Acceptant» tot mailing «t special rat» of po»U|t provided for ta »action 1103, Act of Oct. S, »IT, euthorUed on Juna 4, 1011. Ameriške čete se t —• ~, * ■ ■ >> 1 «* - izkrcale na Irskem! Nadaljnja japonska ladja torpedirana v bli žini Vzhodne Indije. Angleža in ameriška letala metala bombe na Bangkok, kitajska pa na japonsko letalsko bazo v Hanoju. Rusi razbili nemško bojno črto« Hitlerjev glavni stan premeščen iz Smolenska v Minsk. Angleži napadli osiščne konvoje na Sredozemskem morju Neka eevernolraka luka. 27. jan.—Več tisoč ameriških vojakov se je izkrcalo v tej luki pod poveljstvom generala Russella P. Hai ta. Prvo ameriško ekspe-dicijsko armado, ki je dospela v Evropo v drugi svetovni vojni, je pozdravil Archibald Sinclair, angleški letalski minister. Na tisoče ljudi se je zbralo ob pomolih in pozdravljalo vojake, ko so ob zvokih ameriške himne stopili na suho. Večino ekspedicijske armade, živi na dveh drugih frontah pri Ičangu in Siangjangu, provinca Hupeh. Tokio. 26. jan.—Časnikarska agentura Domej poroča iz Bang-koka, da je siamska vlada napovedala vojno Veliki Britaniji in Združenim državam in odredila odkorakanje 100,000 vpjakov Burmo. Vojna napoved je sledila letalskemu napadu na Bang kok. Vrhovno poveljstvo poroča, da japonske čete prodirajo naprej ki je prišla sem, tvorijo vojaki na Malajskem polotoku. Prvi od iz držav srednjega' zapada. Z njimi vred so dospele tudi bolničarke. Na poti iz Amerike v Evropo so transporte spremljale ameriške in angleške bojne ladje. Washington. D. C« 27. jan.— Ameriška podmornica je torpe-dirala in najbrže potopila japonsko ladjo za prevažanje letal v zalivu Makassar med otokoma Borneo in Celebes v bližini ho-landske Vzhodne Indije, poroča mornarični department. To dostavlja, da so ameriške in ho-landske bojne ladjè potopile najmanj enajst sovražnih. ladij in v bitM v ^Čistilne operacije sov teku na tem zalivu, ki se Je pričela zad- z70 milj dolgi črti od Krnska do nji petek. Waahington* D. C.. 26. jan.— Mornarični department je na-naznanil, da je sovražna podmornica potopila norveški tanker Varanger nedaleč od Sea Isle Cityja, N. J. Štirideset članov posadke se je rešilo. Te so vzele na krov ribiške ladje in jih pripeljale v bazo obrežne straže pri Townsend Inletu, ki lezi med rtom May jem in Atlantic Cityjem, N. J. V zadnjih dneh so sovražne podmornice potopile šest parni-kov na Atlantiku v bližini ame-" k*r. t obrežja, enega pa poškodovale. Tanker Varanger je bil nu poti iz holandske Vzhodne Indije proti New Yorku, ko ga J«' podmornica napadla in potopila. Singapor. 26. jan.—Angleška bojna letala bombardirajo poci-ru<- japonskega vojaštva pri Ba-hat Pahatu, da ustavijo prodiranje .sovražnika proti tej trd-"J 'vi. Vrhovno poveljstvo poro* da se topniški dvoboj pri Kluagu nadaljuje. To mesto ie-" 50 milj severno od Sings pora. Nove japonske čete so se izkrcale na ozemlju ob zalivu Ma-u, 60 milj severozapadno od Singapore, kjer so v teku ljute bitke že več dni. Rangoon. Burma. 26. jan. — Hritska in ameriška leUla so izvila nove napade na Bangkok, v.lavno siamsko. mesto, ki so gs '»«•die japonske čete. Vrgla so ^ r»00 težkih bomb, ki so poru-mnogo militarist lčnih objek-lm zanetile požare. >"/nava se, da kitajske čete ""lira jo iz province Junan »lamski meji. Več tisoč ki-»kih vojakov je v zadnjih ••h dospel» v Burmo, britsko 'onijo; Iz te bodo morda in-'hialf Siam ali pa francosko 'I'+^q, ki sta pod japonsko '»«■olo, u,>qking. Kita lake. 26 jan — *«J»ki letalci so metali bombe japonsko letalsko be-v l'i'i(»kini. Napada se je ude 70 bojnih letel, ki so vrgla dvesto bomb. K,< »J*ke čete so včeraj reoku-* Tamšuj. mesto v bližini k* nice Kan ton-Kow loon, (p-o-f*» Hunan. Kitajci so v ofen- »ii delki so dospeli na ozemlje, ki je oddaljeno 35 milj od Singapo-ra. V bitki, ki se je vršila pri Sulungu, je padlo 600 angleških vojakov, 6000 pa so jih Japonci ujeli. Moskvs. 26. jan.—Hitlerjeva zimska bojna črfa je bila bistveno razbita v ruski ofenzivi, se glasi uradni komunike. Sovjct ske čete so v svojem prodiranju reokupirale trikot ozemlja med Kurskom in Smolenskom in Ne-lidovo, železniško križišče ob progi železnice Moskva-Riga, 170 milj severozapadno od ruske Smolenska, kjer je bil glavni Hitlerjev stan. Ruske čete so v zadnjih šestih dneh reokupirale 694 mest in vasi na centralni fronti. t London, 26. jan.