Uhajajo 1, in 15. vsacega meseca. Cena jim je s poštnin« vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosnt) in druge evropske driave zoaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila
tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mest«.
GOSPODARSTVO.
Ali naj se na Dolenjskem še prideluje rudeče vino?
líliža 8c trgatev, ki obljublja biti (lolíra iii umestno je, da su nekoliko pomenimo o napravi vina. Pri nas na Dolenjskem napravljalo se je v prejsnih dobřili ěasili in napravlja ae Še dandanašnji največ ru-deiega vina, katerega navadno nazivljamo „čvifiek." No, napravo rudeèega vina liooejo nekateri zavreči, 6es; V naprednih vinorodnili deželali napravlja ae dandanašnji le bela in črna vina, ne pa tudi rudeea in zato naj bi se naprava rndef-ega vina na Dolenjskem in Šlajerakem odpravila. Res je, da na Nemškem, Franeoskem, Ogerakera, Italjanskera, toraj v najbolj sloveČili vinorodnih deŽelab napravljajo dandanes le bela in črna vina, dasiravno se je nekdaj povsod tam gotovo v pretežni meri nideča vina napravljalo. Da je bilo tako, dokazujejo najstarejše slike, najstarejše osobito latinske pesmi, katere vino opevajo. Svatba v Kani Galileji, zadnja večerja in druge slike, katere najstarejše gostije predstavljajo, nam kažejo v kozarelli rudeče vino. In najstarejše latinske vino opevajoče pesmi poznajo le vin u m rubi du m, ne pa vinum luteuni ali album. Da se je prešlo s časom na napravo le belega in črnega vina v teli in aplob zelo po vseh vinorodnih deželali, sam liog vé, kako je do tega prišlo.
No 8 tem, da se dandanašnji v najpcglavitejših vinorodnih deželah samo bela in črna vina napravlja, pa ni še nikakor rečeno, da naj bi se nikjer več v nobeni vinorodni deželi tudi rndeča vina ne napravljalo, tSaj vidimo krasne izjeme, Franeoz sme pred vsem na svcija izborna vina ponosen biti, osobito na svoj „bordeaux" in svoj „ch a mp a gn e r," in vendar napravlja i on še rudeče vino in se celo „cham-pagner rose." Štajerci pridelujejo najfinejša bela vina, pa vendar se nahaja i tam rudeče vino, „Stainzer Sehilcher" imenovano. Kjer je kako blago gotovih lastnosti cenjeno, kjer se to blago išče, in vsled tega tudi dobro plačuje, bilo bi pač kar naravnost nespametno, upirati se napravi istega. No in tako blago gotovih cenjenih lastnosti, namreč kaj prijetne kisline, ne preobilnega alkohola, prijetne vonjave je ravno nase dolenjsko rudeče vino, je nas dolenjski čviček.
Ne le da ga mi Dolenjci najrajši pijemo, pijejo ga tudi, da je le pristen, kaj radi Ljubljančanje, Gorenjci, Korošci,
Napravo rudečega vina na Dolenjskem popolnoma opustiti, ter z napravo belega in črnega nadomestiti ga.
ni umestno. Samo o sebi razumno je, da morimo dolenjski vinogradniki zato skrbeti, da se naše rudeče vino, da se naš „čviČek" kot tak kolikor mogoče zboljša. No in zato je tudi že skrbljeno. Najhujša šiba, katera je zamogla nase vlncigradstvo zadeti, trtna uš je tista, katera je zboljšanje uvedla. Vsled trtne uši prenavlja se dandanes dolenjske vinograde, ill pri tem uvaža se nove finejše vrste trt, in naš čviček postaja finejši, (Jpuatitev pridelovanja rudečega vina na Dolenjskem ni torej nikakor opravičena.
Kako je oviniti nov vinski sod.
Vsak nov vinski sod se mora oviniti, predno ae vprvič z vinom napolni. Prav po domače rečeno, se mora nov sod zažmahati, prej ko se vprviČ napolni z vinom. Ako se namreč v nov sod, bodisi hrastov ali pa kostanjev, vino natoči, ne da bi se ga prej pravilno ovinilo, zadobi vino neprijeten trd okus, neprijetno ru-javo barvo in neki, sicer prijeten, toda vinu tuj duh po takozvani vaniliji. Ovinuje se lahko nove vinske sode na več načinov. Najiiavadnejsi, katerega se dandanašnji priporoča, je ovinjenje s pomočjo sode. — Po tem načinu naj se vzame primerna množina vrele vode, kateri se doda toliko sode (potošeljna), da je pride na hektoliter 2 kilograma. Ko se soda v vreli vodi popolncraa razstopi, vlije se previdno v sod, katerega je potem pri prav rahlo zabiti vélii toliko (»»a kotati, da pride celo notranje površje soda v prav obilo dotiko s sodino raztopino. Konečno postavi se sod še za nekaj časa na prvo, potem na drugo dno. Ko je voda popolnoma ohlajena, se spravi iz soda, sod pa se z vrelim kalnim vinom ali pa z vrelimi drožemi izkota ter naposled s čisto mrzlo vodo prav tino izpere. Ta način ovinjenja novih sodov se dandanes močno priporoča, vendar ni najboljši. To pa zato, ker zadobi vanj vprvič natočeno vino, kakor že povedano, neki, sicer jako prijeten duh po vaniliji, kateri pa v vino ne spada, ker mu je tuj. Veliko bolj se priporoča ovinjenje novih vinskih sodov s pomočjo živega apna. Pri tem načinu ovinjenja ne zadobi v tak sod natočeno vino nikake nepovoljne lastntřsti. Postopa se pa tako-le:
Ako le mogoče, naj se nov sod kake 3 do 4 mesece pred porabo najprvo s čisto vodo napolni, katero se potem vsakih 14 dni iz soda iztoči ter z novo nadomesti. Po preteku tega Časa ali pa, ako ni bilo mogoče sod z vodo tako izlužiti, naj se ovini sod s pomočjo živega apna takole: Na vsak hektoliter vsebine naj se vzame eno veliko perišče živega apna, katero se ali pri vratih ali pa zgoraj pri véhi v sod spravi.
Ko je apno v sodu, položi se ob dveh straneh vehine luknje ali dve poleni ali pa štíří kamne tako na sod, da se oa nje labko lij tako položi, da ue pade dol ia da njegova ue/ (klavaj v vehino Inknjo ne seže, ampak da je za kaka dva prsta od iste oddaljena. To poslednje je velike važnosti, zato naj se pazljivo izvršuje, ker sicer je mogoče, da se pripeti velika nesreča. Vlij zlije se potem vrele vode toliko, da spremeni živo apno v gosti belež. Je vsa vrela voda v sodu, zainaaí se vehino luknjo prav na rahlo z vého ali pa še najboljše s snopičem trdno zvezane slame, in sod se potem počasí ín prav previdno po dvorišču valja. Ako vrže sopar veho ali slamnati snopič iz včhine luknje, ga je pobrati in vúbino luknjo z nova prav na rahlo zatakniti. Konečno postavi se sod za nekoliko časa, recimo za kake pol ure na jedno, potem na drugo dno, kar je večkrat ponoviti. Drugi dan spravi se belež iz soda, sod pa je izprati 8 čisto in mrzlo vodo do Čistega. V tako pripravljen sod se zamore mlado vino ali mošt brez vsake skrbi natočiti. Še boljše pa je, in to posebno v tem slučaju, ako se misli vanj že staro vino natočiti, ako se ž njim dalje še takole ravna: Zavre se kalnega vina ali drožij, s katerimi se sod dobro izkota ter konečno s čisto vodo izpere, ali se pa zavre v kotlu prav dobrih pokipelih tropin (tropa), a katerimi se sod izkota in potem še s Čisto mrzlo vodo popolnoma izpere. V tako ovinjenem novem sodu ne bo zadobilo vino nikoli najmanjšega neprijetnega duha ali okusa, in naj bode ono tudi že staro in popolnoma razvito. — Da je treba tudi stare, že rabljene sode z nova oviniti, ako so znotraj plesnivi ali „bomfaati" kakor pravimo, razume se samo po sebi. In ravno z živim apnom in s tropinami, kakor tukaj popisano, se dá to najbolj izvršiti.
Politični pregled.
Državni zbor bo sklican najbrže 26. septembra.
Dva ministra odstopila. Naučni minister Ilartel in trgovinski minister Gall sta odstopila, odlikovana od cesarja. Nova ministra še nista imenovana. Začasno vodstvo naučnega ministerstva je prevzel dr. liihard baron Bienerth, ono trgovskega ministerstva pa grof Leopold Aiiersperg, liaron Gautscli je to povzročil, ker hoče dosedanje uradniško ministerstvo polagoma spremeniti v parlamentarno, kojega člani bodo vzeti izmed poslancev.
