Naročnina
maša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. 1 Din.
UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. Jos. Benko v M. Soboti, telefon številka 8.
Štev. rač. poštne hran. 12.549
Izhaja vsako nedeljo-
V. LETO
shhiihs
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
Murska Sobota, 6. marca 1938.
ŠTEV. 10.
No robu grozot...
V	zadnjem času so se nad Evropo zbrali ponovno grozeči oblaki, da je sleherni v strahu pričakoval, kaj se bo izcimilo iz grozeče negotovosti, ki mori duhove. To ozračje se je v zadnjih letih kar nekam udomačilo nad našim kontinentom, ki ne more in ne more ujeti onega ravnovesja, ki bi bilo potrebno za gospodarski procvit posameznih narodov. Grozeče besede raznih državnikov, dogodki, ki se nepričakovano pojavljajo v naši sredini, mrzlično kovanje vedno novega orožja, lajanje strojnic in topov iz raznih bojišč, to je postalo vsakodnevna godba naše Evrope. V tem okolju pa dorašča nov rod, ki bo moral stopiti v leta ustvarjanja z žalostno zapuščino razrvanih razmer sedanjosti. Na robu grozot je speljana naša skupna pot . . .
V	brezštevilnih konferencah zadnjih let so se zrcalila velika nesoglasja med narodi, ki so slednjič dobila svojo življensko obliko v izbruhu vojne v Španiji in na Daljnem vzhodu. In ko je svet zaznal za eno, kakor za drugo klanje, se je upravičeno vprašal, ali niso to znaki za nov velik požar, ki bo objel ves svet? To vprašanje ni bilo prenagljeno, saj je vsakomur jasno, da je eni kakor drugi moriji kriva Evropa — tista Evropa, ki se je že od nekdaj smatrala za voditeljico in učiteljico vsega sveta. Če bi bila Evropa enotna se, čeprav še tako močna in z vojaškim duhom prepojena Japonska, ne bi upala nikdar stopiti na kitajska tla z namenom, da ukrade tujo lastnino. Isto velja tudi za Španijo, kjer že nad leto dni divja najsrditejše klanje med brati iste krvi in jezika. Španska državljanska vojska je najogabnejši madež in prava kulturna sramota za Evropo, saj se je začela in še traja dalje samo s pomočjo ostale Evrope, ki nudi eni kakor drugi bojujoči se stranki vse možne podpore, da se nadaljuje v nedogled. Od takšne Evrope kakor je danes, sploh ne moremo drugega pričakovati 1 Že bežen pogled na zemljevid nam da sliko prave raztrganosti ter ne predstavlja več one zemljepisne enotnosti iz pretekle dobe. Rusija je s tem, da se je pogreznila v
boljševiško blato, poazijatila. Turčija je svoje glavno mesto preselila v Malo Azijo. Anglija pa se mora vedno bolj podrejati volji svojih izvenevropskih posestev, ki imajo kaj malo razumevanja za vse nadloge, ki tarejo Evropo. Angleška politika v Evropi je ena izmed njenih zadnjih skrbi ter služi le v strašilo ali pa v tolažbo manjšim narodom. Še hujša pa je slika na političnem polju. Če pogledamo v preteklost, vidimo, da je bila Evropa večkrat politično združena. Ta združitev je bila v okviru posameznih vladarskih hiš, ki jih je kolo časa dvignilo v višino. Danes pa ni več tako. Mnogo je poizkusov združitve in ustvaritve vladarstev na nacionalni podlagi. Ker pa to rodi upor v onih narodih, ki se čutijo pri tem ogroženi, so nas-protstva in spori med posameznimi narodi na dnevnem redu. Pa niti v gospodarskem pogledu ne more priti v Evropi do potrebnega sporazuma. Število držav je po vojni narastlo. Pred vojno je imela Evropa 26 gospodarskih edinic, danes jih ima 35. In skoraj vse so se obdale s carinskim obzidjem. To strašilo, ki tako duši celotno gospodarstvo Evrope, je naraslo za 8000 km. Posamezne države sicer kričijo o svoji gospodarski osamosvojitvi, ki je iznajdba nacionalne nestrpnosti. A to je samo pest pred očmi, da se ne vidi dejanskega položaja in da se zaduši spoznanje, da vsi skupaj slabo in drago živijo za svojim carinskim obzidjem, s katerim so se obdali.
Po velikem medsebojnem pobijanju leta 1918. je vsakdo mislil, da je na podlagi s krvjo plačanih izkušenj, svet toliko dozorel, da se lahko pristopi k mednarodnemu sodelovanju. Vsi smo pričakovali, da je po Kalvariji, ki jo je moral prehoditi človeški rod, prišel slednjič trenutek, da si ob skupnem delu zgradi človeštvo lepšo bodočnost. Politične težave smo hoteli prebroditi z ljubeznijo v srcu in medsebojnim spoznanjem, saj sta napredek in civilizacija zbližala narode in odpravila razdalje. Kaj je torej še manjkalo narodom, do slednje prijateljske besede, ki naj bi raztrgala
še zadnjo senco nezaupanja? Mogoče bi do tega prišlo, če se ne bi pojavila na evropskih tleh dva
tabora, ki sta si že v prvih trenutkih ustvaritve naposedala neizprosen boj do zadnjega moža. Na eni strani se je izoblikoval nacionalizem (narodnost), na drugi strani pa internacionalizem (mednarodnost). Zveza narodov se je smatrala poklicano, da spravi ali vsaj omili nasprotstva med obema taboroma. Ta poizkus je ostal brez vsakega uspeha. Kakor hitro je v Ženevi prestopil prag boljševiški internacionalec, tako hitro se je odstranil iz Zveze narodov nacionalni fašist. Tako so se začela nasprotstva v Evropi vedno bolj ostriti in med obema taboroma je danes še večje brezno, ko kdajkoli.
