegovo vsebino.

Trajajoča energetska kriza nas je ponovno resno opozorila, da je trajnostna energetska
preobrazba nujna ter da mora do nje priti čimprej. Pri tem pa lahko pomembno vlogo igra
tudi lokalna skupnost.
Rešitev energetskih zagat bosta prinesla
dva ključna ukrepa lokalne skupnosti. Sončni paneli na vseh javnih objektih: ukrep, ki je
povezan tudi z dobrim gospodarjenjem, saj
bi postopno opremljanje vseh javnih stavb,
kjer je to arhitekturno mogoče in estetsko
sprejemljivo, predstavljali izziv, s katerim bi
ne samo dolgoročno zniževali stroške električne energije, ampak tudi dodali naš kamenček v mozaik boja proti podnebnim spremembam, ki očitno postaja glavni izziv prihajajočih generacij.
Kompleksnejši izziv predstavljajo večstanovanjske stavbe, kjer je stanje najbolj kritično, kljub temu pa se lahko sleherna lokalna
skupnost srednjeročno mora lotiti tudi tega
izziva. V Sloveniji že poznamo primere, ko so
večstanovanjske stavbe uspešno zamenjale
način ogrevanja in s tem delno tudi način dobave in strošek električne energije ter s skupnimi investicijami opremile svoje stavbe s
toplotnimi črpalkami in sončnimi paneli. Ta-

Trajajoča energetska kriza
nas je ponovno resno opozorila,
da je trajnostna energetska
preobrazba nujna ter da mora do
nje priti čimprej. Pri tem pa lahko
pomembno vlogo igra tudi lokalna
skupnost.
kšne investicije lahko mesečne stroške znižajo za več 10 odstotkov, ter se tako same poplačajo v nekaj letih. Naloga in prispevek občine pa je v takšnih primerih subvencioniranje takšnih projektov ter pomoč pri organizaciji, predvsem z vidika postopkovne, administrativne in likvidnostne pomoči posameznim
večstanovanjskim stavbam. Izkušnje mnogih
slovenskih krajev kažejo, da so takšne investicije smotrne, izvedljive in tudi okolju prijaznejše rešitve zahtevnega problema, pred katerim smo se znašli.
V Domžalah smo pri tem malo zastali … A
tudi v našem lokalnem okolju je možno z dobro organizacijo in kvalitetno iniciativo doseči premike na mnogih področjih. Menim, da je
to tudi naša dolžnost, saj naši občani od nas
to upravičeno pričakujejo.

nsi / fani rožič novak, predsednica oo nsi domžale

Imamo še veliko dobrih predlogov
Volitve. Zadnje čase precej aktualna tema. Za
ene pomenijo volitve vse, za druge bolj malo.
Stopiti v boljšo prihodnost, kjer bo boljše življenje, pa za vse pomeni nekaj pozitivnega.
Zadnji dve leti se je skoraj vsak naš občan
imel priložnost soočiti z zahrbtnim koronavirusom. Ljudje smo si različni; imamo dve možnosti, da iz tega scenarija izvlečemo pozitivne rezultate ter tako sledimo boljši prihodnosti, ali pa gledamo s temačne strani in kritiziramo vse na splošno. Vsi pa si želimo, da bi
čim hitreje prišli na stare tire in ljudem vrnili
veselje do življenja.
Tudi občinski odbor NSi Domžale je v tem
času deloval povezovalno, z budnim očesom
spremljal seje občinskega sveta, podpiral dobre in predlagal nove predloge ter pobude občanov, ki so se nanašale na splošni napredek
in razvoj Domžal. Občina Domžale potrebuje oživitev mestnega jedra, kjer bo stičišče za
druženje vseh generacij. Občina Domžale ima
za to namreč izvrstno geografsko lego, razvito infrastrukturo in velike kapitalske potenciale. Hitro lahko vidimo, da nam manjka predvsem pravilnega vodenja in vizije za naprej.
Podatki statističnega urada govorijo, da se
je v desetletju (2010–2020) število prebivalcev

Potrebujemo oživitev mestnega
jedra, ki bo stičišče za druženje
vseh generacij. Za to imamo
namreč izvrstno geografsko lego,
razvito infrastrukturo in velike
kapitalske potenciale.
občine Domžale povečalo za 9,2 %, za 36 %
imamo več občanov, starih 65 let in več ter za
11 % več otrok, mlajših od 18 let kot leta 2010.
OO NSi Domžale se bo še naprej zavzemal
za boljše pogoje starejših v smislu dnevne
oskrbe, medgeneracijskega sožitja ter kvalitetnega preživljanja časa v kulturi in športu. Priložnosti k izboljšanju so tudi v izgradnji in posodobitvi športnih objektov, kolesarskih stez,
poligonov in še marsikaj, kar bi pripomoglo
k zdravju in boljši psihofizični pripravljenosti
občanov in naših otrok.
Moramo tudi poudariti, da se nam zdi nedopustno, da smo v 21. stoletju v naši občini
še vedno priča, da nekateri nimajo ustrezne
hitre kabelske internetne povezave. Zavzemali se bomo, da bo digitalizacija v smislu kabelske povezave prišla prav v vsako hišo.

sds / rado gladek

V Trzinu ne mirujemo in nenehno
iščemo izzive
Ne mirujejo pa tudi aktivnosti v
Kljub težkim zdravstvenim razmeram smo bili
v preteklem letu v Trzinu zelo aktivni. Uspešno sklopu skupnega projekta občin
smo izvajali zastavljene projekte in nekatere Mengeš, Trzin in Domžale. Čeprav
tudi zaključili. Najpomembnejši projekt je vsegre za državno cesto, so Občine same
kakor dokončanje gradnje Doma zaščite in reševanja. Zagotavljanje primernih prostorov za prevzele iniciativo s pridobivanjem
delo gasilskega društva in civilne zaščite je bila dokumentacije s ciljem izgradnje
dolgoletna želja, ki se je začela uresničevati ko- obvoznice v čim krajšem času.
nec leta 2019 s podpisom pogodbe z izvajalcem
gradbenih del. Izvajalec, Gorenjska gradbena Trzin. Gre za dela v sklopu projekta izgradnje redružba, je z deli začel v začetku leta 2020 in jih v gionalne kolesarske povezave Kamnik–Mengeš–
drugi polovici prejšnjega leta zaključil v predvi- Trzin–Ljubljana. Projekt je eden izmed mnogih
denem časovnem okviru. Uporabniki prostorov, v Sloveniji s ciljem zagotavljanja trajnostne moGasilsko društvo Trzin, Občinski štab Civilne za- bilnosti. Ne mirujejo pa tudi aktivnosti v skloščite in Planinsko društvo Onger Trzin, so že za- pu skupnega projekta občin Mengeš, Trzin in
čeli z uporabo prostorov. V stavbi je dobil svoj Domžale. Čeprav gre za državno cesto, so občiprostor tudi Center aktivnosti za starejše občane, ne same prevzele iniciativo s pridobivanjem dokaterega oprema je bila sofinancirana z evrop- kumentacije s ciljem izgradnje obvoznice v čim
skimi sredstvi. Uspešno je bil zaključen tudi pro- krajšem času. Projekt je trenutno v fazi umeščajekt ureditve starega vaškega jedra ob cerkvi sv. nja trase v prostor. Je pa pred nami že nov proFlorjana, ki so ga sofinancirali Republika Slove- jekt, in sicer izgradnja športne dvorane, ki bo
nije, evropski kmetijski sklad za razvoj podeže- zgrajena ob Osnovni šoli Trzin. Gradbeno dovolja Evropske unije in Občina Trzin. V začetku le- ljenje za gradnjo je že pridobljeno. V Trzinu torej
tošnjega leta smo začeli s projektom izgradnje ne mirujemo in nenehno iščemo izzive, kako žioziroma rekonstrukcije kolesarske steze skozi vljenje v Trzinu narediti še lepše in kvalitetnejše.

Na podlagi Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 103/07 – ZPolS-D,
11/11, 28/11 – odl. US in 98/13) , 6. člena Odloka o izdajanju javnega glasila »Slamnik« (Uradni
vestnik Občine Domžale št. 6/12 in 8/13) je Svet javnega zavoda Kulturnega doma Franca
Bernika na predlog direktorice Javnega zavoda Kulturnega doma Franca Bernika na svoji 10. seji
(korespondenčno) dne 23. 2. 2022 sprejel naslednja

PRAVILA
O IZRABI OGLASNEGA PROSTORA JAVNEGA GLASILA SLAMNIK ZA
PREDSTAVITEV KANDIDATOV IN KANDIDATNIH LIST OB RAZPISU
VOLITEV V DRŽAVNI ZBOR RS, KI BODO 24. APRILA 2022
V času volilne kampanje mora javno glasilo Slamnik ob razpisu volitev del prostora nameniti za predstavitev kandidatov in kandidatnih list. Odgovorna urednica mora vsem
organizatorjem zagotoviti enake pogoje za objavljanje.
V javnem glasilu Slamnik bo vsem kandidatom oziroma kandidatnim listam na volitvah
za poslanke/poslance Državnega zbora RS, ki bodo 24. aprila 2022, zagotovljena enakopravnost pri objavi volilnih propagandnih sporočil.
Objava bo omogočena v tretji (3.) številki glasila Slamnik, ki bo izšla v petek, 25. marca 2022.
Posamezna kandidatna lista ima na voljo objavo enega (1) oglasa, na osnovi sprejetega
cenika pa ima na voljo 3 možnosti glede velikosti oglasa:
CENIK VOLILNIH IN REFERENDUMSKIH OGLASOV POLITIČNIH STRANK IN LIST
velikost

(širina x višina)

cena brez DDV

1/2 strani..................... 260 mm x 182 mm / ležeče.................................. 305,00 evrov
1/2 strani..................... 128 mm x 368 mm / pokončno........................ 305,00 evrov
1/4 strani..................... 128 mm x 182 mm..................................................... 162,50 evrov
Vlogo z naročilnico za objavo oglasnega sporočila, ki določa predvideno velikost in obliko oglasa, morajo oddati pooblaščeni organizatorji volilne kampanje do 14. 3. 2022 do
12. ure na uredništvo javnega glasila Slamnik, in sicer na naslov: Kulturni dom Franca
Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale (s pripisom »volitve v DZ RS 2022«)
ali na elektronski naslov urednistvo.slamnik@gmail.com.
Pooblaščeni organizatorji volilne kampanje morajo končno obliko oglasa v izbranem in
predpisanem formatu in z obvezno navedbo naročnika oglasa poslati po elektronski pošti na naslov urednistvo.slamnik@gmail.com do 21. 3. 2022 do 12. ure.
O vrstnem redu in mestu objave prispelih oglasov bo glede na velikost in možnosti oblikovanja posamezne strani v glasilu odločala tehnična urednica.
Oglas bo objavljen pod pogojem predložitve dokazila o predhodnem plačilu najpozneje do 22. 3. 2022 do 12. ure.
Pravila bodo objavljena na spletni strani Občine Domžale ter v drugi številki javnega glasila Slamnik (izid 25. 2. 2022).
Predsednica Sveta javnega zavoda Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Andreja Pogačnik Jarc, l. r.

letnik lxii | februar 2022 | številka 2slamnik | 31

zgodovina kina v domžalah

slamnik@kd- dom zale. si

HIŠA DOMŽALSKA, KINO V NJEJ
PA LJUBLJANSKI!
V objektu SPB-1 so leta 1986 na slavnostno odprli lepo in veliko, predvsem pa je šlo za novo, domžalsko kinodvorano.
Spomin sega na prijeten vrvež,
ki se je pred kinom dogajal ob koncih tedna. Vse se je začenjalo ob 16.
uri, končevalo pa z zadnjo predstavo, ki se je sklenila ob polnoči. Bilo
je očitno, da je ljudem v kinu prijetno in da je ogled filma ljudem v užitek. Ker je bilo tedaj v bližini kina še
veliko delujočih lokalov, omeniti velja tudi bližnjo picerijo Pipca, je postal SPB-1 dobro obiskan tudi v nočnem času.

Matjaž Brojan
Foto: osebni arhiv Matjaža Brojana

Z

a staro v ‘društvenem’ do­
mu so govorili, da je obisk
v njej slab zato, ker so bile
naprave izrabljene, ker se
je ob predvajanju filmov zaradi bližnjega srednjevalovnega oddajnika
Radia Ljubljana sredi predvajanja
slišalo prvi radijski program, ker
so se kar naprej trgali filmski trakovi in so nastajali odmori med predvajanjem filma, našli so se še drugi
kritiki starega kina. Kaj pa se je dogajalo v novem, letu 1986 ravnokar
odprtem?
V letu 1987 je filmski delavec iz
Ljubljane Milan Lindič dajal našim
ljudem – predvsem obiskovalcem,
velike in vabljive obljube glede programa, aktualnih filmov, ki naj bi
jih hkrati s premierami v Ljubljani
predvajali tudi v Domžalah, poskrbljeno bo za to in ono …Tako nam
je govoril.
V časopisu Domžurnal, ki je izhajal krajši čas, so takrat zapisali te besede evforije:
»Domžalska lepotica je bila de­
ležna vseh pohval tudi s strani pred­
stavnikov ameriškega distributerja
Warner Bros Entertainment, ki so
obiskali Slovenijo leta 1992 in podpi­
sali pogodbo z Ljubljanskimi kinema­
tografi za distribucijo filmov za Slove­
nijo. Bili so zelo presenečeni nad ču­
dovito opremljeno domžalsko kinod­
vorano, ki je slovela kot najlepša dvo­
rana v Sloveniji, tako po tehnični pla­
ti kot po opremi. Takrat so se Slove­
niji odprle možnosti, da filmi pridejo
k nam dosti hitreje kot sicer. Zaradi
relativno dragih kopij filmov so Lju­
bljanski kinematografi od distribu­
terjev kupovali le po eno ali dve ko­
piji filma, in Domžalčani smo imeli to
prednost, da so se filmi prvič odvrteli
v naši kinodvorani. Kar naenkrat smo
Domžalčani ponosno gledali premie­
re svetovnih filmskih uspešnic istoča­

Domžale ob vsako vlogo pri
lastnem kinu
Pred tem vhodom v nekdanje prostore kina se je ob koncu 80. let trlo ljudi. Zdaj je dvorana zapuščena in neuporabljena.