Stalni obrtni odsek se zboruje in se posvetuje o stvareh, jako važnih za obrtni stan. Da bi le ti predlogi prodrli v obeh zbornicah, hi bilo potem veliko boljše za obrtnike.
Ogrski ministrski predsednik Eejervarv, pri Ogrih skrajno nepriljubljen, je moral odstopiti. Česar ni zadovoljen z načinom, po katerem hoče napraviti mir in red na Ogrskem, vlada pa se brani dati splošno in enako volilno pravico, s katero je minister hotel potolažiti Ogre in vladi pomagati na noge.
Na Balkanu Turčija ne da miru slovanskim narodom in ga ne da, ker mirno pripušča, da Arnavti prav po nadolžnem morijo na stotine Srbov in Bolgarov, a tudi neznačajni G-rki si omadežujejo roke » krščansko krvjo. Sramota je za naše 20. stoletje, ki se kar cedi
besed prosvete, človekoljubnosti in bratstva, da tako mirno gleda te zares turške in nečloveške razmere. O da 80 tam doli kakemu Nemcu ali Židu skrivili samo las, že zdavnaj bi bila vojska! Paše kakšna! A Slovan in kristjan — molči in trpi! To je moderna evropska omika, ki se ho pa svoj čas krvavo zmaščevala nad Turčijo in vso Evropo. Kdaj dojde in odkod resenik balkanskim Slovanom? Sicer se dela Avstrija, kakor bi ji bilo kaj na tem, ker pripravlja ob turški meji obilne zaloge vojnih potrebščin, a kaj bo iz tega, se z gotovostjo ne more reči.
Nemški cesar je čedalje bolj iz sebe. Miljone in miljone so zabili v naselbine v nemški vzhodni Afriki, a še le sedaj so prišle zanesljive vesti, da imajo Nemci tam vedno le izgubo tako na vojakih, kateri proti vstaŠetn ne morejo ničesar opraviti, kakor tudi na denarjih, katerih so že na miljone brezplodno vteknilí v te pokrajine.
Japonci in Rusi so sklenili mir dne 29. m. m. To je najvažnejše poročilo iz širokega sveta. Husi so izjavili, da Rusija noče plačati nobene vojne odškodnine, da v zadevi otoka Salialina ne sprejme vseh japonskih predlogov, da ne izroči Japonski ruakili ladij, ki se nahajajo v kitajskih pristaniščih, in noče omejiti moČi ruskega brodovja v Vzhodnji Aziji. In Japonci so se udali. Za mír so vplivale tudi velevlasti, da Japan po sklepu miru priznajo za velevlast in da ustanove v Tokio svoja poslaništva. Sahalin se bo predelil pri petdeseti stopinji zemske širine, ki gre ravno skozi sredino Bahalina, Natančnejše meje bode določila mirovna pogodba. Japonska ne dobi nič denarja, pač pa dobi povrnjene vse resnične stroške, ki jih je imela z ruskimi vjetniki. Mirovni pogoji so tile: 1. Koreja je popolnoma pod japonsko nadoblastjo. 2, Glede Mandžurije se je sklenilo, da jo zapuste ruski in japonski vojaki. 3. Port Artur, Daljni, Kvantun dobe Japonci. 4. Po preteku 18 mesecev preide JfandŽurija v kitajsko upravo. 5. Japonska prevzame v Port Arturju in Daljnem, ne da bi zato odškodovala Rusijo, vse mornariške in vojaške naprave. 6. Japonska dobi pravico ribarjenja ob sibirski obali, 7. Rusija plača dejanske stroške za preskrbo ruskih vjetnikov. — Zato bo plačala vsoto 50 do 60 milijonov rubljev. — Tako je končana strašna vojska, ki je skoro celih 19 mesecev divjala na Daljnem Vzliodu, oslabila rusko velemoc in uvrstila Japonsko med prve vlasti v Aziji. Nešteto človeškili življenj je zahtevala ta vojska, povzročila neznosno gorjč, v zgodovini človeštva pa je velikega pomena: povzdignila mongolsko pleme, katero ima sedaj v vzhodni Aziji prvo besedo in osvobodila rusko ljudstvo jarma samodržtva.
Rusija bo sedaj lažje posvetila vse svoje moči notranjim zadevam, kar je zelo potrebno. Po mnogih mestih se ponavljajo nemiri, posebno pa je bilo zadnje dni hudo ob Kaspiškem morju, koder so rogoviležL razdrli mnogo bivališč, pobili veliko Ijudij, ter zažgali velike petrolejske vrelce. Samo trgovina bo trpela škode par tisoč miljonov.
Z mirom Japonci niso zadovoljni in so imeli pravi punt doma, ki so ga udušili le s silo.
Vrba.
I'ruBto poalavenjeno.
Mladi Peter je stal na travniku za očetovim mlintim. Bila je He zgodnja pomlad, in tudi on sam je bil še jako lulad. V roki je držal vejico vrbe. llrezal si jo je bil pred par minutami ob potoku. Kar zasliM ropotanje voza po cesti. MoČjI-nikar se je peljal mimo, Peter je postal čudno nemiren in vtaknij je vejico globoko v zemljo.
Se je držal v roki vršiček vejice in gledal za Agato. Oče jo je peljal v samostan, daleč daleč tam nekje za hribi, dti bi se tam navzela omike tn olike. Straàno hudo je bilo mlademu Petru pri srcu. Ker je bil še tako mlad, je laliko
jokal, in jokal je pošteno. Pozabil pa je na vrbo.
*
* *
Vejica pa se je ukoieninila, pognala, ozelenela. Mlada vrba tu ni bila nikomur na potu, m zato jo je oče pustil rasti. Dejal je, da se bo sčasoma razrastla v drevo. Oče je že vedel, kako je to, in Peter mu je verjel.
Peter je ljubil mlado vrbo. Pogosto je stal poleg nje, gledal tja na cesto in preko onili hribov v sinjo daljavo. Mislil je na samostan, čeprav ni vedel, kuj je to, mislil je na lepo deklico, ki sedi tam pri knjigah ter je od dne do dne niodrejša m pobožnejša, a on je dstal in ostane neumni, neotesani Peter, ki ni vedel druzega, kakor da mu je iselej
tesno pri sicu, kadar misli na samostan iu na ono deklico v njem.
*. *
Prešli ste dve leti, in prišla je nazaj. Sedemnajst let je imela, devetnajst Peter.
Spočetka jo je gledal kakor kako (ujko, Če jo je srečal, ga je kar peklo srce, a la ngenj mu je bil neprijeten, težil in dusil gft je ta plamen. Zdelo se mu je, da ni več za med kmete in med te laške hišice, in zato tudi ni več pripravna zanj. Kadar je bil sam, se je kregal ž njo in se ji odrekel spet in spet. Pa samo zato, ker je bila bclj olikana in izobražena nego on, Včaaili se je Imdoval nad vsem, kar je lepo in fino, potem je pa spet na tihem proklinjal vse robato in neotesano. Vsa njena obleka mu je bila prelepa, a vsa njegova, tudi praznična, pregrda. In ko se je tako razjezil nad njo m dejal sam pri sebi, da ni zanj in da je ne mara, je sel dol p(» cesti in slučajno mimo lločilnikarjeve hiše, pa se je slučajno ozrl in pogledal, ali ni morebiti pri oknu ali pa na vrtu.
Tako se mu je godilo celo pomlad, Cesto je bil kar sam iz sebe. Pa je prišel kresni večer. Kresovi so goreli in žareli vsepovsod na okrog po gričih in hribih. Ljudje iz vasi pa so prišli na travnik za mlinom Petrovega očeta jn so prinesli raket in žabic in druzega nmetnega ognja. Zakuiili so velik kres.
Kmalu je bilo vse veselo in razčiljeno. Tudi Moćilnikar in Agata sta prišla. Kres je gorel prav na nasprotnem koncu, kjer je bila zasejana mlada vrba. Krog kresa so stali ljudje v velikem polkrogu. Le Agata se je sprehajala semintja. Pridruži se ji Peter in ji prijazno reče, da bi ji rad nekaj pokazal.
In povedel jo je k mladi vrbi. Sapa mu je zastajala in besede so se mu klale, ko je nerodno pripovedoval, kedaj da je zasadil drevesce, in da je vedno mislil nanjo, kadar jo je videl. In videl jo je vsaj po enkrat na dan!
Toplo je bilo in večer nekako mehak, prijeten vonj se je širil nad okolico. Veselo so poskakovali plameni kresa in prasketali, in ž njimi je kakor za stavo skakala vaška otročad ter kričala. Sedaj pa sedaj se je z glasnim sikanjem vzdignila raketa, kričanje je ponehalo, krepko je počila raketa, in kvišku obrnjene oči so videle le se par nizdoli padajočih iskric,
Agata je sanjavo gledala vrbo, potem pogledala Petra. Prijazen je bil nje pogled, a da bi bila Petra razumela, se }i ni bralo iz očij.