Da se narodi ne razumejo več med seboj, je prvi in največji delež doprinesel pretirani nacionalizem. Razbil je Evropo, kot enoto in jo razdelil na sovražne si tabore. Privržencev pa nacionalistom ne manjka. Mnogo je gesel, ki užiga pri ljudeh, da se zaslepljeno vržejo za tistim, ki jim nudi in ljudstvo postane gluho za stvarno in pametno besedo. Njih geslo je: Mi smo prvi in edini na svetu! Njihov evangelij se glasi: Sovraštvo enega plemena ali naroda napram ostalim narodom! Od tega tabora ne moremo pričakovati ozdravljenja naših evropskih razmer.
Isto se ne more pričakovati od
boljševiškega internacionalizma. Tudi ta ima temelj sovraštvo, ki pa ni naperjeno proti človeku, ki govori tuj jezik, temveč sovraštvo enega razreda do ostalih narodnih plasti. Pa je še mnogo drugih vzrokov, ki sekajo prepade nad človeško družbo in pristaši moskovske vere. Proti njim pa kričijo njih lastna dejanja, ki jih piše življenje z krvavimi črkami v svojo zgodovino.
V tem tičijo glavni vzroki, da ni med narodi Evrope one skupnosti, ki si bi želeli in ki bi bila potrebna za trajno ohranitev miru. Želja, da bi se vsi narodi počutili kot ena družina, ostane zaenkrat še samo želja, ker do uresničenja tega je še nedogledna pot. Vsi si želijo miru, toda ni ga. Oblaki vstajajo na obzorju Evrope in bodo še vstajali, kar upravičeno lahko trdimo pri dosedanjih žalostnih razmerah. Tako se moramo nehote resno zamisliti v bodoče dneve, v katerih se bo krojila usoda tudi našega naroda, ki je sestavni del tiste Evrope, ki se čimdalje bolj pogreza v mračno negotovost. Upamo pa, da bo val pljusknil preko nas in nam ohranil to, kar smo si zgradili z žrtvami in z lastnim naporom. Oni, ki vodijo našo zunanjo politiko, nas krepijo v tej veri.
POLITIKA
V narodni skupSčinl so koncem prejšnjega tedna končali splošno razpravo o proračunu, ki se je končalo z načelnim glasovanjem. Glasovalo je 370 poslancev in sicer 183 za proračun, 96 pa proti, dočim se je eden (poslanec Dobovišek, ki je pred kratkem prišel v skupščino) vzdržal glasovanja. Posebno zadnji dve seji pred načelnim sprejetjem sta potekli v napetem razpoloženju.
Mnogo pozornosti je vzbudil govor ministra Cvetkoviča pri proračunski razpravi, v katerem je odgovarjal opozicijonalnim poslancem kjer je med drugim rekel: .Moram ugotoviti, da se je gibala kritika opozicije v povoljnem ozračju, moram pa do-dati, da kijub temu niso bile upravičene vse pripombe, ki smo jih slišali. N!ti enega priznanja ni bilo."
Na govore v Beogradu, ki se tičejo hrvatskega vprašanja, odgovarja nek hrvatski časopis sledeče: ,Znano je, da hoče dr. Maček temeljite reforme, ki daleč presegajo okvir najširših
samouprav. Zaradi tega ni mogoče misliti, da bi se sporazumeval dr. Maček na temelju kakih samouprav, če bi bile še tako široke. Ker pa sedanja vlada ne gre dalje od samouprave, ki je mogoče izvesti v okviru obstoječe ustave, je razumljivo in očividno, da ni izgleda za sporazum med vlado dr. Stojadinovfča in hrvatskim narodnim vodstvom. Jasno je, da bo ostalo hrvatsko vprašanje nerešeno še tudi v bodoče. Ako pa hoče sedanja vlada stvarno pomagati pri reševanju perečih političnih vprašanj, potem more v tem oziru mnogo storiti. Ce bi bila vsa gospodarska vprašanja zadovoljivo rešena, potem bi bilo v mnogočem olajšano tudi reševanje hrvatskega vprašanja".
Predsednik vlade dr. MIlan Stojadinovič je bil v prejšnjem tednu v turški prestolnici Ankari, kjer so se sestali zastopniki stalnega sveta Balkanske zveze k svojemu petemu zasedanju. Temu važnemu političnemu sestanku so poleg našega predsednika
vlade prisostvovali še predsednik grške vlade Metaxas, zastopnik romunske vlade ter predsednik turške vlade Dželal.Bajar. Visoki državniki so bili povsod sprejeti z največjimi častmi, sprejeti pa so bili tudi pri prezidectu turške republike Kemalu Ataturku. Balkanska zveza je v zelo kritičnih dogodkih nastopila vedno soglasno In smotrno, v korist miru v Evropi.
Med amandmani (osnutek kakega zakona), ki so se nanašali v glavnem na proračun v ožjem smislu, je predložil finančni minister v razpravo skupščini med drugimi tudi amandman s katerim se povišajo krediti apelacij-skemu sodišču v Ljubljani za 440.000 din za novo okrožno sodišče, ki bo ustanovljeno v Soboti.
Veliko pozornost v vsej politični javnosti je vzbudil govor avstrijskega kancelarja dr. Schuschnigga, ki ga je imel ob priliki sestanka avstrijskega zveznega sveta in v katerem je odgovarjal nemškemu kancelarju Hitlerju. Povdaril je, da so Avstrijci šli v svoji popustljivosti do onih meja, za katerimi jasno stoji: „Do sem in nič dalje". Povdaril ie tudi avstrijske hitlerjevce, ki so se baš zadnje dni udajali brezumnemu veselju, ker so dobili malo več svobode ter vprizarjali v vseh večjih krajih Avstrije bučne demonstracije, da ne morejo računati na kakršnokoli podporo izven mej. Oni, ki tega ne bodo upoštevali, bodo zapadli strogi kazni. H koncu svojega govora se je Schuschnigg zahvalil vsem, ki so v zadnjih dneh pokazali voljo stati na braniku neodvisne Avstrije, ki je bila nevarno ogrožena.