Objekt kina v SPB-1 je prazen, v njem ni obiskovalcev – razen pajkov in še kakšnega
mrčesa.

sno kot drugod po svetu. Na primer,
veliko filmsko uspešnico Poslednji
Mohikanec smo si lahko ogledali is­
točasno, kot so film premierno pred­
vajali v Angliji. To je bil za tiste čase
velik napredek, če samo omenim, da
smo na uprizoritev uspešnice Basic
Instinct (poslovenjeno Prvinski na­
gon) pred podpisom pogodbe z WB
čakali kar osem mesecev.«
Danes si kar težko predstavljamo
takšne časovne zamike.
Tako smo Domžalčani uživali ob
premierno predvajanih svetovnih
filmskih uspešnicah. Uspešnice so
se v naši kinodvorani vrstile kot po
tekočem traku, to so bili časi filmov,
ki so zelo gledani še danes: Telesni
stražar, Ocvrti zeleni paradižniki,

Kapitan Kljuka, Vrnitev v plavo
laguno, Costnerjeva JFK, in Pleše
z volkovi, pa Dirty Dancing, Smrtonosno orožje ter velik hit Lepotica in zver, Domžalčani smo se fenomenalno odzvali tudi na enega najboljših filmov, Babica gre na jug.

Iz gospodarja – pastorek v
lastni hiši
Domžalski kino je kmalu postal pastorek v svoji hiši, a v družini, ki se
je imenovala Kinematografi Ljubljana. Četudi je dvorano zgradila Občina Domžale, pa tega novemu lastniku ni mogla pozneje na noben način dokazati, saj so o opravljeni investiciji izginili prav vsi dokumenti. Torej Domžale v takem položa-

Naš kulturni hram v šestdesetih letih. Tu je bila tudi kinodvorana. V njej sta delovali dve kulturni ustanovi: celotna dejavnost
Glasbene šole in domžalski kino.

ju niso mogle dokazati niti tega, da
so sploh imeli ‘kaj’ pri gradnji oziroma investiranju v kino objekt sredi svojega vele objekta SPB-1. Nenadoma je lastništvo vsega – dvorane in naprav v njej stoodstotno prešlo v roke Kinematografov Ljubljana; to se je zgodilo sredi leta 1990.
Takrat je v Domžalah tudi razpadla
takratna Kulturna skupnost. Za njo
pa žal ni bilo pravega naslednika, ki
bi opravljal podobno ali enako kulturno poslanstvo z vsemi nalogami,
ki so izhajale iz tega poslanstva. Nekateri so namigovali na to, da je že
moralo biti nekomu v interesu, da
se polasti, kar je bilo skupno, ko dokumentov, ki bi izkazovali polno ali
vsaj polovično lastništvo Domžal, ni
bilo več. Kje pa so končali?
Govorilo se je o smetarskem kontejnerju, kjer so menda dokumenti
končali. Tudi o tem se je govorilo, da
je nekdo s Kinematografi Ljubljana
podpisal drugačno, novo, zasebno
pogodbo. Nekako tajkunsko, prevzemno. Tako se temu reče danes!

Vse je kazalo na rožnato
prihodnost
Bil je to čas, ko se je na trgu pojavila množica različnih aparatov, ki so
omogočali ogled filmov iz domačega
naslonjača. Ljudje so množično kupovali videorekorderje, v videotekah
so si lahko izposojevali praktično že
prve dni po izdelavi filmov najaktualnejše filma. Piratske kopije so preplavile tržišče, a ob tem ogled filmov
v kinu vendarle ni bistveno upadel.
Prav nasprotno! Videti je bilo, da se
je tudi v Domžalah povečala kultura filmske umetnosti, s to povečano
kulturo pa tudi zahtevnost gledalcev,
ki so v kino radi prihajali.

SPB-1 je bil zgrajen kot urbano središče
mesta, ki naj bi imelo v ospredju
tudi kinodvorano, ob njej pa veliko
prostorov za sprostitev obiskovalcev.
Obojega ni več!

Zgodilo se je potem, kar se je zgodilo! Odsotnost vseh papirjev, ki bi
lahko Domžalam v prid dokazovali, da so (vsaj) solastnik kinodvorane sredi Domžal, je povzročila, da so
se kino – sogovorniki v Ljubljani vse
bolj in bolj obnašali kot edini lastniki. Ta ignoranca do Domžal in njihovih predstavnikov je bila tolikšna,
da sem 19. oktobra 1990 napisal tale
članek v naš Slamnik: Po ‘otvoritveni kino fešti’, o kateri sem pisal v zadnjem nadaljevanju, je bilo takole:
»Lepa samozavestna direktorica
Kinematografov Ljubljana, ustano­
ve v korist katere smo se dvorani od­
rekli, nas je osrečila z vrsto obljub.
Kakšne prireditve vse bodo v novi ki­
nodvorani, je obljubljala, naslutene
možnosti se skrivajo, pa filmsko gle­
dališče in druge kulturne stvari.
Kot da se je otepamo, predvsem
težav in dela z njo smo se je šmrk,
brk hipoma, na hitro odrekli … Zdaj
je naša, odslej ne bo vaša, so rekli.
Mi pa smo komajda še utegnili lepo
in samozavestno direktorico poni­
žno poprositi, da bi vendarle radi
kdaj tudi mi v dvorani imeli kako
svojo kulturno prireditev. Obljubi­
la nam je ponedeljek ali petek, če
bomo pridni, pa še kak drug dan v
letu bi lahko povedli vanjo. Pa ob­
činske in druge praznike bi tudi radi
proslavili v njej, smo rekli, in imeli
kako akademijo, podelitev, koncert.
Vsega ni obljubila, le za občinski
praznik je obljubila, da nam bodo
našo dvorano (no, odslej njihovo)
prepustili. Zaradi gole dobrote: celo
brez plačila … Kajti vedeti moramo,
svet stoji na tržnosti …
In potem je šlo vse v maloro. Naj­
prej program, takoj za njim obisk, pa
obljube, ukinili so našo domžalsko
kino samostojnost, razselili so ka­
dre: malo sem, malo tja, v maloro
so šle obljube in naposled tudi sa­
mozavestna direktorica. Ne sicer v
maloro, pač pa stran. Že dolgo ni
več na komandnem stolpu ladje, ki
se ji reče Kinematografija Ljubljana.
Ostale pa so njene obljube v vetru,
in na ‘ta pravi’ papir nikamor zapi­
san, ostala pa je tudi naša nemoč,
da bi sedli v svojo (pardon njihovo)
dvorano, ki smo jo zgradili z našim
denarjem.
Pozdravljena, naivnost! bi lahko
napisali. Pa ne bomo. Pozdravljena
nova dvorana, ki jo bo treba graditi.
Rabimo jo, zelo jo rabimo!
Naše želje, prošnje in roka, ki smo
jo ponujali Ljubljani, so rezultirale v
njihovi ponudbi: Pa jo kupite! dvo­
rano vam prodamo. Cena 2 milijona
evrov! Veste, vse je treba plačati!« ❒
(se nadaljuje)

32 | slamnik

številka 2 | februar 2022 | letnik lxii

pogled na domžalsko preteklost

slamnik@kd- dom zale. si

IGRANJE V TUJINI NI MAČJI KAŠELJ
Med domžalskimi izvajalci zabave glasbe spada Cveto Okršlar nedvomno med tiste, ki so veliko nastopali v tujini. Še posebej
z raznoliko zasedbo Nevtroni, v kateri so bili tudi tuji glasbeniki.
Jože Skok
Foto: osebni arhiv Cveta Okršlarja

N

a tujem niti najmanj ni
bilo lahko igranje, vsak
fening si moral trdo zaslužiti, poudarja. »Pose­
bej v nočnih lokalih smo morali pra­
vzaprav igrati vse, od rumbe, sam­
be, cha cha cha, bosanove, beat in
rock zvrsti, da o valčkih, polkah in
podobnih ritmih sploh ne govori­
mo. Prisiljen sem bil obnoviti not­
no znanje iz nižje glasbene šole in
ga nadgraditi, saj smo morali igrati
tudi veliko instrumentalnih skladb.
Ko smo Nevtroni nastopali v Špani­
ji, sem moral kar nekaj pesmi zapeti
v španščini. Včasih sem si pomagal
kar s fonetično izreko za pesmi, mo­
ral sem peti predvsem v nemščini in
angleščini.«
Ker je bil vodja ansambla, je bilo
v tujini zelo pomembno obvladati
njihov jezik, denimo v Nemčiji, posebej pri sklepanju pogodb, saj je
bila lahko mimogrede spregledana
kakšna pomembna podrobnost.
»Vidni član ansambla Nevtroni
je bil Domžalčan Dragan Jukić, ki
ni bil le dober bobnar in glasbenik,
temveč tudi moderator in zabavljač.
Moram pa reči, da za pripovedovan­
je šal v nočnih in podobnih klubih v
tujini ni bilo veliko priložnosti, ker
se to preprosto ne bi izšlo. Publika
je bila tudi jezikovno raznolika in
bi jih bilo težko razvedriti s šalo
v nemščini. Absolutno smo mora­
li poznati največje uspešnice tiste­
ga časa, saj so gostje posebej v noč­
nih lokalih želeli, da smo odigrali to
in to pesem, v angleškem, nemškem
ali španskem jeziku. Tu ni bilo šale!
Veliko smo znali tudi instrumental­
nih skladb, razpoloženjskih, če so
gostje v lokalu jedli in pili.«
Pri Modrem valu je Cveto igranje
končal jeseni 1976, potem je nastopal z ansamblom Nevtroni in igral
poklicno do 18. maja 1982, v Dancing quartetu pa leta 1973. Spominja
se, da je z njegovimi zasedbami pela
tudi Eva Sršen, ki je uspela s pesmijo Pridi, dala ti bom cvet, uglasbil jo
je Mojmir Sepe, in jo je izvajala na
Evroviziji v Amsterdamu leta 1970,
kjer je pesem dosegla enajsto mesto.

Pevka Meta Malus v Hotelu Croatia
Deluxe v Cavtatu pri Dubrovniku

Plakat za nastop ansambla Nevtroni v
Palma de Mallorci v Španiji. Spredaj (z
leve): Marjan Ogrin in Dušan Omerza.
Zadaj (z leve): Franz Toth, Dragan Jukić in
Cveto Okršlar

Dancing quartet (z leve): Braco Koren, Janko Ropret in Miha Forjuc, zadaj Cveto Okršlar) v Komendi leta 1974

igrat kam drugam ali domov. Drži
pa, da so lahko za to obdobje uvel­
javili pokojninsko dobo. Med našimi
zabavnimi ansambli so imel le red­
ki stalni angažma, največ so nasto­
pali predvsem narodnozabavni an­
sambli. Denimo Ansambel bratov
Avsenik in Alpski kvintet, za katere­
ga je daljše obdobje igral harmoniko
Dobljan Edi Semeja iz znane glasbe­
ne družine Semeja, pa seveda Men­
gšan in vodja zasedbe basist Janez
Per.« Cveto omeni, da so se pri njem
na bencinski črpalki pri Münchnu
večkrat oglasili člani mengeške zasedbe Marela in ansambla Vita Muženiča, največkrat v poznih večernih urah, ko so se vračali s ʻšpilovʼ.
»Žal moram omeniti, da sem iz pogo­
vorov razbral, da niso imeli najbolj­
ših pogodb, kar je bila tudi posledi­
ca premalo natančnega poznavan­
ja nemškega jezika.« Naš sogovornik obžaluje, da je zdaj malo priložnosti za javno nastopanje zaradi korona razmer. Sam pa je skoraj vsak
dan v stiku z glasbo. Na You tubeu
si denimo izbere skladbo in jo spremlja bodisi na električni ali bas kitari. Kdor zna, pač zna. ❒

Z Nevtroni tudi v elitnih
hotelih

Izbira skladb in uspešnic je
bila zelo raznolika

Kar tri leta so poleti nastopali v Cavtatu blizu Dubrovnika v Hotelu Croatia Deluxe s petimi zvezdicami, pet
zimskih sezon pa v Hotelu Kompas v
Kranjski Gori A kategorija. Igrali so
tudi v Hotelih Argonavti in Park hotel Nova Gorica, v Hotelu Interkontinental Zagreb ter Hotelu Parentium v Poreču. Igranje v tujini je seveda čisto posebna zgodba. »V Nem­
čiji smo nastopali v Aschhafenbur­
gu, Garmisch - Partenkirchnu, Berli­
nu, Grafenaueru, pa v Švici v Bernu,
Winterthuru, Rutlichu, Luzernu, Lih­
tenštajnu in Vaduzu. V Španiji smo
kar pol leta nastopali v Palma de
Mallorci, od aprila od septembra leta
1981.« Cveto Okršlar je bil največkrat pevec, spremljal se je tudi s kitaro, v poklicni karieri je igral predvsem bas kitaro, pa tudi bouzouki.
Tako je pač naneslo, glasbeniki so si
razdelili instrumente, s katerimi so
večinoma igrali. To je seveda pomenilo, da so morali znati brati note,
še posebej za instrumentalne skladbe. Teh pa je bilo še posebej v nočnih lokalih ali nastopih kar veliko,
saj je moralo biti vzdušje sproščeno.

Cveto ima še vedno shranjenih veliko pisnih ali notnih zapisov skladb,
ki so jih izvajali. Naj omenimo le nekaj pesmi, ki so jih pogosto igrali:
The Last Waltz, uspešnica Engelberta Humpredinicka, Biscaya (James Last), Lieb‘ mich ein letztes
mal (Ljubi me zadnjikrat), uspešnica nemške zasedbe Die Flippers,
Oh, no, no, »The Girl From Ipanema«, hit Franka Sinatre, ki jo je rad
izvajal z raznimi gosti. Perfidia,
hvaležna melodija, ki jo je izvajal tudi italijanski zvezdniški tenor
Andreo Boccelli. Roses For a Blue
Lady (Bert Kaemfeart), I Left My
Heart in San Francisco (Tony Bennett), Soley, Soley, uspešnica Middle of the Road iz leta 1972, pa pesem Braun Girl in the Ring, hit Boney - M. Za eno izmed mnogih različic skladbe Ave Marija mu je bese-

Oto Pestner, še najstniški pevec, je
večkrat kot gost nastopal v zasedbah
Cveta Okršlarja.

Nevtroni v Hotelu Kompas v Kranjski Gori leta 1978. Spredaj Meta Malus, zadaj (z leve): Dušan Omerza,
Dragan Jukić, Cveto in Čiro Lončina

dilo v španščini napisal španski prijatelj. Radi so zaigrali tudi Hotel California, svetovni hit avstralske zasedbe Eagels iz leta 1976. Pa čudovito ljubezensko pesem Wonderful
Tonight Erica Claptona iz leta 1977,
ki jo je v slovenščini pel tudi Janko
Ropret, Lepa si nocoj, nastopal je
tudi s Cvetom.