Kar zgrabi Peter nje roko in v pretrganih stavkih reče:
„Ves zakaj? Zato — ker — sem ti tako dober — Agata — tako zelo dober — in ko pridem — od vojakov — bos moja žena — če bos hotela —
Plašna, skromna, priprosta deklica se ustraši. Izvije se mn in pravi:
„Peter — Peter — ne — kaj tacega — jaz — jaz — to ni prav od tebe!"
In vrnila se je k ognju, Peter pa se je zdel samemu sebi kakor hndodelnik, ki se je hitro lotil svojega dela, a so ga ravno tako hitro zasačili. Nem je obstal in ni vedel, kaj je storil, niti kaj se mu je ygodilo. Polagoma pa se je zavedel in polasti se ga grozna jeza.
Srdito zgrabi mlado vrbo. Izinval jo bo, pa nesel tja in vrgel v ogenj, da bo ona videla in vedela.
Pa vrba je bila pognala močne korenine in se ni dala izruvati. Osramočen se je splazil daleč proč in sedel v travo. Sele, ko so odšli vsi ljudje, se je napotil domu. In obsedel je na stopnjicah pred mlinom, T«m na desni je žarelo nekaj oglja kakor kresnice, na levi je stala vrba, videl je ni, a vedel je, kje je, tam v vasi pa so ugašale luči druga za drngft. Sam je bil in zazeblo ga je v kresni noči, (Dalje «ledi.)
DomaČe vesti.
(Spremembe pri ČČ. duhovščini:) Premeščeni ao gg. kaplnnje: Karol Cerin iz Kostanjevice v Škofio Loko, Bertold Bartel iz Stare cerkve pri Kočevju v Kostanjevico in Anton Jerič k sv. Duliu.
(Umrl je) 31. m. m. po kratki bolezni v bolnici Usmiljenih bratov četrtošolec Lavoslav Ropaš, sin g. Lavoslava Popasa, tajnika mestne hranilnice in predsednika „Dolenjskega pevskega druiîtva". Obilna vdcleiba pri pogrebu je bila gotovo v tolažbo globoko užaljenim starišem.
(Umrla) je dne 10. septembra 1.1 gospa Alojzija Del hun i j a, hišna posestnica v lïudoifuvem. Časten pogreb dne 12. t. m. je kazal o spluiinem spoâtovaûju, ki ga je blaga ranjca uživala, N, v, m. p. !
(Novomeški akademiki) priredé na korist podpornim društvom za slovenske visokošolce v soboto 16 septembra 1905 v prostorih „Narodnega doma" veselico. Sodelujejo rodoljubne dame in gospodje. Cena sedežem: 1.—IV, vrsta 2 K; ostali sedeži K 1 40; stojišče 1 K; gg- dijaki 50 vin, Prejilačila se hvaležno sprejemajo. Začetek ob pi ln 8. uri zvečer. Vstopnice ztt sedeže prodaja iz prijaznosti g. Josip Morauc 14 , 15. in 16. septembra. Želi se, da se vstopnice opremijo z narodnim kolkom. Vsporpd. I. 1, Lajovic: „Vodica Čista se vila . . Peteroglasen meSan zbor. ii. St. Mokranjac: Srbske narodne pesmi s Kosova. Osmi šopek, — Mešan zbor. 3. Mendelsohn-Bartholdy: Koncert za vijolino v E-molu s spremljanjem klavirja. 11. Mož vdovice, veseloigra v enem dejanju. Spisali Aleksander Dumas (oče), Anicet Bouigeois in Durieu. 0.^ebe: Gospod Pavel p]. Bolkonski. Gospa Ada pl. Boikonska. Pavla, njena nečakinja, Lenn Meden, Pavlin ženin. Helena, sobarica, Emerencij, sluga. III. Ples.
(Mestna hranilnica) v Novem mestu. V mesecu avgustu 1905 je 226 strank vložilo 63.762 K, 270 strank vzdignilo 66.fi61 K 6'/ h, torej manj vložilo 2,899 K 67 h, 8 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 23,320 K. 184 menic se jt^ eskomptovalo za 64.519 K, Stanje vlog 2,741.199 K 56 h. Denarni promet 321.060 K 79 h. Vseh strank je bilo_9_62, _
(V cesar Franc Jožefovi bolnici TTsmiljenih bratov) v Kandiji pri Novem mestu se je sprejelo meseca avgusta 181 bolnikov, koncem julija jih je ostalo 80, skupno Število oskrbovanih tedaj 261, Od teh se je odpustilo 117 ozdravljenih, 34 zboljňanih in 17 neozdravljenih. Umrli so štirje. Oskrbovalnih dni se je nabralo tekom pretečenega meseca 3019. V oskrbovanju ostalo koncem avgusta 89 bolnikov.
(Kontrolnega shoda letos ne bo!) Glasom naredbe poveljništva 3. koia v Gradcu, praes, št, 1413, oziroma naiedbe c. kr. poveljništva 22. divizije domobranskih krdel z dné 2. septembra t. 1, št. 5.399 se v tekočem letu prigledni zbor za nedejalno moštvo vojske in domobranstva ne bo vršil. Glavni zbor za nedejalne častnike se pa vrši p(» navadi,
(Javni obrtni shod), katerega priredi novomeška obrtna zadruga dne 17. t, m. ob polu peti uri popoldan v Kandiji, gostilna „pri Lipi". Na shodu bode poročal veleč. g. dr. Ignacij Žitnik, državni in deželni poslanec o spremembi obrtnega reda v permanentnem odseku. Gospod poslanec je edini slovenski zastopnik, ki zastopa naše slovenske obrtnike
v tem Tažnetn odseku. Poteguje se zelo marljivo, da bi spremembe ne bile v škodo našim obrtnikom, ampak v korist. Skle> niU je naša zadruga, da povabi na shod tndi naše trgovce, ker je tudi zanje velike važnosti ta sprememba. Dolžnost je slednjega teh, kakor tudi vseh obrtnikov, ki so v uaAem obližju, da pridejo na ta shod, slišali bodejo, kaj je med starim obrtnim redom in med novim koristnega. Ako jim kaj ne vgaj», potožijo naj to gospodu poslancu, kar bode drage volje Tivaieval, da po svojih močeh istim tudi vstreže, G. poslanec je priredil med tem časom že več shodov v tej zadevi, ki so bili povsod dobro zastopani od obrtnikov in trgovcev. Velike važnosti je tudi ta sprememba za gostilničarje, škoda bi bito, ako se ne bi tega shuda vdele'žilo večina naših, kajti sedaj je Čas, da ae se lahko pomaga, a po toči zvimiti ne pomaga ničesar, to velja za vse druge obrtnike, Velevažnega trenutka naj bi nikdo ne zamudil. Obrtne zadruge načelniStvo.