Mnogo pozornosti je bil zadnje dni deležen tudi odstop angleškega zunanjega ministra Edena, ki je vodil v zadnjem času ostro politiko proti Italiji, kar je bilo vzrok stalna napetost v Sredozemskem morju. Njegov odstop pomeni za Anglijo odpoved, da bi ostala gospodarica svetovnih morij ter še hoče v bodoče deliti go-spodstvo z drugimi pod pogojem, da njenih posesti ne ogrožajo.
Pri volitvah v Bolgariji, ki bodo v bližnjih mesecih, bo po dosedanjih prijavah nastopilo okrog 2000 kandidatov za 160 poslanskih mest. Volil-cev je okrog 2,500.000, med njimi 1,500 000 moških in skoro 1 milj. žensk.
Nova romunska vlada je odredila žigosanje bankovcev, to pa zato, ker je ljudstvo zaradi neprestanih notranjih homatij, denar poskrilo v takih množinah, da vlada sploh ne more več dobiti toliko denarnih sredstev, da bi lahko plačala svoje uradnike, policijo in vojsko. Poleg tega pa je ' zahtevala, da morajo vsi prefekti in okrajni glavarji vrniti vladi velike denarne vsote, ki so jih prejeli od prejšnje vlade za volilno agitacijo.
Avstrijski hitlerjevci, ki so svoj Sas pobegnili v Nemčijo, po znanem poizkusu, da bi se z silo dokopali do oblasti, se kljub sporazumu ne bodo smeli vrniti v Avstrijo.
Veliki fašistični svet se bo te dni sestal v Rimu, k rednemu zasedanju, na katerem bo sprejel važne sklepe glede notranje in zunanje politike Italije.
Madžarska bo razpisala novo posojilo za oboroževanje, ker drugače ne more dobiti sredstev za ureditev svoje vojske.
Kdo pa tu zasluži?
V	zadnjem času se je vsled slabih gospodarskih razmer izmed večina onih mlatilničarjev, — ki so primorani prodajati svoje mlatilnice, da krijejo svoje obveznosti — rszvšla prav živahna trgovina z mlatilniškimi garniturami Z tem v zvezi smo tudi takoj dobili lepo in zavidanja vredno število agentov in raažetarjev, kateri si niso prav nič pomišljali za svojih 5 do 10% ali si bodi za pavšalno vsoto od Din 1500 — do 5000 — Din, pri kupčiji posredovati.
To posredovanje pa je bilo seveda zelo pristransko, ter je šlo vedno v korist enega, ki je več obljubil in to pismeno l Navadno so ti mešetarji dali podpisati izjave od kupca in od prodajalca, tako da se mu niti eden niti drugi ni mogel brez malenkostne po-sredovainine cca 5 do 10% izmuzniti. V kolikor se pa stranka ni marala pismeno ali pred pričami zavezati na plačilo dogovorjene oziroma zahtevane provizije, so poskrbeli, da se kupci pri prodajalcih niso več oglašali.
Več sličnih slučajev je v zadnjem času prišlo pred sodišče, kjer se bo dalo v gotovi meri zaslužiti tudi odvetnikom 1
Da se omejijo podobna izrabljanja, ter da se po pošteni posredovalni poti najde kupec ali prodajalec, si je Društvo mlatilničarjev naložilo za svojo dolžnost, da bo odslej sama posredovala kupo-prodajo, potom objav v časopisju in tozad. okrožnic.
V	evidenci se bodo vodile vse one mlatilniške garniture, katere so na prodaj na teritoriji naše banovine. Vsi oni mlatilničarji, ki bodo želeli prodati svojo mlatilnico, bodo to z vsemi potrebnimi podatki sporočili tajništvu društva. Vsem resnim kupcem se bo le treba pismeno ali ustmeno obrniti na društvo, katero mu bo rade volje dalo zaprošena pojasnila. Vse tozadevne dopise je nasloviti na Tajništvo Društva mlatilničarjev za drav. ban. v M. Soboti, Gorica 9. p. Pu conci. Za odgovor je priložiti znamko za 1 50 Din.
»Veseli božji poti" na rob
Stremljenje po izboljšanju predstav bi moralo biti prvi veliki cilj vsake gledališke družine. (O. Sest)
Morda se je sokolska družina tega zavedla. Ne vem. Eno pa je gotovo: z »Veselo božjo potj6" se je temu cilju približala.
Veseloigra, ki je imela nek jubilejni pečat, saj je praznoval režiser Nišel-vicer 25 letnico odrskega dela, je ena izmed najbolj uspelih odrskih prireditev Sok. društva v tej jesensko-zimskl sezoni. Veadar tudi ne brez pogrežk. Kljub dobri, prav dobri igri nekaterih igralcev (Slemenski župnik, Marička, Katra), je motila tu in tam scenerija, maska (starin, ki je dobro zaigral, govori o svojih sivih laseh, pa jih nima) in govor.
V ostalem (igranju, tudi sceni, petju itd.) pa je veseloigra, kot že rečeno, ugajala. Igralci so pokazali resno prizadevanje. Škoda bi bilo, če bi se te igralce-amaterje le enostransko usmerilo — veseloigre (izvzamem to).
Zato naj h koncu še citiram O. Šesta : .Pravijo: Pri nas se hočejo ljudje zabavati, nasmejati, resnih stvari, dram, ne hodi nihče gledat. Verujem! Tudi nisem apostol same presnete resnosti, a dajte ljudem resno Igro, ki je dobro igrana, pa boste videli, da bo uspeh velik in zadovoljivo vse drugo.'