Vedno se prilagajati publiki
»V tujini so težje shajali ansambli,
ki niso igrali narodnozabavne glas­
be. Zasedba, ki je denimo začasno
igrala v Švici, v kateri je bil odlič­
ni kitarist Miro Sršen, se je oklepa­
la raznih zvrsti zabavne glasbe, sko­
raj pa niso igrali narodnozabavnih
priredb. To je pomenilo, da so imeli
manj nastopov oziroma pogodb. An­
sambli si večinoma niso mogli pri­
voščiti, da bi igrali v tujini daljše ob­
dobje. V skladu s pogodbo je to vel­
jalo nekaj mesecev, potem so odšli

letnik lxii | februar 2022 | številka 2slamnik | 33

šport

slamnik@kd- dom zale. si

PRVI SLOVENEC Z NAZIVOM 6. DAN
V AIKIDU
MATJAŽ DOBRAVEC, PREJEMNIK VISOKEGA MOJSTRSKEGA NAZIVA V AIKIDU

V začetku letošnjega leta je v japonskem Tokiu, v glavnem centru aikida v Hombu doju, potekala razglasitev za višje črne pasove.
Na stopnjo 6. Dan je bil promoviran Domžalčan Matjaž Dobravec, prvi Slovenec s tem visokim mojstrskim nazivom v aikidu.
tudi tam opravil vse najpomembnejše
izpite pod vodstvom komisije učiteljev
z najvišjimi rangi. Pri tem pa so me že
spremljali moji prvi učenci in mi bili v
veliko podporo, za kar jim bom vedno
hvaležen. Vedno pravim, da brez njih
ne bi bilo mene. In največ sem se na­
učil prav takrat, ko sem jih sam učil
osnovnih tehnik, kar se mi dogaja še
danes. Prav v osnovah je bistvo vsega
in še vedno uživam učiti začetnike nji­
hove prve korake.«

Miha Ulčar
Foto: arhiv Matjaža Dobravca

G

re za častni naziv, ki ga je
prejel na podlagi priporočil, na to pa je vplivalo
več dejavnikov. Za njim
je že skoraj tri desetletje vadbe aikida, četrt stoletja trenerstva, vodenja
Shodokan dojo – slovenskega aikido
društva, udeležbe in predavanj na
mednarodnih seminarjih … Skratka,
aikido je, odkar se je začel ukvarjati
z njim, njegov način življenja.
Z Matjažem sem opravil pogovor, v katerem mi je bolj podrobno
predstavil aikido, ki prinaša veliko
več kot samo znanje borilnih veščin,
njegov angažma na tem področju ter
seveda o mojstrskem nazivu 6. Dan,
v katerega je bil promoviran na začetku letošnjega leta.
Matjaž prihaja iz Dragomlja, je
oče sinu Matevžu in zdaj že dve leti
ponosni dedi vnukinji Hanni. Že 25
let je zaposlen na Stanovanjskem
skladu RS kot računalničar, največ
prostega časa med tednom porabi seveda za vodenje aikido kluba,
čez vikende pa z življenjsko sopotnico Tamaro, ki ima tudi 2. Dan v aikidu, aktivno preživlja svoj prosti čas,
hodi v hribe, teče in se sprošča v naravi na kolesu, smučeh … Matjaž je
tudi nosilec častne listine Olimpijskega komiteja Slovenije in plakete
Športnik leta 2018 Občine Domžale.

Aikido je intelektualna
borilna veščina
O samem aikidu mi Matjaž pove,
da gre za sodobno borilno veščino,
učenje aikida pa temelji v prvi vrsti
na predanosti in dolgotrajni vadbi,
ki krepi telo in duha: »V vadbi lahko
vsakdo najde nekaj zase, saj koristi
aikida segajo tudi prek meja samo­
obrambe in omogočajo posamezni­
ku lažje spoprijemanje s stresom in
težkimi situacijami v vsakdanjem ži­
vljenju. Aikido ponuja vrsto praktič­
nih principov, kako do boljšega fizič­
nega počutja, notranjega ravnoves­
ja in osebnostne rasti. Na treningih
ni tekmovalnosti, temveč prevladuje
duh sodelovanja in spoštovanja med
vsemi sodelujočimi. Aikido je sigurno
intelektualna borilna veščina.«
Aikido je veščina, ki bi ji lahko
rekli tudi kar trajnostna. Matjaž pravi, da aikido lahko treniraš na dolgi
rok pozno v starost, saj ves čas trenirajo telo, da ostane čim bolj fleksibilno in hkrati močno. Tudi poškodbe so zelo redke, ker ni takšnega fizičnega kontakta kot recimo pri
boksu in drugih bolj kontaktnih borilnih veščinah. Gre bolj za samoobrambo, kjer skušamo napad rešiti
na bolj sofisticiran način.

Vadba aikida je preplet več
različnih dejavnikov
»Pri aikidu v prvi vrsti trenirajo celotno
telo, poleg tega pa tudi um, saj je tre­
ba biti ves čas skoncentriran in osredo­
točen najprej na napad in pozneje na
potek same tehnike, ki jo naredimo, da
ta napad ustavimo. Učimo se obraniti,

Glede napredovanja v višji
črni pas obstajajo posebni
kriteriji

se pri vadbi imeti lepo, kar pa je zelo
pomembno, da pri tem pomagamo so­
borcu pri čim lepši in kvalitetni izpelja­
vi tehnike,« pojasni Matjaž.

Z vadbo aikida je začel pred
skoraj 30 leti v Policijski šoli
v Tacnu
Ko se je na policijski šoli začel učiti aikido, je kmalu ugotovil, da bi mu pa
to lahko ležalo in da bi to lahko postalo del njegovega življenja: »Všeč mi
je bilo predvsem to, kako z neverjetno
lahkoto napadalca spraviš na tla, če
pravilno uporabljaš tehniko, mu one­
mogočiš nadaljnje napade, ker mu na­
rediš določen vzvod, kako lahko na­
padalca vržeš čez hrbet, pa četudi je
veliko težji od tebe, skratka pri aikidu
zgleda na prvi pogled vse tako lahko, v
ozadju pa obstaja cela filozofija in ve­
liko malenkosti, ki jih je treba sestavi­
ti, da narediš vse tako, kot mora biti.
Aikido zna biti kar precej kompleksna
zadeva, ko se v tehniko poglobiš do po­
tankosti, in kar je najbolj zanimivo, je
to, da imaš občutek, da aikida nikoli
ne znaš čisto do konca in da lahko vr­
taš in raziskuješ venomer naprej.«

Že skoraj 25 let je tudi trener
aikida
Mesto trenerja je prevzel s strani njegovega prvega učitelja Borisa Zakelška, ki je takrat zapustil delovno mesto v Tacnu in odšel službovat v rodni
Maribor. Tako je bil kar nekako prepuščen samemu sebi in veliko oziroma
skoraj vse se je moral naučiti sam. Ob
tem doda, da je tudi pri drugih športih
več ali manj samouk, saj mu to nekako leži, pri tem uživa, da sam odkriva
lepote, pravila in filozofijo športa kot
takega. Ne samo pri aikidu.

Znanje o aikidu izpopolnjeval
v tujini
»Na začetku moje trenerske poti sem
se kar veliko vozil po raznih seminar­
jih v naši bližnji okolici in črpal znanje,

tehniko po tehniko, od vsakega semi­
narja nekaj in sestavljal ta širok moza­
ik. Na srečo in po spletu srečnih okoli­
ščin sem leta 1998 naletel na medna­
rodno aikido organizacijo, ki je bila že
takrat ena večjih na svetu, njihov glav­
ni učitelj pa Shihan Fumio Toyoda, 6.
Dan. Kmalu za tem sva se spoznala
tudi v živo na seminarju v Splitu. Že ta­
koj naslednje leto sem odšel izpopol­
njevat svoje znanje v njegov dojo (pro­
stor, kjer se trenira) v Chicago. To je bil
t. i. uchideshi program, kar v prevodu
pomeni intenzivni trening. Vsak dan so
na urniku štirje treningi, poleg tega pa
še ostalo delo v doju. Tam sem se res
veliko naučil, saj sem bil izjemno mo­
tiviran in z glavo stoodstotno pri stva­
ri. Sensei Toyoda je bil res učitelj v pra­
vem pomenu besede in on je tisti, ki je
mojo miselnost in sam trening aikida
spravil na višji nivo. Tako moje delo že
od takrat temelji na tem, da se je tre­
ba učiti sistematično, natančno in brez
preskakovanja. Če redno in vztrajno
treniraš, potem veš, kdaj pride dan, ko
lahko rečeš, da znaš,« o začetku svoje
trenerske poti pove Matjaž.

Na letošnjem Kagamibiraki
v Hombu doju je bil
promoviran na stopnjo 6. Dan
Moj sogovornik mi pove, da prvi vikend v letu, v japonskem mestu Tokiu, v glavnem centru aikida v Hombu doju, kjer je bil tudi sam leta 2007,
razglasijo napredovanja za višje črne
pasove. Ob tem obrazloži, da je sistem postavljen tako, da imaš za vse
stopnje od belega pasu pa vse do črnega izpite po programu. Prav tako
so za vse črne pasove od 1. do 4. Dan
še vedno praktični izpiti, vse ostalo naprej so častni nazivi na podlagi
priporočil: »Jaz sem moral vse svoje
izpite za črne pasove polagati v tujini,
saj ni bilo pri nas nikogar, ki bi jih lah­
ko vodil. Tako sem veliko hodil v ZDA
na inštruktorske seminarje, ki so po­
goj, da sploh lahko pristopiš k izpitu in

Matjaž pravi, da je za 4. Dan treba
opraviti še praktični izpit na blazinah. »Ta je prav poseben, saj ti daje či­
sto svobodo izbire tehnik, in to je čas,
da pokažeš kaj si se naučil, praktično
kakšno domišljijo imaš in da se izka­
žeš kot dober učitelj, saj je del tega iz­
pita tudi predstavitev, kako učiti dru­
ge. Skratka, najboljši zrelostni izpit te
čaka prav na koncu. Ko mine najmanj
pet let, te lahko organizacija, ki ji pri­
padaš, to je v mojem primeru Aikido
Association Internatioanal s sedežem
v Chicagu, priporoči za napredovanje.
Pogoj je seveda, da si aktiven, da si uči­
telj, ki redno vodi treninge in ima v svo­
jem klubu tudi že druge mojstre aikida,
da hodiš na seminarje in tudi predavaš
oziroma učiš na teh mednarodnih se­
minarjih. To priporočilo pozneje seve­
da pregledajo tudi na Japonskem in se
potem na podlagi vsega tudi odločijo.
Ko dobiš 5. Dan, mora miniti vsaj šest
let, da te lahko predlagajo za 6. Dan,
kar se je meni zgodilo letos. Da pa bi
dobil 7. Dan, o tem pa za zdaj nočem
niti razmišljati, kajti le malo je ljudi na
svetu, ki to dobijo. 8. Dan je pa sploh
zadnji rang, ki ga je možno podeliti na
ta način,« obrazloži moj sogovornik.

S pomočjo društva širijo
veščine aikida
Matjaž je tudi predsednik Shodokan
dojo – slovenskega aikido društva,
ki uradno deluje od leta 2001, saj je
pred tem učil v sklopu Zaščitne policijske enote. S policijo še vedno redno sodeluje in ga občasno povabijo, da pri njih uči samoobrambo.
Pravi, da se na ta vabila vedno rad
odzove, saj je pri njih začel svojo kariero in jim rad vrača uslugo: »Na to
nikoli ne pozabim.«
Društvo je pred pandemijo delovalo na šestih različnih lokacijah po Sloveniji, in sicer v Ljubljani (kjer redno
potekajo treningi na Leskoškovi ulici
– šest do sedem treningov tedensko),

Mojstwr 6. Dan v aikidu, domžalčan Matjaž Dobravc v sredo 9. februarja 2022 na sprejemu pri županu Domžal Toniju Dragarju

Domžalah, Kranju, Kočevju, na Lavrici in v bližini Postojne. Na vseh navedenih lokacijah, razen v Ljubljani, so
žal morali začasno prekiniti treninge, zaradi trenutne situacije in čakajo na boljše čase. Vse ostale informacije lahko dobite tudi na njihovi spletni strani www.shodokan.si.

Aikido priporoča vsem, ki bi
se radi naučili nekaj novega,
koristnega za življenje
O tem, komu bi priporočal, da se
ukvarja z aikidom, Matjaž pravi, da je
aikido primeren prav za vsakogar ne
glede na spol, starost in fizično sposobnost: »Aikido priporočam vsem, ki
bi se radi naučili nekaj novega, kori­
stnega za življenje, pri tem pa bili de­
ležni pomoči svojih klubskih kolegov.
Treningi potekajo v urejenem okolju
s pridihom daljnega vzhoda v prije­
tni družbi. V vseh teh letih smo med
drugim sodelovali tudi z Zavodom za
slepo mladino in jih učili osnov aikida
in prav zanimivo oziroma bil je kar iz­
ziv, kako smo prilagajali treninge gle­
de na njihov hendikep.«

Veseli ga, da so na
gostovanjih blazine polne
ljudi, ki črpajo znanje, ki ga
delijo
Kot inštruktor aikida Matjaž ni cenjen samo v Sloveniji, ampak tudi v
tujini, saj ga pogosto vabijo na seminarje širom po svetu. »Naša organi­
zacija Aikido Association Internati­
onal ima svoja predstavništva širom
po svetu in vsak od nas od časa do
časa organizira kakšen seminar in
povabi inštruktorje iz tujine. Tako va­
bijo tudi mene. Pred pandemijo sem
učil na raznih koncih sveta, in sicer
v ZDA, Dubaju, Mauritiusu, Kuvajtu,
Belgiji, Španiji … imam pa nekaj va­
bil tudi že za naprej, ko se bo situacija
glede širjenja virusa izboljšala. Širje­
nja znanja ni nikoli dovolj, in prav ve­
sel sem, ko pridem kam na gostova­
nje in so blazine polne ljudi, ki črpajo
znanje, ki ga delimo, tako kot smo to
počeli mi, ko smo bili na začetku naše
aikido poti. In v tem je čar vsega, ko
vidiš, da tvoje znanje nekaj pomeni in
da s tem delaš boljši jutri za vse, ki jih
to zanima,« pove Matjaž.

