CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE Že kandidatura je priznanje (Iz predavanja tovarišice Vide Tom- šič političnemu aktivu v Celju). V zvezi z letošnjimi volitvami in zakonom, ki predvideva možnost dveh ali celo več kandidatur za ob- činsko skupščino, republiško in zvez- no skupščino v eni volrvni enoti, je na terenu precej nesporazumov. Ka-, teri čas je- v predvolivnem obdobju najpomembnejši? To so prav goto- vo meseci ^evidentiranja kandidatov, toreej obdobje, ki zdaj poteka. V tem*času bi morali volivci izbrati čim več kandidatov; ob vsakT pri- ložnosti bi morali razpravljati o njih in njihovem delu in končno tudi od- ločiti, koga l)odo predlagali občinski skupščini. Tako bo torej obdobje, ko bomo govorili o tem, koliko kan- didatov bo na kandidatnih listah, manj pomembno. Ta možnost izbira- nja kandidatov — ki so jo naši de- lovni ljudje imeli tudi že v prejš- njem zakonu o volitvah — je torej razlog, da je očitek nedemokra- tičnosti minulih volitev — nespre- jemljiv. Že do sedaj smo si ob občinskih volitvah marsikje prizadevali, da bi izbrali več kandidatov in tako da- li volivcem možnost, da se šele v končni fazi odločijo za enega od njih. ^ Vendar smo po navadi naleteli na odpor pri kandidatih, ki so izražali bojazen, da bi morebitni poraz na volitvah pomenil nezaupnico delov- nih ljudi. Vsekakor je tako mnenje popolnoma neumestno. V našem vo- livnem sistemu ne moremo govoriti o kandidatih in protikandidatih, ni- ti ne o prvem drugem ali tretjem, temveč govorimo o najboljših Iju- deh, ki so jim volivci že s kandida? turo izkazali veliko zaupanje in čast. Tako torej kandidatov, ki ne bodo izvoljeni, ne moremo oceniti kot manj priljubljene, ali slabše od izvoljenega odbornika oziroma poslanca. Nekaj nejasnosti je tudi v zvezi z volitvami poslancev v republiški in zvezni zbor. Medtem ko so vo- litve v zbore delovnih skupnosti povsem posredne* pa o poslancih republiškega in zveznega zbora ven-!, darle odloča referendum. Doslej je bil v referendum predložen tisti kandidat, ki je na skupščini — ki je zanj odločila s tajnim glaso- vanjem — zbral največ-glasov. Po novem zakonu pa bo lahko kandi- diral tudi Jelie hi prizadevanja na področju^ naše pedagoške teorije in prakse |)rejcli to priznanje. V OKRAJU SAMO oseminlridesel krajevnih skupnosti CELJE. 11. NOVEMBRA 196^ št. 48 CENA 20 din LETO XIV Glavni urednik RUDI LESNIK Odgovorni nrednik JURE KRAi^OVEC I,ist izhajn f>b pftkih, Izrloje in tiske -Časopisno podjpij'^ >Гг1јкк| tisk«, tJreH- niÄtvo in uprava: Cel]f>, Trg V. копкгр- sa 5, poštni predal 152. Tflefon 2*-2'^. Tekoči raiun: Ш-И-1-656. Letna naroč nina 1000. polletna 500. četrtl.-tna 250 din Ino«*m4t»o 2400 KAKO KRITI ŠKODO PO P0PL4VÍ Letošnja jesenska poplava je v celjskem okraju povzročila veliko škpde. Ocenjujejo jo na okrog 8 mi- lijard 368 milijonov dinarjev., Naj- bolj so bile prizadete ceste in vodno gospodarski objekti, seveda pa tudi stanovanja in osebno imetje držav- ljanov. Škoda v gospodarskih orga- nizacijah na zavaroeanem družbe- nem premoženju btFpredvsem krita z zavarovalnino, vendar ti dve mili- jardi dinarjev — kolikor bo približ- no znašala zavarovalnina — še zda- leč ne zadoščata za popravilo in usposobitev drugih objektov, ki jih je povodenj prizadela. Potrebna bo tcîrej pomoč tako delovnih organiza- cij, kot vseh občanov, da bodo od- pravljene vsaj najhujše posledice katastrofe. Okrajna skupščina je v ta namen že ustanovila poseben sklad, kamor naj bi se stekala sredstva delovnih organizacij. Vanj je na|iazala tudi žc štirideset milijonov dinarjev, kate- rih večji del bo porabljen kot avans okrajnemu cestqemu skladu za dula prve prioritete na nekaterih cestah. Za delovne organizacije je prav go- gotovo zanimiva informacija zvezne- ga sekretariata za"ìFinance, po kateri so oproščeni vseh prispevkov tisti zneski iz sredstev osebnih dohodkov in sklada skupne porabe, ki jih ko- lektivi namenijo za kritje škode po poplavi. Sredstva iz sklada skupne porabe se lahko anticipiraju tudi za naslednje leto. ; Sklade za kritje škode po poplavi so ustanovili tudi že v občinah — vanje pa naj bi se stekali prispevki občanov. Evidentiranje kandidatov nujna naloga v "^sedanjem obdobjn pri- prav na bližnje volitve v pred- stavniške organe, je najvaž- nejše evidentiranje kandida- tov. To je tista faza ])riprav. v kateri člani političnih. in družbenih orjjanizacij, člani strokovnih, kulturnih in teles- iiovzpojnih organizacij ter drtištev razpravljajo o volit- vah in izbirajo kandidate, go- vorijo o kriterijih za takšno izbiro, pa tudi o nalogah ob- činskih skupščin v prihodnjem , ()1м1<)1)ји. Z evidentiranjem kandidatov bi morali začeti ta- koj in v ta namen izkoristiti sleherno konferenco politične organizacije, sestanke članov samoupravnih organov v de- lovnih organizacijah, občne zbore društev in podobno. K_ pospešenemu • evidenitiranju kandidatov^ nas priganja tudi čas. saj mora biti to delo"o-„ pravljeno do konca januarja..' Kot evidentiranje, tako naj^ l)i tudi razprava o kriterijih i za izbjro kandidatov zajela i čim več ljudi in dosegla čimj večji razmah. Ko bomo na. se-1 Stankih, konferencah ali zbo-; rih govorili o kriterijih za iz-í Uho novih kandidatov, se bo-; ino na vsak način ustavljali j ne samo pri dosedanjem druž-f; heno političnem delu kandi-^ datov in njihovi pripravlje-^ iiosti. da se temu delu" posve-; ti jo v bodoče, marveč tudi pri j njihovih/osebnih kvalitetah osamezna stališča nasprotujejo tudi temu, da bi kulturno financirale kra- jevne skupnosti, saj naj bi bila ta sredstva namenjena predvsem komu- nali, se seveda poraja vprašanje, od kod potem sredstva za vzdrževanje kulturnih domov? Drug tak problem so prostori v Ljubečni in Strmcu, ki so last kmetij- skega kombinata Žalec. V prostorih, ki sta hkrati edini dvorani v teh kra- jih, ima kombinat skladišča, kulturno prosvetna dejavnost pa spričo tega životari. Delavski oder Celje je sicer doka- zal, da sodi med najbolj delavna dru- štva, vendar se ni dovolj aktivno vključil v priprave na letno konfe- renco. Dejavnost štorske Svobode v celoti financira železarna, zato občin- ski svet kljub pravilniku, ki naj bi enako veljal za vsa društva, zanjo ne dobi sredstev. Tudi o tem bo kazalo razmisliti, kajti upravičeno vlada ne- zadovoljstvo, ki slabo vpliva na or- ganizacijo različnih prireditev. Celjska Svoboda ima največ težav s kadri. Posamezne sekcije, kot tam- buraši, harmonikarji, kakor sekcije učiteljišča in gimnazije so delovne, slabša je dejavnost v samem društvu, saj imajo težave celo z volitvami no- vega predsednika. Na občinskem svetu sta bili že dve delegaciji mlaj- ših ljudi, ki bi bili voljni delati, a so jih v društvu malone odslovili, češ da je škoda prostora in parketa v do- mu. Med uspešnejšimi društvi je treba omeniti trnoveljsko Zarjo, ki je z uvajanjem novih oblik dela lepo na- predovala; največ zaslug za to pa ima tudi enotno delo vseh organizacij na terenu, zlasti SZDL, ter njih razume- vanje in vsestranska pomoč. Glede na to, da je prosvetno dru- štvo France Prešeren v Vojniku lani uspelo z izvedbo občinske dramske revije, je pričakovati, da bo podobna prireditev tu tudi prihodnje leto. Na občnem zboru prosvetnega dru- štva Kajuh v Dobrni so svojo dejav- nost obravnavali zelo kritično, pri če- mer so ugotovili, da zlasti v času turi- stične sezone tujim kakor domačim gostom niso nudili dovolj. V načrtu je organizacija letnih iger. Kaj je pričakovati od letne konfe- rence? Po besedah Štefana Zvižeja predvsem organizacijska utrditev vseh društev, ker bo samo tako mo- goče uresničiti obširen program. Za njegovo realizacijo bo potrebno okrog 25 milijonov dinarjev. Ce bodo sred- stva zagotovljena, bo tudi amaterska dejavnost napredovala. dhr KREFTOVE KREATURE (GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE) V počastitev 40-letnice umetniškega delovanja akademika Bratka Krefta so kot prvo letošnjo premiera pripravili v ljubljanskem Mestnem gledališču Kreftovo predvojno satiričncf-politično komedijo Kreature. Čeprav je Kreit še danes nadvse aktiven in ploden na širšem kulturnem področju, sodi nje- govo dramsko delo skoraj v -celoti v predvojno obdobje in dobiva s tem že patino klasike. Kreit je s svojimi dramskimi deli posegal navadno v preteklost: s Celjskimi grofi v 15. sto- letje, z Veliko puntarijo v 16. st. in s Krajnskimi komedijanti v 18. st. Tudi Kreature so postavljene v dolo- čeno zgodovinsko obdobje, samo da je to ne tako daljna preteklost začet- ka prve svetovne vojne 1914. S povoj- r^Wrirniö' Balada o poročniku in Mar- jutki je posegel j^reit v razgibano ob- dobje po oktobrski revoluciji, letos pa bo tržaško gledališče uprizorilo Kref- lovo dramo o Prešernu Po brezkončni poti. . Kreature so imele v stari Jugosla- viji mnogo neprilik na poti k uprizo- rjtvi, saj sq številni predstavniki po- litičnih klik čutili v komediji nepo- sreden nçpad na sebe in jo skušali onemogočiti. Kreature torej predstav- ljajo ne le kritični prikaz posebne zgodovinske situacije, ampak splošno veljavno misel o človeških slabostih: hlapčevstvu, koritarstvu in karierizmu v kateremkoli obdobju. Kreature niso komedija zabavnega smeha, ampak kvečjemu trpkega posmeha, v kate- rem je primešfLn tudi tragični podton. Po svoji splošni usmerjenosti so Kre- ature deloma podobne družbeno-kri- iični komediji Gribojedova Gorje pa- metnemu. Odkrivajo nam naličje hi-* navskih mask konformističnih krea- tur, ljudi, ki se motajo kot muhe v pajčevini družbenih ozirov, in odno- sov ter lastnih koristi. Taki ljudje so pripravljeni na kakršnokoli ponižanje ih upogibanje hrbtenice, pripravljeni tudi na vsako dejanje v škodo dru- gega, tudi na ovaduštvo in izdajo, če čutijo \ tem lastno korist ali korist stanja, kdieremu so podrejeni. V osnovi igre je situacija, ko so na začetku prve vojne avstrijski »lojalni rodoljubi« ovajali ljudi, ki so bili na- rodno-revolucionarno in protiavstrij- sko usmerjeni. Na odru se zvrste pred nami predstavniki meščanske smetane — od brezobzirnega odvetnika dr. Kostanjška in prilagodljiv cev uradni- kov Komarja in Medveda, okostene- lega črnožoltega profesorja Grilca, omahljivca pesnika Sevnika, zatrtega preplašenca in cun jas tega oficiala Tomšiča do ženskih likov, ki bolj ali manj izgubljeno vegetirajo v svojem okolju. V vseh je občutek krivde nasproti Ivanu Tomcu, katerega so vsi ovadili. Edini pozitivni junak igre se sploh ne prikaže na odru (podobno pozneje v Smoletovi Antigoni), s tem je še bolj izrazito poudarjeno, da sta daleč od teh ljudi idealna zavzetost za širše družbene cilje in pošten ka- rakter, kar oboje predstavlja v svo- jem delovanju Ivan Tome. Razdalj^ med enimi in drugimi je še potrjena no koncu, ko Tome pobegne (npr. k Srhom bojevat .se proti Avstriji), kre- ature pa, ostanejo ujete v misnici svo- je duhovno-značajske pogojenosti. Tomčev zapisek pred begom je nad- vse ilustrativen: Ne iščite me, ker me ne boste našli! Moj beg ni beg! Hitim v boj! Še boste slišali o nas! Živela borba za svobodo, smrt tiranom in kreaturam! Ista situacija in iste bese- de bi lahko izšle tudi iz začetka druge svetovne vojne, zato se je režijska zamisel Jožeta Galeta smiselno odvr- nila od obujanja zunanjih znakov, s katerimi bi ilutsriral določen čas. Igralsko je bil ansambel dokaj izena- čen, še posebej pa se je izkazal Maks Baje v vlogi oficiala Tomšiča. V sploš- nem je bila predstava dokaj solidna in porneni novo afirmacijo Mestnega gledališča, ki je že v preteklem letu zabeležilo vrsto odličnih predstav. Avtorjeva prisotnost pa je dala celj- ski uprizoritvi-'Kreflovih Kreatur še posebej svečan ton in še večjo po- meni j ivost. Andrijan LAH Koncert VLADIMIRA ORIOVA Odlični virtuoz Vladimir Orlov prihaja na svojo prvo turnejo po naši državi; koncertirai bo v Ljubljani, Celju, Kopru, Mariboru in Beogradu. Rojen je bil leta 1928, na bukareSkem konservatoriju je diplomiral L 1947. Zdaj je solist' orkestra romunske dr- žavne filharmonije »George Enescu« v Bukarešti in profesor tamkajšnjega konservatorija. Kot koncertant je debutiral v svo- jem 18. letu, ko je z bukareško fil- harmonijo izvajal zahtevni Dvora- kov koncert za violončelo. Prejel je — poleg odličnih kritik v raznih ev- ropskih državah — tri prve nagrade na mednarodnih tekmovanjih v Bu- karešti, Varšavi in Ženevi. Na turneji po Jugoslaviji bo Orlo- va spremljal naš mladi pianist Aci Bertoncelj. Na sporedu so Beethovnova in De- bussyjeva sonata, Fallova Španska suita ter virtuozne skladbe romun- skega skladatelja Jianua. Koncert bo v sredo, 16. decembra ob 20. uri v Na'rodnem domu. PRVI V GORICI - Celjski moški komorni zbor je na tretjem mednarodnem tekmovanju v polifoniji, ki je bilo 28. in 29. nov. v Gorici, zasedel prvo mesto. Bralce, obveščamo, da bomo s tem v zvezi priobčili daljšo reportažo v prihod- nji številki. PODOBE IZ SANJ v ponedeljek, 14. tega meseca bo v celjskem gledališču večer umetni- ške besede. Clan ansambla Marjan Dolinar bo bral Cankarjeve podobe iz sanj. Večer umetniške besede bo posvečen obletnici Cankarjeve smrtL POSVETOVANJE KNJIŽNIČARJEV Delo ovira zastarel knjižni fond Na posvetovanju knjižničarjev, ki ga je prejšnji četrtek sklical sosvet za knjižnice občinskega sveta zveze kulturnoprosvetnih organizacij v Ce- lju, so predstavniki posameznih knjiž- nic poročali o trenutnem položaju teh ustanov ter osvetlili njihove proble- me. Ugotovljeno je bilo, da je krivdo za neučinkovito poslovanje knjižnic pripisati zlasti zastarelemu knjižne- mu fondu in s tem v zvezi seveda mi- nimalnim finančnim sredstvom, na- menjenim njegovemu obnavljanju. Drugi razlogi slabega poslovanja so v neurejenosti knjižnic, zato si bo ob- činski sosvet prizadeval, da bodo vse knjižnice uvedle enoten sistem po de- cimalni klasifikaciji. Začetni koraki v to smer so bili že napravljeni in 3 knjižnice po tem sistemu že delajo. Sosvet bo težišče svoje dejavnosti usmeril zlasti tja, kjer obstoje pogoji. To velja še posebej za čitalnice; v Vojniku, Dobrni, Storah in Gaber j u bodo skušali urediti čitalnice. V razpravi je bilo prav tako ugo- tovljeno, da so ljudske knjižnice z zakonom zaščitene in da predvideva ta zakon občutno pomoč matične knjižnice. V našem primeru bo to po- moč nudila celjska študijska knjiž- nica, pri obnovi knjižnega fonda pa mestna ljudska knjižnica s potoval- nimi kovčki. Ta rešitev je seveda le začasna, v prihodnje bo, kjer bo pač potrebno, treba temeljito obnoviti knjižne zaloge z lastnimi sredstvi. V zvezi s problematiko knjižnic prihaja v ospredje tudi delo knjižni- čarjev, ki je še vedno preslabo vred- noteno, saj je videti, ko da knjižni- čarji živijo nekako v senci ostalega kulturnega dogajanja. Kljub temu je razveseljiva pozornost, ki jo v zad- njem času vendarle posvečamo tem vprašanjem; o njih je na zadnji seji razpravljal tudi svet za kulturo in znanost občinske skupščine Celje. Razprava je naposled osvetlila tudi nekatera vprašanja, ki se porajajo na relaciji pisatelj-založnik-knjigarna- knjižnica-bralec. Po mnenju disku- tantov bi morale založniške hiše v večji meri upoštevati tudi mnenja knjižnic, ki se vsakodnevno srečujejo z bralci. Kritika je bila namenjena predvsem izdaji posameznih del in njihovi opremi, ki včasih oči trio od- stopa od teženja neposrednega po- trošnika. i Na posvetovanju je predstavnica Naçodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani Ančka Koržetova imela krajše predavanje, spremljano z dia- pozitivi, ki je imelo namen prikazati nekatere dobro urejene knjižnice v Sloveniji in hkrati tudi, kako lahko z 4ninimalnimi sreds{;vi smotrno ure- dimo prostore za sodobnejše poslova- nje knjižnic. Sosvet za knjižnice je podaril vsem knjižnicam priročnike za vodenje knjižnic, predstavnik Mla- dinske knjige pa.kataloge najnovej- ših izdaj te založbe. dhr S POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Ackermann G.: Einlühruníí in die qualitn- tive anorgaiiische Halbmikroanalyse. 