F. Janič.
Šoferski tečaj Touring-EInba.
Kakor doznavamo organizira Tcu-ring-Club pri nas šoferski tečaj tako za začetnike, kakor tudi za že izprašane šoferje. Na tečaju se bo obravnavalo o modernejših automobilih, to je take na Dieselov pogon in genera-torjeve pline. Ta prometna sredstva se danes pri nas vedno več uporabljajo, vendar nimamo v tem pogledu nobenih priročnih knjig na razpolago. Zato bi bil tak tečaj velike koristi tudi za nas. Tečaj za začetnike bi obsegal osnovne pojme automobilizma in šo-firanja v zvezi z praktičnimi vajami. Kdor se za to zanima naj takoj sporoči bodisi ustmeno ali pismeno Zadrugi mlatilničarjev, Gorica 9. p. Puconci
Slovcnsba pesem v Soboti.
Velik praznik slovenske kulture se obeta naši Soboti in vsej naši krajini dne 12. marca t. L, ko bo ob pol 9. uri zvečer v Sokolskem domu nastopil „.Akademski pevski zbor" iz Ljubljane. Po zadnjih nastopih tega že deset let delujočega zbora je soglasna sodba, da je to najboljši slovenski pevski zbor. Njegov izjemni položsj potrjuje tudi čast, da je zbor pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije 1 Ta zbor, ki šteje okoli šestdeset članov visokošolcev, nam bo res dostojno m veličastno prikazal slovensko ljudsko in umetno pesem. Gotovo je, da takega umetniškega dogodka v Soboti še nismo doživeli, zato ne bo med nami nikogar, ki se ne bi udeležil tega koncerta, — če res ljubi umetnost in posebej slovensko pesem, ki je izraz naše duše I Tudi iz ostalih krajev se bodo mnogo udeležili koncerta, kakršnega nimajo prilike slišati kadarkoli. Vsi ti si naj pravočasno zagotovijo vstopnice v trgovini g. Hahna v Soboti. Po Soboti sami pa se bo vršila prodaja vstopnic po hišah.
Delavci!
V nedeljo, dne 6 marca pridite vsi v Soboto na veliko Delavsko Zborovanje, ki ga bo priredila Zveza poljedelskih delavcev v Murski Soboti na dvorišču hotela Dobray Krona dopoldne ob pol dvanajsti uri.
Poljedeljski delavci 1 To zborovanje bo eno izmed največj:h, kar jih je doslej sploh bilo. Vsi, ki hodite na sezonska dela v tujino, pridite na to največje svoje zborovanje, da pokaže-te merodajnim činiteljem, koliko vas je in kako močna je vaša organizacija.
Pridejo odlični govorniki iz Ljubljane. Ta dan imajo priti tudi delegati iz Nemčije, radi nabiranja delavcev. Tako boste zvedeli koliko delavcev bo letos šlo v Nemčijo, Francijo, na Belje in v Bačko.
Zborovanje se bo vršilo ob vsakem, tudi najslabšem vremenu. Odbor ZPD.
Delavci, člani Zveze polj. delavcev!
Obveščamo vse svoje člane, da se bo zborovanje, ki bi se moralo vršiti dne 13. marca v Murski Soboti, že vršilo v nedeljo, dne 6. marca, kakor je razvidno iz članka. Odbor ZPD.
Mogočno zborovanje zveze Poljedelskih delavcev v Šalovcih
Eno izmed najbolj obsežnih, najveličastnejših in polno navdušenja potekajočih zborovanj, ki jih prireja Zveza poljedeljsfcih delavcev iz Murske Sobote po vseh večjih centrih Slovenske krajine, je bilo zborovanje, ki se je vršilo v nedeljo, dne 13. febr. t. 1. ŠalovcJh. Zborovanje se je vršilo v vseh prostorih gostilne g. Števaneca. Že dopoldne ob 11. uri se je zbralo veliko število delavcev pred gostilno. Okrog 12. ure pa so priromale kar tri procesije od treh bližnjih far. Kar lep je bil pogled na te procesije delavcev, ki so prišle v Šalovce na svoje veliko zborovanje. Delavci se močno zavedajo, kako velika in močna je njihova organizacija, saj te stroke
tudi nI enake v celi Sloveniji. Da so naši poljedeljski delavci res tako navdušeni za svojo organizacijo, nam najbolj dokazuje dejstvo, da je v zadnjih dnevih pristopilo preko 300 novih čianov tako, da bo število istih doseglo skoraj 4500.
Zborovanje je vodil tajnik ZPD. tovariš Novak Franc iz Sobote. Pri
otvoritvi je pozdravil najprej zastopnika politične oblasti, sreskega načelnika g. dr. Bratino, župnika veliko-dolenske fare vlč. g. Horvata, g. Ke-reca iz Sobote, gg. učitelje iz^okolice in vse ostale navzoče. Na to je tovariš Novak podal kratko izčrpno poročilo o dosedanjem delovanju in uspehih organizacije in o njenih načrtih za bodoče delovanje. Po tem je govoril nujnosti potrebe, da se ZPD. čimpreje sprejme kot članica v delavsko zbornico v Ljubljani. Dalje, da se tudi za poljedeljske delavce uveljavi naredba o minimalnih mezdah z vsemi pravicami, kakor jih uživa ostalo delavstvo v naši državi in o uvedbi obveznega zavarovanja za slučaj bolezni, nezgode ter zavarovanje za starost in one-m-glost. Po končanem govoru tajnika je zavladalo med delavstvom veliko navdušenje, ki se je poleglo šele, ko je nastopil drugi govornik gospod Kerec iz Sobote. Isti je v svojem govoru opisal položaj naših izseljencev, njih življenje in trpljenje v tujini, dal
je mladini lepe nasvete, kako naj se ravna zunaj, ko se nahaja na delu, da bo v očeh tujcev uživala ugled in spoštovanje, tak da bodo še nadalje priznani kot najboljši delavci. Opominjal je delavce na narodno in državno zavest, na čedno in zmerno življenje, štedljivost in ljubezen do svoje lepe slovenske zemlje in dragih svojcev doma. Prosil je mladino, naj ostane v tujini takšna, kakor je odšla z doma, t. j. zdrava na duši in telesu. Govornik je žel velike ovacije in odobravanje vseh prisotnih. Kot tretji govornik je nastopil g. dr. Bratina, ki je v kratkih a lepih besedah naprosil vse delavce naj bodo v tujini previdni, naj lepo živijo, naj ne pozabijo
na svoje dolžnosti do svojcev in do svoje domovine, naj ne nasedajo raznim ljudem, ki sovražijo nas in našo državo itd. G. dr. Bratina je bil pozdravljen z burnim avplavzom in vzklikanjem množice. Na to je tovariš Novak zaključil lepo uspelo zborovanje.