Čim več ljudi želi navdušiti za
aikido
Za zaključek pogovora se s sogovornikom dotakneva tudi njegovih načrtov za prihodnost. Pravi, da je cilj
nadaljevati s treningi in kar največ
ljudi navdušiti za to veščino, ki ti
lahko nudi zelo veliko lepih trenutkov na treningih, v prijetnem okolju, obkrožen s pozitivnimi ljudmi,
kjer z veliko dobre volje vsi skupaj
cenijo to kar delajo: »Naš klub že
leta deluje tudi na humanitarnem po­
dročju, saj se naši člani vedno odzo­
vejo v velikem številu. Tako vsako leto
organiziramo razne akcije za pomo­
či potrebnim ljudem, udeležujemo se
krvodajalskih akcij, prav tako pa so­
delujemo z Zvezo prijateljev mladine,
kjer nudimo otrokom brezplačne tre­
ninge. To je tudi naše poslanstvo, ki
ga bomo širili naprej.« ❒

34 | slamnik

številka 2 | februar 2022 | letnik lxii

šport

slamnik@kd- dom zale. si

Domžalčani silovito začeli drug del sezone
Če bo rek, da se po jutru dan pozna, veljal za domžalske nogometaše, se slednjim lahko samo smeji po uvodnih predstavah v spomladanskem
delu prvenstva.
nk domžale Začetek sicer ni bil
tako obetaven, saj so Domžalčani
najprej doma 12. februarja zgolj remizirali s Sežano, ki se bori za obstanek med najboljšo slovensko nogometno deseterico. Varovanci Dejana
Djuranovića so na prvi uradni tekmi
po zimskem premoru še delovali nekoliko zmedeno, saj so na začetku
tekme zapravili nekaj izjemnih priložnosti, nato pa tekmecu prepustili preveč prostora in pobude, za kar
so bili kaznovani v 35. minuti. Do izenačenja je prišlo šele v 76. minuti,
ko so Primorci dosegli avtogol. V zadnjih 15 minutah se je zvrstilo še nekaj priložnosti tako na eni kot drugi
strani, a ostalo je pri šestem remiju
Domžal na 20. tekmi sezone. Cilj je

Na uvodu spomladanskega dela do dveh velikih zmag za pravo dozo samozavesti.

‘Z nestrpnostjo pričakujemo, da se spet začne zares!’
S spomladanskim delom sezone so začeli tudi nogometaši Doba, ki bodo v drugem delu
sezone 2021/22 lovili visoko uvrstitev med drugoligaško nogometno druščino.
nk roltek dob Na zadnjo januarsko soboto Dobljane čaka zaostala
tekma 17. kroga proti Nafti, nato pa
se 6. marca s srečanjem proti Nafti
nadaljuje drugi del sezone, ki ga nogometaši pod vodstvom Jerneja Javornika pričakujejo na šestem mestu.
»Z nestrpnostjo pričakujemo, da
se znova začne zares. Plan priprav
smo izpolnili, čeprav nam je kar po­
šteno ponagajal tudi koronavirus,
zaradi česar smo imeli tekom pripra­
vljalnega obdobja kar nekaj odsotno­
sti nogometašev,« nam je v pogovoru
zaupal trener Doba Javornik.
S svojimi varovanci je v zimskem
premoru opravil tudi s petimi pripravljalnimi srečanji. Najprej so Modri iz Doba zabeležili tri poraze proti
sosedom iz Radomelj (0:2), Rogaški
(0:2) ter Celju (0:3), sledila pa je zmaga proti srbskemu drugoligašu FK Javor z 1:0. Za konec so nato nogometaši Doba na ‘generalki’ premagali

dva mladinca iz Nogometnega kluba
Domžale, perspektivna Gašper Černe in Jure Žavbi, na razpredelnici s
tekmo manj zaseda šesto mesto. Tretje mesto je oddaljeno zgolj šest točk,
medtem ko sta vodilna Gorica (46) in
Triglav (41) že daleč spredaj. A Javornik se s točkovnim izplenom trenutno
ne obremenjuje, čeprav se zaveda, da
je na koncu prav ta merilo uspešnosti: »Imamo mlado ekipo, ki jo želimo
Nogometaši Doba so formo pilili tudi na
razvijati.
Nihanja v jesenskem delu so
pripravah v Poreču.
se nam pripetila prav zaradi te mlado­
še velenjski Rudar z 2:1 – zadetka sta sti. Manjkalo je konsistentnosti, za kar
dosegla Jošt Pišek in Jaša Martinčič – ekipa in nogometaši potrebujejo čas.
ter po besedah trenerja pripravljeni Zato je 2. liga za mlade fante odlična,
vstopajo v drugi del sezone: »Tekma saj je poligon za njihov razvoj.«
Vseeno cilji Modrih ostajajo viproti Rudarju je pokazala, da lahko z
optimizmom zremo naprej, čeprav se soki in seveda pogledujejo čim višzavedamo, da so prve tekme po pre­ je proti vrhu lestvice. Tako kot je v
moru vedno nekaj posebnega. Da so zadnjem desetletju na vzhodu domne glede na vse neka neznanka.«
žalske občine že v navadi.
Dob, za katerega bosta v spomlaDomen Jarc
danskem delu prvenstva igrala tudi
Foto: NK Roltek Dob

bil seveda drugačen. Da se z zmago cu vrnili z obrestmi in ga premagali
začne drugi del in se uide spodnje- po dveh zadetkih Zenija Husmanija z
mu delu lestvice ter poskrbi za mir- 2:0. »Koper je z naskokom najtežji na­
nejše nadaljevanje sezone.
sprotnik v tej sezoni, a tokrat smo na­
Odgovor domžalskih nogometa- šli recept in zasluženo zmagali. Prese­
šev na dvome (in kritike) po bledi nečenje za marsikoga, za nas pač ne.
predstavi je bil fantastičen. Najprej z Vedeli smo, da bo po tekmi z Olimpi­
zmago na zaostali tekmi jesenskega jo težko, saj sta si srečanji sledili dru­
dela proti Olimpiji z 2:0 ter nato še go za drugim, a temu smo se prilagodi­
do takrat pri vodilni ekipi Kopru. Na li in uspešno zaključili naporen teden,«
derbiju ljubljanske kotline so Dom- se je novih treh točk – skupno pa sedžalčani silovito začeli, okvir gola je mih (dve zmagi in remi) v enem tednu
že v četrti minuti zatresel Arnel Jaku- razveselil Husmani, ki je letos dosepović, mreža Olimpije pa se je zatre- gel že štiri zadetke.
sla dve minuti pozneje, ko je Janez
Apetiti po zadnjih predstavah so
Pišek v zadetek pretvoril podajo Be- zagotovo zrasli. Domžalčani so zdaj
njamina Markuša. In prav slednji je v s 30 osvojenimi točkami zbežali spo36. minuti kaznoval napako gostujo- dnjemu delu lestvice in tako bolj počega vratarja, mu odvzel žogo ter do- gledujejo proti četrtemu Bravu (34).
segel svoj prvi zadetek v sezoni in že S podaljšano zmagovito serijo pa
zgodaj poskrbel za končni rezultat.
lahko še višje proti vodilni in nekoPomembna zmaga je dala Domžal- liko bolj oddaljeni trojici, Maribočanom krila, da so na Primorsko odšli ru, Kopru in Olimpiji. Samozavesti
samozavestni, in to se je potrdilo tudi je trenutno dovolj.
Domen Jarc
na igrišču. Po dveh porazih v jesenskem delu prvenstva so tokrat tekmeFoto: NK Domžale

Še naprej odlični Helios Sunsi
pokalni podprvaki
Domžalski košarkarji nadaljujejo z odličnimi
predstavami.

kk helios suns Po treh zmagah izsili Leon Šantelj, domačini so se
na četrti postaji regionalne Lige ABA nato rešili v drugi podaljšek, ki pa
2, ki so jih popeljale povsem blizu so ga na krilih prvih dveh strelcev
končnice, so se uvrstili še v finale Po- Domžal, Carlbeja Ervina (36 točk) in
kala Spar, kjer so morali priznati pre- Mahkovica (25 točk ter devet skokov)
dobili varovanci Dejana Jakare.
moč favorizirani Cedeviti Olimpiji.
Slednji je nato dva dni pozneje viHelios Sunsi so se po dolgih devetih letih znova uvrstili v finale Poka- del še zmago proti Zlatiboru s 76:69.
la Spar, potem ko so v tesnem obra- Domžalčani so po treh četrtinah vočunu v polfinalu premagali Rogaško dili že za 14 in nato kljub napadom
z 79:76. V izredno izenačenem obra- tekmeca, ki se je v zaključku pribličunu, polnem napak, ki so odraža- žal na vsega štiri točke, zdržali nalele pomembnost srečanja, je bil dom- te Zlatibora. Domžalska ‘sonca’ so se
žalski junak Blaž Mahkovic. Slabo tokrat izkazala z ekipno predstavo –
minuto pred koncem je zadel troj- s 23 točkami je bil prvi strelec Šanko pod prekrškom in še dodatni pro- telj, povsem blizu dvojnega dvojčka
sti met za vodstvo s 76:74, ki ga nato
tekmeci s tremi zgrešenimi trojkami
niso mogli izničiti.
V velikem finalu so se nato Domžalčani pogumno zoperstavili Olimpiji in v prvem polčasu dvakrat izNogometaši Kalcer Radomelj so že na uvodu v drugi del sezone dobili eno tistih tekem, ničili njeno prednost ter na odmor
celo odšli z minimalnim vodstvom
za katero radi rečemo, da jo je treba dobiti. Ker takšne tekme štejejo dvojno.
(46:45). Sredi tretje četrtine se je tekma dokončno zlomila po treh zadenk kalcer radomlje Z 21. kro- ka v 23. minuti Ivana Šarića je bil za- zneje, Šarić pa je nato v zaključku pr- tih trojkah Ljubljančanov v razmaku
gom se je sredi februarja začel spo- radi prepovedanega položaja razve- vega dela zatresel še prečko. Maribor ene minute, na katere Sunsi niso imemladanski del prve slovenske nogo- ljavljen. Domači so bili po strelu Kre- je v nadaljevanju znova prevzel pobu- li odgovora. Prednost je narasla na
metne lige in že takoj na uvodu so se garja blizu zadetka še deset minut po- do in Sandi Nuhanović je v 83. minu- deset in več točk, ki jih varovanci Deti ob znižanju na 1:3 poskrbel bolj kot jana Jakare niso mogli izničiti. »Mi­ Carlbe Lee Ervin je s povprečjem 21
Radomlje srečale s tekmecem v boju
in šestih podaj eden najvidnejših
ne za lepotno popravo izida. »Sama slim, da smo na finalnem obračunu točk
za obstanek Aluminijem. V Kidričeigralcev Lige ABA 2.
po sebi se mi je tekma zdela precej ne­ dali vse od sebe. Res smo si želeli zma­
vem so Mlinarji, ki jih je pozimi prenavadna. Lahko bi rekel, da smo mi ge, a smo bili na koncu žal za las pre­ sta bila Bine Prepelič (devet točk in
vzel trener Nermin Bašić, prevladoigrali, oni pa zabijali gole. Mi smo se kratki. Klop Olimpije je znatno daljša 12 skokov) ter Urban Oman z 19 točvali od samega začetka in na koncu
izkazali v posesti žoge, saj smo velik od naše, kar se je kazalo skozi celotno kami in osmimi skoki. Za piko na i
dosegli celo najvišjo zmago v sezoni.
del tekme nadzirali igro, a na žalost je tekmo. Na koncu dneva naslov podpr­ izjemnim dnem v Banjaluki je nato
Za končnih 4:0 so zadeli Tomislav MrMaribor zgodaj dosegel prvi gol in za vaka vseeno nekaj pomeni,« je poraz ‘padla’ še Mladost s 86:66. Domžalkonjić dvakrat ter Ivan Ćalušić in Olitem se nismo uspeli pobrati. Lahko re­ športno priznal Mahkovic. Olimpija čani so po izenačenem prvem polčaver Kregar. Tako so iz zadnjega mečem, da je bil Maribor boljši naspro­ je na koncu slavila z 99:80.
su (41:41) stopili na plin in tekmo odsta skočili na osmo pred Aluminij, ki
tnik in je zasluženo zmagal. Naša na­
A kljub temu so Sunsi lahko iz- ločili z osmimi zaporednimi točkami
ima 19 točk ter Sežano z 20 točkami. S
loga je, da se pripravimo na naslednjo jemno ponosni na svoje igre v za- Omana, po katerih so sedem minut
šesto zmago v sezoni so ob štirih remitekmo. Še vedno se borimo za obsta­ dnjem obdobju. V Banjaluki so na pred koncem vodili velikih 18 točk.
jih in enajstih porazih zbrali 22 točk.
nek in zavedamo se, kdo so naši glav­ predzadnji postaji rednega dela Lige
Zadnja postaja treh tekem v Ligi
Na žalost se točkovni izplen ni poni tekmeci v tej borbi,« je za spletno ABA 2 vknjižili tri zmage in se prebi- ABA 2 bo na sporedu konec marca,
večal na srečanju 21. februarja prostran kluba poraz komentiral Bašić.
ti Mariboru. Favorizirani Štajerci so
li na visoko četrto mesto, s čimer so ko bodo Sunsi lovili ne zgolj končnice
In že na začetku marca se bo po- tri kola pred koncem povsem blizu tega tekmovanja, temveč kar najboljv Domžalah, kjer Radomljani igrajo
znala nova moč igralsko spreme- uvrstitve v končnico. V Banjaluki so še možno izhodišče v izločilnih bojih.
svoje domače tekme, slavili s 4:1 in
njenih Radomelj, ki se bodo 2. in 5. na kolena po dveh podaljških spra- Pred tem jih čaka znova boj pod dose prebili na sam vrh lestvice. Radomarca pomerili s Sežano in Celjem, vili vodilno in do takrat nepremaga- mačimi obroči, saj se konec februarmljani ostajajo osmi, identično štesosedoma na lestvici.
vilo točk so na 22 tekmah zbrali tudi Na uvodu spomladanskega dela do
no domačo ekipo Borac Banjaluko z ja začenja 2. del državnega prvenstva.
Domen Jarc
Domen Jarc
sedmi Celjani. Mariborčani so že v 17. dveh velikih zmag za pravo dozo
99:93. Podaljšek je z zabijanjem šest
Foto: Kalcer Radomlje
Foto: Helios Suns
minuti povedli z 2:0, zadetek priključ- samozavesti.
sekund pred koncem rednega dela

Zmaga in poraz za uvod v spomladanski del

letnik lxii | februar 2022 | številka 2slamnik | 35

šport

slamnik@kd- dom zale. si

Atleti uspešno krenili v sezono
2022

Namiznotenisači NTS Mengeš odlični tako po
tekmovalni kot tudi organizacijski plati

Za atleti je že prvi, dvoranski del sezone, v katerem so
dobili prve odgovore o svoji pripravljenosti po zimskem
delu treningov.