(Razpis šestih deželnih ustanov) za sinove kranjskih posestnikov, kateri hočejo ustopiti v kranjsko kmetijsko solo na G-rmn pri Novem mcsiu je določen do 20. septembra t. 1. Opozarjajo se s tera vsi oni, ki reflektujejo na te ustanove, naj takoj ulože svoje protinje, da ne zamude roka,
{V Šmarjeti)na Dolenjskem otvori dne 17. t, m. gosp. Janko Karlovšek v svoji novo zidam hiši gostilno, v kateri je poskrbel tndi za prenočevanje topličarjem in potnikom, kar bodo isti gotovo z veseljem pozdravili,
(Metelkov spomenik.) V Škocijanu pri Mokronogu ae je ustanovil odbor za Metelkov spomenik. Spomenik se bo vzidal na levi strani, nasproti Knobleharjevemu v župni cerkvi in bode temu sličen, V namen p'okritja stroškov se uljudno naprosi vsak častilec tega velikega slovenskega učenjaka, pisatelja in dobrotnika, da blagovoli prispevati za ta spomenik. — France Metelko se je mdil 14. julija 1789 v ýkocijanu pri Dobravi na Dolenjskem. Kot deček je prišel v šolo íí 00. frančiškanom v Novo mesto in je tudi tu dovršil latinske šole, Mašnikom je bil posvečen po dovršenih študijuh 11, septembra 1814. Prva njegova službn_ je bila v Gorjah kot kapelan. Tu je takrat děkanoval J, Skrinar, prelagatelj sv. pisma Po naporu barona Žiga Cojza, Jerneja Kopitarja in Matevža Ravnikarja se je ustanovila 1817. 1. v ljubljanskem semenišču stolica za slovenski jezik. To službo je dobil Metelko. Licealni učenci so smeli zahajati k tera predavanjem. Leta 1819 po smrti V, Vodnika je dobil še službo tolmača pri deželni vladi in je prestavljal nemške uradne ukaze in razglase v slovenščino. Leta 1818. je začel prostovoljno po-dučevati v slovenščini učiteljske pripravnike. Leta 1826, je izdal slovnico: Lehrgebaude der alovenischen Sprache, Ta slovnica je bila temeljito premišljena in je bila za one čase izvrstno delo; pozneji pisatelji so se opirali na njo. Pozneje je spisal: 1.) Abecednik za slovenske šole. 2.) Abecednik za slovensko-nemške sole. 3.) Za učitelje in učiteljske pripravnike : Slovenische Sprach-lehre. 4.) Berilo za male šole na kmetih (1, 1834). 5) Kot duhovnik je izdal knjigi; a) Sree, ali spoznanje in zboljšanje Človeškega srca. b) Viri in izvirek vsih zveličanskih naukov (1, 1849). 6.) Sodeloval je pri prevoda sv. pisma, ki ga je oskrbel tedanji ljubljanski škof Atn. Alojzij Wolf in sicer je prevel preroka Ecehiela in Daniela v VI. zvezku (str. 382-592). Pa tudi sicer je bil literarno delaven kot pravičen ocenjevatelj tedaj izišlih knjig in je sodeloval pri sestavljenjn Vodnikovega slovarja, pri sestavljenjn imenika krajevnih imen na Kranjskem, pri sestavljenju A. Janežjč-ove slovnice itd. Ko se je 1.1849. preosnovala gimnazija, prestopil je kot učitelj v srednje šole, ostal je pa vedno se stolni kapelan. Leta 1860. je umrl in je volil liO.OOO kron v ustanove na korist učencem in rokodelskim pomočnikom. — Mož, ki je toliko veliko deloval v literarno povzdigo našega slovenskega slovstva in probujo našega naroda in ki je vehk del zaslužka svojega ogromnega dela kot ustanove položil domovini na altar, pač zasluži, da se ga potomci hvaležno spominjamo in mu postavimo spomenik, ki vsakemu pričaj v posnomo, da je bil tu rojen domačin - rojak, ki je bil velikan kot slovenski učenjak, pisatelj in dobrotnik.
(Otvoritev kopališča v Mokronogu.) G-oapod Fr. P e n C a, posestnik in tvorničar v Mokronogu je
dal napraviti moderno kopališče, ki je namenjeno v občo uporabo. Dasi ne šteje Mokronog med največje kraje na Kranjskem, vendar si je pridobilo s to moderno napravo veft, kakor druga večja mesta in le želeti bi bilo, da bi se ista tako dobro sponesla, da bi i večja mesta posnemala ta zgled.
^Pozor na kolero.) Kakor poročajo tuzennkl in drugi časopisi, razširjuje se po Ruskem in Pruskem „kolera". Nekateri slučaji te bolezni pojavili so se v Galiciji. Posamezni slučaji „kolere nostras" so se konstatirali celo na Štajerskem. Pri današnjih ra^^širjenih prometnih zvezah ni izključeno — kakor 1, 1888 v Loškem potoku (v ribniškem sodnem okraju na Dolenjskem) — da se nam pojavi posamničen sluSaj kolere na deželi na Kranjskem ali celo na Dolenjskem, Saj vsi vemo, kako sili dandanes naš delavski stan v tujino po zaslužku in ae potem vrača v domovino. Kaj lahko je mogoče, da tak v domovino se vračajoči izseljenec zanese to bolezen med nas.
—	Tako se je slučajno zgodilo leta 1888 v Loškem potoku , ko je iz Trsta domov přišedši domačin zanesel to nalezljivo bolezen v te hribske kraje, v.sled česar je zbolelo nad 60 oseb in bilo okrog 30 slučajih smrti in le energičnemu in povsem pravilnemu nastopu politične oblasti ozir, okrajnega zdravnika in vseh družili faktorjev se je bilo tačas zahvalili, da se je takrat kolera lokalizirala in zadušila. Tak primer se nam i dandanes na Dolenjskem lahko pripeti. — Da se prepreči nadaljno širjenje te bolezni, opozarjamo s tem, po zgledu Ljubljane in njega vzglednega županstva, vse občinske zastope in javne korporacije, zasebnike in širše občinstvo na to nevarnost. Ob enem pa seveda polagamo vsem na srce, da se vestno izpolnijo vsi zdravstveno varstveni predpisi, ki so v tera oziru predpisani, osobito pa dolžnost, da se vsak sumljiv slučaj take bolezni takoj javi političnim oblastvom, da zamore le-ta storiti svojo dolžnost, Nalezljive bolezni miliarije posledice naj nam služijo v svarilen vzgled.
(Požari na Dolenjakém.) Ne omenjaje manjših požarov na Dolenjskem, ki so se letos pripetili največkrat vsled strele in ki so vsakikrat povzročili posameznim posestnikom občutno škodo, imamo danes žalostno nalogo, da poročamo o treh večjih požarih, ki so se pripetili v zadnjem času na Dolenjskem in katerih škoda se ceni nad 1 20,000 K, dočim doseže zavarovalnina samo 21,000 K. Prvi teh požarov je bil dne 23. avgusta t. 1. v Malem Korenu (občina Ambrus pri Žužemperku), kjer je 7 letni Jožef Novak zažgal z žve-ptenkami kozolec svojega očtita. Nastal je požar, ki je uničil štirim posestnikom vse njih imetje, tako da znaša vsa škoda nad 40,000 K, doČim zarovalua svota ne dosega niti 7000 K.
—	Drugi požar je nastal dne 30, avgusta t. 1. v Bregah (občina Cerklje na Dolenjskem), ki je desetim posestnikom uničil hiše in gospodarska poslopja. Vaa škoda se ceni nad 20.000 K, zavarovanje pa samo 5000 K. Bednim pogorelcem je podaril presv. cesar 2000 K podpore. Tretji požar je bil dne 6. septembra t. 1. v Dečji vasi pri Trebnjem, Škoda znaša nad 60.000 K, zavarovanje pa samo 13.044 K. Popoldne ob 1. uri, ko 80 bili ljudje večidel na polju in na travnikih je začelo goreti in je zgorelo osmim posestnikom vse do tal. Pogorelo jc 7 kmetov in 1 osebenik. Tudi gospodarska poslopja so bila žrtev ognja, le živino so rešili, Zxžgalí so, kakor večinoma, otroci. Na pomoČ ste prišli mirnopeški in trebanjski gasilni društvi, ki ste neumorno delali in na tak način preprečili še večjo škodo. Pri tej nesreči je obžalovati tudi uničenje mnogo denarja, živine in, ker je sedaj Že pozno v poletju, velika množina poljskih pridelkov, sena, otave itd. in pa nezmožnost, da bi pog»trelci še letos si postavili nove domove in gospodarska poslopja, — Vzpričo tolikih nesreč po požarih nastane pač vprašanje o prisilnem Zavarovanju posestnikov najresneje. Le takim potom dá, se izogniti na eni strani silni bêdi posameznih vaaij in okolišev, na drugi strani pa doseči nižje premije za zavarovanje ter mogočnost, da zamore država oziroma posamezne kronovine zasnovati državno ozir, deželne zavarovalnice proti požarom, ki bi imele na do-sedaj delujoče zavarovalnice tudi ta upliv, da bi iste svoje premije zlasti na lesena poslopja znižale in bi pri cenitvi škod ne odtrgovale precejšnje odstotke, ki stori zavarovanje predrago in zato se zavaruje prenizko lesene in gospodarstvene stavbe.
(Odkritje Prešernovega spomtínika) dnelO.t.m. se je izvršila najsijajneje in točno po obširnem programu. Iz vseli pukrajin nase lepe Slovenske domovine priâle so deputacije, ubćinski zastopi, društva, zasebniki itd., da na ta dan lokaieji), kako ume naá slovenski narod dostojno proslav-jati svojega prvega pesnika. Mal nas narod napravil mn ,e v beli Ljubljani spomenik, ki velja do 80.000 K in domači umetnik g. J. Zajeeje dovršil to delo. Tako veličastnegadueva ni še imela Ljubljana! Vsem udeležencem tega narodnoga praznika bode ostal ta dan v trajnem spominu.