Odbor ZPD. v Af. Soboti.
Za Občinske volitve, kandidati se že oglašajo
Martjanci.
Prvotno seje domnevalo, da bo kandidiral sssr g. Vezer Geza. Danes pa že vemo, da bo kandidiral tudi g. Kuhar Štefan iz Tešanovec. Poleg tega se govori še o nekem tretjem kandidatu, ki pa še ni imenovan.
Obeto se huda borba, agitacija je že sedaj živahna. Ako bi bila med nami složnost in strpnost, ne bi bilo tega potrebno. Volilci odiočite se po Vaši prevdarnosti.
Puconci.
Čeravno so razpisane občinske volitve, se občani dosti za nje ne zanimajo. Kandidat se še nobeden ni ogla-sii, vemo pa, da bo zopet kandidiral sedanji župan gospod Števan, ki bo, seveda breznadalnjega, tudi v primeri, če bo imel proti kandidata, gladko zmagal.
Kdo bi mogel računati z zmago zoper našega gospoda Števana, ko je g. Števan z dosedanjim županovanjem občino v vsakem pogledu nadvse vzorno uredil. Red, disciplino, pravičnost pa tudi gospodarski napredek je v občini vpeljal, zato naj le ostane še nadalje naš župan.
PeCarovcl.
Pri nas vemo le toliko, da bo za župana kandidiral dosedanji predsed nik občine g. Banfi Štefan. Domneva se pa, da bosta nastopila še dva kandidata. Seveda, občina je na novo prekomasirana pa si marsikdo želi ob sedanjih volitvah doseči čast župana.
Prav je to, da se glasovi preizkusijo in da se dokaže, kdo uživa pri naredu več simpatije, mislimo pa, da bo zmagal dosedanji župan g. Banfi Štefan.
Selo.
Tudi pri nas se volilci živahno pogovarjajo o bodočih občinskih volitvah. Nekatere bistre glavice ugibajo, kako bi spodrinile sedanjega prav u-glednega župana g. Varga Kolomana.
Govori se, da bodo kandidirali za župana poleg g. Varga Kolomana tudi Antalič Vince iz Vučje gomile in s pomočjo g. Lipaja tudi glavni politični vodja v naših hribih g. Vaš Karoi. Toda izid volitev lahko že danes povemo in to je, da bo z veliko večino zmagal gospod Varga Koloman.
Bodond.
Z priklučitvijo bivše občine Stru-kovci je postala naša občina še enkrat večja. Za volitve občinskega odbora, posebno župana se občani živo zanimajo. Sedanji župan g. Hodošček bo gotovo kandidiral, imel pa bo najbrže resnega protikandidata. Sicer je g. Hodošček ugledna oseba, mož poštenosti in energije, toda volilci, ki so bili sedaj k nam priključeni, imajo medseboj tudi poštene, znaj d-Ijive in ugledne osebnosti, ki se bodo v volilni borbi poskusili prikopati na površje.
Cankova.
Še nikoli ni bilo tako malo zanimanja za občinske volitve pri nas kakor tokrat. Sedanji župan g. Vogler Viktor je preobložen s svojim privatnim delom in se nemore odločiti za ponovno kandidaturo. Drugo, - za to mesto primerno osebo, ki bi bila v sposobnosti vsaj približno enaka g. Voglerju, pa nimamo. Ko to poročamo, močno obžalujemo, da se g. Vogler za kandidaturo ni ie odloČil in ga prosimo naj tudi ob sedanjih volitvah kandidira — mi ga bomo v svojem stremljenju izdatno podpirali.
Kupilnc!.
Kakor ob vseh dosedanjih občinskih volitvah, tsko se obeta pri nas tudi tokrat srdita volilna borba. V kolikor nam je znano bodo dve listi. Eno vloži dosedanji župan g. Titan Janez, drugo pa g. Maruša, kgieda pa, da ne bodo nasprotniki g. Titana imeli uspeha, ker je več volilcev za listo g. Titana, Dasiravno šraa g. Tš tan hude nasprotnike, je vendar večina onih, bi zna ceniti deiova?i|e g. Titana in ki se dobro zaveda, da se ima le njemu zahvaliti, da občina Kupšinci danes sploh še obstoja.
Salovci.
Zanesljivo vemo le to, da bo zopet kandidiral sedanji predsednik občine g. Žiško Janez. Njegovi nasprotniki si iščejo kandidata in bi radi res zbrali takšnega v katerega bi večina naroda imelo zaupanje. Če se jim bo to posrečilo, potem bo borba za župansko mesto prav burna. Gospodu Žtšku, ki je do danes nadvse zadovoljivo vodil občinske posle, bo potrebno zbrati spretnega in 2aupanje vrednega proti-kandidata, ako bodo hoteli pri volitvah zmagati.