3., Über- arb, u. erw. Auflrl^ipzig 1962. S. 25414. Adam L.: Primitivna umetnost. Beogr-ui 1963. S. 25422. Zad ni kar M.: Znamenja na Slovenskem. Ljubljana 1964. S. 25421. ' Atlas bolesti i .štetnika poljoprivrednih kultura. Zagreb 1964. S. 25419. Marasović A.: Osnovi nad vodn javan ja ki- Senjem. Novi Sad 1962. S. 2.5430 2. Ber A., A. Gava, N. Pavlović: Rekreacija u radnom kolektivu. Beograd & Zagreb 1963. S. 25431. Erlich V. S.: Porodica u transformaciji. Zagreb 1964. S. 25489. Pusic E.: Američka uprava. Zagreb 1954. S. 25496. Ileaalne akcije u gradovima. Beograd 19(\3. S. 25497. Heuvelmáns B.: Po sledovih neznanih ži- vali. Ljubljana 1964. S. 25501. ZlOČm Ш KAZEN s SODOBNO POANTO DVA INTERVJUJA PRED NOCOJŠNJO PREMIERO V SLG Režiser B. Gombač in scenograf Zbiszek Bendarovicz pri delu. — IZREDNO SEM ZADOVOLJEN S SODELOVANJEM S CELJSKIM GLEDA- LIŠČEM, JE IZJAVIL GOST ZBISZEK BENDAROVICZ, Pred nocojšnjo premiero Zločina in kazni, odrske adaptacije znamenitega romana ruskega pisatelja Dostojev- skega, smo najprej napjosili za raz- govor režiserja Branka Gdmbaća. — Kako bi na kratko označil odrsko upodobitev Zločina in kazni? — -V današnjem obdobju družbenih kriz in rojevanj novega, ko so ljudje notranje raztrgani, v času, ko se po- samezni sistemi bore za P9(ipbo svo- jega, čistega in, globoko humanega človeka, je aktualnost likov Dostojev- skega zrasla do najvišje mere. Moder- ni čas je aktualiziral človeške in druž- bene probleme, napisane pred sto leti, da se nam zde, kakor da jih je napisal pisatelj dvajsetega stoletja z imenom Sartre ali Camus. Osnova 'dramatizacije je v odnosu- Razkolnikov — subjektivno osvešča- nje — Porfirij — zagovornik objektiv- nega sveta ali družbe — Sonja — edi- ni čustveni element. Vse ostale osebe so sekundarnega pomena. To ni dra- matizai^a romana, ampak oživljanje filozofskega problema hudodelstva v sodobnern času. •— Idejni režijski koncept potemta- kem odstopa od časovne opredelje- nosti? — Razkolnikov problem sem v re- žijskem konceptu motril z dveh raz- ličnih zornih kotov. S stališča Camu- sove filozofije absurdnosti človeške eksistence v sodobnem svetu in nje- gove upornosti, doživljene v trpljenju Sizifa. Tu me v odrski akciji ni zani- mal umor v smislu efektnega učinka, ampak'absurdna pozicija Razkolniko- ve eksistence. Druga stran njegovega jaza, čisto filozofska, pa je prisotna v ideologiji, ki je v fašistični Nemčiji nosila ime Übermensch in je recimo v Hitlerju imela svojega praktičnega ustvarjalca. Iz povedanega sledi, da bomo skušali v Razkolnikovu združiti trpečega človeka absurda Camusove- ga tipa s polomom človeka, ki mu je geslo življenja: »Ce mora človek za svojo idejo preko trupel ali pa broditi po krvi, lahko po mojem prepričanju najde v sebi dovolj opravičila, da jo ,prelije.« 'Razkolnikov ne objokuje umora, saj je ubil starko, »škodljivo uš, ki ji ni treba živeti.« Starka pome- ni zanj razočaranje, pomoto, ker je ubil načelo. Starko je ubil telesno, ona njega duševno. Razkolnikov nosi breme praznine, ki je onkraj dobrega in zlega; doživel je dvojni absurd z uporom (ne samomorom!); z nadalje- vanjem življenja bo skušal to prazni- no premagati. V Zločinu in kazni bodo v glavnih vlogah nastopih Sandi Krošl (Razkol- nikov), Janez Skof (Porfirij), Mija Moncejeva (Sonja). Sceno je izdelal kot gost glavni sce- nograf poznanskega gledališča na Poljskem Zbiszek Badnarovicz, ki je ob tej priložnosti ljubeznivo odgovoril na nekaj vprašanj. — Ste prvikrat v Jugoslaviji? — 2e pred mesecem sem bil prvi- krat tu v zvezi z razgovori glede scene. , — Kakšni so vaši vtisi? — Izredno sem zadovoljen s sode- lovanjem s celjskim gledališčem in z vzdušjem, ki v njem vlada. — Kako je prišlo do sodelovanja? — Prve stike smo navezali že, ko je Branko Gombač v našem gledališču v Poznanu režiral Dundo Maroja in z njim pritegnil veliko zanimanje ob- činstva. Želeli bi stalne stike med celjskim in poznanskim gledališčem. V ta namen smo v goste povabili upravnika SLG Bruna Hartmana, ki se bo lahko podrobno seznanil z našo gledališko dejavnostjo. То^ naj bi bil začetek našega medsebojnega spozna- vanja. — Samo gledališkega? — Stike bi želeli navezati tudi s celjskim likovnim salonom (Zbiszek Badnarovicz je hkrati podpredsednik Zveze likovnikov in scenografov Polj- ske). Tako nameravamo ob predstavi Zločina in kazni prirediti razstavo skupine poznanskih grafikov, medtem ko bi kasneje slovenski oziroma celj- ski likovniki razstavljali v poznanski galeriji. . — Je to vaša prva scena za pred- stavo Zločina in kazni? — Da. — kako ste si jo zamislili? — Koncept sam se povsem ujema s konceptom režiserja. Poudarja pred- vsem filozofski problem dela. ЈеЛипк- cionalna in nima naturalističnih po- sebnosti. Celota mora ustvariti vzduš- je nemira, ki je v Zločinu in kazni. Cas in kraj nista določena. Morda bodo gledalci nekoliko osupnili, kajti scena bo brez zavese. Ce se je posre- čila, bo najbolje ocenila publika. D. HRIßAR Strnil 6 CELJSKITE0NIK Št. 48 — IL december 1964 12¡let zapora za »srake« SKUPINA VLOMILCEV IN TATOV OBSOJENA Minulo soboto je bila na celjskem okrožnem sodišču, razprava zoper FRIDERIKA JAGRICA študenta gradbene fakultete in mesarska pomočnika Ivana Jagriea in An- tona Pirnata. Kot smo žejioročali v eni izmed naših precejšnjih številk, se je ta skupina »ukvarjala^ z vlomi v osebne avtomobile. Pred senatom okrožnega sodišča, ki ga je vodil VEKOSLAV TANKO, so obtoženci z obžalovanjem prizna- li delikte, katerih število presega trideset. Brata Jagrič in Pirnat sb skoraj dve leti vlamljali v avto- mobile, ki so bli parkirani na osam- ljenih mestih in si iz njih prilaščali tranzistorje, radioaparate, fotoapa- rate in druge vrednostne stvari. Nji- hov delokrog nečastnih posegov je bil dokaj velik, saj so kradß na ob- močju Pirana do Celja. Obtožnica jim je očitala, da so kradli vse, kar je bilo količkaj vrednega. Ker so bili opremljeni z raznimi ključi, se niso odpovedali niti divjim vožnjam z ukradenimi avtomobili. Okrožno sodišče je ob- sodilo Friderika JAGRICA na 5 let strogega zapora, brata IVANA na 4 leta strogega zapora in Antona PIRNATA na dve in pol leta zapora. Senat je upošteval obtežilno okol- nost.r ker so zagrešili veliko število kaznivih dejanj in da so delali orga- nizirano, kot olajševalno okoliščino pa, da so bili dosedaj nekaznovani, odkritosrčna priznanja, skesanost in mladost. -zer CELJANI! Ali ste se že odločili za silvestrovanje?^ Vabi vas gostišče ' »TURIST« GORNJI GRAD Vsi prostori bodo prijetno ogrevani in dekorirani. Silvestrova- nje bo pod geslom »VALČKOV inPOLK«. Postregli bomo z do- mačimi kolinami. Na razpolago bo 22 ogrevanili ležišč. Rezervi- rajte si prostor na telefon 11 Gornji Grad. Šola za zdravstvene delavce v Celju razpisuje delovno mesto računovodje Pogoj: srednješolska izobrazba in petletna praksa v računo- vodstvu. Osebni prejemki po pravilniku o delitvi OD. Stanovanja ni. Prošnje sprejema ravnateljstvo šole do 31. dec. 1964. PROMETNA KRONIKA OB PRAZNIKIH PET SMRTNIH ŽRTEV PROMETA LETOS ŽE 57 SMRTNIH ŽRTEV, V ISTEM OBDOBJU LANI PA 27 UDARIL v MOST IN SE UBIL Na stranski cesti v Rovah pri Frankolovem se je z mopedom smrtno ponesrečil STANKO KRŽE iz Brc pri Frankoloveiti. Med vožjo je pred vasjo Rove zapeljal s cestišča na trav- nik, kjer st je prevrnil In padel v jarek pod most. Pri i^adcu je z glavo udaril v podpor- nik in se težko poškodoval, še istega dne je v celjski bolnišnici zaradi hudih poškodb umrl. S PESMUO NA MOPEDU — V SMRT v poznih večernih urah se je pred bencin- sko črpalko v Šempetru pripetila težka pro- metna nesreča. Šestnajstletni RUDOLF VAŠ in njegov eno leto starejši sopotnik sta se vinjena v čikcaku in prepevajoč z mopedom vozila po cesti prvega reda. Pred bencinsko črpalko sta zavozila pred osebni avtomobil, Vi ga je upravljal Marjan JEJCIC iz Nove Co- > ce. Pri trčenju sta se oba mopedista težko telesno poškodovala' in bila prepeljana v celjsko bolnišnico. Po nekaj urah je pone- srečeni Vaš zaradi hudih poškodb umrl. POVOZIL ČLOVEKA IN ODKLONIL PREVOZ V BOLNIŠNICO V naselju Trška gora med Šentjurjem in Planino se je pripetila težka prometna ne- sreča s smrtnim izidom. Voznik tovarnega avtomobila MARTIN MAGDALENC doma iz Žegra pri Šentjurju se je med vožnjo ustavil pred gostilno Peterka v vasi Vezovje in se tu z neko družbo v kateri je bil tudi ALOJZ BOBEK spri. Ko je nato voznik »nadaljeval vožnjo se je slednji obesil za ogledalo na desni strani avtomobila. Voznik je kljub te- mu, da ga je videl nadaljeval vožnjo, in ni ustavil vozila prej preden ni po Icilometru vožnje Bobek padel pod vozilo. Kljub prigo- varjanju sopotnikov voznik ni hotel prepe- ljati ponesrečenega v bolnišnico. Organi LM so ga naknadno izsledili v Slivnici — v go- stiliri. Voznik in spremljevalec GUCEK sta bila prepeljana v zapor. Ponesrečenec je od poškodb umrl. V SMRT ZARADI NEPREVIDNOSTI Nepreviden pešec JOŽE STROPNIK je v âaleku pri Velenju prečkal cestišče v tre- nutku, ke je iz nasprotne smeri prihajalo poltovorno vozilo last KG Prevalje, ki ga je upravljal Franc Hriberšek. Vozilo je pešca zbilo pet metrov daleč po cestišču. Vsled hu- dih telesnih poškodb je ponesrečenec že med prevozom v bolnišnico umrl. Na celjski tržnici ni več gneče. Vse kaže, da je še dolgo ne bo. Zima je zogospodarila in le redki so ljudje, ki se jim ljubi dolge ure zmrzov.ati in čakati na prav tako redke kupce. »Nastopilo je mrtvilo po praznikilr-'. pravi tovariš Orlic. Da bi le tudi cene zajelo mrtvilo. Krompir je po 60 dinarjev, zelje po 40 do 50, kislo zelje po 120 do 140 dinarjev in kisla repa po 100 do 120 dinarjev kilogram. Presenetljivo je, da je bilo v preteklem tednu do- volj jajčk. No, poceni niso bile. Od 55 do 65 dinarjev so jih prodajali. Tudi jabolk ni primanjkovalo. Bile so po 120 do 150 dinarjev, hruške po 150 do 180, pomaranče po 300, limone po 280, banane po 350 in grozdje po 320 dinarjev kilogram. Solate je bilo nekoliko manj, zato je bila tudi pre- cej draga — 180 do 250 dinarjev za kilogram je razmeroma veliko. Na tržnici pričakujejo, da bodo v tea dneh solato pripeljali tudi iz Dalma- cije. Takrat bo prav gotovo cenejša. Preskrba s perutnino na celjski fržnici zdaj končno vendarle vsaj za silo urejena. Ob sobotah pripeljejo iz šmarske zadruge toliko kokoši, da lepo zadovoljijo povpraševanje. To je vesela vest, saj je bila preskrba s perutnino v Celju v zadnjih letih več ali manj pomanjkljiva. —ca STANA MIHEllČ JERINÒVA V sredo zjutraj se je po dol- gi in mučni bolezni od življe- nja poslovila Stane Mihelič- Jerinova. Stana je bila rojena leta 1911 v Podčetrtku v učiteljski dru- žini. Jerinovi so bili narodno zavedni in napredni ljudje. Ta- ko je tudi Stana bila vzgojena v naprednem duhu. Leta 1941 so se Jerinovi raz- kropili. Starši so bili izseljeni na Hrvaško, Stana in Cvetka pa sta bili na kranjski strani. Stana in Cvetka sta se leta 1942 povezali z OF. Obe sta še istega leta ilegalno šli na Hr- vaško, kjer sta nadaljevali ile- galno delo za NOV. Iz ilegale je Stana odšla 1944 in prišla na Kozjansko, kjer je bil brat Marjan kornandant odreda, Cvetka pa seKretarska SKOJ, ki je padla na Resevni. Stana je poučevala na partizanski šoli v Planini. Stana je ves čas po vojni de- lovala kot vzgojiteljica, akti- vistka, kot dober komunist. Bila je spoštovana. Celje iz- gublja z njo zaslužno občanko, mladina iskreno prijateljico. Njeni najbližji pa ljubljeno že- no in mater. GIBANJE PREBIVALSTVA CELJE Od 23. novembra do t. dcc;c:..l;:a 1961. , POROČILI SO SE: Stjepan Šagič, dtlavec in Angela Dušej, go- spodinja, oba iz Celja. Štefan Janez AjUič, študent dent iz Hrastnika in Dubrovka Kam- ber, uslužbenka iz Celja. .Anton Rojcc, diplo- miran pravnik iz Cerovca in Helmtraud Kin- delhofer, knjigovodkinja iz Celja. Franc Kel- her, elektroinštalater in Irena Orehovac, de- lavka, oba iz Celja. Viljem Žibret, klepar in Helena Grosek, kuharska pomočnica, oba iz Celja. Viljem Sotlar, šofer in Danica Kuko- vič, knjigovodja, oba iz Celja. Andrej Popri- jan, uslužbenec iz Frankolovega in Marija Plantič, uslužbenka iz Bjelova. Srečko Meh, študent iz Celja in Viktorija Šket, kemijski tehnik iz Stopč. Franc Hostnik, uslužbenec in Ljudmila Senica, uslužbenka, oba iz Celja. Miroslav Hostnik, delavec in Hedvika PajK, vrtnarka, oba iz Celja. Alojz Kenda, delavec iz Celja in Ljudmila Ojsteršek, delavka iz štor. Jožef Knez, šofer iz Marija Gradca in Marija Očko, predtlka iz Zgornje Rečice. Jo- žef Rozman, avtomehanik in Ana Artnak, de- lavka, oba iz štor. Franc Mlinaric, mizar iz Trnovelj in Marija Šuler, učiteljica iz Celja. Jožef Lesjak, avtoprevoznik iz Laziš in Mag- dalena Košenina, uslužbenka iz Trnovelj. Ga- briel Mole, trgovski pomočnik iz Radeč in Silva Erjavec, trgovska pomočnica iz Celja. Janez Pirnat, uslužbenec LM iz Celja in Jo- žica Gračner, poljedelka iz Presečna. Franc Vodenik, strojni ključavničar in Olga Perso- Ijo, uslužbaika, oba iz Celja. Jožef Jazbec, mizarski pomočnik iz Celja in Olga Valen- čak, delavka iz Kozjega. Jožef Gračnar, absol- vent iz Dob ja in Ivana Zdolšek, predmetna učiteljica iz Planine. Stanislav Boštjančič, parketar iz Celja in Kristina Božičnik, usluž: benka iz Zadrž. Jože Zaje, absolvent iz Rad- mirja in Marija Jerica Rek, učiteljica iz Ce- lja. Franc Edvard Jarmšek, ključavničar iz Celja in Hedvika Gorjup, delavka iz Ljubeč- ne. Male Ronald, študent iz Celja in Doroteja Novak, predmetna učiteljica iz Loč pri Polj- čanah. Viktor Lah, delavec iz Trnovelj in Ma- rija Pepevnik, bolničarka iz Celja. Feliks Ocvirk, knjigovodja iz Latkove vasi in Ama- lija Herodež, uslužbenka iz Polzele. Stanko Župane, uslužbenec iz Bezovja in Rozalija Pavla Fendre, uslužbenka iz Brezja ob Slamu. Štefan Bogodč, avtomehanik iz Zadobrove in Marija Juteršek, uslužbenka iz Ljubečne. Branko Nikola Mastnak, delavec in Ana Stip- lovšek, uslužbenka, oba iz Celja. Alojz stur- be j, inženir kemije in Milena Palčnik, usluž- benka, oba iz Štor. Feliks Koražija, delavec in Kristina Grobelšek, uslužbenka, oba iz Celja. Marjan Stok, uslužbenec iz Ješenca in Majda Angela Piki, uslužbenka iz Maribora. Milo« DžudovU. ii«lnibwi>c JNA i> Ogulina in Renata, Erika, Cita Deržan, študentka iz Celja. Henrik Strašek, delavec iz Škofije in Berta Pergamož, krojačica iz Zadobrove. An- ton Tratenšek, železničar in Marija Kokot, delavka, oba iz Celja. Domenik Tratnik, stroj- ni ključavničar iz Hrenove in Olga Guček, uslužbenka iz, Dobrne. Rudolf KrašoVic, ple- skar iz Kamene in Marija Sajovic, uslužbenka iz Grajske vasi. Leon Škoberne, radiomeha- nik in Pavla Oblak, uslužbenka, oba iz Celja. Franc Pepelnjak, elektrotehnik iz Zagorja in Mira Poiane, uslužbenka iz Črnuč. Jožef Jan- vid Hrovat, uslužbenec in Sonja Matilda Ant- ler, zobozdravnica iz Ljubljane. ŠENTJUR PRI CEPU Od 5. novembra do 5. decembra 1964 se je rodilo: dva dečka in štiri deklice. POROČILI SO SE: Mihael Suhoveršnik, rudar iz Velenja in Olga Guček, uslužbenka iz Dobja. Franc Les- jak, delavec iz Freiske in Alojzija Hercog, po- ljedelka iz Vodruža. Jože Novak, delavec iz Celja in Hedvika žlender, poljedelka iz Loke. Engelbert Hudournik, delavec in Angela Odeb, delavka, oba Jz Šentjurja. UMRLI SO: Alojzij Bobek, delavec iz Brezja pri Dobju (47). Jakob Tanj.