V Športni dvorani Mengeš smo organizirali 3. odprti turnir RS za kadete in kadetinje,
na katerem je tekmovalo kar 126 kadetov in kadetinj iz številnih slovenskih
namiznoteniških klubov.

ak domžale Prvi vtisi so pozitivni,
saj so domžalski atleti, člani Atletskega kluba Domžale, na prvenstvih
Slovenije osvojili tri medalje in zrušili tudi en dvoranski klubski rekord.
Za prvo je 29. januarja na prvenstvu Slovenije za starejše mladince poskrbel sicer sila uspešen triatlonec Žiga Podgoršek, ki je z odlič-

nts mengeš Tudi tokrat se je odlično izkazala naša ekipa, ki je sestavljala vodstvo tekmovanja (Jože, Žiga,
Janez in še en Janez), seveda skupaj
z našimi sodniki in sodnicami, saj
smo za organizacijo in izvedbo prejeli same pohvale. Izostali pa niso niti
tekmovalni rezultati, za kar so seveda odgovorni naši trenerji ter tekmo-

Nik Meden Štrubelj (s številko 54) – ob
Urhu Kosirniku in trenerju Danilu
Emberšiču – se je veselil svojega prvega
naslova državnega prvaka.

nim časom 8:42,35 osvojil srebrno
medaljo. S tem dosežkom je izpolnil tudi normo za balkansko mladinsko prvenstvo, za pet sekund
pa je zaostal za mladinskim klubskim rekordom (8:37,71), ki si ga že
vse od leta 1995 lasti Boštjan Brnot.
Se je pa pod novo klubsko rekordno
znamko podpisal Mark Kočar v teku
na 800 metrov. Mladi tekač je s časom 2:10,03 osvojil peto mesto, a za
dve sekundi izboljšal mlajši mladinski dvoranski domžalski rekord Gregorja Lazarja iz leta 2011.
Dva tedna pozneje je na prvenstvu Slovenije za mlajše mladinke
in mladince prav tako tik za medaljami v teku na 800 metrov zaostala Neja Ambrož. Z osebnim rekordom 2:23,22 je za manj kot sekundo zasedla nehvaležno četrto mesto,
potem ko je boj za kolajno izgubila

v zadnjih 70 metrih. Je pa medaljo
okoli vratu kar pričakovano prejela Žana Planinšek v suvanju krogle.
Njen rezultat 11,51 metra jo je popeljal do brona in potrdil dobro pripravljenost mlade atletinje, ki bo letos
v metu kopja lovila normo za mlajše
mladinsko evropsko prvenstvo. Tja
si želi tudi novopečeni državni prvak v tej starostni kategoriji Nik Meden Štrubelj, ki je v suvanju krogle
prepričljivo slavil z dosežkom 15,43
metra. Norma za julijsko prvenstvo
v Jeruzalemu je v suvanju krogle sicer postavljena na 17 metrov, a njegov trener Danilo Emberšič verjame,
da še zdaleč ni nedosegljiva.
Domača tekmovanja v dvorani so
se zaključila s članskim državnim
prvenstvom, na katerem se je še enkrat več izkazal Žiga Podgoršek. Na
3000 metrov je tako rekoč 20. februarja tekel identično hitro kot konec
januarja; s časom 8:42,40 je zasedel
četrto mesto. Ceno hitrejšega začetka je plačal v zaključku, ko ga je 600
metrov pred ciljem prehitel na koncu tretji Jošt Žnidaršič (8:37,97), katerega tempa Žiga ni mogel držati. Domžalske barve sta v tej psihološko zahtevni disciplini (v dvorani
je namreč za to razdaljo treba preteči kar 15 krogov) zastopala še Jakob
Mamič in Nejc Podgoršek. Prvi je za
končno šesto mesto – sicer prvo v
svoji skupini – potreboval 8:58,43,
drugi je s časom 9:10,49 končal kot
osmi. Vsi trije fantje bodo letos še
tekmovali v mladinski konkurenci.
Domžalski atleti so februarske
šolske počitnice izkoristili za priprave, tekači v Rovinju in metalci v
Medulinu, kjer pilijo formo za glavni del sezone, ki se začne aprila.
Domen Jarc
Foto: Peter Kastelic/AZS

Gremo proti 20. rojstnemu dnevu
Klub borilnih veščin Domžale, ki ga vsa leta uspešno vodi
Marjan Bolhar, ki se lahko pohvali z organizacijo društva
na vseh področjih, predvsem pa svojimi svetovnimi
uspehi, bo prihodnje leto praznoval svoji 20. rojstni dan.
klub borilnih veščin domžale Njegovi člani in članice so trdno
odločeni, da jubilej pričakajo dobro
pripravljeni, z uspešnimi nastopi,
predvsem pa s številnimi najmlajšimi, mladimi in starejšimi člani ter
članicami, ki se že zdaj odlikujejo s
svojim pogumom in hrabrostjo.
Čeprav se Klub borilnih veščin
Domžale zaveda, da je do jubileja še leto ali celo več, so že začeli s še več volje pri uresničevanju
klubskega programa, pa naj gre za
tekmovalno ali rekreativno področje. Pričakujejo uspehe tako v boks

ligi in tekmovanjih v kickboxingu.
Kot nam je povedal predsednik kluba Marjan Bolhar, priprave potekajo odlično, žal pa so včasih prisotne tudi poškodbe, ki so del športa.
Tako se je pred kratkim poškodovala trenerka Nina Kovše, saj njeno
poškodovano koleno zahteva rehabilitacijo. Vsi ji želijo, da poškodbo
čimprej odpravi. Najbolj pa jo pogrešajo Pandice – skupinica otrok,
ki jo vodi, in ji želijo, da se hitro
vrne na treninge.
Vera Vojska
Foto: KBV Domžale

prebiti iz kvalifikacijskih skupin in so
lahko nastopili v finalnem delu tekmovanja. Med kadetinjami je Tina
Križnič po porazu za vstop v polfinale, kjer je izgubila s poznejšo finalistko Vito Kocjančič (Arrigoni Izola), na
koncu osvojila odlično peto mesto.
Na Rakeku je potekal 1. odprti turnir RS za člane in člane do 21 let (U-

V športni dvorani Mengeš smo odlično organizirali 3. odprti turnir RS za kadete in
kadetinje.

valci in tekmovalke. Piko na i je do- 21) ter 1. odprti turnir RS za mlajše
dal naš Luka Jokić, saj je kljub prebo- kadete in kadetinje. Pri članih in člalelemu covidu-19 zbral dovolj moči in nicah do 21. let sta se izkazala Rok
osvojil 1. mesto med kadeti. Odlično Trtnik, ki je osvojil odlično drugo
so se odrezali tudi Aljaž Škufca, Mar- mesto med mladinci, ter Živa Martin Gerkšič, Amel Beganović, Lovro kič, ki je izgubila dvoboj za vstop v
Križnič in Urh Trtnik, saj so se uspeli polfinale in tako osvojila 5. mesto

med mladinkami. Med 16 najboljših
se je pri mladincih uvrstil še Jan Šobar. Pri mlajših kadetih sta se med
16 najboljših uvrstila Lovro Križnič
in Beno Majhenič, v finalnem delu
so nastopili še Aid Ružnić, Anže Kelhar in Žiha Štifter.
Nadaljevala so se tudi tekmovanja v slovenskih namiznoteniških ligah, kjer pa je bilo zaradi obolelosti za covidom-19 kar nekaj prestavljenih tekem. Naša prva članska
ekipa (NTS Mengeš 1), ki igra v elitni 1. SNTL, trenutno zaseda šesto
mesto, naša druga ekipa, ki igra v 2.
SNTL, je trenutno sedma, naša ženska članska ekipa, ki igra v 2. ligi,
pa je trenutno na drugem mestu in
se bo (predvidoma) 12. marca v zadnjem krogu srečala s trenutno vodilno ekipo NTK Jesenice.
Tudi v marcu bo seveda cela kopica namiznoteniških tekmovanj na
mednarodni ravni; naj omenim, da
bo eno konec marca tudi v Sloveniji (Otočec). Prvi vikend v aprilu pa
bo naš klub (NTS Mengeš) v športni
dvorani Mengeš organiziral državno prvenstvo RS za mladince in mladinke (posamezno in dvojice).
Besedilo in foto: Janez

Iz Budimpešte prinesli pet medalj 9. odprtega
savate prvenstva 2022
Na mednarodnem savate tekmovanju v Budimpešti so mladi člani Savate kluba
Domžale ponosno in pogumno zastopali Slovenijo.
savate klub domžale V soboto zjutraj ob sončnem vzhodu smo se
pred domžalskim klasičnim zbirnim
centrom zbrali predsednik kluba Bojan Rusjan, pomočnika pri organizaciji Andraž in Špela, prekaljeni tekmovalci Nastja Urbanija, Mojca Umek in Žan
Šubelj, nadobudna članica Zoja Mrak
ter novinka v svetu francoskega boksa
Blažka Vavpetič.
To je prvič, da se je tekmovanja
udeležilo več deklet kot fantov, saj
neupravičeno borilni športi veljajo
za grobo dejavnost, ki zahteva moško
surovo moč bolj kot žensko nežno
ročico. Naše članice znova in znova
podirajo take in podobne stereotipe.
Udobno smo se namestili v kombi in
se odpeljali novi prigodi naproti. Pot
smo nemoteno nadaljevali po dolgi
in ravni avtocesti mimo dobro poznanega Blatnega jezera in po štirih urah
vožnje dospeli do športne dvorane
László Patonyi v Budimpešti. Tekmovanja so se udeležili tekmovalci iz kar
šestih držav: Avstrije, Belgije, Kolumbije, Hrvaške, Madžarske in seveda
Slovenije. Urnik je že priganjal, zato
so se tekmovalci preoblekli v športno
opremo, si nadeli ščitnike in se začeli
ogrevati. Tako pripravljeni so se naši
tekmovalci spustili v boj z neusmiljenimi nasprotniki.
Največ borb, kar tri, sta imela izkušeni stari maček Žan Šubelj in novinka v tem športu Blažka Vavpetič.
Žan je v tehnično dovršenih borbah
nasprotnike preganjal iz kota v kot in
tako poskrbel, da so spoznali, da se
s slovenskimi borci ne gre šaliti. Po
treh borbah z bolj pretkanimi nasprotniki je v svoji kategoriji dosegel odlično tretje mesto. Blažka Vavpetič je v
Budimpešti doživela svoj ognjeni savate krst v svojih treh borbah, v kate-

rih ji nasprotnice, dve iz Belgije in ena
iz Hrvaške, niso prizanašale, ona pa
ne njim. Čeprav je bila to njena prva
tekma, je ponosno zasedla 4. mesto.
Domov se vrača, ne samo z novimi izkušnjami, ki so jo utrdile, temveč tudi
z modricami-bojnimi ranami. Tako bo
lahko razlagala sošolcem v šoli: »Če
misliš, da sem jaz potolčena, bi morali
šele videti moje nasprotnice!«
Na svoj račun so prišle tudi izkušene tekmovalke Mojca Umek, Nastja Urbanija in Zoja Mrak, ki so svojim nasprotnicam pokazale, iz kakšnega testa so.
Nastja je svoj živahen karakter
pokazala tudi v ringu, ko se je borila

gum, ki bi ji ga zavidala lahko vsaka
odrasla oseba, saj je odlično prenesla borbo z glavo večjo in bolj izkušeno nasprotnico iz Belgije. Čeprav
je dosegla častitljivo drugo mesto, je
za nas zmagovalka.
Najpomembnejši poudarek prvenstva pa sta skupinski duh in složnost,
ki smo ju pokazali, saj smo z navijanjem za svoje soborce preglasili vse
ostale udeležence in jim tako dali vedeti, da Slovenci držimo skupaj.
Dobri organizaciji gre zahvala madžarski Savate zvezi-Magyar
Francia-box Savate Szövetség in občini Domžale za nenehno podporo
pri delovanju našega kluba.

proti Belgijki. Za njeno suvereno tehniko jo je pohvalil celo glavni sodnik,
kar se ne zgodi pogosto. Domov se
vrača s težko srebrno medaljo okoli
vratu. Nasprotje Nastjini živahnosti
je naša Mojca. S svojim umirjenim in
skoraj plesnim gibanjem se je spretno izogibala udarcem nasprotnice
iz Belgije in domov k že kar trem kolajnam dodala še svežo srebrno.
Najmlajša tekmovalka Zoja, 14
let, je dokazala železno voljo in po-

Člani komaj čakajo na naslednje
izzive in tekmovanja. In tudi vas vabijo da se jim pridružite na treningih vsak torek in četrtek od 18.30–
20.30 ter sami presodite ali vam savate-francoski boks ustreza. Vstanite s kavča in naredite nekaj dobrega
zase! Obiščite nas na spletu, Instagramu ali Facebooku, še bolje, kontaktirajte trenerja na tel. št. 041 545
109. Vljudno vabljeni! Salut!
Savate klub Domžale

36 | slamnik

številka 2 | februar 2022 | letnik lxii

objave

slamnik@kd- dom zale. si

Ni te več v hiši, ne na vrtu,
nič več se tvoj glas ne sliši,
če lučko na grobu ugasnil bo vihar,
v naših srcih je ne bo nikdar.

V 95. letu nas je mirno zapustila draga
mama, stara mama in prababica

Ana Ložar

zahval a
Svojo življenjsko pot je v 83. letu starosti
sklenila naša draga sestra in teta

Ani Dimc

rojena Nakrst
iz Ihana

in po večletni bolezni se je v 78. letu
poslovil naš dragi mož, ati in dedi

iz Depale vasi

Odšla sta tja,
kjer vedno sonce sije.
Oba zdaj spita
in v naših srcih živita.

v spomin
3. marca 2022 bo minilo 14 let,
odkar si odšel od nas za vedno

Jani Inkret

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem
sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem za
izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše
in druge darove. Zahvala gre tudi bratrancu g. Mirku
Poličarju za lep in sočuten poslovilni govor, g. župniku
Klemenu Svetelju za lepo opravljen poslovilni obred,
cvetličarni Cvetje Ksenija za čudovito cvetje, pevcem
Kvarteta Krt za zapete žalostinke, trobentaču, Pogrebni
službi Vrbančič za organizacijo pogreba, ter vsem, ki ste
jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, in
vsem, ki postojite ob njenem grobu, se je spominjate in
jo skupaj z nami nosite v svojih srcih.

Edvard Ostrež

Vsi njeni	

Vsi vajini

Pogrešamo vaju.

Ni smrt tisto, kar nas loči,
in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše.
Brez pomena zanje so razdalje,
kraj in čas.
(M. Kačič)

Mamica, človek umre tedaj,
ko ga vsi pozabijo,
še dolgo boš živela z nami.

Depala vas, november 2021

Spomini so kot iskre,
ki pod pepelom tlijo,
a ko jih razgrneš,
vedno znova zažarijo
(J. W. Goethe)

zahval a
V 93. letu starosti smo se poslovili od naše drage mami

iz Ihana

Ob boleči izgubi se zahvaljujemo za vsa izrečena
sožalja, darovane svete maše, sveče in dar za cerkev sv.
Miklavža. Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, znancem
in gospodu župniku Andreju Pozniču za lepo opravljen
obred ter cvetličarni Slovnik, pevcem skupine Krt,
trobentaču in Pogrebni službi Vrbančič.
Pogrešamo vaju!

zahval a

Angele Barlič - Elke

V 82. letu starosti nas je zapustila

Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom
za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter svete
maše. Zahvala gospodu župniku Andreju Marku Pozniču
za lepo opravljen poslovilni obred, pevcem kvarteta
Krt in trobentaču za glasbeno slovo ter Pogrebni
službi Vrbančič za organizacijo pogreba na ihanskem
pokopališču.

iz Radomelj

Ob boleči izgubi mame in tašče se zahvaljujeva vsem
sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za
izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi
pevcem in trobentaču ter Pogrebni službi Vrbančič za
organizacijo pogreba.