(Razstava šolskih u6il v Ljubljani.) Kakor 80 „Dolenjske Novice" iiže poročale svoj Čas, imela bi se bita vršiti od 4. do 7. septembra t. I. četrta deielna učiteljska konferenca za judsko solstvo v Ljubljani, ki pa se vsied abstinence delegatov izvoljenih od učiteljstva ni vršila. Tem povodom naj bi se priredila ob enem razstava šolskih učil, ki naj bi pokazala, katere šolske učila imajo ljudske šole na Kranjskem, kakšne učila naj bi si posamezne vrste ljudskih šol pri potrebnem nakupu nabavile in slednjič naj bi ista obiskiijočenm občinstvu pokazala uspehe dosežene v raznih predmetih, zlasti v novodobnem risanju, lepopisju, katera učna sredstva se rabijo pri poduku v zemlje-pisju, zgodovini in naravoslovju. — Deželna učiteljska konferenca se ni vršila, pač pa ae je ta razstava, ki je bila otvorjena od 31. avgusta do 12. septembra t 1. sijajno spo-neala. Ista je bila [lodučno in vsestransko sestavljena, ter je pokazala, kaj in koliko zamore nadebudna, pridna in za vse lepo vneta nežna šolska mladina pod marljivim, spretnim, metttdično izobraženim in naprednim ljudskim učiteljstvom doseči tako, da ae na tisoče in tisoče obiskujočih starišev in druzega občinstva ni moglo načuditi tem vspehom. Kakor pa je razstava pokazala napredek v novem Šolstvu in vspehe pri trudoljubivem spolnovanju učiteljskih dolžnosti), ob enem je l)i]a ista za šolske oblasti, šolske prijatelje in učiteljski stan sama podučna, ker bode ostala kot ideal, kojega naj skuša doseči učiteljski stan, šolske oblasti in ves napi'edni duh, če hočemo povzdigniti našo mladino na višjo stopinjo omike in jej ■omogočimo úspěšněji boj za svoj prihodnji poklic. NÍ namen teh vrstic, da bi to razstavo na drobno pripisali, ker v to bi porabili preveč prostora; veseli nas pa, da omenimo razstavo pohvalno, kajti obisk iste je bil tudi iz Dolenjske prav mno-gobrojen in časten in bode ostal vsakemu v prijetnem spominu.
Gospodarsko stvari.
—	(Priprave za trgatev.) Sedaj je čas, da za trgatev vse potrebno pripravimo. To velja posebno za vinsko posodo. Skrbimo, da bo vinska posoda popolnoma zdrava i» dobro očiščena. Ko bi naši gos )odarji na to stran malo bolj pazili, potem bi popolnoma izgin le tožbe, da ima vino „dnšec". „Dusec" je tista napaka, ki se najraje pokaže pri dolenjskem vinu, pa le vsled tega, ker posodo slabo shranujemo in ker jo za novo vino premalo pripravimo. Po naSih zidanicah nam posoda rada plesni in nasledek tega je „dušeč". Preglejmo tedaj vso vinsko posodo in če ni zdrava in dobra, jo dajmo dobro pripraviti, da ne bo vino trpelo nobene ěkode. Pripraviti je razun sodov tudi vso drugo posodo in orodje kakor kadi, grozdne mline, škafe itd. Vse to je treba čisto izmiti kajti v razpoke lesa zaide rada plesen in druga nesnaga, k potem v vinu škoduje. Ce le mogoče, naj se vsa posoda najprej očisti z vrelo vodo in krtačo in naj se potem izplakne «e s čisto mrzlo vodo. Kadi, ki so se rabile za galico, naj se ne jemljejo za mo.št, kajti galica zaleze tako v les, da je ni mogoče odstraniti ne z vrelo ne mrzlo vodo. V vinu je pa galica zmeraj neugodnih lastnosti. Posnažiti je pa seveda tudi zidanico.
—	(K setvi pšenice.) Za setev je treba pred vsem lepega in popolnoma čistega semena. Zato je naša dolžnost, da seme skrbno očistimo, v prvi vrsti od plevela, pa tudi od ničvrednega zrnja. Kmetijska podružnica v Novem mestu ima pri A. Burgerju v Smihelu prav dober čistilni stroj (trijer), ki stoji na razpolago vsem gospodarjem iz okolice. Poslužujte se ga pridno in skrbite, da se yse žito za setev skrbno očisti.
—	(Mazilo za sode, ki puščajo.) Marsikaterikrat pušča kak vinski sod. Da ga hitro iu popolnoma dobro za-
mažeš, priporoča se sledeče popoliKtma izkušeno sred.'itvw. Vzemi nekolik« vinskega kamna (veátajna). katerega stolčeš v fino moko. Tako zmletemu vinskemu kamnu dodaj še mastnega ugašenoga vapna, s katerim ga hitro zainesi v gosto tesio. S takim testom zamazani sod drži takoj in drži dolgo časa.
—	(Uničevanje poljskih miši,) katere po njivah in tudi po travnikih marsikje veliko škodo prouKročujejo, je dandanes lahka stvar. C. kr. poliedelsko ministerstvo pri-pozna namreč takozvane Fnchsol krogljice, kakoršne izdeluje kemični laboratorij Fuchsol na Dunaju, kot najboljši jripomoček za uničevanje teh škodljii c-v, V kilogramu na-laja se do 10.000 krogljic in stane 3 krone. S kilogramom krogljic zastrupi se pa lahko vse miši na prostoru, velikem do 10.000 âtirjaških metrov. Uporablja se te krogljice že na jesen, ali pa še boljši zgodaj spomladi tako-le. V vsako mišjo Inknjo vtakne se po eno krogijico. Da se v kako luknjo krogljic po dvakrat ne stavi, treba je vsako luknjo sproti z nogo zatlačiti. Na,sh»v prodajalnicp Fuchsol krogljic je ta-le: Chemisches Laboratorium Fuchsol. Wien, Vil. Mariabilferstrasse 38.
—	(Vinotoči po Dolenjskem) so bili letos z ozinmi na dobro ceno našega vina čisto nepotrebni. Seveda če kdo ceno svojega vina pretirava, bo moral imeti vsako leto svoj vinotoč. To pa m v interesu vinske kupčije, še manj pa v interesu naših gostilničarjev. Naše vino ima dosti dobre cene (boljše kakor jih ima po drugih krajih) in ker se lahko proda, zato ni tieba saj za sedaj še nobenih vinotočev. Skrbimo raje, da se vino poproda v druge kraje, recimo na Gorenjsko, kjer se točijo ponarejeni čvički. Kaj ni Čudno, da se točijo po Gorenjskem „pseudo-čvički, pri nas na Dolenjskem se pa ponuja pristna kapljici v vinotočih? To so žalostni pojavi!
—	(Pomanjkan e jajc.) Iz tržnih poročil povzamemo, da morajo Dunajčanje si no drago plačevati jajca, ker jih tamkaj primanjkuje. Dosedaj je bil Dunaj dobro založen z jajci, ki so prihajali redno iz Ogrskega, sedaj se je pa začela ta kupčija u-itavljati in drugam obračati. Zadnjo zimo so bila jajca na Dunaju tako draga, da so jih morali plačevati tudi po 18 h komad. Letos utegnejo biti zopet tako draga, ker so se začela jajca iz Ogrskega v druge dežele uvažati. Vse to pa kaže, da bi se dala trgovina z jajci se močno povzdigniti tudi iz naših krajev, ako bi se s kurjorejo še bolj pečali, kakor se sedaj ukvarjamo. Ni ta način bi se dali še lepi novci pridobiti.
—	(Naprava tropinske repe.) Letos bo, kakor je pričakovati, grozdje prav dobro doîorelo. Vino bo vsled tega prav fino, in trop bode tudi prav dober za napravo takozvane tropinske repe. Napravlja se pa tropinska repa takole: Le srednje debeli repi se odvije, (ne odreže) listje (cimo). Tako pripravljeno repo se potem celo, v posameznih plasteh v trop vklada, tako da pride na dlan visoko plast tropa, potem pa vrsta repe, Tako se kad do vrha s tropom in repo napolni, z dilami pokrije t«r s kamenjem obteži, Konečno nalije se še toliko vode vthu, da stoji Čez zadnjo plast tropa, ki bodi dve do tri dlani visoka. Úez 3 do 4 tedne se repa v tropu okisa, in postane dobra za jed. Stari in mladi Vipavci ter Goričani trdijo, da je tako pripravljena tropinska repa vse kaj druzega kakor pa navadna kisla repa; še celo, ako se v njej kaj od prašiča kuha, recinio kaka napol pre-kajena mesena klobasa ali kaj podobnega.
—	(Kako se napravlja prave žgance) Pri nas imamo žeance za narodno jed, pa malokje napravlja se jih pravilno. Že ime „žganee" ali „žganci" kaže, da se mora pri napravi te jedi nekaj žgati. No v resnici se pa pri na pravi te jedi pri nas nič ne žge, ampak le kuha. Na Tolmio-skem, kjer se Žgance Se dandanes pravilno napravlja, napravlja se jih takole: V kožic >, ali pa v kotel, v katerem mislijo žgance napraviti, natrosijo suhe moke, bodisi koruzne aH ajdove in pšenične. T" moko mešajo z leseno žlico ali pa kuhovnico nad ognjem toliko časa, da se prične že prav dobro kaditi ter da malo porujavi. V toliko žgano moko prilivajo potem šele vrele vode, in mešajo toliko časa naprej dokler niso „žganci" gotovi. Ako se hoče skuhati fine ajdove žgančke za na juho, priliva se namesto vode vroče masti in meša se z vilicami toliko časa, da se zadobi prav rahle igančke, ne pa kakor se to pri nas navadno dela drobne cmočičke, kateri se sprijemajo kakor bi bili iz amole.