šek, preužitkar iz Javorja (81). Katarina Šarlah, preužitkarica iz Plani- ne. Karel Hodej, preužitkar iz Brezij pri Dobju. LAŠKO V preteklem tednu so se rodile dve deklici in en deček. POROČILI SO SE: Anton Koprive, delavec iz žigona in Julija- na Lipovšek, delavka iz Lokovca. Jože Kopr- nik, strojnik iz Zgornje Hudinje in Marija Ojsteršek, tkalka iz Ojstrega. Alojz Lipov- šek, avtomehanikar iz škofe in Marija Gori- šek, poljedelka iz Dola pri Laškem. Avguštin Golob, delavec iz Radobelj in Katarina Ob- lak, previjalka iz Marije Gradca. Anton Puš- nik, strojni ključavničar iz Debrega in Mag- dalena Alojzija Svečnik, knjigovodkinja iz La- škega. UMRLI SO: Jurij Kisllnger, upokojeni učitelj iz La- škega in Mihael Koren, upokojenec iz Trno- vega (82). SLOVENSKE KONJICE Od 1. novembra do 30. novembra se je ro- dil en deček in ena deklica. POROČILI SO SE: Jožef Fašun, pleskar iz Raven na Koroškem In Štefka Strle, gospodinjska pomočnica iz Slovenskih Konjic. Marija Jelenko, trgovska pomočnica iz Brega pri Konjicah in Jožef • Martinčič, uslužbenec PLM Slov. Konjice. I Anton Ferlln, rudar iz Velenja in Frida Fi- javž, delavka iz Bukovlja. Franc Cečko, stroj- ni ključavničar iz Zreč in Marija Samec, tr- govska pomočnica iz Zreč. Martin Zdolšek, elektromonter iz Jazbine in Marija Mernik, delavka iz Kamne gore. Karol Kavčič, strojni ključavničar iz Slovenskih Konjic in Marija Tajhar, natakarica iz Gradič — Zreče. Franc Macuh, delavec iz Kamne gore in Jožefa Uo- gatin, kmetijska delavka iz Slovenskih Ko- njic. Jožef Jelenko, delavec iz Draže vasi in Frančiška Kostanáek, delavka iz Stare Sle- mence. Jožef Habjan, delavec iz Markečice in Ljudmila Škorjanc, delavka iz Bezina. Janez Hribernik, tovarniški delavec iz Slovenskih Konjic in Ana Naglic, gospodinjska pomočni- ca iz Slovenskih Konjic. UMRLI SO: Marija Vok, iz Bukovi j (63). Marija Fijavž iz Slovenskih Konjic (51). Elizabeta Mavec iz Gabrovelj (81). Zlatko Pačnik iz Preloge pri Konjicah (1). Uršula Lah iz Mlač (76). Janez Šket iz Lipoglava (73). VELENJE Od 15. novembra do 5. decembra so se ro- dUi trije dečki. POROČILI SO SE: Jože Uršej, delavec iz šmartinskih Cirkovc in Marija Klančnik, poljedelka iz šmartinskih Cirkovc. Ivan Koren, kmetovalec iz Podgorja in .Štefanija Laznik, poljska delavka. Ivan Pukl, strojni tehnik iz Šoštanja in Anica Cas, učiteljica iz Raven. Rudi Potočnik, usnjar iz Skornega in Irena Hrastnik, delavka iz Skor- nega. Silvester Juvan, kmetijski tehnik iz Vrbja in Ana Kričej, vrtnarka iz Velenja. .Ju- stin Кшаг, rudar iz Velenja in Ivana Brglez, natakarica iz Raven. Franc Krevzl, rudar iz Velenja in del^^vka Magdalena Cvetko iz Ve- ienja. Franc Alojz Hren, ključavničar iz Do- bletine in Vladimira Koželj, delavka iz Ve- lenja. Franc Part šofer iz Konovega in Ana Pleteršek, kuharica iz Velenja. Franc Zem- ljak, rudar iz Velenja in Marija Gašper.šič, delavka iz Velenja. Ladislav Sojč, rudar iz Velenja in Erna Medvešek, gostinska delavka iz Velenja. Janez Hriberšek, ključavničar iz Velenja in Elizabeta šmid, gospodinja iz l^a- ribora. Ernest Kotnik, t.-ktričar iz Gave in Marija Fakin, delavka iz i 'ojnic. Franc "De- belak, rudar IZ Velenja in iViariia Plauštajner, gospodinja iz Ratanske vasi. Avgust Osojnik, zidar iz Crne na Koroškem in Ivanka Podpe- čan, kemični laborant in Slovenjega Gradca. UMRLI SO: Jože Stropnik, miner iz Skornega (53). Franc Drev, kmet iz Lokovice (75). Franc Grli, invalidski upokojenec iz Janškovega se- la (72). Ferdo Vrabič, upokojenec iz Šošta- nja (86). Helena Stopar, upokojenka iz Šo- štanja (79). Filin Mežnar, upokojenec iz Skor- nega (59). Marija Plešnik, poljedelska delavka Iz Žavodnje (67). Odgovor Contala! v 46. številki Celjskega tednika, dne 20. no- vembra 1964 ste na 6. strani objavili vest pod vaslovom »S poplavo so se hoteli oko- ristiti«. V tem članku pisec »DHR« netočno opisuje dogodke v naši prodajalni v Celju, Miklošičeva 4 ob poplavi dne 25. oktobra 1964, obenem pa globoko žali člane kolektiva te poslovne enote. Z neutemeljenimi/ neres- ničnimi in žaljivimi trditvami in očitki ka- kor: da niso hoteli uslužbenci pravočasno re- šiti poplavljenega blaga, čeprav ga bi lahko, marveč so skušali pogoje izkoristiti zato, da bi prikrili nevestno poslovanje, da so držali križem roke in pokazali do ljudske imovine skrajno malomaren odnos, da so poplavljene predmete znosili iz skladišča šele v sredo, da so podtaknili med blago tudi že rabljene loščilce, da bi tako dobili odškodnino in da so po vsej verjetnosti hoteli prodajati tudi poplavljene predmete kod normalne, skuša pisec ustvariti senzacijo in deliti moralni po- uk. Dogodki pa so se vendarle odvijali dru- gače: V nedeljo, ponoči dne 25. oktobra, je talna voda vdrla v priročno skladišče v kleti trgo- vine podjetja Contal Ljubljana, v Celju, Mi- klošičeva 4. Med 6. in 7. uro so vsi delavci prodajalne, razen petih, ki stanujejo 3 ali več iiilometrov daleč od Celja, pričeli reševati po- plavljeno blago. .Pomagali so jim tudi neka- teri njihovi svojci, vsi trije uslužbenci pred- stavništva in nekaj ljudi iz soseščine. Voda je pr'eplavila blago v višini približno enega metra in je še vedno naraščala. Iz skladišča podjetja Kolarstvo in mizarslvq Celje so pri- nesli plohe in jih položili nad vodno gladino tako, da so sploh lahko prišli do blaga, zlo- ženega na policah, ki pa je bilo še suho ali le deloma pod vodo. Reševanje je bilo otežko- čeno spričo nizkega stropa, brez vsakršne primerne opreme. Kljub temu je uspelo do 11. ure rešiti skoraj dve tretjini vskladišče- nega blaga. Pod vodo so ostali le težki .pred- meti kot hladilniki, štedilniki in podobno, ki jih z golimi rokami ni bilo mogoče dvigniti. Kljub temu so si nekateri delavci še ves dan prizadevali potegniti iz vode tudi preostalo blago. Takoj v nedeljo zjutraj je uslužbenec predstavništva zastonj iskal zvezo z reševal- nimi ekipami. Ko je končno našel gasilce in jih prosil za pomoč, so mu le-ti odgovorili, da morajo reševati predvsem poplavljeno pre- moženje industrijskih podjetij. Tudi v pone- deljek zjutraj, kljub neštetim urgencam, med drugim tudi pri tajniku Okrajne gospodarske zbornice, ni uspelo dobiti ustrezniii naprav za črpanje vode. Gasilci so pričeli črpati vodo šele v ponedeljek 26. oktobra med 17. in 18. uro, vendar jim ni uspelo povsem izprazniti vode. Vode v skladišču je še vedno ostalo okoli 40 cm. Istega dne sta na telegrafski po- ziv poslovodje prodajalne prispela na kraj У dogodka tudi dva vodilna uslužbenca pod- jetja in dala poslovodji potrebna navodila. Tega dne je na podlagi prijave o nastali ško- di, škodo ocenila komisija DOZ in odredila, da se poplavljeno blago takoj, da ne bi na: stala še večja škoda, prepelje v OP dom in takoj razproda. Nepravilnosti, ki jih je počel ob tej proda- ji poslovodja prodajalne in ki utegnejo imeti tudi znake kaznivih dejanj, kar pa se ugotav- lja v kazenskem postopku, bo obsodila pred- vsem delovna skupnost podjetja in v kolikor bo ugotovljeno, da taka dejanja predstavljajo hujšo kršitev delovne disciplino) bo ne glede na izid kazenskega postopka tudi disciplinsko odgovarjal. Nikakor pa ne gre takih dejanj posploševati in jih podtikati celotnemu ko- lektivu, ki si je ob dogodku požrtvovalno pri- zadeval storiti vse, da se družbeno premože- nje reši. Zato ne moremo molče mimo neod- govornega početja pisca omenjenega članka, ne glede nsTto, kakšni viri so takemu pisa- nju botrovali. Spričo takih natolcevanj bi utegnil trpeti tudi poslovni uspeh prodajalne. Prepričani smo, da bo vaše glasilo v bodo- če odrekalo gostoljubje sodelavceiñ, katerim so moralna načela obveščanja javnosti tuja, čeravno 'so prav ta našemu tisku tolikanj lastna. Prosimo, da gornje pojasnilo objavite v ro- ku in na način, kot je določeno v členu 37 Zakona o tisku, ker se bomo sicer morali poslužiti sredstev, ki nam jih nudi ta zakon, jj S tovariškimi pozdravi. PRIPIS Ob gornjem odgovoru upravnega odbora ljubljanskega podjetja Con- tal čutim kot pisec članka >>S popla- vo so se hoteli okoristiti<< dolžnost, da dodam še svoj pripis. Naj upravni odbor ne zameri, če izrazim najprej svoje veliko začude- nje nad tonom, ki hoče malone v celoti demantirati uradno izjavo or- ganov TNZ, Id'so jo noviparjem dali potem, ko je bila prva faza njihove preiskave v celjski poslovalnici za- ključena. To hkrati dokazuje, dä upravni odbor članka,-na katerega je poslal odgovor, sploh ni prebral, saj sicer ne bi mogel spregledati naved,- be virov informacij! Da se ne motinj, dokazuje prav tako njegovo prepri- čanje v »neodgovornost početja«, »ne glede na to, kakšni viri so takšnemu pisanju botrovali«. To pa pomeni, da je upravni odbor (ne)zavestno igno- riral organe TNZ in dejansko njim preko pisca naprtil »neresnične in ža- ljive trditve in očitke«. Kajti upravni odbor bi v nasprotnem primeru lah- ko vedel, da je tvegano jemati nase odgovornost za pisanje, ki ni resnič- no, kakor tudi, da utegne imeti tisti, ki jo je že prevzel, najbrž verodo-^ stoj ne podatke. In takšni so podatki tudi bili! Posredovali so jih namreč predstavniki organov, ki niso neod- govorni, ampak se svojih izjav pred javnostjo gotovo zavedajo! In ne sa- mo to: njihova dolžnost je, da v druž- benem interesu tudi ukrepajo, še zla- sti taki-at, kadar zavest ljudi tem in- teresom nasprotuje. Prav zato, ker »so se stvari ven- darle odvijale« in si jih torej nihče ni izmislil, odgovor upravnega odbo- ra ljubljanskega Contala v ničemer ne more prepričati v nasprotno od tistega, kar je res. Res pa je to, da je voda zaradi brezbrižnosti popla- vila 16 televizorjev, ki jih odgovor sploh ne omenja (!), kakor je tudi res, da se je nekaj poplavljenih predme- tov kasneje znašlo na policah, pri- pravljenih za prodajo, a jih je tržna inšpekcija iz prodaje izločila; in na- posled je poleg vsega drugega res, da je poslovodja zaprt. Upravni odbor bi vendar lahko vprašal: kdo pa ga je zaprl? (Ker mu je že preiskava očitno neznana.) Kolikor pa vemo, ne samo, da »njegove nepravilnosti uteg- nejo (podčrtal dhr) imeti tudi znake kaznivih dejanj«, ampak so zelo očit- na kazniva dejanja. Kar zadeva »posploševanje in pod- tikanje takih dejanj celotnemu kolek- tivu« oziroma celo »zelo globoke ža- litve«, je kolektiv celjske poslovalni- ce prizadet pač toliko, kolikor si je takšno prizadetost zaslužil. Upravne- mu odboru Contala najbrž ni znano, da so v času poplave člani celjskih kolektivov pokazali nekoliko drugač- no prizadevnost in da so tudi za ceno lastnih življenj reševali, kar se je re- šiti dalo. Pa so mnogi izmed njih pri- hajali prav tako iz več kilometrov oddaljenih krajev! S tem v zvezi se zdi vredno in potrebno pripomniti, da je celjska občinska skupščina ze- lo nedvoumno izrazila svoje stališče do pojavov, s kakršnim smo imeli opraviti v celjski poslovalnici Con- tala, in jih obsodila; primer celjske- ga Contala pa obsojajo tudi orgam- zacije SZDL na terenu. Namesto da bi bil upravni odbor matičnega podjetja hvaležen, ker je intervencija hotela zaščititi n'-^'^ove -•interese, hoče vsa prizadevanj ì f>o- staviti na laž. Morda pri vsem tem pozablja, da imovina, s katero raz- polaga tpodjetje, vendainle ni samo nijeglova, marveč je naša, lasft družbe! P. S.: Ce bi kaz'alo v bodoče čemu odreči gostoljubje v ü'íeku potem v prvi vrsti taikiim in-podobnim priispev- kom, ki nam tvezijo zgodbice in po- tvarjajo deijsitva. Prav zato, ker ie taikšno ipcitvairtjainije v nasprotju z mo- ralo, ki jo sikušamo negovaitd! D. HRIBAR -0- V zvezi z ocen jevanijem škode v po- slovalnici Contala nam je poslala po- jaisnilo siplošna zavarovalnica Celje. Ker smo njen prispcveik dobili pre- pozno, obveščamo, da ga bcmo obja- vila v prihodnji ètevilki. št. 48 — 11. december 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 7 OBJAVE IN OGLASI... s KOMPASOM na DRSALNO REVIJO V CELOVEC Obveščamo kolektive in ostale ljubitelje drsalnega športa, da bo KOMPAS CELJE kot vsako leto tudi v času od 24. februarja do 9. marca 1965 organiziral enodnevne pre- voze na ogled svetovno znane dunajske re- vije, na kateri bosta ob tej priložnosti go- stovala v revijski ekipi tudi svetovna prvaka Marika Kiilius in Hans Jürgen Bäumler! Prijave sprejema poslovalnica KOMPAS CELJE, Tomšičev trg 1, tel. 23-50. Cena po osebi znaša 6.200 din. V tej ceni je vračunan prevoz v turistično opremljenih, ogrevanih avtobusih znamke »Mercedes«, potni list z obema vizama ter vstopnice za ogled revije. Vstopnice je turistično podjetje KOMPAS zasiguralo 1er vljudno naprošamo kolektive in sindikalne podružnice kakor vse ostale ljubitelje, ki si želijo ogledati to umetniško drsalno revijo v Celovcu, da sprejema kom- pas Celje že prijave. Za vse informacije in prijave ogleda drsalne revije v Celovcu obi- ščite KOMPAS CELJE, Tomšičev trg 1, tel. 23-50. vabimo vas NA IZLETE: 1. trst — BENETKE — enodnevni avto- busni izlet za delovne kolektive in organiza- cije. 2. SLOVENSKA KOROŠKA — dvodnevno avtobusno potovanje za delovne kolektive In koroške borce. Pred vsakim izletom obiščite podjetje wompas — CELJE. Organiziramo kolektivna potovanja in izlete po Jugoslaviji in v ino- zemstvo z modernimi turističnimi artobusi, z rednimi in posebnimi vlaki, ladjami obalne In rečne plovbe in posebnimi letali. kpmpas Celje posreduje prodajo vseh vrst vozovnic za železniški, letalski in po- morski promet. KOMPAS CELJE posreduje v najkrajšem času nabave potnih Jistov, vizumov ter me- nja tuja plačilna sredstva in sprejema depo- zite. KOMPAS CELJE daje brezplačno vse pro- metne in turistične informacije, prodaja raz- glednic, zemljevidov, spominske filatelistične znamke itd. Pred vsakim potovanjem se po- svetujte v poslovalnici. Se priporoča! KOMPAS CEUE Tomšičev trg 1 Telefon: 23-50 \ •KUPIM Lahko venicianko za razrez hlodovine kupim. Naslov v upravi lista. Večje posestvo kupim. Ponudbe na upravo . lista pod šifro »DOBER KUPEC«. Mlinske kamne, za mletje koruze in pšenice, premer ca. 70 cm kupim. Fijavž — Franko- lovo. Stanovanjsko hišo, najraje blizu centra: Žal- ca, Velenja, Celja — kupim. Ponudbe na upravo lista pod šifro »GOTOVINA«. Piostovoljno gasilsko društvo Rečica — La- ško, kupi rabljen gasilski avto v dobrem stanju, nosilnost 1,5 tone. Ponudbe na na- slov: Gasilsko društvo Rečica — Laško. • prodam Ugodno prodam svinjo in vino. Naslov v upravi lista. Polmontažno, takçj uporabno garažo — veli- jo kost 4,50 X 2,50" prodam. Kosec, Kersniko- va 27 a. \ Prodam kompletne 2-metrske smuči — av- strijske in emajlirano železno peč. Naslov v upravi lista. Kuhinjsko'opremo (velika miza z^ultra 'pa- sofh) pisalno mizico, novo preprogo in sob- no mizo prodam. Naslov v upravi lista. Dve kozi prodam. Lokrovec 21 — Celje. Slamoreznico prodam. Srebot — Frankolovo. Lepe, velike oleandre prodam. Naslov v upra- vi lista. ' Veliko stanovanjsko hišo z lepim gospodar- skim poslopjem v zelo prometnem kraju v bližini Rogaške Slatine (ugodno tudi za lo- kal) prodam. Naslov v upravi lista. Dvostanovanjsko hišo v Celju s takoj vselji- vim trosobnim in dvosobnim stanovanjem in vrtom — prodam. Informacije: Celje, Kosova 1. Prašiča, okrog 200 kg težkega prodam. Celje, Cret (baraka desno pred mizarstvom • Štuklek). Rabljen moped prodam. Prednost ima druž- beni sektor. Izklicna cena 120.000 din. Na- , slov v upravi lista. stanovanja Opremljeno sobo išče za dobo 1 leta soliden in miren, diplomirani ekonomist. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravo lista. Oddam opremljeno ali prazno sobo s po- sebnim vhodom. Celje, Kosova 1. V bližini mesta nujno iščem prazno ali opremljeno sobo. Plačam dobro. Naslov v upravi lista. Iščem prazno sobo s posebnim vhodom. Pla- čam dobro. Naslov v upravi lista. Mlajšo nameščenko sprejmem kot sostanoval- ko v opremljeno sobo. Naslov v upravi lista. • RAZNO V najem vzamem hišo ali stanovanje. Naslov v upravi lista. Strokovno čistim sadno drevje, da čez zimo zacelijo rane. Dopisi: Vrusnik, Celje, Te- harska cesta 38. Krojača ali krojačico za hišna dela nekaj ur dnevno, sprejmem. Celje, Trubarjeva 11 (Otok). Žensko, ki bi v dopoldanskem času v. udob- nem, ogrevanem stanovanju pazila 1 let- nega fantka iščem. Naslov v upravi lista. Oddam zidano garažo v najem. Naslov v upravi lista. Oddam garažo (leseno). Zglasite se v salonu »Magda«, Tomšičev trg 10. OPERNO GOSTOVANJE OLEPŠEVALNO IN TURISTIČNO DRUŠTVO CELJE sporoča, da prireja dne 17. decembra gosto- vanje mariborske opere, ki bo izvedla v celjskem gledali.šču Donizeltijevo opero DON PASQUALE. Vstopnice prodajajo v Turistič- nem Informacijskem uradu. • KINO Kino »SVOBODA« — Šempeter v Sav. dolini Od 12. — 13, decembra — »Horacij 62« francoski CSF film. 15. decembra — »Maščevanje vojaka Poo- leya«. Kino »PARTIZAN« — Sevnica Od 12. — 13. decembra — »Ambiciozna«, francoski film. 16. decembra — »Reka smrti«, jugoslovan- ski film. • GLEDALIS CE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 11. decembra 1964 ob 19.30 uri: F. M. Dostojevski: ZLOČIN IN KAZEN. Premiera. Premierski abonma in izven. Sobota, 12. decembra 1964 ob 10.30: Nakamura Šinkiči: POJOČA SKRINJICA. Andersen: CESARJEVA NOVA OBLAČILA. Zaključena predstava za Osnovno šolo Žalec. Sobota, 12. decembra 1964 ob 19,30: F. M. Dostojevski: ZLOČIN IN KAZEN. Sobotni abonma in izven. Nedelja, 13. decembra 1964 ob 10: Velimir Lukič: DOLGO ŽIVLJENJE KRA- LJA OSVALDA. II. nedeljski dopoldanski abonma in .izven. Nedelja, 13. decembra 1964 ob 15.30: Nakamura SInkiči: POJOČA SKRINJICA. Andersen: CESARJEVA NOVA OBLAČILA, Delno za osnovno šolo črešnjevec in izven. Vstopnice raznih vrst je še dovolj na razpo- lago. Starši, pripeljite svoje otroke, da si ogledajo prikupni mlad. igri. Ponedeljek, 14. decembra 1964 ob 20: Ivan Cankar: PODOBE IZ SANJ. Ob ob- letnici Cankarjeve smrti. Izvaja Marjan Do- linar. Torek, 15. decembra 1964 ob 11: / Nakamura šinkiči: POJOČA SKRINJICA. Andersen: CESARJEVA NOVA OBLAČILA. Zaključena predstava za Osnovno šolo Hu- dinja. Torek, 15. decembra 1964 ob 19.30: F. M. Dostojevski: ZLOČIN IN KAZEN, Torkov abonma in izven. Sreda 16. decembra 1964 ob 11. in 15: Nakamura šinkiči: POJOČA SKRINJICA. Andersen: CESARJEVA NOVA OBLAČILA. Gostovanje v Murski Soboti. Četrtek, 17. decembra 1964 ob 12 in 20: Norman Krasna: NEDELJSKA LJUBEZEN, Gostovanje v Murski Soboti. Četrtek, 17. decembra 1964 ob 12. in 20: Gaetano Donizetti: DON PASQUALE. Gostovanje Opere SNG Maribor. Petek, 18. decembra 1964 ob 13: Nakamura šinkiči: POJOČA SKRINJICA. Andersen: CESARJEVA NOVA OBLAČILA. Zaključena predstava za Osnovno šolo Hu- dinja. Petek, 18. decembra 1964 ob 20: Norman Krasna: NEDELJSKA LJUBEZEN. Gostovanje v Velenju. Sobota, 19. decembra 1964 ob 7.30: Nakamura Šinkiči: POJOČA SKRINJICA. Andersen: CESARJEVA NOVA OBLAČILA. Zaključena predstava za Osnovno šolo Laško. Sobota, 19. decembra 1964 ob 20: ^ F. M. Dostojevski: ZLOČIN IN KAZEN. Abonma za delovne organizacije in izven. AVTOTURISTICNO PODJETJE IZLETNIK CELJE VAM NUDI VSE TURISTIČNE USLUGE IZLETNIK sprejema predprijave za eno- dnevno avtobusno potovanje v Celovec na ogled svetovno znane drsitlne revije, katera se bo vršila od 23. 2. 1965 do 3. 3. 1965. Podrobnejše informacije zahtevajte pri IZ- LETNIK CELJE in njegovih poslovalnicah v VELENJU in KRŠKEM. Poleg^ ogleda revije si boste lahko ogledali Vrbsko jezero ter nje- govo lepo okolico, kakor tudi Gospo Sveto in Vojvodski prestol ter ostali del Koroške ' od Dravograda do Celovca. IZLETNIK posreduje rezervacije in daje informacije za silvestrovanje v Hotelu »CE- LEIA« — Celje, Hotelu »EVROPA« Celje, v gostišču na »CELJSKI KOČI«, Hotelu »PAKA« — Velenje, Hotelu »KAJUH« — Šoštanj, »ANDREJEVEM DOMU« — na Slemenu. Zdravilišču »ČATEŠKE TOPLICE«, v Gostin- skem podjetju »TURIST« — Mozirje, v Gor- njem Gradu In v Gostinskem podjetju »PLA- NINKA« — Ljubno, kakor tudi v .ostalih go- stiščih. IZLETNIK organizira izlete In potovanja po Jugoslaviji In v inozemstvo z lastnimi .tu- rističnimi avtobusi — v sodelovanju s Put- nikom. IZLETNIK rezervira hotelske sobe, kabine na ladjah obalne in prekooceanske plovbe, postelje v spalnih vagonih na vseh progah JŽ in v inozemstvu ter prodaja vozovnice za avione. IZLETNIK posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov in vizumov. - IZLETNIK menja tuja plačilna sredstva. IZLETNIK daje brezplačno vse prometne in turistične informacije, prodaja razgledni- ce, turistične publikacije (zemljevide, turi- stične vodiče idr.). IZLETNIK organizira stalne enodnevne ali večdnevne avtobusne izlete v Trst in Benetke, po Koroški in v drugaiiluristična mesta tujih dežel. 1. RIM—NEAPELJ—CAPRI, potovanje 27. januarja 1965 z avionom. 2. LONDON, potovanje 21. januarja 1965 z avionom. 3. PARIZ, potovanje 21, januarja 1965 z avionom. 4. ISTANBUL—PRINčEVSKO OTRVO—SO- FIJA, potovanje 26. januarja 1965. 5. ISTANBUL—PRINČEVSKO OTRVO—SO- 6. DUNAJ — 81. spomladanski vélese jem v času od 14. — 21. marca 1965. Udeležujte se IZLETNIKOVIH kvalitetnih potovanj na katerih se boste seznanili z za- nimivostmi naše lepe domovine in drugih evropskih držav. Poslužujte se vseh naših, tu- rističnih uslug. IZLETNIK posluje ob delavnikih od 7, do 12. ure ter od 14.30 do 17. ure razen ob so- botah popoldne. Poslovalnici v Velenju in Krškem poslu- jeta vsak dan od 7. do 14. ure. Za cenjeni obisk se priporoča! IZLETNIK CELJE Titov trg 3 — Tel. 28-41 • koncerti Sreda, 16. decembra: II. abonmajski koncert. Romunski violončelist VLADIMIR ORLOV, pianist Aci Bertoncelj. Ob 20 v Narodnem domu. Prodaja vstopnic v glasbeni šoli, • SLUŽBE Grem za gospodinjsko pomočnico — Celje. Naslov v upravi lista. Iščem gospodinjo srednjih let k tričlanski družini. Ponudbe na upravo lista pod šifro »SAMOSTOJNA«. OPOZORILO Opozarjam vsakogar, da nisem plačnica dolgov, ki bi jih naredila" Lidija Zebe la. Majcen Elizabeta, Škofja vas 38. ZAHVALA Iskreno se zahvaljuje^i za vso Izkazano pozornost in priznanja ob mojem vstopu v pokoj: organom Skupščine občine, predvsem pa Občinskem Združenju borcev NOV Šmarje pri Jelšah. Jakob Leskovšek — »Kozjanski Jaka» Lesično ZAHVALA Ob bridki Uigubi naše nepozabne mame, stare mame MARIJE PEŠAK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spre- mili na njeni zadnji poti, vsem, ki so ji da- rovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se ko- lektivu bolnice v Vojniku in zdravstvenemu osebju bolnice Celje, za prizadevano zdrav- ljenje in lajšanje bolečin. Hvala vsem za izražena ustmena in pisme- na sožalja, žalujoči: hčerke: Lucija, Mid, Justi, Julka, Angela, sinova: Jože in Franjo z družina- ma ter ostalo sorodstvo. Celje, 1. decembra 1964. ZAHVALA Ob bridki Izgubi naše Ijul>e mame, stare mame m babice IVANKE REZEC se najtiipleje zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, izrazili sožalje, darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Posebna zahvala za poslo- vilni govor g. župniku, predstavniku ZB NOV tov, Antonu Vočku, dobrim sosedom, ki so nam priskočili na pomoč, številnim znancem in prijateljem, ki so prišli od blizu in daleč da bi se ob preranem grobu od nje poslovlll. Prav v'-'iiii, ki so jo imeli radi in sočustvo- vali z nami — še enkrat iskrena hvala. Žalujoče: hčerke, sinovi z druži- nami in ostalo sorodstvo. Uboje, 29. novembra 1964, KOMUNALNA BANKA CELJE objavlja četrto veliko nagradno žrebanje /a ve/ane hranilne vloge; vložene v času od 1. oktobra do 31 deí-puibia 1964. ,¡ Nagrade: 1 šivalni stroj 1 hladilnik HIMO 1 električni štedilnik 1 loščilec 1 sesalec 1 moško kolo 2 ženski kolesi 1 sadna centrifuga 2 mikser j a 2 električna pekača 2 ekonom lonca Pri nagradnem žrebanju bodo upoštevani vlagatelji, ki bodo vla- žili in vezali najmanj 50.000 dinarjev vsaj za dobo 1 leta ali 100.000 dinarjev najmanj za tri mesece. Vezane hranilne vloge sprejema KOMUNALNA BANKA CELJE in njene poslovne enote: CELJSKA MESTNA HRANILNICA in ekspo- ziture: 2alec, MOZIRJE, SLOV. KONJICE, LASKO, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH, ROGAŠKA SLATINA, SEVNICA, KRŠKO in bre2ice. Žrebanje bo v mesecu januarja 1965. Vezane vloge obrestuje- mo od 5,5 do 7 %, Vlagajte pri Komunalni banki Gelje, kjer je vaš denar za vas koristno in varno naložen! ZAHVALA Ob siiirli riri.štgu ljubljenega očeia ferda vrabiča magistra v pokoju se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje in mu poklonili cvetje. Še posebno zahvalo izrekamo zdravnikoma dr. Smilijanu Jerinu in dr. Ivij Rajšpu, predstavnikom političnih in družbenih organi- zacij, stanovskim tovarišem, govornikom, pevcem, godbi in vsem ki so ga spremili na zadnji poti. Žalujoči hčerki Olga in Mira z družino Industrija finomehaničnih aparatov »IFA« Celje razpisuje naslednja prosta delovna mesta 1. samostojnega konstruktorja 2. referenta nabave 3. vhodnega kontrolorja 4. elektromehanika 5. samostojnega korespondenta 6. večje število strugarjev in orodjarjev Pogoji za zasedbo delovnih mest so: pod 1, strojni inženir ali strojni tehnik z večletno prakso na takem delovnem mestu pod 2. elektro tehnik z nekaj prakse pod 3. strojni tehnik ali VK ključavničar pod 4, K,V elektromehanik pod 5, ESŠ oziroma administrativna šola z večletno prakso Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Po čl, 75 in 78 Temeljnega zakona o volitvah delavskih sve- tov in drugih organov upravljanja (UL SFRJ 15/64)razpisuje raz- pisna komisija Gostinskega podjetja »TURIST« Mozirje — mesto DIREKTORJA Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: 1. Absolvent Vi.šje komercialne šole in 5 letna praksa na vo- dilnem delovnem mostu, 2. Dovršena srednja šola z 10 letno prakso v gospodarstvu, 3. Visoko kvalificiran gostinski delavec s 5-letno prakso na vodilnem mestu 4. Komercialni uslužbenec z 10 letno prakso na vodilnem me- vodilnem mestu. Prošnje, kolkovane z din 250. spričeValom in življenjepisom je treba vložiti do 25, decembra 1%4 pri Gostinskem podjetju »TURIST« Mozirje. Stran 8 CELJSKI TEDNIK št. 48 — 11. december 1964 ŠPORTNIKI Ш VOLITVE Smo sredi živahnega političnega dogajanja, sredi življenja, ki preve- va dejavnost vseh naših družbenih^ političnih in strokovnih organizacij; smo sredi dejavnosti, ki jo med drugim označujejo tudi priprave na bližnje volitve v predstavniške or- gane. Ce kdaj, potem je zlasti zdaj čas, da se tudi tclesnovzgojne orga- nizacije aktivno vključijo v to doga- janje, mu dajo svoj pečat in tako pripomorejo k čim bolj razgibanim in demokratičnih! pripravam na spomladanske volitve. Ko govorimo in poudarjamo, da se morajo tudi telesnovzgojne orga- nizacije aktivno vključiti v to po- litično dogajanje, potem tega ne povezujemo s formalnostjo, marveč z zahtevo in potrebo, da bodo tudi v bodočih skupščinah delali ali so- delovali ljudje, ki bodo lahko stro- kovno in s prizadevnostjo obravna- vali ter reševali pereče probleme te- lesne vzgoje. In teh ni malo! To nam potrjuje življenje, o tem nam govorijo šole ter partizanska in športna društva. Že nekaj let, zlasti pa poslednja, si prizadevamo, da bi telesno vzgojo prilagodili kornunal- nemu sistemu, da bi tudi telesna vzgoja našla v komuni tisto mesto, ki ji kot družbeni silnici pripada. Ta želja in zahteva se kaže v utrje- vanju občinskih zvez za telesno kul- turo, v težnji, da bi zlasti občinski organi (zveze in sveti pri občinskih skupščinah) v celoti prevzeli odgo- vornost za razvoj telesne kulture in delo telesnovzgojnih organizacij. To pa hkrati pojjieni, da morajo ti problemi priti tudi na zasedanja občinskih skupščin, na zasedanja, kjer se snuje in usmerja celotna komunalna ^litika. Telesna kultu- ra pa je njen sestavni del, je neloč- ljivi del socialistične vzgoje in druž- benega življenja ter življenskega standarda. Okrajna zveza za telesno kulturo v Celju je pred kratkim že razprav- ljala o deležu telesnovzgojnih orga- nizacij v pripravah na volitve. Tako bo med drugim priporočila zlasti občinskim zvezam, da sodelujejo z občinskimi volilnimi komisijami, da na svojih zborih ali konferencah osnovnih organizacij spregovorijo o volitvah, o delu občinskih skupščin in problemih telesne kulture in kon- čno, da na teh sestankih tudi pred- lagajo svoje člane za kandidate pri spomladanskih volitvah. To je nalo- ga, ki je ne kaže odlašati na poznej- ši čas, saj se je evidentiranje kan- didatov že začelo. In kot vsako, naj bo tudi. to delo opravljeno z naj- večjo aružbeno odgovornostjo, z željo, da bi za kandidate predlagali takšne, ki bodo lahko kvalificirano obravnavali ta in druga vprašanja, s katerimi se srečujejo občinske skupščine. M. Božič Kegljaška tekmovanja za Dan republike v počastitev Dneva republike je bilo na kegljiščih po Sloveniji več kegljaških tekmovanj okrajnih re- prezentanc. Tako so člani tekmovali v Novi Gorici. Vrsta Celja je zased- la 6. mesto med šestimi ekipami, podrla pa je 4683 kegljev. Najboljša sta bila Druškovič z 826 in Klemen- čič z 825 keglji. Članice so tekmovale v Kranju, vrsta Celjank pa je z 2063 podrtimi keglji zasedla četrto mesto. Najbolj- ša je bila Ludvikova z odličnim re- zultatom 397 kegljev. V konkurenci starejših članov so nastopile tri ekipe, Celjani so bili tretji, najboljši med njimi pa Amon s 433 keglji. V republiški mladinski reprezen- tanci na turnirju republike je nasto- pil tudi Celjan Kompan, ki je podrl 841 kegljev in s tem dosegel drugi najboljši rezultat na turnirju. il. KOŠARKARJI NA DELU v nedeljo se je v telovadnicah Gimnazije In IV. osnovne šole pričelo zimsko občinsko prvenstvo o košarki. Tekmovanje je priredila Občinska zveza za telesno kulturo v okviru jugoslovansklli športnih iger. Sodeluje kar deset ekip, ki tekmujejo naj- prej v dveh skupinah, potem pa se bodo srečale še v borbi za posamezna mesta. Po prvih rezultatih sodeč bbsta najresnejša kan- didata za prvo mesto ekipi KK Celje in Old boys. Rezultati: skupina A — ESš : Old boys 45 : 53, TSš : Rokometni klub Celje tí 69 : 32, Gimnazija : Old boys 42 : 48, ESš :/RK Celje 11 49 : 28; skupina B — RK Celje I. : Uči- teljišče 40 : 33, KK Celje : Kovinar štore 67 : 19, RK Celje I : Dom Dušana Finžgarja 45 : 36, Kovinar Štore : učiteljišče 19 : 15. v naslednjih dneh se bo pričelo tudi pT- venstvo pionirjev celjske občine. Dim iz pogorišča enkrat za spremembo ni' spreinljal joka in vpitja oškodovancev. Posnetek prikazuje namreč pogorišče barak ob'Dečkovi cesti v Gaberju, ki so jih stanovalci požgali z olajšanjem, ker so dobili stanovanja v blokih. Ta nenavaden demonstrativni požig je tako do- končno zbrisal to žalostno sliko vojne zapuščine. Foto: J. Sever EDINSTVENO (Nadaljevanje s 1. strani) ф »Odhajamo z vtisi, da smo vi- deli najlepšega med vsemi manjšimi muzeji narodnoosvobodilne vojne«, je po ogledu izjavil predsednik semi- narja GOJKO VUJlClC, namestnik direktorja vojnega muzeja na Kala- megdanu v Beogradu, »v katerem, je vsak, tudi najmanjši detajl zavidljivo obdelan. Iz tega smo , lahko videli, kaj pomeni vztrajno zbiranje, obde- lava in razstavljanje.