Gor. Petrovci.
Mi se malo zanimamo za občinske volitve in smo zadovoljni, da bo zopet kandidiral dosedanji predsednik občine g. Bohar Adam. Boljšega itak nimamo. On se je v županske posle uživel, spoznal naše dobre in slabe strani. V delu vstrajen in razumen, napram narodu dobrohoten in potrpežljiv, zato nam je prav prikladen.
Proti kandidat ne bi imel uspeha, zato je boljše, da se sploh nobeden ne oglasi.
Gornll Slaveči.
Tudi pri nas bodo občinske volitve in sicer samo v toliko, da se zakonu zadosti. Posebne spremembe v občinski upravi, zlasti kar se predsedniškega mesta tiče, si nobeden resen občan ne želi. Nesmiselno bi bilo proti sedanjemu županu gospodu Farteku kandidirati, ko vendar nimamo v naši občini drugega kandidata, ki bi bil sposobnejši in zanesljivejši kot je g. Fartek.
Ne samo, da se je g. Fartek uživel v županske posle, on je tudi skrben, prevdaren, nesebičen in prav rad vsakemu v vseh zadevah pomaga, radi česar moramo biti zadovoljni, da je kandidaturo zopet prevzel.
Gornia Lendava.
Zunanji svet misli, da je pri nas v vsakem oziru največja složnost. To bi bilo tudi za želeti, saj smo siromašni gorički narod ene narodnosti, ki imamo mnogo potreb. Toda v resnici ni tako. Komaj se je zvedelo, da bodo občinske volitve, že so nastale dve resne struje, ki so imenovale vsaka svojega kandidata za župana in poleg tega se še z gotovostjo pričakuje, da
bo postavljen ie eden kandidat, ki ne bo pripadel nobeni stranki ali struji.
Dosedanji župan g. Bačič, ki je obenem tudi banski svetnik, nima posebnih izgledov na izvolitvi. Volilci se bolje oklepajo nekdašnjega župana g. Bokana, ki ga iz dobe svojega župa-novanja kot pravičnega, skrbnega in stvarnega premotrivca vseh mogočih zadev, dobro poznajo.
Motociklisu Pozor i
Dospeli so najnovejši modeli motornih koles znamke: ARDIE, PUCH, DKW, SACHS, Od 98 do 750 cm3 ter vodim iste stalno na zalogi. Bencin, olje, hahor tudi »si rezerpni deli.
Najnijžje cene, ugodni pogoji.
tivan ernest, m. sobota
TRG. Z MOTORNIMI VOZILI, KOLESI IN STROJI.
DOMAČE PESTI
Olurska Sobota:
f MESARIČ ŠTEFAN.
Dne 26. februarja 1938. je po krajšem bolehanju umrl g. Mesarič Štefan, trgovec z gradbenim materijalom in lesom v Murski Soboti. Imenovani je bil splošno poznani stavbenik v Prek-murju, saj je zgradil nešteto velikih stavb. Zadnji med njegovimi deli je bila monumentalna.stavba Delavskega doma in v okolici najmodernejša vila banovinskega zdravnika g. Dr. Vučaka v Murski Soboti. Začel je tudi z delom novega mostu v Rankovcih, vendar mu pa usoda ni bila naklonjena, da bi istega lahko dovršil. Pokojnik je bil član uprave Združbe trgovcev v M. Soboti od 9. marca 1924. do svoje smrti, član občinskega odbora od 25. decembra 1925. do 25. oktobra 1933. Udejstvoval se je pa zelo_agilno tudi pri mnogih drugih korporacijah, ter bil čislan javni delavec. Zato ga bomo ohranili v trajnem spominu, preostali pa naj sprejmejo naše iskrene sožalje.	_
—	Župančičev večer. V soboto, dne 5. marca ob 8 uri zvečer bo — kakor smo že večkrat poročali — v veliki dvorani Sok. doma Župančičev večer v proslavo pesnika šestdesetlet-nika — z uvodnim govorom prof. Liš-ke. — Vstopnine ni.
—	Plesni venček. Preteklo soboto so dijaki- sedmošolci tukajšnje gimnazije na dostojen in lep način zaključili plesne vaje, ki jih je vodil g. Fle-gar — ■ vsestransko lepo uspelim »venčkom".
—	.Nova reč" poroča glede sklepa mursko- sobočkega gimnazijskega profesorskega zbora, da bi se gimnazija imenovala po knezu Koclju, prvem glasniku sedanje svobode, sledeče: Stare nemške kronike pišejo, da se je Kocljev oče Pribina uprl knezu Rastislavu s pomočjo Nemcev. Ko je Rastislav premagal Nemce, se je Pribina s svojim sinom Kocljem komaj rešil. Radi vsega tegagso mu dali Nemci okoli Blatnega jezera varalno kneževino, ki ni politično ničesar pomenila. Ko je Karel Veliki premagal Ava-re in začel širiti svojo oblast na slovenska plemena, mu je Kocelj kot nemški varal v teh bojih pomagal in po zelo verjetni kombinaciji prof. Ši-šiča je padel Kocelj v eni takih bitk
na strani Nemcev. — Drugače je Kocelj gradil cerkve okoli Blatnega jezera in klical v kneževino nemške svečenike in škofe. Pozneje je sicer sprejel sv. Cirila in Metoda in se zanimal za njuno književno delo . . ." Tako poroča „Nova reč1'; verjetno bo pa menda, da je pref. zbor svoj sklep utrdil tudi na podlagi zgodovine.