—	(Prav dobra mast) za mažnjo íevljev v zimskem Ěasu se dobi, ako se »kuha loj íq navadno o)je skupaj, ter ako se primeša temu še navadnega biksa.
—	(Prav fina prikuha) se napravi iz iisto navadne svinjake buče, ako se takole postopa: Bučo, še ne popolnoma zrelo se olupi in oprosti mezdre, potem kakor repo zieže, dobro osoli ter ćez kake pol ure moĚno odtisne. Odtisnene zrezke se strese v vročo mast, kateri je dodan fino zrezani èesen, petràil ali tudi poper. Vse to se pusti pražiti (po domače temfati), med praženjem se doda pa se tri do štiri paradižnike, oproščene semena in kolikor mogoče tudi kožice.
Na/uaiiiia mentiiega magistrata.
(II. jftviia obĚiiiBka seja) bo danes, 16. septembra, ol) 6. ari zveúer v nuvi mestni hiši » bledeùim epciedoin: 1. Čitauje zapisnika ïadnje seje. 2, Poroćil« starešinstva o [iroSnjali g. Franc Seid)-na iii g. Franc Koudriija. 3. PoročiJ» pol. odseka radi novega mestnega stražnika, i. ťo-roíilo županstva a^ radi pritužbe 15% prisiljene naklade v obiini Prečna, bj računski lakJjuřek la leto 1»04, cj volitev revizurjev, ň. Sliiiajnosti.
(Seja občinskega odbora v Bndolfovem) z dne 1. septembra iy05, NavEoči: /upati: gosp. pl, Sladovič, svetovalci: gg. liosmao, Umek, Gnatin, odborniki: gg. Braner, Feriie, Gandini, (iolia, MoroIiú, Morano, Mramor, Smota, WiiidiRoher, virilbjti; gg. U^oreuU, Kibrman, zapisnikar: tajnik Stukelj. Gospod župan kunštatiije sklepčnost udbura, atvori sejo, imenuje kot overavatelja zapisnika oanaiinje seje g, Gaudmi iti Mosuliiia, ter preide k duevneniu redu. 1.) Čitanje zadnjih zapisnikov z dne 21. julija 1905 it. 102Í) in z dne 18. avgusta 1905 St, 1170, Zapisnik seje z due ai. julija 1905 št, 1029 se prečita ter odobri. Na predlog g. Brunerja se Aitstije zapisnika z dne 18. avgusta IDU.^i št. IITO opusti. Predao so preide na 2. tućku tliievuega reda. pruski gosp. Btutier za besedo 1er praša, kaj je županstvu zuauo a nekib pripravali, da se davčni urad buče premestiti v Eandijo. Gospod župan izjavi, da lo mu znaue ntke intrig« od nepoklicanih oseb proti luestni občini, katere vedno iščejo izmed sosednih občin le pod-pihavati sovraštvo in nasprotstva. ler da bode vse potrebno ukrenil, da se tem intrigam v akom pride. Na to se preide na drugo točko dnevnega reda. Volitev reklamacijskega odseka za občiuslto volitev t smislu § 17, odstavek 3. občinskega volilnega reda. V reklainaeijski odsek se izvolijo gg Bruner, Gustin, Morauc, Windiscber. 3.J Dopij krajnega Šolskega sveta gledé pa-ralelk na deSki iu dekliški šoli za šolsko leto 190Ô/1WC. Krajni šolski svet je prosil, da se dovoli na dekliški šuli paralelka, kur je eden razred prenapolnjen, ravno tako tudi za en razred na deski šoli. Gospod župan v imenu starešiostva predlaga, da se potrebni kredit za ta dva razreda dovoli. Ta predlog se sprejme. 4. Dopis krsjnega šolskega sveta glede zidanja nove deške šole. Ûospud župan izjavi, da je združeno vpraiiaoje zidanja nove deške šole z rešenjein zidanja nove državne gimnazije ter da obóina vsled tega sploh ne more rešiti šolskega vjírašaiija, prtduo ne bode država zidala norega gimnazijskega poslopja. Dokler bodo za državno gimnazijo prostori v isti zgradbi popolnoma dobti, so potem gotovo tudi za dtško Šulo. Mestna občina uvidi potrebo nove deške šole, kakor tudi nove dekliške gole ter bode, kakor bitro zgradi država novo gimnazijsko poslopje, tudi mestna občina svojo dolžnost storila. 6.1 Dopis c. kr. okrajnega glavarntva z dne 23. avgusta 1905 Št. 15 690 gledé pri.spevkn za nakup stavbenega zemljišča za poslopje okrajnega glavarstva. Gosp. Rosman kot pi>ručevaleu prebere vse to zadevo se tikajoče spise ter pojasni tutli celo zadevo gledé svoječasnega sklepa o prispevku mestne občine za zgradbo okrajnega glavarstva. £o je svoječasno določil prostor za okrajno glavariitvo ob ljubljanski cesti, je okrajno glavarstvo prosilo samo za odstop ene parcele, katera je tvorila de! stavbenega prostora, gledé prispevanja za zgradbo samo na tem prostoru pa okrajno glavarstvo za kakšen prispevek ni piosilo. Pokazala se je potetn potreba izpeljave enega podzemeljskega kanala do Krke. Če bi se bilo poslopje okrajnega glavarstva na Rusjnatovem, ozir. Škabernetoveiii prostoru zidalo, bila bi odpadla ta gori omenjena kanalizacija, katera je stala okolo lô.OOfJ K, in za katero kanalizacijo je pri-gpevftla država 7 500 K, ter pri izplačilu tega zneska si iridržala 2000 K kot svoječasui dovoljeni prispevek, akonivno ni mestni odbor prišel nikoli do tega, da bi bil ta znesek za to poslopje tadi dovolil, Vsleđ tega predlaga, da se ta prispevek za zgradbo odkloni ravno z ozirom na to, da je meitua občina podarila eno parcelo in tudi da je zgradila kanal, za katerega je morala izdati znesek od 7,500 K. S tem je mestna občina gotovo storila svojo dolžnost, ker je prispevala veliko več, kakor gori omenjenih 2000 K, Po debati, v kateri so razni gg. odborniki svoja mnenja izrekli, se predlog poročevalca g. Rusmana soglasno sprejme. 6) Prohnja g, Antona Jakaza za povračilo stroškov za zidanje, popravljanje javnega uličnega kanala ipolaganje cevi) med Čitalnico in njegovo hišo, ^irejuie se predlog starešinstva, da se g, Antonu Jakazu iz mestne blagajne izplača 70 K kot odškodnino za napravo omenjenega kanala. — Na to g župan javno sejo zaključi ter otvori tajno sejo,
Vaupta I
ki je zmožen vinogradskih in poljedelskih opravil, išče
grajisčiiia Jiajiiof pri fiudolfovem.
Zahvala.
Za vse dokaze sočutja povodom bolezni in smrti moje nepozabne matere, gospa
i^Iojaijo DelK-asa^ia
hišno posestnice
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo k večnemu počitku prerano mi umrle, izrekam vsem prijateljem, znancem in sploh vsem gg, udeležnikom in gg, udeležnicani sprevoda STojo najtoplejšo zahvalo.
RUDOLFOVO, 12, sept, 1906,
(203)
Rudolf Delhunia,
C. kr. davčni praktikant.
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin in brat, gonpod
Lavoslav Ropaš
Četrtošolec
po daljši, muiini bolezni, previden h sv. zakramenti za umiriijoie, daiiea 31, avgusta 1905 ob Četrt 5. uri popo-Indne, 18 let star, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb draz 'ga pokojnika bode v soboto ob 4, uri popoladne iz bolnišnice Usmiljenih bratov v Kandiji na pokopališče v Šmibel.
Svete maše zaduSnice se bodo brale v več cerkvah. Predragi pokojni bodi priporočen v blag spomin in molitev.
KAXDIJA, dné 31. avgusta 1905, Lavoslav Ropaš, ujnik meotne hranilnice v Novem mestu, Pranja Ropaš, stariši. — Milan fiopas, brat. — Ervina Ropaš, Zora Ropaš, sestri.
ZAHVALA.