« Po ogledu muzeja in nekaterih spo- minkov revolucije smo v razgovoru z raznimi seminaristi povzeli nekaj misli in mnenj o celjskem muzeju revolucije. _ # Akademski slikar — kustos bi- hačkega muzeja NOB BUDA VLAI- SAVLJEVIC je govoril o funkcional- ni ureditvi muzeja. »Tovrstni semi- narji pomenijo posebno vrednost z ozirom na to, da mi nimamo večjih tradicij povrstnih muzejev. Vsi smo edini v tem, da celjski muzej revo- lucije predstavlja nekaj, kar se mora obiskati. Razstavljeni material in po- srečena izbira prostorov, ki s svojo arhitektonsko obliko dopolnjujejo ce- lotne razstavne prostore, predstavlja- jo edinstveno zaključeno celoto.« Ф Muzejski pedagog SLAVKO KECMAN iz Banja Luke je poudaril, da razstavljeni materiali predstavlja- jo enostaven, vendar vsebinsko ne- verjetno bogat in* vrednosten videz. »To, kar smo videli v Celju, nismo srečali nikjer. Tako arhitektonsko in likovno zaključeno celoto, urejeno s toliko smelosti — nobeden semina- rist v Celju ni pričakoval.« J. Sever TELEFONSKI INTERVJU — Halo, tam Kompas? — Da, tu KompSs, Celje. — Kako je, prosim, s predprijavo za ogled dunajske drsalne revije v Celovcu? — V redu. Že doslej imamo okoli 1.200 prijavljencev, torej toliko, ko- likor si je lani ogledalo to revijo." — Se sprejemate prijave? — Seveda! — Torej nimate omejitev glede šte- vila obiskovalcev? — Ne! — In, kaj bi priporočili tistim, ki zaenkrat oklevajo? — Da se takoj prijavijo in sami iz- berejo dan obiska. — Hvala. PO KONČANEM TEKMOVANJU V DRUGI ZVEZNI LIGI BILO JE NAPORNO PRVI DEL TEKMOVANJA V DRUGI ZVEZNI NOGOMETNI LIGI JE KONČAN. CELJSKI LIGAS KLADIVAR JE PRISTAL NA DVANAJSTEM MESTU MED ŠESTNAJSTIMI MOŠTVI S 13 TOČ- KAMI. JE TO USPEH IP^ ZADOSTNA GARANCIJA ZA OBSTA- NEK V LIGI PO KONČANEM SPOMLADANSKEM TEKMOVA- , NJU? POZANIMALI SMO SE, KAJ O VSEM TEM MISLI TEH- NIČNO VODSTVO CELJSKEGA LIGAŠA. »Z uvrstitvijo smo vsekakor za- dovoljni pa tudi točk smo osvojili toliko, kolikor smo jih planirali. Mi- slimo, da je za novega ligaša to uspešna razvrstitev. Igralci namreč od januarja meseca sploh niso po- znali počitka. Najprej naporno tek- movanje v republiški ligi, ko je bilo treba vseskozi obdržati mesto vode- čega. Nato naporne priprave za še napornejše kvalifikacije za vstop v drugo zvezno ligo in slednjič po ne- kaj prijateljskih tekmah čez poletje takoj start v novi sredini s 15 težki- mi neznanimi nasprotniki. Skratka letošnja nogometna sezona je z^ celjske nogometaše predstavljala iz- reden napor. Najbolj je to prišlo do izraza na zadnjih dveh gostovanjih, ko smo ostali praznih rok. Višek pa so naši igralci dosegli ravno v r^ publiškem pokalnem finalu v Ljub- ljani z zmago nad 01impijo._ Nä tem mestu moramo v imenu uprave Kladivarja izreči tudi zahva- lo Občinski zvezi za telesno kultu- ro, ki klubu vsestransko pomaga pri reševanju zahtevnih nalog. Uprava Kladivarja se zaveda, da so z uvr- stitvijo moštva v drugo ligo nastale težave posebno v finančnem pogle- du. Vsled tega bo vsestransko poma- gala pri sprožitvi akcije, da bi dobi- li .sredstva tudi za ostale športe ne samo za nogomet. S pripravami za spomladanski del tekmovanja bomo pričeli 10. januar- ja v telovadnici ali pa na prostem, bo tega časa moramo poskrbeti za okrepitev ožje obrambe, ki je bila doslej med slabimi deli našega mo- štva. Na tem mestu se. zopet postav- lja vprašanje vključitve tujih igral- cev v moštvo. V Sloveniji nogome- tašev — Slovencev sposobnih za igranje v tako napornem tekmova- nju kot je zvezna liga ni. Publika pa zahteva predvsem kvaliteto in uspehe. Zato smo bili prisiljeni spre- jeti v moštvo tudi nekaj igralcev iz drugih republik. Pogoj za sprejem v naše društvo je med drugim tudi kvaliteta nogometaša. Zavedati se moramo, da uspehi v preteklosti za- htevajo vsaj enake dosežke tudi v prihodnosti. , Morda sodi med priprave za drugi del tekmovanja tudi posvečanje po- zornosti disciplini v moštvu. Le-ta je sicer razen nekaj izjem kar dobra. Pogrešamo pa več tovariških odno- sov med igralci. V tem je ligaškemu moštvu lahko za vzgled naša mla- dina, ki sicer letos še ni dosegla kdovekakšnih športnih uspehov, je pa pod dobrim strokovnim vod- stvom na najboljši poti, da postane tisto, kar od nje pričakujemo: Re- zervoar za izjiopolnjevanje prvega moštva. Upajmo, da bo načrtno de- lo rodilo še večje uspehe!« E. G. ŠPORT NA DROBNO Ф v počastitev Dneva republike so nogometaši Polzele odigrali pri- jateljsko nogometno tekmo z velenj- skim Rudarjem. Domačini so igrali požrtvovalno, kljub temu pa so iz- gubili proti Rudarju z 0:9. ф V objavo lestvice nogometnega tekmovanja prve skupine okrajne lige se nam je v 45. številki tednika vriiiHla neljuba pomota. - Ekipo Vranskega smo nehote pri- krajšali za eno mesto. Та1ш Je kon- čna lestvica pri vrhu takale: Zreče 14, Rogatec 11, Vransko 11, Štore 10 itd. Republiški namiznoteniški turnir za pionirje in pionirke V dneh 29. in 30. novembra je bi- lo v telovadnici II. osnovne šole re- publiško tekmovanje najmlajših v namiznem tenisu za pionirje,'pionir- ke, dvojice in ekipe. Nastopilo je 44 pionirjev in 16 pionirk, kar je vsekakor lepo število tekmovalcev. Celjski okraj so na tem tekmovanju zastopali pionirji iz društev: Šmart- no ob Paki in Celje-mesto, ki so svo- jo udeležbo več kot'upravičili, saj so zasedli vidnejša mesta med ka- terimi je omembe vredno, plasma Mravljeta Ž. v finale posameznikov, kjer je zasedel častno 3. mesto kljub temu, da je premagal zmagovalca. Nadalje je isti igralec s tov. Mratin- kovičem v igri dvojic zasedel 2. me- sto. V igri mešanih parov pa s pio- nirko Podgoršek, Šmartno 3. mesto. Rezultati: Ekipno pionirji: 1. Odred — Ljubljana, 4. Celje, 7. Šmartno ob Paki. Pionirke: 1. Fužinar L, 7. Šmartno^ ob Paki. Posam. pionirji: 1. Pavšič, Idrija, 2. Pangrič — Kranj, 3. Mravlje Ž. — Celje. Pionirke: 1. Krivogfad, Fužinar 2. Vecko, Hrastnik, 6, Podgoršek — Šmartno bb Paki. Dvojice pionirji:: Privšok — Kra- vanja, Odred; 2. Mravlje — Mratin- kovič, Celje. Pionirke: Vecko — Fcle, Hrastnik; 2. Krajne — Petrač, Fužinar. Mešane dvojice: 1. Pangrič — Krivogradov, Kranj-Fuž.; 2. Ku- rent — Vecko, Hrastnik; 3. Mravljež — Podgoršek, Celje-Šmartno P. ZOPET TEKMOVANJE V NAMIZNEM TENISU V soboto je bil v telovadnici II. osnovne šole drugi del tekmovanja za kombinirane ekipe v namiznem tenisu. Prvo mesto je v skupni raz- vrstitvi pripadlo ravenskemu Fuži- narju. Celjska ekipa je zasedla 4. mesto, moštvo Slovenskih Konjic pa zadnje 6. mesto. V Celjski ekipi sta bila najuspeš- nejša brat in sestra Gajšek. Gajšek je izgubil le eno srečanje, medtem ko se je sestra uspešno 2operstavila igralkam Fužinarja in od šestih iger dobila tri. Roje v BELIH DRESIH NOVIM USPEHOM NASPROTI: STOJE — TEHNIČNI VODJA AUBREHT, , VOD E li, TRENER PANIC, MA- RINCEK, DEVCIC, cbKL-IC IN BISCAM. CEPIJO — BAUMAN, REMETE, PERC, BIN- KOVSKI, HALILAGIC IN HRIBERNIK. BREŽICE JESENSKI PRVAK Jesenski del tekmovanja v ljubljanski con- ski ligi je končan. Prvo mesto je zasluženo osvojila ekipa Brežic, ko je v vseh tekmah pokazala odlično igro. Preseneča zelo slaba uvrstitev Radečanov, od katerih so vsi priča- kovali prvo ali drugo mesto, V zadnjem kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Medvo- de : Duplje 15 : 17, Cerklje : Brežice 9 : 39, Dobrepolje : Krmelj 12 : 10, Križe : Ribnica 25 : 23 in Šiška : Radeče 17 : 18. ) ^Lestvica po končnem jesenskem delu: Brežice 9 9 O O 236 : 103 18 Krmelj 9 6 O 3 144 : 150 12 Križe 9 5 1 3 149 : 144 11 Dobrepolje 9 5 1 3 144 : 147 11 Duplje 9 4 2 3 137 : 135 10 Ribnica 9 4 1 4 189 : 163 9 Radeče 9 4 1 4 153 : 157 9 Šiška 9 3 0 6 143 : 163 5 Medvode 9 1 O 8 135 : 163 2 Cerklje 9 1 Ü 8 121 : 224 2 Dr. ZORKO ŠČUKA Tragična prometna nesreča je zad- nji dan novembra, iztrgala iz vrst slovenskih zdravnikov dr.,Zorka Šču- ko, ravnatelja bolni.šnice za gineko- logijo in porodništvo v Postojni. Pokojni dr. Zorko Ščuka je bil celjski rojak. Medicino Je študiral v Ljubljani in Grazu. že v dijaških letih se je izkazal kot človek, ki ima plemenite cilje, ostal pa jim je zvest tudi kasneje, ne samo na svojem področju, pač pa tudi izven njega. Že leta 1941 je aktivno -sodeloval v NOB, zaradi česar so ga izključili iz gimnazije in ga zaprli. Nato je bil v partizanih." Po vojni je nadaljeval študij; bil je vzoren študent, ki ie tudi politično delal v študentskih or- ganizacijah. Tudi kot zdravniK je dr. Zorko Šču- ka združeval v sebi strokovnega in političnega delavca. Zato so mu zau- pali več pomembnih funkcij in ga lani izvolili za poslanca v socialno zdravstveni zbor republiške skupščine. Z njegovo smrtjo je slovenska gi- nekologija izgubila odličnega strokov- njaka in človeka v najžlahtnejšem po- menu te b«ede, saj si je s svojo dobroto pridobil splošno priljublje- nost med svojimi sodelavci kakor pri številnih pacientkah, ki jim je s svojim znanjem in požrtvovalnosilo nçstetokrat pomagal. Vsem, ki so ga poznali, bo í'r. Zorko Ščuka ostal v najlepšem opo- minu. Silvestrovanja Zdraviliški dom Rogaška Slatina: Veselo silvestrovanje, študentski jazz Venus, obvezna konsumacija 1500 din, rezervacije sprejema šef strežbe od 20. dec. dalje. Zdraviliško gostinsko podjetje Rog Slatina: Prijetna silvestrovanja v Slovenskem domu, pri Pošti in v Novi švicariji, Silvestrov menu obvezen 2000—3000 din rezervacije sprejema uprava podjetja. Gostišče Stari grad, Celje: Domače silvestrovanje, plesi, koline, brez ob- vezne konsumacije, rezervacija in vstopnina 350 din, vplačila v Turističnem Informacjskem uradu v Standovi ulici. ^ Zdravilišče Dobrna: Silvestrovanje v Zdraviliški dvorani z obvez- nim menu jem 3000 din, nagradno žrebanje. V hotelu Triglav brez obvezne konsumacije, vstopnina z rezervacijo 300 din. Hotel Evropa, Celje: Dvoje silvestrovanj v ekspressu z vrtno dvo- rano ter v restavracijskih prostorih. Rezer- vacija 500 din, obvezna konsumacija 2500 din. Hotel Celeia, Celje: Tradicionalno silvestrovanje, obvezen Silve- strov menu 3500 dinarjev. Hotel Paka, Velenje: Tradicionalno Silvestrovanje, obvezen Silve- strov menu 2400 dinarjev. Restavracija Jezero, Velenje: Domače c-ilvestrovanje. Menu 2400 dinarjev. Hotel Savinja, Laško: Tradicionalno domače silvestrovanje. št. 48 — 11 december 1964 CELJSKI TEDNIK Stran CRISTIAN ANWALT: BEG Malo pred hotelom se je Nareiku zdelo, da vidi limuzino SS kolega Saumwebra; toda to mu ni moglo pokvariti dobre volje. Naireke je znal ravnati s kolegi te vrste. Za Sabino je med potjo kupil biserno veri- žico za trideset tisoč švicarskih frankov. Ko je prijel v sobo, je bila že pripravljena za pot. Z obrazom, ki je bil svečan kot poročna torta, je potegnil iz žepa šatuljico z dragoceno vsebino in povabil Sabino k oknu, da bi veličina njego- ve velikodušnosti zasijala v polni dnevni svetlobi. »Prcdujcrn na bodočnost!« je rekel. »Biseri pomenijo solze,« jc rekla Sabina. »Vražcvernost!« je odvrnil novopečeni mili- jonar in odšel pora,vnat hotelski račun. Na stop- nicah se je spomnil, da bi mupravzaprav ne bilo treba v hotelsko pisarno, ampak bi mu mu morali, v skladu z njegovim milijonom, po- slati račun v sobo. Hkrati sc jc spomnil na de- nar, ki ga je pustil v sobi — obšla ga je čudna slutnja. Nekaj sekund pozneje je odprl vrata svoje sobe in zagledal Sabino pri oknu — z dragoce- no torbo v rokah; po vsej priliki jo je hotela vreči nekomu, ki je stal pod oknom. Narcikc je vedel, komu. Planil je k oknu toda prepozno — Sabina je torbo že izpustila iz rok. Sunil jo je vstran in sc sklonil ven. Videl jc Reneja, ki je s torbo tekel k svojemu avtomobilu. »Vlačuga!« je zarjul Nareike in udaril. V obu- pu jc zavpila na pomoč. Nareike jo jc zgrabil za iasc in jo sunil v steno. Potem jo je prijel za vrat: »Stotisočkrat prekleta vlačuga!« Takrat pa so se odprla vrata in kup ljudi je prišlo v sobo. Direktor hotela je bil med njimi. Nareike je spustil dekleta in s'e obrnil k lju- dem: »Okradla me je!« je rekel s hripavim gla- som. »Pomirite se, monsieur!» je rekel hotelir. »Prosim vas, da zapustite sobo,« je dodal in se obrnil k začudenim gostom. Potem je še vljudno rekel Nareiku: »Oprosti- te, prosim, da smo vas motili! Toda zdi se mi, di niste bili posebno nežni.« Pri tem jc gledal Sabino, ki je ravnodušno slala pred ogledalom in si otipavala modrice na obrazu. »Kaj pravzaprav hočete!« ga je nahrulil Na- rcikc. »Naj jo božam, tatico?« »Oprostite, prosim,« je rekel hotelir, »to se- veda ni moj posel, to je zeideva, ki jo mora ob- ravnavati policija.« »Tako je!« jc potrdila Sabina. »Da« jc rekel Narcikc, toda ne posebno od- ločno. »Sabina, vrni mi denar, ali pa bo morala posredovati policija.« »Le naj posreduje,« je hladno odvrnila Sa- bina. »Zaprli te bodo ...« »Zakaj pa, prosim?« ' »Zaradi tatvine, vendar ...« »Potem bodo pač morali zapreti tudi tebe...« »Ziikaj ?« »Tb menda sam dobro veš.« Ko je hotelir odšel, je Nareike spoznal, kako globoko jc zabredel. »Prav,« je rekel mirno, »de- lila bova denar na pol.« »Premalo!« ^ . »imc boš mar zdaj, ko si me okradla, še iz- siljevala?« * »Rene in jaz bova obdržala denar samo toli- ko časa, da bova ugotovila, komu v resnici pri- pada. Tako. Nasvidenje ...« Nareike je ni poskušal zadržati. Stal je kot vkopan, brez misli, z občutkom, da ima v glavi namesto možgan svinčeno kepo Pred hotelom je stal taksi, ki naj bi Nareika odpeljala na letališče. Taksi, ki se je zdel seda.) prav tako smešen, kot je bil prej malone simbol drugega življenja, ki ga je nameraval zaživeti Nareike v Južni Ameriki. Brez denarja!? Brez dokumentov! Brez vsega! Te besede so sc mu ponavljale in vedno zno- va vračale. Sedaj bi bilo pač bolje biti direktor Nareike kot dosmrtni jetnik Lindenbuch. Zgubil je vse, ljubico, denar, bodočnost... To spoznanje ga je privedlo k novemu načr- tu. Letalska vozovnica do Düsseldorfa. Firma Müller in sin, ki jo mora dobiti na telefon, da bo naročil ženi, naj ga pričakuje danes popol- dne. Postal je skromen. Ko je Nareike odhajal iz hotela, jc srečal v avli SS kolega Saumwebra. /»Spravi se mi spoti!« ga jc nahrulil. 