DOPISI:
—	Šalovci. Dne 20. februarja 1938 smo pokopali Tolvaj Janeza, uglednega posestnika, dobrodušnega in v gospodarstvu zelo naprednega moža. Vse svoje življenje je krepko delal na svoji kmetiji, bil je pa tudi član raznih gospodarskih društev in organizacij. Svoje sosede in soobčane je posebno spoštoval in z njimi živel vedno v najlepšem prijateljstvu. Naša vas je zgubila z pokojnim, vzornega go-podarstvenika, dobrega svetovalca in pomočnika v vseh potrebah, v katerih je bil pokojni zmožen nuditi pomoč, družina pa skrbnega in pridnega očeta. Vsi ga bomo težko pogrešali, vendar ga bomo obdržali v prav dobrem spominu. Kako je bil pokojni priljubljen, se je videlo na njegovi zadnji poti. Spremljalo ga je ogromno število ljudi vseh slojev od blizu in daleč. Pogreba se je udeležila tudi domača gasilska četa v polnem številu. Tolvaj Janez, ki si doživel 61 let starosti in nas prerano zapustil, počivaj mirno v domači grudi, mi Te bomo v Tvojem delovanju posnemali. Preostalim naše sožalje.
—	Beltinci. Namesto venca na grob pok. Mesarič Štefana, zidarskega podjetnika in trgovca iz Murske Sobote, poklanja C. M. podružnici v Beltineih njen predsednik g. Klobučar 100 Din. Hvala lepa.
—	Grda razvada. V minulem tednu so imeli v vasi ne daleč od Beltincih dve poroki. Nekateri domači fantje so imeli piko na mla-doženca, ki jim je dekle odpeljal. Po stari navadi so v vasi ustavili ženito-vanjske svatbe in zahtevali od mlado-ženca 2000 Din za pijačo. Ta vsota se je pa zdela vsem previsoka, radi-česar so fantom svetovali naj eno ničlo zbrišejo. Začelo se je barantanje toliko časa, dokler se niso poravnali za 150 Din, ki jih je mladoženec takoj plačal, sicer bi lahko imel sitnosti. Seveda so se fantje za to vsoto pošteno napili in medseboj prav hudo stepli.
Oglašajte v
w MURSKI KRAJINI* 1
zdrutba trgovcev za srez murska sobota
v murski soboti NAZNANJA TUŽNO VEST, DA JE V SOBOTO, DNE 26. FEBRUARJA 1938. PREMINUL NJEN DOLGOLETNI
ČLAN UPRAVE
MESARIC ŠTEFAN
TRGOVEC Z GRADBENIM MATERIJALOM, LESOM, STAVBENIK, POSESTNIK, BIVŠI DOLGOLETNI ODBORNIK OBČINE MURSKA SOBOTA ITD.
NEPOZABNEGA POKOJNIKA SMO SPREMILI K VEČNEMU POČITKU V NEDELJO, DNE 27. FEBRUARJA 1938. NA MURSKOSOBOŠKO POKOPALIŠČE.
ZDRUŽBA TRGOVCEV OHRANI SVOJEMU BLAGEMU ŠTIRINAJSTLETNEMU SOTRUDNIKU ČASTEN SPOMIN.
UPRAVA
združba trgovcev v murski soboti.
Še vedno je to mogoče?
Parkrat smo že pisali, da so delavske pogodbe veljavne le tedaj, ako so sklenjene pri Borzi dela. O tem je pisala tudi Zveza poljedelskih delavcev in pozvala svojo članstvo, da sklepa pogodbe edino pri Borzi dela. Kljub temu se najdejo še delavci, ki nasedajo raznim agentom. Tako sta dva delavca v preteklem tednu, radi posredovanja za dosego dela v Nemčiji, plačala nekemu poznancu posredovalcu iz naše bližine 800 dinarjev. Seveda, ko sta videla, da sta bila zapeljana, sta posredovalca ovadila. Toda plačanih 800 dinarjev ne dobita nikdar vrnjenih. Delavci izogibajte se takih agentov.
To je lahko mogoče.
Bilo je prve dni januarja 1938, ko so tatovi vlomili v veletrgovino Weiss in Drug v Zagrebu in neopaženo odpeljali za 25.000 dinarjev vrednega vsevrstnega blaga. Policija je uvedla poizvedbo, ki pa ni imela takoj uspeha. Pred tednom so pa policisti zasliševali v Zagrebu nekega sumljivega človeka radi druge tatvine pri čemer so pripomnili : „Vi ste tudi svetiljko v veletrgovini Weiss vkradli". Zasliševani je to trdovratno tajil in pripomnil, če hočete znati, kdo je izvršil vlomno tatvino pri Weissu, vprašajte N. N.
V tej smeri uvedena preiskava je bila uspešna. Med drugim so varnostni organi ugotovili, da sta dva Prek-murca, trgovska agenta, ukradeno blago kar po železnici pošiljala v M. Soboto in ga tu poznanim trgovcem prodala. Tajni stražniki iz Zagreba so dospeli v M. Soboto in ukradeno blago našli, katero so zaplenili in odposlali nazaj v Zagreb. Seboj so vzeli tudi enega izmed trgovskih agentov, ki bo na licu mesta pojasnil od koga je kupil blago.
Naši trgovci so pa bili prepričani, da so kupili blago pravilniM potom, kajti agenti, ki so blago prodali, so jim osebno znani kot trgovski posredovalci in je to torej lahko mogoče, da
niso vedeli, di je bilo blago ukradeno.
Prodam posestvo
obstoječe iz 40 kftt. oralov zemlje — vinograd, gozd, travniki, njive, z opako zidano in krito stanovanjsko in gospodarsko poslopje, hlevi, ute f. i d. Posestvo se nahaja pri Gor. Radgoni Podrobno se dežna pri
g. KOCIPER MATIJI V RaM&nu.