Povodom bolezni in smrti n( sina oziroma brata
preljubljenega
Lavoslav a Uopas-a
nam je došlo toliko izrazov sočutja in sožalja, da nam je nemogoče, se za vse takoj posebej zahvaliti.
Izrekamo torej tem potom najtoplqío zalivalo onim, ki so nam lajSali naše gorje za časa smrti dragega pokojnika, gg. dijakom za nošenje krete, vencev itd., slav. do enjskemu pevskemu drnStvn za ginljivo petje, darovateljem vencev, preč, duhovščini, kakor tudi vsem prijateljem, znancem in slavnemu oh<'instvn sploh za nepričakovano mnogoštevilno spremstvo k zadnjemu počitku. KASDUA, dne 11, septembra 1905.
(196)	Rodbina Ropas-ova.
na Glavnem trgu se
a dá v najem, kakor tudi pritlično stanovanje iz 3 sob, kuhinje in drvarnice skupaj ali vsako posebej. (18g-o-í) Natančneje pri f?. S. pl. SladoviČU v Novem mestii.
Krištof Šmid
zvezek 14,
je ravnokar izšel pri J. Krajec nasi, v Novem mestu. Mehko vezan 60, trdo vezan 80 vinarjev.
Podpisano lueatno županstvo DaKuatija, ker so postali Tolilni imeniki pravomoćni, bode volitev občinskega odbora dné
19. septembra 1905, in sicer
za III. razred od 9. do 12. ure dopoldne „ I!.....2. „ 4. „ popoldne
n I. v tt ji V mestni dvoratii h. ňt, 66 s tem, da voli vsak volilni razred 6 odbornikov in 3 namestnike.
Mestno županstvo Rudolfovo.
dnó 9. stípLembra 1905,	(1971
(a04)
Podpisano županstvo razpisuje
službo občinslicega sluge
hateri bi bil ob jednem mestni stražnik v Kostanjevici. Brati in pisati mora znati vi^aj slovensko dobro. Mesečna plača 60 K.
Proânje so vložiti do 30. septembra 1905 pri podpisanem županstvu.
Mestno županstvo v Kostanjevici,
dne lU, SK^lmnora 1905.
(199-2-1)
ob enem
se sprejme takoj. Ognjeni ima prednost. — Natančneje se izve pri
iini	1	1	r	1
m			Ú	
v
II
nn (
Janezu Petschauer na Poljanab pri Toplicah.
Hiša
(2(»-6.1)
na prodaj v Kaiidiji št. 21.
Ista stoji zraven most» na pripravnem prostoru za prodajalno alt kakoršnokoli obrt. Obsega 113Q sežnjev. — Več pové
Avgust Knafelc ravno tam.
(189-0-2)
muropoljske pasme, dve leti star
je mi prodaj
v hlevu deželne kmetijske Šole na Grmu.
(190-2-2Í
Franc Foršek
pek v Ruílolíovein
najuljudneje naznanja slavnemu občinstvu, da se je preselil
V lastno hišo na Glavnem trgu št. 77
ter se priporoča v nadaljno blagohotno naklonjenost.
Šolske knjige
in vso drugo šolsko potrebščine pri J. Krajec nasi, v Uudolibvcm.
.Slavnemu ohčinotvn se uljudno naznanja, da se v Kovem mestu, ključavničarske ulice àt. 119, poučuje	(19i-o-ï>
Tancoski, laški in nemški jezik
pod jako ugodnimi pogoji. — Natančneje se izve ravno tam.
Odda
se takoj	(uoi-o-i)
inebliruiia soba.
Na razpolago je tudi
kopel] v Wokačevi hiši, Kandija.
na Glavnem trgu v Novem mestu ste takoj
/Al oddati. =
Natančneje pri (98-o-io> g_ p|_ Fichtenau v Novem mestu.
!Oriti! EP6 IDS
P
U
Slavnemu občinstvi! naznanjam, da bodem dne
gíř-' 17. septembra t. L
t. j, v nedeljo, otvoril v svoji novi hiâl gostilno, prenočevanje za topllčarje, potnike, na kar se slavnemu občinstvu priporoča.
z odliûnim spošt.oTanjem
(S™)	Janko Karlovšek,
posestnik in gostilničar, išmarjeta (Dolenjsko).
Deček
{184-0-2)
iz poštene hiše, kateri ima veselje do mesarske obrti in je ljudsko solo dovrlil, se sprejme takoj pri
Jos, Windischerju
v KandijI pri Novem mestu. ==
i
Udano podpisana slav. občinstvu najnljudneje naznanjava, da sva zopet prevzela nekdanjo svojo
pekarijo Da Glavnem trgo y Rudolfovei
ter se bova potrudila slav, obćinstvu v vsakem oziru z dobrim in cenim pccivom postreči. Za prav obilen obiak se priporočujoć
E uilUùniin Bpnetavanjem
Jakob in Antonija Pauči6.
Íl5B5tE5gSB5g5B5B5E5H_5E5H5H5H555E5E5H5H5Eia
lie p'lZQ&m v dosegu iiežuejfa. ůisteKn licu in odfitriiiiiwv pfig, boljšega in VRi>eHiieje delu-joĚega ïdravilnega mila kot je zdbuo
Bergmann-ovo lilijino milo
(suamka: i ratlarju^
tvrdke Bergmann & Co., Tečen ob Elbi. : . ■ - ^
Dobi se komad po 80 h pri: lekarn, S. pl. Sladovič in v trgovini A. Oblak v Novem mestu.
Jaz
HEsasasEsssssEsgsHS asasasHSHsasasMasHsggi^
Advokat
tir. Frane Ksa\i. Poêek
naznanja «ijudno, da je	otvoril avojo
^^ pisarno ^^
v Ljubljani, na Starem trgu št. 30
II. Dadstropje (v hiši gospe Marije pl. Plautz tik postajališča električne cestne železnice na Sv. Jakoha trgu).	(198-2-1)
Prodam
ÎBÎ
(196-0-2)
V Novem mestu.
Jos. Medved v Gorici.
(194-0-2
kteri bi imel veselje do kotarske obrti sprejme takoj
Franc Murgelj, kolar v Eudolfovem (poleg okr. sodisfia),
Štupo (seme)
• v
esic
(glej podoba)
kupuje po najvišji ceni lekarna ^^^^^
Jos. Bcrgmann
v Rudolfovem.
(178-3-3)
Na prodaj je itrav po ceni
(188-2-ïî>
Hîi ttí, Me
ie nov«, dtjbro ohranjeno, imajod zaviraćo (SVeilauf mit Ríick-tritt) najnovejšega zistema, «ele v kratkem Ćasu prirejeno. Kje, pové upravništvo tega lista.
40—50 drvarjev
za obdelavanje rklov in drv za kurjavo v velikem bukovem, gozdu pri Rudolfovem
se sprejme takoj proti dobni plači.
Ponudbe sprejema V. Noisternig v Rudolfovem v vili Medved.
Aie KAISE
Bljl
1
posestnik vinogradov v mestni gori pri Ptuju, Sv. Elizabeti, Paradižu, Tramskem vrhu,Vei. OkiČu, Malem Okiču, Rodin-skem vriiu, Slatini, Dobravi, Poiiorju in Slov. Goricah
iniporoia BTojo	(l74-4-a)
bogato zalogo štajerskih vin
BCř* domačega pridelka, in posebno
Bpodnještajerskcga Cvička
kakor tudi ceno belo vino. "VB Žganje iz lastnih žgalnlc.
Ceniki In vzorci na zalitevanjo broïplaino In poštnina prosto.
SlsTttilinh T* iflDA

Stev. It83ii.
Razpis.
Na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu z dve-letoim sloveDskim puukom je oddati
Šest deželnih ustanov
za priliodnje aolsko leto 1906/1906 (ozir, tudi za 1906/1907), ki se zaCne due 3. novembra t, 1,
Pravico do teh ustanov imajo sinovi liranjskili kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja ter so z dobrim uspehom dovršili ljudsko aolo. Piednost gre tistim mladeničem, ki ostanejo, dovršivši Mo na (Jrmu, gotovo na svojem domu in se bodo peiali a kmetijstvom, vinarstvom in sadjarstvom.
Uéenci z ustanovami imajo hrano, stanovanje in pouk v Ěubkeni zavodu brezplačno, za obleko, životno perilo, obuvalo in za šolske potrebščine pa si morajo sami skrbeti.
V šolo se sprejemajo tudi plačujoči in zunanji učenci.
Plaču j odi učenci plačujejo za hrano po 80 h na dan in po 40 K šolnine na leto 1er stanujejo brezplačno v zavodu. Za vse druge potrebščine si morajo sami skrbeti.
Zunanji učenci (eksternisti) stanujejo zunaj zavoda in plačujejo po 40 K šolnine na leto.
Vsi učenci imajo uniformo, ki si jo morajo sami plačati.