4>0bljubil sem ti, da te zeipeljem do letališča...« »Prav,« je rekel Narcikc, odpustil taksi in sedel v Saumwcbrov voz. »Se veseliš potovanja?« ga je vprašal Saum- weber. »Zelo duhovito,« je odvrnil Nareike. »Zakaj ?« »Ker ne grem v Južno Ameriko.« »Kam pa?« »V Düsseldorf.« »Domotožje?« »Pusti šale! Kaj bi rad?« »Plačilo za svoj trud, nič drugega .., Danes si pospravil kup denarja.« »Koliko hočeš?« Nareike se je žolčno zasmejal. »Tretjino.« »Nikar "ne bodi tako skromen,« je rekel sar- kastično Narcikc, »vzemi polovico ...« »Od kod tolika velikodušnost?« »Kar tako. Dobre volje sem.« »Kar tako: pol milijona!?« »Sicer pa— vzemi vse!« »Pusti te budalosti!« »To niso nikakršne budalosti. Sicer veliko veš, kamerad Saumweber, vendar ne vsega... Tako na primer ne veš, da so mi pred pol ure ukradli ves denar.« »Lažeš!« Saumweber je zapeljal ob rob cestišča in ustavil: »Oprosti mi, ker bom moral temeljito pregledati tvojo prtljago ...« »Izvoli!« Saumweber je premetal kovček. »Tule je še denarnica ...« Peljala sta se naprej. »Ostala bova lopo skupaj, prijateljček,« je rekel Saumweber premišljeno, ko sta se nekaj časa molče vozila. »Pravljici s tistim dekletom namreč ne verjamem ...« Na letališču ni bilo nikogar in Saumweber je z dolgim obrazom spet sedel v avto. Nareike je odletel proti Nemčiji. V Düsseldorfu je poklical taksi in se odpe- ljal pred svojo hišo. Pri vratih ga je sprejela hišnica: »Že nazaj, gospod direktor?« »Da.« Ko je stopil v stanovanje, je presenečen ob- stal. Na kavču je ležala njegova žena. »Hana?!« Stopil je bliže in jo stresel. Potem je videl, da je mrtva. Vedel je, da zdaj tudi zanj ni več rešitve. KONEC ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA — ROMAN — vSLIKANICA — HUMORESKA — ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA Zamujeni sestanek Zgnclilo re je v eni izmed li- stih živopisnih danskih krčem, kjer oskrbujejo turiste s hrano in kjer govorijo tudi angleško. Z očetom sva bila na enem ti- stih potovanj, ki so delno po- slovna delno zabavna. — Skoda, da tudi tvoja mati ni mogla z nama, je rekel oče. — Bilo bi lepo, če bi tudi ona lahko videla vse to. Se kot mladenič je bil na Danskem. Vprašal sem ga, koli- ko časa je preteklo od takrat. — Kakšnih trideset let, je re- kel. — Spominjam se, da sem bil prav v tejle krčmi. To so bili čudoviti dnevi. Nenadoma je umolknil in opa- zil sem, da je prebledcl. Pogle- dal sem v smer, kamor je gle- dal, in moj pogled se je ustavil na ženski, ki je pravkar stregla goste pri neki mizi. Nekoč je morala biti lepa, zdaj pa je bila debela in je imela neurejene la- se. — Jo poznaš? sem ga vprašal. — Nekoč sem jo poznal. Ženska je prišla k najini mizi. — Pijačo? je vprašala grobo. — Pivo, sem rekel. Pokimala je z glavo in odšla. — Kako se je spremenila! Hvala bogu, da me ni spoznala, je zamrmral oče in si obrisal lice z robcem. — Poznal sem jo še pred tem, preden sem spo- znal tvojo mamo, je rekel. — Takrat sem bil študent in sem potoval tu skozi. Bila je lepo mlado dekle, zelo nežna. Noro sem bil zaljubljen v njo in ona v mene. , — Pa mama ve za to! — Seveda, je rekel blago. — Oče, ni ti treba . . . sem re- kel. — O, hočem ti vse povedati. 'Ne bi rad. da bi si s tem razbi- jal glavo. Njen oče je naspro- toval najini ljubezni. Bil sem tujec. Nisem še imel poklica. Ko sem pi&al očetu, da se hočem poročiti, mi je prenehal pošilja- ti denar, zato sem se moral vr- niti. Toda z nio sem se srečal še enkrat. Pfkel sem ji. da se vračam v Ameriko, da si bom tam sposodil denar za ženitev in se čez nekaj mesecev vrnil. — Vedela sva, je nadaljeval, — da bo njen oče pregledoval pisma, zato sva se domenila, da ji bom poslal po pošli samo ko- šček papirja z datumom, kdaj se bova srečala na nekem mfe- stu in se takoj poročila. Vrnil sem se v domovino, si sposodil denar in ji sporočil datum. — In kaj se je zgodilo? sem vprašal. • — Dobila je sporočilo in mi odpisala: »Pridem tja.« Toda ni je bilo. Zvedel sem, da se je štirinajst dni pred tem poročila z nekim gostilničarjem. Ni ča- kala. Tedaj je oče dodal: »In hvala bogu, da ni. Vrnil sem se do- mov, se seznanil s tvojo mamo; vedno sva bila zelo srečna. Prišla je ženska s pivom. — Vi sle iz Amerike? me je vprašala. — Da sem rekel. — Amerika je čudovita deže- la, je rekla in se nasmehnila. — Da, mnogi vaši rojaki živi- jo v Ameriki. Ste morda tudi vi kdaj razmišljali o tem? — O, jaz ne. Ne zdaj, je re- kla. — Nekoč sem razmišljala o tem, toda pred mnogimi leti. Л ostala sem tu. Ko sva bila zunaj. r,nin ^^pra- šal: — Oče, kat:o si nap'sat tisti datum, kn bi te naj ona čakala? Izvlekel je kuverto. — Tako- le, je rekel. — 12/11/13. kar je pomenilo seveda dernrnbrr 11. 1013. — Ne! sem vzkliknil — Na Danskem in v drugih evropskih deželah ne pišejo takn. Tu p>šr- jn najprej datum dneva in šele potem meser. Zato tvoj dafum !u ni pomenil 11, december, pa' p(l^l2. november! Oče si je z roko potegni': !>■> obram. — To pomeni, ona jc prišla tjal je vzkliknil. — Torej se je poročila zato, ker mene ni bilo! Umolknil je. — 7'oda upam da je vseeno srečna. — Sreča, da se je vendarle vse tako končalo, sem rekel, — sicer li ne bi srečal matere. — Dvojna sreča, je rekel, - kajti sicer ne bi bil srečal niti tebe. JOŽE KAKER BAVBAV V NOSI Jesenski dan je bil. Bil sem še prav majhen. Sedel sem na klopci pred biso, nedaleč stran, v vrtu pa je mati s ko- lov — mislil sem, da so rasli — obirala nekakšne svalke in jih metala y k(^aro. Nekaj časa sem pridno sedel, kakor me je mati posadila, in po- zorno opazoval, kako se je mamica igrala s ti- .4timi storžki. Ko mi je postalo dolgčas, sem pri- čel vekati. Mati me je tolažila: »Bom žc prišla, samo malo še počakaj!« Potrpel sem še malo, ko pa sem videl, da mati še vedno ni mislila končati sem začel neutolaž- ljivo jokati. Prihitela je s košaro, polno tistih storžkov in dejala: »Na, na, igračkaj se! Bicike boš pasel.« Pokazala mi je kako se storžek olušči, iz njega pa so se res zvalila pisana zmca, ovčkam podob- na. Toda zame to niso bile oVčice, nikdar še tega nisem imel v rokah. Komaj sem se spominjal, da je mati prav take »bicike« spomladi trosila po vrtu in jih zakopavala h kolom. Dolgo mi je stregla in pomagala luščiti, ko рл, je bilo zrno že mnogo, sem drobil storžke, da so se mi zrna kar usipala iz rok. Veliko jih je že bilo. Sejal sem jih med prsti, potem pa sem se spomnil, da se bicike tudi pasejo. Zlezel sem s klopi, zajel v pest bicike in jih nesel past na trato. Počasi sem tako vse raztre- šči. Misleč, da bo mati vesela nad mojo skrbjo za ovčice, sem jo poklical: »Mama, bicike se pasejo!« Najprej je mati zagledala preVrnjeno košaro na tleh, potem je na vso sapo pritekla k meni. »Križ božji, vamp neumni, kaj pa delaš?« je rohnela in mi pretila z rokami. »Mama saj so bicike tudi lačne,« sem nevedno dejal in si užaljeno ubiral z umazanim prstom našobljene ustnice. Mati ni vedela kaj reči, hitela se je sklanjati in pobirati zrna. Dovolj dela je imela, jaz pa sem stal poleg, ne da bi vedel, kaj sem zakrivil. Ko je bila gotova me je karajoče pogledala in rekla: »To niso bicike, to je bav-bav! Ne smeš več!« Nesla je košaro na klop, pokazala še enkrat nanjo in mi požugala: Bav-bav!« ter spet odšla. O bav-bavu sem že dostikrat slišal, čeprav ga videl še nisem. Kadar sem bil poreden, me je mati le z njim ugnala. Rekla je da je hud. Ce pa sem se potem preveč bal in zato na vso grlo jokal, pa mi je mati zopet dejala: »Saj ni bav-bava! Veš, bav-bav je okrogel in votel okrog pa ni nič,« Čeprav nisem razumel, kako je to mogoče, sem se vendar utolažil. Tokrat sem se o okroglem bav-bavu prepričal. Pravkar sem ga imel pred sabo. Menil sem. »Je že pravi, saj je okrogel,« Z občutkom strahu in radovednosti sem se jel pomikati nazaj h klopi. Prepričati sem se hotel o njem. Ni se mi zdel ravno nevaren. Mati je včasih pa včasih pogledala, kaj delam. Takrat sem potuhnjeno sklonil glavo in obstal tam, kjer me je videla. Ko se je spet skrila za zelenjem, sem se spet približeval klopi. Nazadnje sem le bil pri njej. Previdno sem prijel za rob košare ter prav tako oprezno pogledal čezenj. Tista zmca so se mi zdela sedaj večja in grša, (Nadaljevanje prihodnjič) Skozi jekleno točo PIŠE: BRANKO HOFMAN RišE: PETER KRIVEC Stran 10 CELJSKI TEDNIK Št. 48 — 11. december Dragi mladi prijatelji! Današnja »Radovedna malha« meji na dva praznika. Dan republike je že minil, novo leto pa ni več daleč pred nami. To lahko opazite tudi iz prispevkov, ki so jih napisali naši mladi sodelavci. 29. november je namreč marsikoga navdahnil. Upaj- mo, da jih bo tudi novo leto, zakaj v praznični številki Celjskega tednika, bo Radovedna malha spet izšla. Za dogodivščine Lučke in Mihca smo že dobili nekaj predlogov. V praznič- ni številki vas bosta torej že pozdra- vila. Manjka pa nam pesmic — zima je vendar tako hvaležen čas, opišite Ì'o! Uganke in smešnice nam zaen- krat pošilja samo Peter Marinko iz Jesenic. K. sodelovanju pa vabimo tudi druge ^duhoTiteže. Pomislite na to in nam hitro pišite, časa ni več veliko! Kako ste kaj zdaj, ko je padel sneg? Se kaj sankate, ali še čakate na to, da nas bo zima s snegom bolj obdarila? No, mi vam želimo veliko veselih dni in prijetnih počitnic, p^ — na svidenje v praznični številki! Tetka urednica DOMAČA VAS Nedaleč iz Celja leži domača vas. Imenuje se Svetina. Sredi vasi stoji lepa, nova šola. Lepo razporejene hiše se lesketajo v soncu. Pokrite so s snežno odejo. Sneg je zapadel čez noč in nam prinesel veliko veselja. Tisti, ki hodimo daleč v šolo, se po poti kepamo in sankamo. Nič nas ne zebe. Začel se je čas kolin in vsi se jih veselimo. Lepa je moja domača vas. Zvonka Strašek, Osn. šola Svetina, 2. razred kako smo praznovali NAŠ PRAZNIK Sprejeli so jih medse 27. novembra je pionirski odred tretje osnovne šole »Anice Cerneje- ve« sprejel v svoje vrste 137 ciciba- nov. V lepo okrašeni telovadnici so se zbrali cicibani, tovarišice in gost- je. Med povabljenimi je bila tudi Kajuhova mama. Po pozdravnem govoru predsed- nika pionirskega odreda so se cici- bani zaobljubili, nato pa so dobili pionirske značke, izkaznice in ru- tice, ki so jim jih zavezali starejši pionirji. Mladi pionirčki so nato slovesno zapeli himno »Mi smo slo- venski pionirji«. V nadaljevanju programa so nastopili pionirji in mladinci z najrazličnejšimi točkami. Za razvedrilo so poskrbeli harmoni- kaši. Fotografski krožek je pridno fotografiral najmlajše pionirje. Ob koncu sta pozdravila in čestitala pio- nirjem tudi Kajuhova mama in tovariš ravnatelj. Pionirji pa so se po dobri malici veselo razšli. Za pionirski odred Anice Cernejeve, Celje Ernest Kremžar Spominjali so se Tudi na Ljubnem ob Savinji so lepo praznovali Dan republike. Še posebej so se izkazali pionirji, ki so za praznik pripravili izredno lepo proslavo. Največ zahvale za to gre nedvomno tovarišici Jagrovi, ki uči na šoli petje. S pesmijo je šolski pevski zbor predstavil namreč celo obdobje boja, prelivanje krvi in ža- losti, vse tja do svobode, ki je kon- čno pregnala vse tegobe. Marsikdo se je ob proslavi globoko zamislil. V njem so se prebujali spom^ini na tiste težke čase, ko so paši očetje, bratje in sestre odhajali v gozdove, od koder se marsikdo ni vrnil. Pes- mi, ki so jih deklamirili otroci, so nam priklicale v spomin mnoge neizpolnjene želje padlih, povedle so pas v taborišče smrti, v zapore ih v druga prizorišča žaloiger, ki jih je napisala vojna. Pred zaključkom proslave so pio- nirji sprejeli v svoje vrste Že vse tiste malčke, ki so letQS prvič pre- stopili šolski prag. Le-ti so z veselim smehljajem obljubili, da bodo ljubi- li domovino in se pridno učili. Vera Krajne, Okonina 41, Ljubno ob Savinji ZA VSAK PRIMER Janezek ,in Kekica sta bila z mamico povabljena k teti Miri. No, ker je mamica dobro pozna- la svoja junaka, ju je že doma krepko nahranila. Teta Mira, ki je svoje goste z veseljem pričakovala, je za ma- la dva pripravila tudi primeren aladek prigrizek, vendar sta bi- la nagajivčka zelo »pridna«. Teta mira je bila zelo presene- čena in kar malo v skrbeh: »Kaj pa vama je? Sta morda bolna, da vama sladkarije' naenkrat ne dišijo?« pa se oglasi Janezek: >.Veš, teta Mira, nisem lačen, prav lepa hvala. Ampak, da ne boš žalostna, sem s seboj prine- sel vrečko.« In Janezek je na mamino veliko zaprepaščenje potegnil izpod jopice veliko vrečko. Peter Marinko Zapadel je sneg in tudi potoki so ponekod že zamrzniU. Ta be !ípet strganih čevljev pa mokrih hlaê in plaščev! Kje je naša utica Oglašam se iz zakotnega kraja Socke, od koder vozijo z avtobusom šolske otroke v Vojnik — tiste seve- da, ki obiskujejo peti, šesti, sedmi in osmi razred. Avtobus pripelje že ob pol sedmih tako, da morajo nekateri otroci od doma že ob pol šestih. Nihče pa ne pomisli na to, kako otroci zmr- zujejo, ko čakajo na avtobus. Ko so te otroke prešolali, so obljubili, da bodo postavili za otroke utico, da jim ne bo treba čakati na avtobus kar pod milim nebom. Zdaj pa iz tega ni nič. V Socki pa so' najbolj žalostni novice, ki pravi, da bodo tam zdaj ukinili še nižje razrede osemletke. Tako se tudi otrokom prvega, drugega, tretjega in četrtega razreda obeta, da bodo zmr- zovali, čakajoč na avtobus. V Socki naj bi prihodnje leto pra- znovali 20. obletnico šole. Otroci bi jo radi praznovali doma, saj je šola lepa in opremljena s pripomočki, ka- kršnih marsikatera druga nima. Z. a. KOGA 1Ш1 MJRAJŠi? Veš, stric urednik, najrajši imam starše. Spoštujem jih in cenim. Star- ši me bodo spravili do službe. Ko si bom zgradila hišo, jih bom vzela k sebi. Imela bom dva otročička. Pa- zila pa mi jih bosta oči in mamica. Vedno se smejita, ko jim to povem. Pa ne vem, zakaj? Ali veš? Lepo pozdravljam vse. Lešnik Manja iz Hlebove ulice, Maribor III, razred osnovne šole PETER Peler je pognal trmasto mulo: »Hi konjiček!« otroci so se peljali v vozu po hosti. Šli so na osvobo- jeno ozemlje s partizani. Peter je zašel na minsko polje. Zagrabil je bombo. Partizan ga je zato natepel. Peter je padel s češnje. Peter je pa- del v jamo. Vprašal je nemškega majorja: »A ti si tudi noter padu?« Pod mostom je Peter zažvižgat na piščalka. Partizan je hitro opona- šal naprej ptička. Nemci so mislili, da tako lepo poje ptiček. Peter je vrgel škorenj v vodo. »A me ne boš natepu?« je vprašal par- tizana. Ne joči, Peter! Skupno delo učencev 2. .r Osn. šole Fr. Kranjca KAJUHOVA MAMA MED PIOMRJl Za dan republike je 137 cicibanov na tretji osnovni šoli v Celju bilo sprejetih v pionirsko organizacijo. Posnetek prikazuje del svečanosti in Kajuhovo mamo, ki je za ta svečan praznik obiskala nionirie in z zado- voljstvom spremljala kulturni pro- gram. Foto: J. Sever MATA HART 3 Nastopala je na številnih pariških odrih in znova navduševala cel Pariz. (Bilo je poleti 1916. leta.) Kar preko noči se je odločila, da postane bolničarka. Zaprosila je, da ji dovolijo negovati ranjence v vojaški bolnici v Vittelu, kjer so ravnokar gradili največje vojno letališče. Negovala je ranjence, toda vse noči se je zaba- vala z letalskimi oficirji. Vsi so se ji udvarjali in jo želeli. Kar nenadoma pa ji je zmanjkalo denarja, zato odhiti v Pariz, kjer pa jo pokličejo v obveščevalni urad h kapetanu Ladouxu, šefu francoske kontrašpijonaže. »Takoj zapustite Francijo! Vsi zavezniki su- mijo, da ste nemška vohunka. Želim, da takoj odpotujete v Holandijo, v vašo domovino in se za nekaj časa ne vrnete v Francijo.