Sin Vinko s Fani, vnuka in pravnuki

Žalujoča: sin Roman z Vesno

Ti ne veš,
kako pogrešamo te mi,
spočij si trudne zdaj oči,
za vse še enkrat hvala ti.

Pomlad bo na naš vrt prišla
in čakala, da prideš ti.
In sedla bo na rožna tla
in jokala, ker te ni.
(Simon Gregorčič)

po domače Brodovske iz Moravč

zahval a

Draga Kopač

zahval a

Svojo življenjsko pot je v 80. letu starosti
sklenil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric

Svojo življenjsko pot je v 80. letu starosti
sklenil dragi oče, dedek, tast, brat in stric

mizar v pokoju iz Doba

iz Spodnjih Jarš

z Vira

17. januarja 2022 so minila tri leta,
odkar si nas za vedno zapustil

Ivan Inkret
z Vira

Hvala vsem, ki se obeh spominjate v lepem spominu.

zahval a
V 91. letu nas je zapustila naša draga
mami, babi, prababi, tašča, sestra in teta

Julijana Brumen
iz Domžal

Zahvaljujemo se za vse izrečene sočutne besede,
darovano cvetje in sveče, ter hvala vsem, ki ste se od nje
poslovili. Posebna hvala tudi vsem, ki ste jo obiskovali
ter ji ustvarili nepozabne trenutke.
Žalujoči: hčere Slavi, Milena in Tatjana z družinami

Domžale, januar 2022

Noč v korakih mirnega je sna vzela,
kar življenje da.
Pot zdaj tvoja vodi tja,
kjer so drugi tvoji že doma.

zahval a

Bojan Drašček

V 86. letu starosti se je od nas poslovil stric

po domače Urhov iz Rov

Vsi njegovi

Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem za izrečena
sožalja, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji
poti in ga ohranjate v lepem spominu.
Zahvala tudi prijatelju in sokrajanu g. Franciju Gerbcu
za lep in sočuten poslovilni govor. Hvala pevcem
kvarteta Krt za zapete pesmi in Cvetličarni Ksenija za
lepe poslovilne aranžmaje. Hvala jarškemu župniku g.
Matjažu Križnarju za lepo opravljen poslovilni obred.
Vsi njegovi

Kje si ljubi mož in oče,
kje tvoj mil je obraz,
kje tvoja skrbna roka,
ki skrbela je za nas.

Ni te več na vrtu, ne v hiši,
nič več se tvojega glasu ne sliši,
če lučko na grobu upihnil bo vihar,
v naših srcih je ne bo nikdar.

Pavle Cerar

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem
sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za
izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter svete maše.
Hvala gospodu župniku, pevcem in pogrebni službi za
lepo opravljen obred ter gospe Veri Vojska za govor.
Hvala vsem, ki ste zanj kadarkoli dobrega in lepega
storili.

zahval a

Svojo življenjsko pot je v 67. letu starosti
sklenil naš dragi mož, oče, dedek, brat
in stric

Vladimir Učakar

v spomin
4. februarja je minilo žalostno leto,
odkar si za vedno odšla naša ljuba mama

Janez Grčar
Ob izgubi se zahvaljujemo pogrebni službi Vrbančič in
župniku g. Jarcu za lepo opravljen obred. Zahvala tudi
vsem, ki ste se prišli poslovit od njega in ga spremili na
njegovo zadnjo pot.
Nečkinji Kristina in Andi ter nečaki Edo, Tomaž,
Marjan in Blaž.

Kogar imaš rad, nikoli ne umre,
le daleč, daleč je …

zahval a
Ob boleči izgubi naše hčere in sestre

Tine Malenšek

z Rov

Marija Grojzdek

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalja, darovali cvetje in sveče. Hvala PGD Rova, g. župniku Janezu Jarcu in Pogrebni službi Vrbančič, ter vsem, ki ste se
poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Dom je prazen, odkar te ni, ostala pa je bolečina in tiha
solza večnega spomina.
Hvala vsem, ki se je spominjate.
Draga mama, počivaj v miru tam med angeli.

bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam v težkih trenutkih
stali ob strani z besedami tolažbe, darovanimi svečami
in denarno pomočjo. Hvala župniku za poslovilni obred,
pevcem kvarteta Krt, še posebno pa Godbi Domžale.

Vsi njegovi

Vsi tvoji

Vsi njeni

iz Dragomlja

Dragomelj, februar 2022

letnik lxii | februar 2022 | številka 2slamnik | 37

objave

slamnik@kd- dom zale. si

Mirno in spokojno si zaspala,
v večni sen od nas odpotovala.
Naj bo srečno tvoje potovanje
in pogosto vračaj se v sanje.

V 96. letu starosti se je poslovila
naša draga teta

Kogar imaš rad,
nikoli ne umre.
Le daleč, daleč je …

v spomin

zahval a

Bojan Drašček
(4. 4. 1942–2. 2. 2022)

Angelca Vodnik

V 83. letu je za vedno zaspal naš dragi mož, oči in dedi

Janez Pavlin

Dotrpela sta duša in telo očeta, dedka, brata in tasta,
našega prijatelja, sodelavca in sovaščana Bojana
Draščka iz Grobelj na Rodici.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem,
prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, darovane sveče,
cvetje in svete maše.
Hvala gospodu župniku Aleksandru Umeku za lepo
opravljen poslovilni obred, Danijeli Močnik za poslovilne
besede, pevcem in citrarju Tomažu Plahutnik za čutno
zapete pesmi ter Pogrebni službi Vrbančič. Zahvaljujemo
se tudi dr. Mirjam Pogačar, MM Količevo, Zvezi borcev
Vir, Medobčinskemu društvu invalidov in Društvu
upokojencev Vir.
Pogrešamo te.

Od njega smo se poslovili 26. januarja 2022. Ob
boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste bili v teh
težkih trenutkih z nami. Posebna zahvala dr. Tomažu
Mušiču za dolgoletno zdravljenje. Hvala vsem lovskim
tovarišem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in
g. Romanu Rovanšku za besede slovesa. Zahvala tudi
rogistom in praporščakom LD in ČD Domžale. Hvala g.
župniku Klemenu Svetelju za lepo bogoslužje ter Mateju
Primožiču s kvartetom Grm za doživeto zapete pesmi.

Ob njega smo se poslovili v sredo, 9. februarja, na
lep sončen dan na domžalskem pokopališču. Šele
zdaj ob njegovi izgubi smo ugotovili, kako malo smo
pravzaprav vedeli o njem in njegovem življenju, ki
so ga tako kot številne druge Primorce in Slovence
zaznamovali vsi – izmi 20. stoletja, seveda vsak na
svoj način.

Vsi tvoji

Žalujoči: žena Olga in hči Špela z družino

Prazen dom je in dvorišče,
naše oko zaman te išče.
Ni več tvojega smehljaja,
le delo tvojih rok ostaja.

Odšel si, a še si tu.				
Z nami boš vedno
in povsod hodil
po poti življenja,
čeprav neviden in tih.

rojena Vrhovec
z Vira pri Domžalah

zahval a
V 59. letu starosti nas je nenadno
zapustil naš dragi oče, mož, sin, brat in stric

Klemen Potočnik
(Grčarjev Klemen) iz Zagorice pri Rovah

Ob boleči izgubi izrekamo iskreno zahvalo vsem
sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem,
sokrajanom, znancem in 8. b razredu Osnovne šole Preserje
pri Radomljah. Hvala vsem za izrečena ustna in pisna
sožalja, besede tolažbe, cvetje, sveče in darove.
Hvala vsem, ki ste ga še zadnjič obiskali v poslovilni vežici
ter ga pospremili na njegovo zadnjo pot.
Hvala gospodu župniku Janezu Jarcu za lepo zadnje slovo in
zahvala Pogrebni službi Vrbančič, pevcem in trobentaču.
Niti zbogom nisi rekel,
tudi roke ne podal,
smrt te vzela je prezgodaj,
a v naših srcih boš ostal.
Vsi njegovi

Srce je onemoglo,
tvoj dih je zastal,
a nate spomin bo
za večno obstal.

v spomin
26. marca mineva 30 let, odkar nas je
zapustil ljubi mož, oče in stari oče

Tomaž Homar
iz Zaboršta pri Domžalah

Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo obstojite ob
njegovem grobu ter mu prižigate sveče v spomin.
Žena Olga z družino

Tvoj nasmeh nam v srcih še živi,
in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli.

Hvala vsem, ki ga nosite v svojih srcih.

zahval a
Ob boleči izgubi našega dragega

Boruta Lavrenčiča
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in
znancem za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče
in sveto mašo. Hvala za vso čustveno podporo in drugo
izkazano pomoč.
Hvala glasbenikom za doživeto zapete in zaigrane pesmi
ter g. župniku za lepo opravljen obred in ganljive besede
slovesa.
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ki ste ga pospremili na
njegovi zadnji poti in ki ga boste ohranili v lepem
spominu.
Njegovi domači

Pogrešam te
(T. Domicelj)

zahval a
Ob boleči izgubi najinega očeta

Ivana Rodeta
se zahvaljujeva osebju UKC Ljubljana in osebju bolnišnice dr. Petra Držaja za vso skrb, gasilcem PGD Študa za
častno stražo, prapor in lep govor. Iskrena hvala za zaigrano Tišino, pevcem in g. župniku Klemenu za lepo
opravljen pogreb. Hvala tudi vsem sosedom in prijateljem za vsa izrečena sožalja, sveče in ostale darove.
Posebej se zahvaljujeva družini Vidergar - Ilič za vso nesebično pomoč ob najinih najhujših trenutkih.
Sinova: Samo in Mito

v spomin

Veliko mislimo nate in se spominjamo lepih, skupaj
preživetih let.
Hvaležni smo, da smo bili del tvojega življenja.
Vsi tvoji

Oče Kristjan je moral v letih 1933 in 1934 odslužiti
vojaški rok na Siciliji, potem pa so ga hoteli Italijani
poslati v osvajalno vojno v Etiopijo. Zato je rajši
pobegnil v takratno Kraljevino Jugoslavijo, za njim
pa še bodoča žena Grozdana. Na našem koncu sta
si ustvarila družino. Kristjan je delal kot mizar v
Melodiji in pri Remcu na Duplici.
Nemška okupacija in nacizem sta potem hudo
zaznamovala Bojanovo družino. Oče Kristjan je delal
na terenu kot aktivist OF in odšel leta 1943 v partizane.
Nemci so ga v Žičah potem 1944. ujeli kot partizana in
zaprli v begunjski zapor. Hudo so ga mučili, obešenega
za verige, kar mu je pustilo posledice za vse življenje.
Zapreti so nameravali tudi ženo Grozdano ter sinova
Bojana in Staška (rojenega septembra 1943) in jih
odpeljati v taborišče v Nemčijo, zato se je Grozdana z
otrokoma umaknila domov na Kontovel. Toda Nemci so
jo skupaj z otrokoma zaprli v Trstu in pozneje izpustili,
enako tudi očeta Kristjana iz begunjskega zapora.
Ponovno je odšel v partizane.
Bojan je postal strojni tehnik, začel študirati na strojni
fakulteti in moral študij prekiniti zaradi rojstva prvega
sina Mira leta 1963, se poročil in moral nekako za
‘kazen’ takoj potem odslužiti vojaško obveznost. Po
vrnitvi iz vojske se je zaposlil v takratni tovarni letal
LIBIS v Vižmarjah. Tam je Bojan takoj pokazal ves
svoj talent za tehniko, konstruirati je začel letala in
letalske dele. Po treh letih se je zaposlil kot konstruktor
v Kemični industriji Kamnik (imenovani Barutana) in
v 20 letih vidno vplival na njen razvoj. Pozneje je nekaj
let vodil tehnično vzdrževanje v Utoku v Kamniku
in Filcu v Mengšu. Zadnjih deset let pa je delal kot
samostojni konstruktor in projektiral tudi za brata
Juhant (Mileta in Janeza) pri izdelavi različnih strojnih
naprav, tudi za čistilne naprave, vključno z domžalsko
v Študi. Kovine in konstruiranje so bile njegovo
življenje do zadnjega.
Zadnjih osem let so ga močno prizadele bolezni in
težke operacije, toda ni se vdal in je v zadnjem času
sprojektiral in zgradil še osebno dvigalo pri svoji hiši
v Grobljah.
Hude preizkušnje, ki so ga prizadele v njegovem
življenju, so ga naredile včasih osornega in
nedostopnega, saj številni sodelavci niso vedeli, kaj vse
se je dogajalo v njegovi duši. Toda do svojih dveh sinov
(Bojan se je rodil leta 1967) je bil vedno skrben oče in
mentor. Tudi z ženo Dragico se je zadnja njena leta
ponovno zbližal in skrbel zanjo. Znal je tudi odpuščati
in priznati svoje napake.
V spominu nam bo ostal kot človek, ki je dal veliko
za skupno dobro kolektivov, v katerih je delal in ki ni
gledal predvsem nase in za svoje dobro. Spominjali se
ga bomo kot vrhunskega strokovnjaka in nesebičnega
človeka, čeprav je bil pogosto nerazumljen in
osamljen.

19. februarja 2022 so minila štiri leta,
odkar nas je zapustila naša draga

Amalija Vulikić

Rojen je bil 4. aprila 1942 v družini Grozdane in
Kristjana Draščka na Rodici kot prvi otrok v drugem
letu nemške okupacije. Oče Kristjan je bil rojen v
Solkanu in se izučil za mizarja tako kot številni drugi
Solkanci. Mama Grozdana je bila doma v kraški
vasi Kontovel nad Trstom. Kot mlada Primorca sta
občutila vso brutalnost raznarodovanja Slovencev
italijanskega fašizma s popolno prepovedjo
slovenskega jezika v šolah, cerkvah in sploh v
javnem življenju.

SPREJEM OBJAV

Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in
12. uro, ob sredah pa tudi popoldan med 15. in 17. uro osebno
v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno
v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti
slamnik@kd-domzale.si.

Njegov duh je zdaj že nekje nad Sočo, ki jo je imel
tako rad.