Hrano je plačati naprej v mesečnili obrokih, šolnino pa v dveh letnih obrokih tudi naprej.
Prošnje svojeročno pisane in kolekovane s kolkom za 1 K, je poslati do
20. septembra t. 1.
vodstvu kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu.
Vsaki prošnji je priložiti rojstni list, izpričevalo o dovršeni ljudski ali kaki višji šoli, zdravniško potrdilo o trdnem zdravju in izpričevalo županstva in župnega urada o lepem vedenju prosilca.
Prošnji za sprejem proti plačilu je pridejati obvezno pismo (reverz) staršev, oziroma varuha zarad vzdrževanja učenca.
Vsak prosilec mora delati sprejemno izkušnjo iz slovenskega jezika in priprostega računstva. Od uspeha te izkušnje je odvisen sprejem v solo.
Kdaj bo delati sprejemno izkušnjo, naznani vodstvo vsakemu prosilcu posebej.
Učenci, ki dovrše šolo z dobrim uspehom, imajo pri vojaščini pogojno pravico le do dveletne prezentne službe. Ako' namreč zadosté svojim vojaškim dolžnostim prve dve leti brez graje ter dokažejo, da bodo po izstopu iz prezentne službe kmetovali na svojem ali svojih starišev domu, imajo na podstavi odredbe c. kr. vojnega ministerstva z dne 22. julija 1895, št. ■4643, prositi proti koncu drugega vojaškega leta, da se jim odpusti tretje službeno leto.
Deželni odbor kranjski. (isa-as) VLjubljani, 10. avgusta 1906.
najizvrstnejáe mazilo za tla iz mehkega lesa.
Keil-uva bela gUiitra za nmivaliie miEs 4f) kr. Keil-ov zlati iak za okvire 20 kr.
K e 11 - o v D ùrailo ea zelexa, ies, usnje i. t. d. Keil-av lak za alanmike v vauli barrali
je vedno v zalogi pri

Adolf Gustin-u v Rudolfovem.
Ceno češko perje za blazine!
."i kil«; novo oaknbljeuo K 9-«0. boljSe vrste K belo kakor mah mehko K 18'—, K 24'—, belo kot gnejr, kakor niab inebko, osknbljeuo K 30 -, K 3G— rb tbí-^ pošilja jioitiiine proBto po pofltoem povzttji. Zameua in preklic proti pormitri poštuine doviiljeu. Benedikt Sachsel. Lobes 294, po^ta Plz«>ii. (^eiiko. M60-6-4^
Ženske lase
zmešane in reiiarie kupujem na mali) in veliko. Vsaki nabiralec las, nuj se prepriča, da plaćujem od zdaj najvišjo ceno. — izdelujem vsa vlasolarska dela, vlasulje (baroke), lasne veriiice, kite in umetne slike iz las po najnovejšem izdelku. — V zalogi imam najfinejša mila, dišave za obleko, glavnike za dame iid.
SpoMtovanjero ee pri poro ćuj en
(276-24-L>i) Ivan Svetec, brivec in vlaaoljar Glavni trg (nasproti mestne hiše)
Suhe jedilne
O Ib O
, 155-10-6
(la. ffosp. gobe) kupnje v vsaki množini v vrečah po 20-25 klg. A. ŠMYRA, Dunaj 17, Elterlein-platz 7. 133 D.
[«Éiiaž
ob eneiD
pP
J
(1U2-3-ÍJ
se takoj sprejme
V pniv prijetno službo z dobro plařo.
Taisti naj bode oženjen, toda brez otrok; razumeti mora dobro vsa dela pri gospodarstvu in na polju ter mora imeti posebno spretnost pri konjih. Žena pa bi morata pomagati pri domačih opravilih.
Kje. poTé upravništvo „Dol. Novic".	(177-3-3
Oznanilo.
Na prodaj je
btia št. 3(>
blizu farne cerkve v Poilzenilji, na dobrem kraji, v kateri je stara gostilna že čez 17 let, K hiši spada tudi: hlevi, svinjaki, šupa ter velik kos obsajenega vrta, obdelanega zemljišča Čez 3000m' in 400m® ZRSnjenega vinograda. — Proda se iz proste roke fl premičnino vred, kateremu je cen« 9000 kron.
Natančneja pojasnila daje lastnic:! Marija StareŠitiiČ, pošta Podzemelj.





7ax 10.000 hektolitrov
vlnsklb sodov
i
i i
vsake velikosti, pačenši od 5 do 70 hektolitrov proda po jako nizki ceni tvrdka
Aleks Breyer i sinovi,
veletržci z vinom in ralcijo. Križevci.
(.157-5-5J
Zahtevajte pri nakupu
Schicht-ovo štedilno milo
(IEl-16-4)
Ono je
íWr /ajaiiičeno čisto
in brez vsake škodljive primesi.	SiSc" Pere izvrstno. '^^Kj
Varstvena znamka.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljiva milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT'' in varstveno znamko JELEN".
GEORG- SCHICHT, Amsi^. — Največja tovarna tc vrsto
Dobivaše povsod! —^ lia CVťOpejskeiU OZeiulju. — Dobiva se povsod!
Singer-jevi šivalni stroji.
Original Singer šivalni stroji «o «omi v ko^truitciji m izvedbi. Original Singer šivalni stroji Original Singer šivalni stroji Original Singer šivalni stroji Original Singer šivalni stroji
80 neutrpIjiTi olbrt ia «lotnifo rab».
BI) nnjbalj razMrjeni v tovamiiikih obrntuviSfiti,
HO nepreltofiljiTt gleilfi trpežnoiti in imaŽEiDBti.
8i> posebnu pri izravni za. in o demo vezeitje.
Brezplačni poučni kurzi za vse domače šivanje in za moderno vezenje, Srila za vezenje v vseh barvali v veliki izberi v zalogi. Elektro-nioturji za posamezne gtroje za dumačů porabo.
SINGER Go. šivalni stroji, deln. drnžba
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 6.
(153 11-5)
„Grand Prix/
Najvišje odlikovanje.
Pariz
1900

Pozor! Bolnemu zdravje!
Pozor! Slabemu moĆI
Vidmaiiiú liaie BeJjHnuiD moË „PftkraHkUi kapljic in Slavdnslte bitjevine." • ••«•OAo«**«
Pakraike kapljice in Slavonska blljavina sta danes dva najbolj priljubljena Ijndska leka, ker delajejo gotovo £ najboljšim nspetium, ter ai cako pndgbirajo slores po veeh delib sveta. Maiij kot 12 «teblenic se ne poSilja.
PillfT'lilfO	iiřP *	P'''"'	boleinim želulc» iu Ěrev, odstranjujejo krie,
M. (iiLL tirtn.^	bolefiine v želodcu, preganjajo vetrove in iiatijo kri, poipeSujejo
prebavo, odganjajo male in velike gliste, odpravljajo mrzlioo In vse od te izhajnjoiie bolezni. Ločijo dalje vse bulezni m jetrili in aleiab. Kajbo|jSe sredstvo proti bolezni maternice in inadrona, vsleđ ůegar ne smejo manjkati v nobeni meàianski in kmečki hiši. — Naroči naj jib vsakdo ped iiailovom: Petor JurliÍÉ, lekarnar, Pakrac 205, Slavonija. Denar naj se poSlje naprej ali s povsetjoui. Cena je sledeča In eioer franko ua vsnko poáto :
12 stekl, (t tucat) 5-— K, 24 Mekl. (2 tucata) 8-60 K, 36 stekl. (3 tucati) 12-40 K, 48 stekl. (4 tucati) 16-— K. GO stekl. (S tucatov) 18'— K I\Î1 iinrill'l * ®® ^ Uprav sijajnini iu najboljšim uapebmn proli zastarelemu >aitlTUIir>n.a UIIJ^YIIKI. kašlju, bolesti v prsib, prehlsjenju, bripavosti v «rln, težkemu dibaiiju, astni, zbadanju, kataru, odiitranjige goste sline in deloje izvrstna pri vseh tuđi uajhtarejš.b boleznih v pmih iu na pljučih.
Ceua je naslednja franko na vcako posto;
2 liv»ni stekl. 3'40 K, 4 Izvozna stekl. 5'BO K, 6 Izvoznih stekl. 8-20 K.
Manj kot dve steklenici se ne |ioKÍ|ja. Denar naj «e poš^e naprej ali se pa poveame. l'rosim, da le uaročuje samo in izrecno le pri meni pod naslovom:
Peter JuriSic, lekarnar, Pakrac br. 105, Slavonija.	:28i-20 so)
Odgovorni nredtiik Fr. Sal. Watzl.
LtdajateU in lalnznik Urban Horvat.
Tisk J. Krajec, nail,