« »Joj, kako vam kaj takega pride na misel? Da bi jaz bila vohunka?« »To ni preveč težavno. Vsa vaša poznanstva pričajo o tem, še posebej pa to, ker iščete druž- be letalskih oficirjev.« Nihče ne ve, o čem sta nadalje govorila, toda gotovo je, da je Mata Hari odšla iz obveščeval- nega urada kot francoska vohunk^a-agent kapi- tana Lagouxa. V Parizu je lahko ostala le pod pogojem, da vohuni za Francijo. Nedvomno pa drži, da takrat niti kapetan Ladoux ni vedel, da je Mata Hari neñnska vohunka, ki je pošiljala vesti v Berlin, prav tako pa ni vedel, da je markiz Montessac izdajalec in vohun. Vse to je kapetan Ladoux zvedel šele iz knjige človeka, ki se je odločil, da začne življenje poštenega človeka. Mata Hari je odpotovala iz Pariza. Domneva se, čeprav nihče ne ve, da ji je kapetan Ladoux zaupal neko nalogo. Sestala se je z markizom in odpotovala v Amsterdam, kjer je znova za nekaj časa neznano kam izginila, zatem pa se spet pojavila v Parizu. zgodaj zjutraj je odšla h kapitami Ladouxu in že dopoldne tega dne je nekaj francoskih rušilcev spremenilo smer vož- nje v spremstvu nekaj podmornic. Zvečer pa je ta flota že imela na svojem seznamu dve potop- ljeni nemški podmornici ob maroški obali. Kaj je torej storila ta žena? Kot nemška vohunka je izdala nemške podmornice Francozom. Kakšno vlogo je igrala ta ženska? Bila je nemška vohunka, a je Francozom izdala nemške podmornice. V procesu je prišlo na dan, da je za to uslugo dobila ogromno vsoto denarja. Jo je mar primamil denar, ali pa je za vsako ceno hotela ostati v Franciji? Bržčas je imela za to poseben razlog. V bolnici v Vittelu je spoznala ruskega oficirja, ki je oslepel. Poševni strel v glavo mu je izbil oči. Mata Hari se^ j e zaljubila vanj. Morda je prvič v življenju resnično in ne- sebično ljubila. Razumljivo je, da je Mata Hari, ki ni poznala premislekov, kadar je hotela do- seči svoje cilje, ukrenila vse, da je lahko ostala v bližini ruskega oficirja, ki so ga medtem pre- mestili v neko pariško bolnico. Če je pri tem celo zaslužila denar — kaj zato? Le kaj so ji bili mar strašni dogodki? Vanje se je zapletla samo zato, da zasluži denar, ki ga jet potrebo- vala za razkošno ¿ivljenje. Ce je pri tem spre- jemala od obeh strani, to je pomenilo samo več denarja. Bila je Holandkinja, Francija in Nem- čija pa sta bili dve tuji deželi; v nevarnost, v katero se je z svojim delom podajala, ni ver- jela. Vajena je bila, da jo ubogajo ministri, voj- vode, poslanci ter visoki in najvišji oficirji. O njeni izdaji ni vedel niti markiz de Montessac. O tem je zvedel šele po njenem procesu. Sedaj je postala vohunka za obe deželi, ^re- ko markiza, ki ni nič slutil, je pošiljala važne vesti o namerah francoskih vojnih pilotov, o 'notranji politični situaciji v Franciji in o fran- coskem gibanju za mir. Konec 1916. leta je francoska obveščevalna služba izvedela, da je v Parizu neka zelo nevar- na nemška vohunka. Sprva so menili, da gre za ¿nano vohunko »Mademoisel docteur« in ko so hoteli to dokazati, so odkrili, da nekaj ni v re- du. Kapetan Ladoux je iz.vedel iz zanesljivih vi- rov, da je »Mademoiselle docteur« v Berlinu, medtem ko so v berlinski obveščevalni center kar naprej prihajale vesti iz Pariza. Francoski vohuni v Berlinu so bili prepričani, da te vesti pošilja neka ženska. In tako je sum znova pa- del na Mato Hari in francoski generalni štab se je odločil, da to zadevo enkrat za vselej preveri. Kapetan Ladoux je poklical Mato Hari v svoj urad. Dal ji je pet pisem, naslovljenih na pet francoskih vohunov, ki so delovali v okupira- riem delu Belgije. Pisma so bila zapečatena in točno naslovljena. Dejal ji je znova, da lahko ostane v Franciji le, če bo delala za Francijo in še to je dodal, naj izkoristi svoje znanstvo z nemškimi osebnostmi, da bo lahko prišla v okupirano Belgijo in predala pisma. Obljubil ji je bogato rmgrado ter ji dal lep predujem. Obljuba dela. dolg Nekaj dni pred praznikom na- še republike smo iz uredništva obiskali pionirje osn^ovne šole v Podčetrtku. Prinesli smo jim nekaj knjig za njihovo samo- postrežno knjigarno ... Pa smo tam! Samopostrežna knjigarna? Da, prav zares. Ure- dili so si prostor v katerem imajo knjižnico, knjigarno, pa- pirnico, razne druge šolske po- trebščirle. Poleg tega imajo tam pošto s telefonsko zvezo po vseh objektih kot so delavnice, ^učilnice, vrt itd. Pošta ima še hranilno službo s starinsko že- lezno blagajno. V samopostrežni trgovini, če smem tako reči, strežejo, »kasi- rajo« in upravljajo pionirji sa- mi. V nadstropju nekdanjega gospodarskega poslopja imajo delavnice za tehnični pouk in delo, fotolaboratorij, razstavi- šče izdelkov, kakršnih in koli- kor jih nima nobena šola v naši domovini. Se in še, bi lahko pripovedo- vali o pionirjih v Podčetrtku. Pa ne bomo. Za nalašč ne. Foto- grafi sor pisati so se menda tudi naučili. Zakaj bi torej mi . . . Radovedna malha razpisuje lepo nagrado za najboljši opis življenja in dela podčetrških pionirjev in za 3 najboljše sli- ke. Da bodo pisali in poslali sli- ke, so nam obljubili ob obisku. Ker pa obljuba dela dolg, pri- čakujemo lepo reportažo za no- voletno številko iz Podčetrtka. Nagrade naj bodo novoletno presenečenje! Razpis velja samo za pionirje iz Podčetrtka. št. 48 — 11 december 1964 CELJSKI TEDNIK Stran u KRITIČEN POLOŽAJ SOLSKE TELESNE VZGOJE ALI JE ŠOLSKA TBLESNA VZGOJA ENAKOPRAVEN PREDMET POUKA? NI! V CELJSKI OBČINI NIMA NOBENA SOLA TELOVADNICE, KI BI USTREZALA NORMAM, KI PA JIH NA 2alost TUDI SE DO DANES NIMAMO! NEZRACNI ZATOHLI PROSTORI, V KATERIH LAHKO S POLNI- MI PLJUČI DIHA KVEČJEMU ČASTITLJIVA TRADICIJA — TO JE VSE, GOTOVO PA ZELO MALO, KAR NUDIMO MLADINI ZA ZDRAV IN NORMALEN TELESNI RAZVOJ! IN KAKO REŠUJEMO VPRAŠANJA TELESNOVZGOJNIH OBJEK- TOV? TAKO, DA JEMLJEMO ŠOLSKI VZGOJI ŠE TISTO, KAR IMA IN POTEM SEVEDA VEC NIMA (KAKOR NA PRIMER IGRI- ŠČE PRI CEUSKI GIMNAZIJI), ALI PA GRADIMO NOVE ŠOLE BREZ TELOVADNIC (TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA), NAJBRŽ, KER JE GRADNJA TELOVADNIC ČASOVNO ZE TAKO ODMAKNJE- NA, DA SI JE SPLOH NI MOGOCE VEC ZAMISLITI — V PRO- JEKTIH! TO DOMNEVO POTRJUJE NAVSEZADNJE PRED LETI ZGRAJENA SOLA ZA BLAGOVNI PROMET. ŠOLE BREZ TELOVADNIC PROBLEM V Sicer pa so po podatkih svetovalca za telesno vzgojo pri zavodu za pro- svetno pedagoško službo Karla Juga poleg obeh omenjenih šol povsem brez telovadnic še gostinska in poseb- na šola, šolski center Borisa Kidriča, šola za zdravstvene delavce, ekonom- ska, administrativna, vrtnarska šola in učiteljišče. Z eno besedo — vse celj- ske šole z izjemo gimnazije. L, III., in IV. osnovne šole, kjer je v slabih vre- menskih razmerah in zimskem času pod streho telovadnice zagotovljeno le 60 odstotkov rednih ur telesne vzgoje. Po istih podatkih so šole spri- čo porasta učencev prisiljene krčiti pouk telesne vzgoje od tretjine do po- lovice ur po obveznem predmetniku oziroma učnem načrtu. Pri tem se seveda poraja vprašanje, ki bo toliko bolj aktualno in tudi akutno ob uveljavitvi sprememb v fi- nanciranju šolstva v novem letu: ali in kako bodo šole izpolnile predpisan učni načft telesne vzgoje? Ali bo ta še naprej postranski predmet, ker mu pač razmere ne dovoljujejo enako- pravnosti z ostalimi predmeti? Zdi se logično, da bi morali biti ob novi de- litvi sredstev vsi predmeti zastopam enakovredno, ker tvorijo vsi predmeti zaključeno celoto. Tudi za telesno vzgojo naj bi zato ob neizpolnjevanju učnega programa veljalo rlačelo, da šola, ki program krči, pač manj dobi. Kajti kljub okorelim stališčem posa- meznikov, da telesna vzgoja pač ni kdove kako važna, je resnica ravno nasprotna: pa še kako važna! Morda je današnji položaj posledica takšnih prepričanj, kajti težko je sicer verjeti, da po osvoboditvi v Celju nismo zgra- dili niti ene telovadnice, ki bi zaslu- žila to ime. Po normah, ki veljajo dru- god v športno kultiviranem svetu, mo- ra biti na primer telovadnica visoka 7-metrov, da ustreza povečani porabi kisika, športnim igram (ki so sestavni del telesne vzgoje) itd.; v Celju meri najboljša telovadnica 4,5 metra, kar je torej malone polovico pod normo. Razen tega so bile vse naše telovad- nice, ker so bile grajene pred deset- letji, grajene za 300 do 400 učencev — danes se je to število skoraj potrojilo. NE OD ZGORAJ NAVZDOL Pravzaprav je zelo žalostno dejstvo, da po zdravstveni plati nenehno ugo- tavljamo, kako množične so telesne okvare učencev: deformirane hrbteni- ce, ploske noge itd., po drugi plati pa nazadnje ni nobenih možnosti, da bi •— prizadeti mladini še posebej omo- gočili telesno rekreacijo v solidnejših razmerah. Tudi v tem je naposled do- ločen pomen telesne vzgoje, ki pa ga mnogi ne vidijo ali nočejo videti. Šolska telesna vzgoja bi morala v okviru množične vzgoje dobiti še po- sebno mesto, kajti njene funkcije so neločljivo povezane z rastjo mladega človeka v celovito osebnost. Vseka- kor bi mogla v normalnih okoliščinah tudi ugodno vplivati na moralno obli- kovanje mladine, jo zaposlovala in sproščala iz nje tiste sile, ki si sicer iščejo pot v najrazličnejše deformaci- je. Ob tem seveda ni mogoče mimo ugotovitve, ki je postala že neizogi- ben refren in po kateri imamo opra- viti 2 absurdom: športno dejavnost ho-' čemo graditi od zgoraj navzdol name- sto narobe, kakor delajo to drugod po svetu. Mnenja, da je množična telesna vzgoja osnova vsakega vrhunskega sporta, ni mogoče ovreči, čeprav smo ga praktično (nehote) ovrgli že s tem, da jo materialno zapostavljamo. KJE JE IZHOD IZ SLEPE ULICE? 2e na pogled v spremembi odnosov in politike do telesne vzgoje, v nje- nem, če- hočete, družbenem vrednote- nju, ki pa bi seveda m.aralo najti svoj stvarni in konkretni izraz v konkret- nih akcijah. Z razpravami ne bomo dosti naredili. Še zlasti ne, ker so ob- stoječe razmere dovolj jasne. Ena iz- med konkretnih akcij bi bila nemara v tem, da ne bi sprejeli nobenega pro- jekta kakšne nove šole, ki ne bi vklju- čeval tudi telovadnice. Z drugo koin- kretno akcijo bi se na primer skušali prepričati, da imamo na področju Celja že tako premalo prostora za športna igrišča, pa zato naj ostanejo vsaj tista, ki so. Njih uničevanje (za zdaj zares samo v enem primeru) je sicer morda koristno s stališča stanovanjske grad- nje, a je po drugi strani škoda večj,a. V Celju se obeta delna rešitev kri- tičnega položaja telesne vzgoje z iz- gradnjo dveh telovadnic pod tribuno stadiona Borisa Kidriča. Seveda pri- hajajo pri tem v poštev zlasti šole, ki so v 'njegovi neposredni bližini: prva, druga, tretja osnovna šola, šola za blagovni promet, vajenski center Bori- sa Kidriča, gostinska in posebna šola. Pokriti prostori pa bi bili potrebni tu- di gimnaziji, tehniški šoli, ki gostuje v domu Partizaina v Gaberju, učiteljišču, ki soupojablja telovadnico ekonom- ske srednje šole, četrti osnovni šoli, ki v nižjih razredih nima tretjino ob- veznih ur. Telovadnici bi omogočili skoraj 120 ur telesne vzgoje tedensko, kar je ne glede na čas, ki bi ga učenci oziroma dijaki porabili za hojo v obe smeri, še vedno bolje kakor tako, kot je. Ce bi imeli oddelki po dve u^i telovadbe skupaj, bi bilo vsekakor še ugodneje. Pri tem velja dodali, da bo prihodnje leto potreba po telovadnicah še na- rasla, saj se bo število ur na šolah za- radi večjega vpisa učencev še poveča- lo. Tako na šoli za blagovni promet od sedanjih 18 'na 30, na gostinski šoli od 8 na 14, na vajenski šoli Borisa Ki- driča od 28 na 30 ur. Vse to kaže, da bi bilo obe telo- vadnici čimprej dograditi. Gre nan^reč tudi za to, da ima ta rešitev mnoge Zdrav duh v zdravem telesu ali: kdor v mladosti nima telovadnice, na sta- rost takole telovadi. prednosti: je trenutno najcenejša, naj- bolj ekonomična in tudi najhitrejša. Dograditev bo veljala 50 milijonov, vtem ko bi vse druge gradnje to vsoto večkrat presegle. Ce bomo hoteli izboljšati pouk te- lesne vzgoje, pa seveda nebo mogoče ostati samo pri tem. Nadaljnje rešitve so samo v gradnji telovadnic pri vseh šolah oziroma v razširitvi sedanjih zmogljivosti z dozidavami. Novograd- nje zaradi lokacijskih težav verjetno se ne bodo uresničljive, po vsej pri- liki pa zaradi velikih potreb na drugih področjih (komunala) zanje 'tudi ne bo finančnih sredstev. Kljub temu se zdi, da stvari ne bomo mogli zavlačevati v nedogled. Ce naj bo telesna vzgoja ■sestavni del pouka, jo bo vsekakor obravnavati v tem smislu in poskrbe- ti, da se bo v teip smislu tudi uveljav- ljala in uveljavila. D. HRIBAR ZGODOVINSKA — No, Janezek! Kaj si se v šoli naučil o partizanski borbi? — Nič, očka! — Pri zgodovini sino prišli samo do Karadjordjevićev, za naprej pa sklad ni imel de- narja. — TAKE IN PODOBNE VAS BODO V »PIPCU« ŠE PRED NOVIM LETOM SPRAVILE V SMEH. — ALI PA TUDI NE !!! ZNANI CELJANI V LJUBLJANI PTUJSKO BČINSTVO m TERMOMETER Z Lojzetom Rozmanom sem se pogovarjala med vajo Adamove »Pomladi 72« v garderobi ljubljan- ske Drame. — Celjani ste. Vprašanje je mor- da nekoliko nenavadno, toda zakaj ne nastopate v celjskem gledališču? — Pred šestnajstimi leti sem šel v Ljubljano študirat. Po diplomi sem ostal v Ljubljani. Morda se res postavlja vprašanje, zakaj kot Ce- ljan ne nastopam v celjskem gle- dališču. Odgovor je kaj preprost. Vsak igralec si želi nastopati v več- jem gledališču, kjer ima večje raz- vojne možnosti. Na to vpliva tudi repertoarna politika. Ne kaze tudi zamolčati možnosti sodelovanja na televiziji, radiu in pri filmu. Vsak igralec je po nekem določenem ča- su v krizi. Sicer občuti to sleherni na drugačen način. Zase vem, če- prav ne zanikam kvalitet, ki jih ima fihn, niti možnosti igralčevega raz- voja pred kamero, da trenutno po- trebujem gledališče, odrske deske. ZMradi naglice pred kamero izgu- bim, ne vem, kako se naj najbolje izrazim, izgubim igralčev »stav«. Po treh, štirih filmih se izčrpam. Po daljšem igranju v gledališču je mo- žnost krize manjša. — Koliko vlog že imate za seboj? — Približno 100 do 120 gledališ- kih, dvajset filmskih in deset tele- vizijskih. — Katera vloga, gledališka oziro- ma filmska, vam je najbolj »leža- la«? — Gledališka v »Orfej se spušča«, v filmu pa Ciril v Akciji in moja prva filmska vloga, ki jo je tudi kritika zelo dobro sprejela, Lucijan v »Pet minut raja«. — Kaj lahko poveste o vašem zadnjem filmu »Ne joči, Peter«? — Bil sein na dveh premierah (razgovor je bil pred premierama v Ljubljani in v Celju), v Pul ju in v Kranju. Preseneča me način, kako sta ga sprejeli obe publiki. V Pulju je bilo z eno besedo — grozno. Are- na je arena v pravem smislu bese- de. Odločno zanikam, da je puljska publika termometer, ali če hočete — merilo za presojo, ali je nek film dober ali slab. Prijetno pa sem pre- senečen nad kranjsko publiko.. Re- agirala je pravilne j še in bolj ob- jektivno kot puljska. Sam film je v seriji naših filmov iz partizanskega življenja nekaj po- sebnega. Vzgojen je in če bo mla- dina gledala podobne filme, je bo- jazen, da bi filmi slabo vplivali na- njo, povsem, odveč. — Kako pa je s puljsko presojo? — Kritika je do slovenskih fil- mov preveč zahtevna in neizprosna. Povsem jasno