Franci Gerbec

38 | slamnik

številka 2 | februar 2022 | letnik lxii

objave

slamnik@kd- dom zale. si

v spomin

Pavle Cerar
(1942–2022)

V začetku februarja 2022 je svojo življenjsko pot zaključil
Pavle Cerar, dolgoletni predsednik Sveta Krajevne
skupnosti Dob, več mandatov član Občinskega sveta
Občine Domžale ter njegovih organov in prizadeven
član različnih društev in organizacij, dober človek, ki bi
v letošnjem letu praznoval 80. rojstni dan. Bil je srčen
človek, vedno pripravljen pomagati pri razvoju KS Dob,
svetovati in po svojih močeh prispevati k pestrejšemu
življenju in delu društev ter organizacij. Predvsem pa je
bil iskren prijatelj in dober mož, oče in dedek.
Ob pridnem delu v svojem samostojnem podjetju – mizarstvu, kjer je delal vso svojo delovno dobo, se je že v zgodnji
mladosti vključil v različna društva v KS Dob. Tako ga v Prostovoljnem gasilskem društvu Dob najdemo kot pionirja, v
športnem društvu pa ga srečamo kot zagnanega nogometaša
in ustanovnega člana društva, še posebej nogometne sekcije, ustanovljene v letu 1962. Dve mandatni dobi je bil predsednik zdajšnjega Športnega društva Dob v času gradnje
osnovne stavbe z garderobami. V Športni park Dob je vedno
rad prihajal navijat za domače, pa tudi balinat. Dejaven je
bil tudi v vodstvu Zveze športnih organizacij Domžale.
Posebej je njegovo življenje zaznamovalo prizadevno delo
v Krajevni skupnosti Dob, kjer je bil v obdobju 1990–2002
predsednik Sveta Krajevne skupnosti Dob, ki je prav v času
njegovega vodenja vidno napredovala – posebej na področju
izgradnje komunalne infrastrukture: celovito obnovljena
magistralna cesta M-10, ki so jo do tedaj zaznamovale
številne prometne nesreče, obnova in posodabljanje
komunalne infrastrukture in siceršnji razvoj KS, katerega
sledi so vidne še danes. Zaradi delavnosti, prizadevnosti in
poznavanja problematike Krajevne skupnosti Dob je imel v
KS veliko zaupanje, saj je bil vselej, ko je kandidiral, tudi v
zdajšnjem mandatnem obdobju, izvoljen za člana Sveta KS
Dob, V tem času je bil tudi član Občinskega sveta Občine
Domžale. Vsa mandatna obdobja je opozarjal na potrebe
Krajevne skupnosti Dob. V občinskem svetu in njegovih
organih, katerih član je bil tudi v zadnjem mandatu, je
predstavljal lastne rešitve, ki včasih niso bile sprejete, pa se
je večkrat pokazalo, da je imel svetnik Pavle Cerar, ki si je
prizadeval za celovit razvoj občine, ne le KS Dob, prav.
Aktiven je bil tudi v delu političnih strank, med drugim v
LDS in DeSUS, kjer tudi ni nikoli pozabil na interese KS Dob.
Kot upokojenec je pred dobrimi desetimi leti sodeloval pri
ustanovitvi Društva upokojencev Naš dom Dob, bil vseskozi
delaven član in opravljal funkcijo predsednika Nadzornega
odbora. Posebej dobri sodelavci in prijatelji smo bili v
Krajevni organizaciji borcev za vrednote NOB Dob, Krtina.

v spomin in zahvalo

v spomin in zahvalo

Konec januarja nas je pretresla vest, da je svojo
življenjsko pot sklenil dolgoletni član PGD Jarše - Rodica

Čisto vsak trenutek življenja je dragocen. Čisto vsak. Za
vsakega izmed nas. Za prav vsakega izmed nas. Ker čisto
vsak trenutek prispeva svojo neponovljivost v mozaik
vsega lepega in dobrega

Ignac Žargi
Ignac Žargi se je rodil 29. avgusta 1935 v Zgornjih Jaršah.
V svoji rani mladosti se je po dokončani osnovni šoli na
poklicni šoli izučil za mizarja. Najprej je svoje znanje
unovčil v mizarski delavnici pri Arnežu v Spodnjih Jaršah,
po nekaj letih je svojo poklicno pot, vse do upokojitve,
nadaljeval v podjetju Menina.
Z ženo Terezijo sta si po poroki svoj dom ustvarila v
Zgornjih Jaršah. V zakonu so se jima rodili trije otroci,
Bernarda, Majda in Marko. Tri leta svoje mladosti je
preživel v vojaški mornarici v okolici Zadra, kjer je
med letoma 1955 in 1958 odslužil vojaški rok v takratni
Jugoslovanski ljudski armadi.
V letu 1969 se je včlanil v Prostovoljno gasilsko društvo
Jarše - Rodica. Čeprav se ni udeleževal rednih izobraževanj, je pomembno pripomogel k začetnemu razvoju
društva z udeležbo na delovnih akcijah in dogodkih, ki
so se odvijali v okviru društva. Za ves opravljen trud je bil
odlikovan z značkami za dolgoletno delo za 10, 20, 30, 40
in 50 let. Leta 2001 je postal prejemnik značke gasilskega
veterana.
Po upokojitvi so mu radost in veselje prinašali najmlajši,
10 vnukov in pet pravnukov. Na domačem vrtu so si
velikokrat in najraje krajšali čas z igro Človek, ne jezi
se. Poleg članstva in dela v Prostovoljnemu gasilskemu
društvu Jarše - Rodica je svoje delo kot mežnar zelo
vestno opravljal najprej v Župniji Mengeš in nato vse do
leta 1996 v Župniji Jarše.
Znal je vsakodnevno živeti najsvetejše človeške pojme,
kot so poštenje, družina, delavnost, zvestoba dani besedi,
neomajna volja. Znal je biti človek, pisano z velikim
Č-jem. Znal je vrednotiti pomoč v najširšem in najbolj
žlahtnem pomenu te vseobsežne besede. Brez odvečnih
vprašanj ali pojasnjevanj.
Ignac v našem društvu pušča praznino, ki jo je težko
nadomestiti. S svojim znanjem in izkušnjami je
društvu doprinesel skupaj z ostalimi člani mnogo
dobrih stvari.
Na koncu: vsem domačim in svojcem v imenu
Prostovoljnega gasilskega društva Jarše - Rodica izrekam
globoko sožalje.
Ignac, hvala in zadnji gasilski pozdrav:
Na pomoč!

Brezplačen odvoz vseh kovinskih predmetov, pralnih
strojev, odsluženih koles,
plinskih jeklenk in akumulatorjev.
t: 040 780 078

Ekipa Gostišča Juvan išče novega sodelavca – natakarja/
natakarico z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Za
informacije smo na voljo na:
t: 051 210 252 ali 041 710 750.

Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro,
ob sredah pa tudi popoldan med 15. in 17. uro osebno v
uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno
v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti:
slamnik@kd-domzale.si

Glavno mesto ji je v življenju dalo tudi moža. Z njim se je
poročila v letu 1964 ter si prvi dom ustvarila v Ljubljani
za Bežigradom. V letu 1973 sta se preselila na Rodico. V
zakonu sta se jima rodila sin in hči, skozi leta sta postala
ponosna stara starša petim vnukom in štirim pravnukom.
Kristina je svojo gasilsko pot začela v letu 1993 z
včlanitvijo v Prostovoljno gasilsko društvo Jarše - Rodica.
Pridružila se je ekipi starejših gasilk. V vseh letih je bila s
svojo ekipo večkratna udeleženka občinskih, regijskih in
državnih gasilskih tekmovanj. Rezultati glede na voljo in
vložen trud niso nikoli izostali.
Družabni dogodki niso minili brez njene pomoči v strežbi.
Njena pozitiva in smeh so bile njen zaščitni znak. Znala
je podpirati mlade in jih spodbujati k dobremu delu v
društvu. Vsaka spodbuda je vedno pomenila dobro delo in
zagon za naprej.
Za svoje delo v Prostovoljnem gasilskem društvu Jarše Rodica je prejela značko gasilskega veterana, značko za
dolgoletno delo za 20 let, postala je prejemnica priznanja
gasilske zveze III. stopnje in v letu 2011 priznanja gasilske
zveze II. stopnje.
Po upokojitvi je našla čas za svoje hobije. Vsakodnevno
se je vračala k peki in kuhanju ter nabiranju zelišč. Izpod
njenih rok je nastala marsikatera dobrota, namenjena
domačim ali pa najbližjim prijateljem.
Svoj mir je večkrat našla na morju, kjer si je vedno
nabrala energije za nove podvige, predvsem je znala
uživati življenje.

Kristina, hvala in zadnji gasilski pozdrav:
Na pomoč!

sledi tvojega dobrega in prizadevnega dela ostajajo v
krajevni skupnosti, občini, v organizacijah in društvih,
v srcih, mislih in spominih tvojih domačih in prijateljev.
Hvala za vse predano opravljeno delo, ki ostaja med nami
in ne bo nikoli pozabljeno.

MALI OGLASI

Kristina Žavbi se je rodila 20. novembra 1942 v Radovici
v Beli krajini kot sedma izmed 12 otrok. Osnovno šolo je
dokončala v domačem kraju, vendar jo je rana mladost
zelo kmalu gnala v svet. V Ljubljani se je izučila za
poklic kuharice in nato prvo zaposlitev našla v Triglavski
restavraciji oziroma v takratni Ljudski kuhinji v Ljubljani.
Po desetih letih je svojo kariero nadaljevala v podjetju
Emona, kjer je delala vse do upokojitve.

Na koncu, vsem domačim in svojcem v imenu društva
izrekam globoko sožalje.

Spoštovani sodelavec in prijatelj Pavle,

Vera Vojska

Kristina Žavbi

Kristina hvala, hvala, ker si bila, natančno takšna, kot
si še vedno. Ni se ti treba spreminjati. Taka, kakršna
si, si vrednota, ki bo vedno tu. Sleherni trenutek naše
minljivosti.

Posebej bodo njegovo skrb pogrešali njegovi domači:
žena, otroka in njuni družini, še posebej oba vnuka, ki ju
je imel deda še posebno rad. Prijeten sogovornik in dober
prijatelj pa ostaja tudi v spominih številnih prijateljev.

Tvojim domačim pa v imenu KS in vseh organizacij in
društev, kje ostajajo sledi tvojega dela, in v svojem imenu
izrekam iskreno sožalje.

Od svojih trenutkov življenja se je v sredini februarja
poslovila naša članica PGD Jarše - Rodica

Za PGD Jarše - Rodica

Za PGD Jarše - Rodica

Robert Koščak

Robert Koščak

ROIBRI
BOBB
14.
14.

BOBRI se med 26. marcem in 9. aprilom znova potepajo
po Domžalah, z brezplačnimi dogodki v KD Franca Bernika,
Mestnem kinu Domžale, Galeriji Domžale, Slamnikarskem
muzeju in Menačenkovi domačiji.
Spored boste našli na www.kd-domzale.si

letnik lxii | februar 2022 | številka 2slamnik | 39

objave | pisma bralcev

slamnik@kd- dom zale. si

������������������������������������������������������������������������������������������������
Svet zavoda Osnovna šola Dob, Šolska ulica 7, 1233 Dob, na podlagi sklepa, sprejetega na 15. seji Sveta zavoda z dne
19. 1. 2022, razpisuje prosto

OBČINA DOMŽALE
OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU

ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV
IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH V LETU 2022
Občina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v
zavihku »Objave/Javni razpisi, naročila, objave/aktualni«
in v uradnem glasilu občine objavlja Javni razpis za sofinanciranje programov izobraževanja odraslih v letu 2022.
Rok za prijavo na javni razpis teče od dneva objave tega
obvestila do 31. marca 2022.
Številka: 603-1/2022
Datum: 25. 2. 2022

Občina Domžale

župan Toni Dragar

������������������������������������������������������������������������������������������������

OBČINA DOMŽALE
OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU

ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV
UPOKOJENSKIH IN PODOBNIH DRUŠTEV
V LETU 2022
Občina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v
zavihku »Objave/Javni razpisi, naročila, objave/aktualni«
in v uradnem glasilu občine objavlja Javni razpis za sofinanciranje programov upokojenskih in podobnih društev v
letu 2022.
Rok za prijavo na javni razpis teče od dneva objave tega
obvestila do 31. marca 2022.
Številka: 122-3/2022
Datum: 25. 2. 2022
Občina Domžale
župan Toni Dragar

������������������������������������������������������������������������������������������������

OBČINA DOMŽALE

DELOVNO MESTO RAVNATELJA
Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in
financiranju vzgoje in izobraževanja – ZOFVI (Uradni list
RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09,
64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12
– ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr. in 25/17 – ZVaj, v
nadaljevanju: ZOFVI).

– potrdilo sodišča, da oseba ni v kazenskem postopku, ki
ne sme biti starejše od 30 dni,
– potrdilo iz evidence izbrisanih oseb za kazniva dejanja
zoper spolno nedotakljivost, ki ga
– izda Ministrstvo za pravosodje in ne sme biti starejše
od 30 dni,
– program vodenja zavoda za mandatno obdobje,
– kratek življenjepis (zaželen) in
Kandidat mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacij- – izjavo, s katero dovoljuje obdelavo in uporabo njegovih
ske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda.
osebnih podatkov za namen in v
– zvezi s postopkom imenovanja
Delo na delovnem mestu ravnatelja se opravlja za polni
delovni čas. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let. Vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v zaprti
Za čas mandata bo z njim sklenjena pogodba o zaposlitvi kuverti na naslov Svet zavoda Osnovna šola Dob, Šolska
na delovnem mestu ravnatelja.
ulica 7, 1233 Dob, s pripisom »Prijava na razpis za ravnatelja – NE ODPIRAJ«.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev:
Rok za prijavo je 15 dni od objave v Uradnem listu RS.
– dokazilo o izobrazbi (fotokopija overjena),
– dokazilo o pridobljenem nazivu (fotokopija overjena),
Vloga bo štela za pravočasno, če bo oddana na pošto s
– dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu (fotokopija priporočeno pošiljko zadnji dan roka.
overjena),
– dokazilo o opravljenem ravnateljskem izpitu (fotokopi- Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v
ja overjena),
zakonitem roku.
– opis delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju,
– potrdilo iz kazenske evidence Ministrstva za pravosod- Uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični oblije, ki ne sme biti starejše od 30 dni,
ki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

pisma bralcev
Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave,
krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko
in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon.
Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank,
društev ipd.) ter kontakt, na katerem je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.

OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU

ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV
VETERANSKIH NEVLADNIH ORGANIZACIJ
V LETU 20222
Občina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v
zavihku »Objave/Javni razpisi, naročila, objave/Aktualni«
in v uradnem glasilu občine objavlja Javni razpis za sofinanciranje programov veteranskih nevladnih organizacij v
letu 2022.
Rok za prijavo na javni razpis teče od dneva objave tega
obvestila do 31. marca 2022.
Številka: 4301-5/2022
Datum: 25. 2. 2022
Občina Domžale
župan Toni Dragar

������������������������������������������������������������������������������������������������

OBČINA DOMŽALE
OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU

ZA POSOJILA S SUBVENCIONIRANO
OBRESTNO MERO ZA SPODBUJANJE
PODJETNIŠTVA V OBČINI DOMŽALE ZA
LETO 2022
Občina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si
v zavihku »Objave/javni razpisi naročila, objave/aktualni«
objavlja Javni razpis za posojila s subvencionirano obrestno
mero za spodbujanje podjetništva v občini Domžale za leto
2022.
Rok za prijavo na javni razpis teče od dneva objave tega obvestila do 14. oktobra 2022.
Številka: 3130-1/2022
Datum: 25. 2. 2022

������������������������������������������������������������������������������������������������

Fontane ne bomo pozabili:
4. nadaljevanje

50.000 evrov našega davkoplačevalskega denarja, pač pa tudi
več kot tri mesece trdega avtorjevega dela.
Šele ko smo zainteresirani v tej v nebo vpijoči in skrajno neprimerni občinski šlamastiki v odnosu do umetniškega dela zahtevali informacije javnega značaja, se je začelo počasi odvijati.
Gospod iz Skaručne – izvajalec demontaže Fontane, ki opravlja dopolnilno dejavnost na kmetiji (strokovnjak???), je pogojeval ogled na kupu zložene, okrušene in razstavljene Fontane, s prisotnostjo občinskega uradnika. In termin nam je uspelo doreči šele po 1 (enem) telefonskem pogovoru z gospodom
načelnikom, 1 (enem) neuradnem mailu in 4 (štirih) uradnih
prošnjah, oddanih na vložišču.
Zamislite si, kaj to pomeni za umetnika – avtorja, kaj doživlja
kot stvaritelj dela, ko gre na ogled tega, kar je ostalo od celote. Kot da bi vam ugrabili otroka in ga zlorabljenega odvrgli na
neko kmečko dvorišče. Tako je to!
Na ogledu so dovolili malo odkriti polivinil, tako da se celota ni videla, to, kar pa se je, pa kliče po restavriranju nastale
škode zaradi nestrokovnega ravnanja. Torej: bomo domžalski
davkoplačevalci (potem ko smo že plačali demoliranje), plačali tudi restavriranje Fontane?

Pa smo po več kot polletnem slepomišenju občinskega vodstva
le prišli do prve stopnice zgodbe. Zdaj vemo, kje Fontana je, V Arboretumu v Volčjem Potoku o prestavitvi Fontane do 3. 2.
kdo je izvedel ‘strokovno odstranitev’, koliko je to stalo (okoli 2022 niso vedeli prav ničesar. Tudi naju doslej nihče ni pova2700 evrov) in kako se z njo trenutno nič ne dogaja.
bil ali poklical, da bi se dogovorili, kako naprej. Avtor ima še
vedno zakonite moralne pravice, ki jih bo uveljavljal, občinski
Naj spomnim, da je ob izginotju Fontane iz Slamnikarskega upravi pa se o tem očitno ne ve dosti.
parka, ogorčena skupina strokovne javnosti in uporabnikov
Fontane, v normalnem in vsakomur razumljivem dopisu na- Tako torej ravna naša občinska oblast z našimi skupnimi stvarslovila nekaj vprašanj o tem v občinskem javnem glasilu.
mi in to nenazadnje plačuje z našim skupnim denarjem.
Gospod župan je konec septembra v pisnem odgovoru zapisal tudi tole:
»... Občina kot lokalna samouprava med drugim sama skrbi za
urejanje parkovnih površin, njihovo opremo in vzdrževanje, zato
smo vodnjak dali na čiščenje in v hrambo v Ljubljano.«

Ker je ravno kulturni praznik, ko tole piševa, naj pojasniva občinski upravi v Domžalah, čemu se rabi umetniška javna oprema prostora, v katerem živimo:
– potrebujemo jo za mehčanje trdih vsebin, ki jih proizvaja naša srenja, pa za naselitev človeških vsebin skozi javne umetniške predmete, ki rezonirajo med naravnim in kulturnim prostorom, med nami in našo preteklostjo, med silami stvarstva vzpostavljajo ravnotežja, ki jih drugače sploh
ni moč ustvariti.

In dejstva:
Fontana ni v Ljubljani na čiščenju, ampak v Skaručni na dvorišču neke kmetije na skladiščenju. Župan očitno ne pozna vseh
dejstev ali pa se v dveh mesecih od odstranitve o njih ni pozanimal. Morda pa ga kdo tudi zavaja in mu kaj prikriva … Prepri- V našo zavest neprestano blago namešča umetnost, ki nam počani smo, da ni bilo prav nobene potrebe po odstranitvi Fonta- maga živeti bolje, odganja stres in napetosti med nami, ter nas
ne (dokončne?), še posebej pa ne tiste, ki jo navaja župan. Fon- s svojimi arhetipi vzpodbuja k notranjemu ravnotežju in skutano bi se dalo primerno vzdrževati in redno čistiti na mestu pnostni koheziji.
postavitve. Kot se na primer redno izvaja s partizanskim spomenikom v centru mesta, torej to znamo in zmoremo! V času Fontano zahtevamo nazaj in to takoj – ni pretežko in nemonjegovega vodenja občine Fontane pač niso vzdrževali, so jo goče.
pa na pobudo, ki je najbrž prišla iz njegove bližine, demoliraZahtevamo odgovore na vprašanja, ki smo jih zastavili in občili. Tako se ne dela!
na nanje ni odgovorila. Zahtevamo moralno in materialno odPrav tako bi do prestavitve, če je ta res tako nujna in če bi pri govornost tistega ali tiste, ki si je drznil uničiti našo Fontano.
tem sodeloval tudi avtor, lahko mirno počakala, do takrat, ko
se najde nova lokacija, medtem pa bi jo očistili in popravili.
Sicer pa ima najbrž Občina Domžale tudi kakšno svoje ‘sklaDr ago Vit Rozm an, ak ad. kipar, avtor Fontane
dišče’. Zakaj ne čaka tam? In ponovimo, gre za izjemen priJurij Smole, ak ad. kipar
mer umetniškega dela, v katerega je bilo vloženih ne le okoli

40 | slamnik

številka 2 | februar 2022 | letnik lxii

aktualno | nagradna križanka

slamnik@kd- dom zale. si

kolumna • kam greš, človek?

anton komat

SKUPINSKI VRTOVI V DOMŽALAH
Bil je dan v marcu 2009, ko sem vrtel gumb na radijskem sprejemniku in slišal besede, ki jih je izrekla neka ženska: »Lačni pa že
ne bomo, bomo pa njivo prodali!«

P

ovedano je name delovalo kot vedre ledene vode in
spreletela me je drgetajoče
misel: »Kaj bo z ljudmi, ki
tako noro razmišljajo?« In tudi noro
delujejo, od osamosvojitve smo zabetonirali 100.000 ha rodovitnih
tal, četrtino kmetijskih površin, in
v zadnjih desetih letih je propadlo
16.000 malih kmetij, štiri vsak dan!
Imamo največjo površino nakupovalnih centrov na prebivalca v EU in
najslabšo stopnjo samooskrbe s hrano. Uvažamo dve tretjini hrane in 85
odstotkov potrebnih semen.
Ali se zavedamo, da je prehranska varnost temelj nacionalne varnosti države?
Problem zakomplicira dejstvo, da
proizvodnja hrane temelji na ceneni energiji, predvsem poceni nafti in
zemeljskem plinu, ki sta osnovi za
proizvodnjo kemičnih gnojil in pogon kmetijske mehanizacije. V letu
1940 smo iz ene kalorije fosilnih goriv pridobili 2,3 kalorije energije v hrani, danes porabimo kar 10 kalorij fosilnih goriv za eno samo kalorijo hrane na polici marketa, pri mesu pa 55
kalorij! Lahko rečemo, da z industrijsko hrano žremo nafto in izločamo to-

plogredne pline. Postavlja se še drugo vprašanje, koliko hrane na enoto
njivske površine je sploh možno pridelati ob dejstvu, da je bioprodukcija agrokemičnega kmetijstva na biološki ravni bioprodukcije polpuščav.
Ker kmetje ne morejo nenehno povečevati količine pridelka na enoto površine, so prisiljeni nenehno povečevati skupno površino njiv. Tisti, ki
tega zaradi geografskih ali zgodovinskih okoliščin ne zmorejo, propadejo.
Ker pa med kmeti velja popolna konkurenca, med trgovci pa popoln monopol, je jasno, da prehransko verigo
obvladujejo trgovci. Dokaz je na dlani, v petdesetih letih je bil kmetov delež 50 odstotkov končne cene artikla
na polici marketa, leta 2000 pa le še
10 odstotkov! Naj dodam, da se prehranskemu sistemu, ki ga vodi trgovina, nabira ogromno neplačanih zunanjih stroškov. Kažejo se kot entropično breme, ki nam ga izstavlja narava. Naraščajočo entropijo opazujemo kot uničevanje rodnosti prsti, vse
večje pomanjkanje pitne vode, izsekavanje gozdov, umiranje biotske pestrosti ekosistemov, in kot izjemen
porast degenerativnih obolenj ljudi,
ki izvira iz industrijsko pridelane in

procesirane hrane. Globalni prehranski sistem je tako krhek, da že majhen sunek od zunaj zadostuje in sistem se sesuje. Tako kot v igrici padajočih domin, ki smo se jo igrali otroci,
celoten niz pokonci postavljenih domin pade, če frcnemo le eno na začetku. Stanje pa je še dodatno poslabša-

Stojimo pred strateškimi
odločitvami, ki bodo
lokalnemu prebivalstvu
zagotovile prehransko
varnost, ki so jo uničile
korporacije skozi
globalizacijo.
la koronska kriza. Nespametni ukrepi odločevalcev so se lotili pandemije
na povsem zgrešen način, z ‘zamrznitvijo civilizacije’, ki je natrgala spravilo in skladiščenje pridelkov, globalne transportne poti in povzročila izjemne podražitve energentov. Skratka,
globalni eksperiment industrijskega
koncepta prehrane je pred zlomom,
zato se človeštvu na obzorju dogajanja kaže fatalna prehranska kriza. Po
vsem povedanem je jasno, da je edi-

na rešitev vzpostavitev sonaravne pridelave hrane, ki bo temeljila na resolarizaciji in lokalizaciji pridelave. Da
obudimo šolske in domače vrtove,
uvajamo skupinske vrtove vrtičkarjev,
z nakupi podpremo preživetje malih
kmetij in podpiramo prodajo na tržnicah. Da pridelava in poraba hrane poteka znotraj lokalne skupnosti,
na kratkih dobavnih poteh med ‘vilami kmeta’ in ‘vilicami meščana’. Stojimo pred strateškimi odločitvami, ki
bodo lokalnemu prebivalstvu zagotovile prehransko varnost, ki so jo uničile korporacije skozi globalizacijo.
Pa začnimo pri skupnostih vrtičkarjev oziroma urbani hortikulturi. Kot najboljša možnost se je v svetu izkazala organizacija vrtičkarjev
v društvo. Društvo ureja vse medsebojne odnose članstva (statut, pravilnik) in sklepa pogodbe z lastniki zemljišč (občina, zemljiški sklad, zasebni lastnik, kmet itd.). Znotraj društva
se člani povezujejo v trdno skupnost,
ki temelji na sodelovanju, notranji
demokraciji, izobraževanju, druženju in zabavi. S tem se vzgajata pripadnost skupnosti in samozavest članov ter utrjuje moč lokalne skupnosti.
Društvo lahko viške pridelave prodaja

na društveni tržnici, ki je občasno odprta na območju skupinskih vrtov. Individualne hiške niso nujno potrebne,
ker se lahko postavijo skupinske lope
za šest ali osem članov, ki v mnogočem znižajo stroške. To so lični objekti z dvokapnico, v katerih ima vsak
član svoj prostor za orodje, opremo
in delovno obleko, na eni strani ima
objekt kompostnik, na drugi pa zbiralnik za deževnico. V tujini se prakticira tudi skupen lesen objekt s sejno
sobo, čajno kuhinjo in nadstreškom
za piknike. Izgradnjo tega lahko financira občina, člani društva pa v nekaj letih vrnejo vložek, ki ni velik. Na
hektar površine lahko umestimo optimalno 70 do 80 vrtičkov. V Angliji so
skupinski vrtovi tako priljubljeni, da
je čakalna doba za vstop v tako društvo povprečno pet do šest let! Tudi v
Domžalah smo se lotili izvedbe skupinskih vrtov na kmetijskem zemljišču na robu naselja zahodno prek trase železnice. Vse, ki vas zanima pridelava zdrave hrane, vabimo, da se prijavite na https://bit.ly/vrtovidomzale.
Poleg prijetnega dela in druženja boste prejeli zastonj fitnes, brezplačen
solarij in celo savno, če bo zunaj vroče. Skratka, pridružite se nam! ❒

Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik.

NAGRADNA KRIŽANKA 1
Nagrajenci, ki so pravilno rešili
križanko v glasilu Slamnik
št.1-2022:

Ivanka Korošec iz Domžal (blažilni
serum s hialuronsko kislino, peptidi in papajo)

Prevzem nagrad: NANU, Ljub­ljanska
c. 88, Domžale po predhodni najavi
na tel. št. 041 606 570 (Nuša Marinc).

Marko Kmetič iz Domžal (bogata
hranljiva krema s ceramidi in koencimom Q10)

Angela Stare iz Medvod (poživljajoč
tonik z damaščansko vrtnico in zelenim čajem )

Nagrade podarja:
NANU, Nuša Marinc, s. p.,
Ljubljanska cesta 88, 1230 Domžale

nagradna
križanka

2

Kulturni dom
Franca Bernika, p. p. 2
1230 Domžale

Rešitev križanke – vodoravno:
fascinacija, Drim, avtomatizem,
rama, Nao, Anam, tezaver, TN,
amulet, raženj, Ital, tonik, Liu,
čudovito dekle, TT, era, ilovica,
Tena, kino, one, Antili, Sam, Nace,
kokoši, OT, aval, drape, TV, skiro,
Ilie, otava, Taras, talk, lapor
Geslo križanke: NANU ČUDOVITO
DEKLE

nagradna križanka 2
Nagrajuje KD F. Bernika Domžale
NAGRADE:
1. Knjiga – Matjaž Brojan: Slamnata

sled Domžal, 300 let slamnikarstva

2. dve vstopnici za pred­stavo/koncert

v KD F. Bernika do konca leta 2022

3. dve vstopnici za Mestni kino

Domžale za ogled filma do konca
leta 2022

Pravilno geslo križanke lahko poš­­ljete
do ponedeljka, 14. 3. 2022, na naslov:
Uredništvo Slamnika, Ljub­ljanska c.
61, 1230 Domžale. Dobitniki nagrad
bodo objavljeni v naslednji številki.