11
■h
Vsem svojim poslovnim prijateljem javimo tužno vest, da je soustanovitelj banke in vesten sotrudnik njene uprave gospod
MESZARICS ŠTEFAN
stavbeni podjetnik in trgovec,
danes po kratki bolezni umrl.
Njegovo neprecenljivo delo za zavod ohranimo v trajnem spominu!
Murska Sobota, dne 26. februarja 1938.
KREDITNA BANKA D. D. v Murski Soboti.
Zahvala.
Ob prebridki izgubi našega soproga, očeta, brata in svaka
Mesarič Štefana
stavbenega podjetnika in trgovca v Murski Soboti
so nam bili vsi izrazi vsestranskega sočutja v veliko tolažbo.
Zahvaljujemo se vsem, ki so izkazali zadnjo čast pokojniku. Osobito se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, pevskemu zboru „Sokola" ter vsem darovalcem vencev.
Žalujoči ostali.
I
Vabilo

rednemu obilnemu zboru
ki bo v soboto, dne 5. marca 1938. ob 8. uri zvečer v klubovi sobi (gostilna Banfi.)
Pričetek nogometne sezone
V nedeljo, dne 6. marca pop. ob 3 uri bo prva nogometna tekma te sezone. V prijateljski tekmi nastopi proti Muri ptujska Drava.
Ker bo v Murinem moštvu nastopilo nekaj novih igralcev, se obeta zanimiva tekma.
Naznanilo.
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem preselil mojo
LOVSTVO
Prekmursko lovsko društvo je imelo dne 20. II. 1938 v M. Soboti svoj občni zbor. Zbralo se je precejšno število lovcev, ki so z zanimanjem poslušali poročila društvenih funkcionarjev.
Prvi je podal svoje poročilo predsednik g. Benko Josip, nato pa ostali člani uprave. Vsa poročila so bila soglasno odobrena.
Za člane zvezine uprave sta bila določena g. Dr. Šumenjak predsednik sodišča v M. Soboti in g. PanšiČ Iz Dol. Lendave. Kot delegata za skupščino zveze pa notar g. Jezovšek iz Murske Sobote in šumski ravnatelj g.
Vogler iz Beltincih.
ZborovalcI so odobrili sklep društvene uprave, ki se nanaša na ustanovitev posebnega fonda, iz katerega se bodo dajale denarne nagrade onim, ki bodo naznanjali divje lovce. Sklenilo se je tudi uničevati vrane s strupom.
Ko je bil dnevni red izčrpan, je predsednik ob 131/2 uri zaključil zborovanje.
kleparsko delavnico
iz Maribora v Mursko Soboto.
Po mnogoletni praksi v moji stroki sem si pridobil v večjih mestih popolno sposobnost tudi v najbolj umetnih In ornamentnih delih. Potrudil se bodem, da zadovoljim vsakega z najsolidnejšim hitrim In najcenejšim delom,
Se priporočam za cenjena naročila z odličnim spoštovanjem
DIBELČAR BENJAMIN
stavbeno in galanterijsko kleparstvo
Murska Robota, Lendavska cesto 17.
Šport in rak
Na zadnji seji dunajskega zdravniškega društva je trdil rentgenolog docent dr. Kreuzfuchs, da varuje šport človeka pred rakom. Mnogoštevilne raziskave so ga privedle do ugotovitve, da so ljudje z ozko pljučno odvodnico še posebno nagnjeni k tej bolezni. Ta inklinacija pa se da odpraviti s
s športnim delom, ker športnikom se omenjena odvodnica sčasoma razširi. Nadalje bi se morali ljudje z nagnjenjem do raka utrjevati, da bi ne obolevali prelahko za bronhialnim katarjem in pljučnico, kajti kot posledica teh bolezni se pogostoma pojavlja rak.
POPRAVILA
izvršim strokovno z 2 let. garancijo
Zalogajvseh vrst ur iz najboljših švicarskih tovarn
Dittrich Franjo urar
MURSKA SOBOTA
Proda se posestvo TLl^LTu
oralov zemlje, sadovnjak, njive, travnik in gorice. Vse je okrog hiše ob veliki cesti Lahovci, blizu postaje Ivanjkovci. Več se poizve pri lastniku nndpeas Ivančlč-u v Lahovcfli.
Prodam posestvo,
hiia z opeko zidana in krita v letu 1930 ter velbano gospodarsko poslopje in lesena hiša. Vse v dobrem stanju. Poizve se pri
g. SEDONJA ŠTEFANU na GORICI.
Proda se posestvo
hiSa in gospodarsko poslopje
SLAVIČ ŠTEFANA v Šalamencih
na prostovoljni dražbi dne ZO. marca
1938 popoldne ob 13. uri na licu mesta. Kavcija Din 4000"—, ki se more pred dražbo položiti. Najmanjši ponudek Din 53.500 —. Dražbeni pogoji se bodo prečitali na licu mesta. Zdražitelj pooblaščen Kodila Kalman iz Pečerovcih.	2
Brezobnezno bančno poročilo
Cene najvažnejših VALUT v majhnem blagajniškem prometu:
Angleški funt sterling 1 kom	Din 232 50
Francoski franki 100,	„ 150-—
Amerikanski dolar 1 „	„ 46 60
Isti v čeku 1 „	, 47 10
Kanadijski dolar 1 „	„ 46 40 Italjanska lira
Češke krone 100 .	» 150 —
Nizozemski forint 1 .	„ 24-—
Nemška marka v bankovcih 1 bom	-—
, v srebru 1	» , •—
Avstrijski šiling v bankovcih 100	, , 840* —
„ Sil. v srebru in drobit 1	8 25
Magyarski pengo po 100 kom	„ 900 —
Urug. peso 1 »	„ 18-—
Argent. peso 1 .	.1150
Čekovne marke za 100 RM	1441-— Tečaji deviz v dnevnikih.