je, da še ne moremo delati velikih stvaritev. V filmu smo droben problem obdelali na bolj človeški in preprost način kot smo delali doslej. Scenarij je bil dober, kamera ni statična, ker ze- lo veliko pomeni in t i glie je pra- vi mojster. Igralca ne pusti v ne- mar, pusti ga dihati, pusti mu iz- oblikovati svoj koncept. In ni ek- sperimentator. Igralec se ob tak- šnem režiserju le težko zbega. Sne- manje je potekalo zelo mirno. S so- igralcem, Bertom Sotlarjem, sva se lepo ujela. Film je kupilo že 6 dr- \шт\ il Lojze Rozman — Vaša nova vloga je v Adamo- vi »Pomladi 71«. Lahko kaj več po- veste o njej? — Igram pozitivno, herojsko vlo- go — junaka, ki umre ko komunar- di zmagujejo. Dogaja se v obdobju francoske komune, revolucionarne vlade pariških množic 1871. leta. Komad je vsebinsko izredno bogat in zelo zahteven. Bojan Stupica je edini režiser pri nas, ki ga je lahko postavil na oder. Njegova domiselna in izoblikovana režija je komad še ovrednotila. Konec je več kot im- presiven. Morda je na svetu deset režiserjev, ki bi zmogli to, ^khr je uspelo Stupici. — Ste že nastopali v celjskem gledališču? Če bi vas prosili za so-, delovanje na prireditvi, na katero hi povabili umetnike — Celjane, ki delajo drugje, bi pristali? — V Celju sem igral dvakrat, ko je'gostovala Drama. Na sodelova- nje bi pristal, če bi bil takrat rav- no prost. Trenutno imam obvez- nosti v Eksperimentalnem gleda- lišču v Križankah. — Vaše zadnje vloge in načrti? — V Zaroti, seriji TV filmov in Ne joči, Peter. Skoraj deset let že imam idejo za scenarij za doku- mentarni film iz časa NOV, ki bi obdelal problem Štajerske, katere- ga se ni še nihče lotil. Pri tem bi morali pomagati ljudje iz Celja in bližnje okolice z avtentičnimi po- datki. Poudarjam, da je to zaenkrat še ideja. Zato kaj več o tem ne bi govoril. Torej, tovariš Rozman, pri rea- lizaciji veliko uspehov! M. Smeh ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 12. do 19. decembra IVAN PLETERSKI veterinar Celje — Trubarjeva 93 (Otok) telefon: 29-26 - CUDEN IZLET NAVADNE ZELENKE Rodila sem se v vroči peči v tovarni pod koničasto goro. Kr- stili so me za zelenko z malo za- četnico, pa nič zato. Nič zato, ker sem bila zaželena in so po meni povpraševali, ko sem bila še v kupih raznih rudnin in kemičnih priteklin. Vroče so me pričakovali onkraj gore, kjer bi mi natočili vsebino, zdravilno vodo kiselka- stega okusa... Od tam je prišel pome šofer Lojze, pa me niso hoteli dati nje- mu. Meni in mojim sestram je bila namenjena lepša in boljša bodočnost. Zavili so me v mehko leseno volno, me naložili na vlak ... Potem sem potovala po šir- ^nem plavem morju, kjer me je kupil petični tujec za devize — mene in še stotine mojih sester. Na ladji nas je bilo dosti, ne samo steklenic. Tu je bila rezana šta- jerska smreka, cink, kristalna va- za in še mnogo tega. Vsi smo bili veseli. Zamenjali nas bodo za ka- vo, za stroje, za denar z zlato podlago ,.. Bila sem ponosna. Toda kdo bi razumel te trgovce z novci. Veste za kaj so me po ovinku zamenjali, ko sem tako potovala in ko so papirji o mo- jem rojstvu in ceni romali z rok v roke? Spet za zelenko, prav kot sem jaz, ki tako kot jaz vidi vse zeleno, ki je iz stekla in drži liter vsebine... Mojega potovanja je bilo konec, potovanje pa je nastopila moja dvojnica in na tisoče njenih se- ster iz tujine. Vem, da so med tem že prispele v kraj, kjer jih bodo poleti napolnili z zdravilno vodo. Nekje na kupu čakajo in prezeba- jo. Lojzek je zanje odštel toliko deviz, da so se mu roke tresle. Meni je bilo potovanje v tujino všeč. Verjamem, da je bilo poto- vanje mojim inozemskim dvojni- cam tudi všeč. Kako pa je všeč ljudem? Ni mi mar. Ce bo kdo od jeze zbolel na želodcu, mu bo vsebina mojih inozemskih dvojnic že pocelila ulkus. Pozdravljeni in morda celo še kdaj na svidenje. REŠITEV V gostilni v Kojzem se srečata voznik in cestni de- lavec. Delavec hvali kvalite- to kozjanskih cest. Voz.nik ga nekaj časa posluša nato pa pravi: »Veste kaj vam cestarjem še manjka?« »Traktorji s plugi!« ??? »Da, moj dragi. Da bi s plugi preorali cestišče in za- sejali pšenico. Na teh ces- tah bi verjetno uspevala.« Stran 12 CELJSKI TEDNIK Št. 48 — 11. december DOLGO ŽIVLJENJE RUSOV čeprav popolnih podatkov o tem, kje ljudje na našem planetu najdlje živijo, zaen- krat statistika še nima, pa je brez dvoma ta rekord ustaljen v Sovjetski zvezi. Po popisu prebivalstva v Sovjetski zvezi iz leta 1959 je v tej državi nič manj ^ot 21.708 ljudi, ki so stari sto in več let. Ko so se znanstveniki poza- nimali za ta fenomen, so ugo- tovili, da je večina teh ljudi živela od fizičnega dela, da niso živeli v izobilju, da so se hranili s preprosto hrano. To- likokrat ponavljane »recepte« o abstinenci alkohola in nikotina. Niso t\, stoletniki ravno najhujši .kadlici, pa tudi pijanci niso, čeTavno zvrnejo tu in tam kak kozarček vodke. Na naši sliki imamo celo pevski in folklorni ansambel stoletnikov. V ospredju sta so- lista kazačoka Sadat Marholi- ja iñ Garaš Džouna. TUDI REKORD Eden največjih državnikov na sve- tu je bržčas prav zaradi svoje legen- darne kljubovalnosti sklenil prežive- ti najstarejše Ruse. Privoščimo mu! V Sovjetski zvezi sicer res ni veliko privatnih av- tomobilov, zato pa ni rečeno, da se morajo sovjetski ljudje voziti samo z vlaki, avtoubsi in metroji. V tej deželi je zelo razvita taksi služba in taksi je tu med najcenejšimi na svetu. Samo ,v Moskvi ima taksi-park nad 10.000 avtomobilov. Taksiji imajo svoje radio-tele- fone. Kdor taksi rabi, zavrti telefonsko številko in že mu štab prometnikov v centrali pošlje najbližnjega. Sicer pa je mogoče taksi najeti kar spotoma na ulici, k<>t povsod po svetu. Na naši sliki je potnik »Reks«, boxer z imenitnim rodovnikom, ki se elegantno pelje na razstavo pleme- nitih psov. AFORIZMI # Bolje je imeti pasji rep kakor oslovsko glavo. # Nalogo, ki je ne moremo izpolniti, pogosto ime- nujemo perspektivno. Ф Mnogi bi se radi povzdignili, toda ne vedo nad čim. Ф So ljudje, ki o svojem delu toliko govorijo, da se jim človek čudi, kako jim še preostane kaj časa za delo. Ф Aforizem je književna forma, ki veliko pove z malo besedami. Nasprotje aforizma je roman. Ф Najpogosteje dvigujejo palec tisti ljudje, ki si ne upajo dvigniti glave. Ф Zanimivo je, kako daleč lahko pride s svojim mišljenjem, kadar nikamor ne gre. Ф Ce nogometaš igra na krilu, to ne pomeni, da leti, seveda, v kolikor proti njemu ne igra oster branilec^ SPECIFIKACIJA IDEALA Beograjske Večernje novo- sti so objavile tale oglas: Iščem moža — starejšega samostojnega intelektualca — obvezna popolna srednje- šolska izobrazba. Biti mora: redni obiskovalec oper, kon- certov, filmskih predstav, ljubitelj izletov, načitan, svo- bodno misleč, odlično vzgo- jen, zvest sam sebi, uvideven in veder. Ne sme biti: fizič- no lep — (telesne hibe ne motijo), pijanec, kadilec, kvartopirec, ženskar, straber petec, sebičnež, trdoglavec, brez okusa pri oblačenju, za- nemarjen. Ulični sestanki iz- ključeni, šifra: »Podoben se veseli podobnega«. HUMOR Stari Grk s Krete, mož lepe in koketne žene, je na smrtni postelji hotel izvede- ti, če so njegovi otroci zares njegovi. — Povej mi, povej, je pro- sil ženo, — saj bom tako vsak čas umrl. — Hja! je pomišljala že- na, — kaj pa, če ne boš? .. " * Na Angleškem je v zad- njem času zelo priljubljena tale šala: — Kako najlaže pride slon z drevesa na zemljo? — Stopi na list in počaka do jeseni. Japonka je zašepetala svo- jemu možu: — Jutri, dragi moj, bova slavila srebrno poroko. Ce si za to, bom za kosilo spek- la piščanca. — Zakaj? Saj je res, da sva se, poročila pred petin- dvajsetimi leti, toda kaj. je pri tem zakrivil piščanec? DVANAJST NEVEST ENEGA MOŽA Italijan Gino Carlo Aldo Do- nati je demantiral vse tiste šale o nesreči, ki zadene mo- škega, ki se poroči. Njemu po- roka in zakonsko življenje pač ni delalo preglavic. Donati se je v nekaj pičlih letih poročil z dvanajstimi dekleti in vdo- vaimi in se pred tem z no- beno prejšnjih žena ni ločil. Kako je zmogel, da naraščajo- či venček žena ni zaslutil ni»- česar, je uganka, ki bi jo zmo- gel le dober psiholog. Carlo Aldo Donati je bil vendarle pri dvanajsti poroki (čudno da ne pri trinajsti) slabe sreče. Brat neveste je nekaj sumil. Zenitvanjskega . goljufa so vkleniili v lisice v cerkvi v Messini, še preden je prese- nečena nevesta utegnila iz- dahniti svoj vzhičeni »da«. Do- nati je poleg »sveže« ženice povprečno vsaka dva meseca, dobil tudi delež bale in lepo živel na svatbenih potovanjih. Ni nam znano, kako se bo navadil na hrano v jetnišnici, ko se je razvadil ob »ohcet- nih« omizjih? RIBE ZA DEBELUHE če shujšate v tednu dni za dva kilograma, vam to ne more škoditi. Zdravnika Kuhn in Stormann iz Nem- čije sta po temeljitih razis- kavah ugotovila, da lahko ob ribji dieti vsak debeluh zgubi deset kilogramov v štiridesetih dneh. Štirideset debeluhov se je prostovoljno javilo za poskusno kuro. V mesecu in pol so se brez iz- jeme vsi spremenili v vitke mladeeniče, z nepremaglji- vim odporom do ribjih jedi. Ribje meso namreč vsebu- je veliko več vode kot meso sesalcev, pri tem. pa nima bistveno manj dušičnatih snovi. Nekatere ribe, kot na primer slanik, som in skuša spadajo med tako imenova- ne »postne« vrste mesa, po- dobno kot teletina, le da vse- buje meso teh rib veliko več dušika. Poleg tega ima ribje meso veliko več mineralnih snovi kot meso sçsalcev. Po- sebni sestavini ribjega mesa sta sodij in potasij, ki pospe- šujeta prebavo. Ribe vsebu- jejo veliko beljakovin in ma- lo maščob. Ce ste debeli in hočete shujšati, morate najprej tri dni jesti izključno ribe; do- voljena je kava in košček kruha ter eno jabolko na dan. Pivo je strogo prepove- dano. Ob taki dieti — po- sebno še, če traja pet dni — ~ se organizem temeljito oči- / sti. Ribe lahko jeste pečene, kuhane ali pripravljene kot solato. Uživate lahko tudi kaviar ali pa cenejšo ikro kečige, bogate fosforja. Po petih dneh te diete je dovo- ljen dan običajne hrane, ki mu sledi apet pet dni ribjih užitkov. Po tridesetih dneh je uspeh zajamčen. PRETIRANA ZELJA Beatle, eden od četvorke razvpitih kričačev George Harrison ima poleg svojih milijonov še eno željo. Rad bi postal novinar. Pravijo, da mu to ne bo tako uspelo kot mu je kričanje za devize. TEHNOKRACIJA Ne pripisujemo niašim ii- čenjakom, da nimajo vesti, čeprav bi o tem lahko veli- ko govorili, pač pa ugotav- ljamo, da so včasih nedra- matični, a to je enako res- no, ker ne njore pripeljati samo do propada njihovih duš, pač pa do propada vse- ga sveta, do smrti našega u- bogega planeta. V ostalem: atomska smrt je že tu. Ab- sorbiramo jo v hrani, pa celo v simbolu človeškega zdravja — v solati. Toda po vsem svetu zbor tehnokra- tov protestira in trdi, da prag nevarnosti še nismo dosegli in da je vse, da bo- lje ne more biti. Ná enega Einsteina in enega Oppen- heimerja — koliko idiotov, preskrbljenih z diplomami! Koliko omejenih speciali- stov, ki niso sposobni, da bi razmišljali in videli preko plotu svoje stroke! Koliko arogantnih tehnikov, kate- rih zlonamcrnost trdoglavo odbija, da bi priznala to, kar jc očitno! Njih sc je treba bati, teh novih gospo- darjev, ki nam vladajo. La Nouvelle Revue, Pariz SORAYA BO PRESENETILJl Vsi, ki prodajajo njen prvi film (Trije obrazi ene žene) prepričujejo svet, da je bivša perzijska kraljica Soraya rojena igralka. Iznašli so nekaj superlativov kot: — Ženska z najlepšimi očmi, — Ženska, ki ho ogrela srca s svojo lepoto in talentom. Nočemo biti izjeme in podvomiti, da bo res tako. Eno pa le drži, da film potrebuje veliko reklame in da je film za filmarje reklama. Pred leti je filmska zvezda Grace Kelly postala princeza, zdaj pa je cesarica in princeza postala filmska zvezda. No, pa reztdiat 0:0 elintinira izgubo s pridobitvijo. RAK IN RIZ R. B. S. Carnaghan, višji znanstveni sodelavec cen- tralnega veterinarskega la- boratorija v Weybridgu me- ni, da bi mogla biti neka zveza med snetljivim rižem in visokim odstotkom raka na jetrih v tistih krajih, kjer je riž ljudem glavna hrana. Njegovo domnevo je potrdil poizkus: ko so mišim in pod- ganam dali določeno vrsto riža, so sc po nekaj časa pojavili tumorji na jetrih. ŽIVALI MA ZATOŽNI KlOPl V SREDNJEM VEKU SO PO- DOBNO KOT LJUDI OB- GLAViLi tudi Živali Ko je sodnik izrekel obsod- bo, je gospa Fenech pričela drhteti. Svojega psa Lancea je dobesedno oboževala, a zdaj so ga obsodili na smrt, ker jo je hotel braniti pred vsiljivim človekom. Vsa vznemirjena in iz sebe se je gospa odločila, da zapu- sti Kanado in s psom odpotuje v Italijo. Ko je prispela v Mi- lano, je poiskala pravni na- svet strokovnjakov in specia- listov za živalska vprašanja. Kajti časa ni bilo dovolj: za- htevek, da izroči psa, bi lahko vsak trenutek prišel za njo, zato je bilo treba organizirali hitro in učinkovito obrambo. V glavnem je gospa Fenech potrošila milijon in pol lir, da bi si zagotovila obrambo ve- likih mednarodnih advokatov. Med njimi je bil brez dvoma najbolj nenavaden branilec M. Frank Petit. Stari angleški policijski agent je rešil življe- nje velikemu številu psov, ob- sojenih na smrt. Metode, ki se jih je posluževal, so bile v tem, da je na živalih »uporab- ljal principe psihoanalize.« NESREČNO DETINSTVO NEKEGA PSA Po M. Franku Petitu je Lan- ce vsekakor moral biti žrtev nekega šoka. ki ga je preživel v svojih mladih pasjih dneh. Ta šok je iz njega naredil ncsociaino bitje. Zadostoval bi enostaven psihoanalitični postopek, da bi iz njega nare- dil to, kar bi pes moral biti pred tem, to je, mirnega psa, kf v nobenem pogledu ni ne- varen okolici. Da bi advokat demonstriral svojo tezo, je psa Lancea pod- vrgel seriji testov, ki naj bi dokazali, da ima prav. Pes je bil rešen. »Afera Lance« je seveda za današnje pojme dokaj čudna, toda ni edina v analih »živalskega pravosodja«, V 13. stoletju so bili žival- ski procesi na dnevnem redu. Od takrat so 500 let živali »se- dale« na zatožno klop; med njimi voli, krave, ovce, svinje, osli, psi, gosenice itd. v veči- ni primerov so bile obsojene zaradi čarovništva in prazno- verja. Tako so v Baslu 1474. leta osumili nekega kanarčka, da je znesel jajce in so ga ob- sodili na grmado. Pogosto so obsodili cele živalske kolekti- ve, ker so povzročili material- no škodo. v takih primerih je sodišče pošiljalo živalim po- zive! PES, KI NE POZABLJA Pri vsej tej nenavadni zade- vi se zdi, da edino manjka proces, na katerem bi živali nastopile v vlogi tožitcija. No, zgodovina pozna tudi tak pri- mer. Bilo je v Montarglsu 1371. leta. Neki plemič je prijatelju potožil o svojih težavah. Vsak dan, ko je odhajal Iz hiše, je namreč srečaval nekega psa, ki ga je napadal in ga hotel ugrizniti. Stvar je prišla na ušesa Cesarju Karlu V. Začu- dilo ga je, pa je poklical ple- miča in psa. Od plemiča je zahteval? da se skrije med mnogoštevilne dvorjane, nato pa je spustil psa. Pes je takoj poiskal svojo žrtev. — Očitno, da je tale plemič moral psu nekaj narediti, je zaključil ce- sar. Da bi poravnal spor, je pred- lagal plemiču dvoboj. Pes je zmagal, plemič pa je končno priznal, da je ubil njegovega gospodarja. To je potrdilo ce- sarjeve dvome. Pes je resnič- no zastopal svojo tožbo. (Se nadaljuje)