—Sem dospelo lo poročilo iz Stockholma, Švedska, pravi, da je Hitler premestil svoj glavni stan iz Smolenska v Minsk, dvesto milj zapadno. Minsk leži v bližini rusko-polj-ske meje. Kslro. Egipt. 26. jan.—Britski bombniki so napadli osiščne konvoje nfc Sredozemskem morju in potopili 20,0000-tonski trsnsport, na katerem so se nahajale voja-jaške čete. Konvoje je spremljalo šest rušilcev, štiri križar-ke in ens bojna ladja. Dva ru-šilca sta bila poškodovana v letalskem napadu. Ruske težnje na račun Turčije ' Izjava ameriškega diplomata, povzročila senzacijo Ankara. Turčija. 26. jan. — Izjava, katero je podal John Mac-Murray, bivši poslsnik v Turčiji, v razgovoru 2 reporter j i glede odnošsjev med Turčijo in sovjetsko Rušijo, je < povzročile senzacijo v Moskvi in Berlinu. MscMurray je dejal, ds bodo sovjeti ojačeli pritisk na Turčijo, ds izsilijo dovoljenje glede prehoda ruskih bojnih Isdij Iz Črnega morja v Sradozemeko morje skozi Dsrdanelsko ožino. V Berlinu so zakričali, da Imajo sovjeti agresivne nsmene proti Turčiji. Sergej Vinogradov. sovjftsl^ poslanik v Ankari, se je p v objavi MecMurrsyjeve izjeve o-glasil V uradu turškega zunanjega ministrs Serac.gluja ,In ga zagotovil, da prej dana zagotovila ostanejo v veljavi Z ruskega stališča odnotejt s Turčijo niso izpremenjenl MarMurray je dejal, ds bo Turčije odbijala udarce c vseh strani, če bo treba Ona bo šla tudi v boj za obrambo svoje su-verenitete in neodvisnosti. frelom med Para- » * gvajem in osiščem . Brazilski predsednik hvali Wellesa Rlo de Jsnelro. BrasllUa. 26. jan,—Paragvajska vlada je sinoči pretrgala diplomatične odno-šaje z Nemčijo, Italijo, Japonsko in sateliti. Sledila je Urugvaju in Peruju, ki sta pretrgali odno-šaje z osiščem v soboto. Iz Montevidea, Urugvaj, je prišla vest, da so poslaniki Nemčije, Italije in Japonske že dobili potne liste. Urugvajski diplo-matje v osiščnih državah so bili istočasno informirani, naj se takoj vrnejo domov. Člani uru-gvajske vlade so se izrekli za prelom z osiščem na priporočilo VseameriŠke konference. Doznava se, da bodo Brazilija, Bolivija in Ekvador kmalu pretrgale odnošaje z osiščnimi državami. Argentina in Čile se še obotavljata in najbrže ne bosta pretrgali odnošajev. Reprezentanti ameriških republik so včeraj počivali. Na delu so bili le odseki. Pričakuje se, dr bo konferenca zaključena jutri ali v sredo. Brazilski predsednik Getulio Vargas je v razgovoru z reporterji pohvalil Sum-nerja Wellesa, načelnika ameriške delegacije delegacije in državnega podtajnika. Dejal je, da gre njemu zasluga zs dosežene uspehe na konferenci. Henderson naznanil delitev sladkorja Washington, D. C., 26. jan. — Leon Henderson, načelnik administracije za kontrolo cen, je ;t*rrtkna»flTrda bo rlada začela deliti sladkor v odmerkih v prvih dlieh prihodnjega meseca. On je zaeno namignil, da bo vlada zasegla sladkor, ki so gs nagrmadili posamezniki. Odmerek bo en funt sladkorja na teden zi osebo. Churchill prišel v Ameriko na bojni ladji London, 26. jsn. — Admirali-teta je naznanila, da ie nova bojna ladja Duke of York pripeljala premierja Churchilla v A-meriko. Ta ladje je zdaj v aktivni službi. Premier je imel več razgovorov s predsednikom Roo-seveltom, ko je bil v Ameriki. akcija proti Aretacije upornikov kimmelu inmhh shortu se obeta Oba botta morda postavljena pred vojno roJUle KNOX IN STIMSON KRITIZIRANA TT Washington. D. C.. 26. jan,— Kongresni krogi čakajo na Roo-seveltovo akcijo o poročilu, ki ga je objavil poeebni preiskovalni odbor in v katerem je obdolžil admirala Husbanda E. Kimmela in generala Walterja C.v Shorta zanemarjanja dolžnosti in odgovornosti za japonski uspeh v napadu na Pearl Harbor, Havaj, 7. decembra. Poročilo je predložil Ruoscveltu Owen j. Roberts, načelnik odbora ln član federalnega vrhovnega sodišča. Preiskava je ugotovila, da sta Kimmel in Short ignorirala svarila o prihajajočem japonskem napadu. v Rumuniji Dva bivša ministra internirana Bern. Švica. 26. jan. — Poročilo iz Bukarešte pravi, d* je bi lo najmanj 150 oseb aretiranih, ker so vodili opozicijo proti via di diktatorja Antonescuja. Med temi je štirinajst bivših političnih voditeljev. Radu Lobei bi Eugene Titea nu, bivša ministra, sta bila poslana v koncentracijsko taborišče na ukaz diktatorja. Uradni komunike pravi, da sta kovala zaroto proti sedanjemu režimu. New York. 26. jan. - Radij sko poročilo is Moskve se glasi, da so rumunski vojni ujetniki sprejeli resolucijo s pozivom na rumunske vojake, naj odloše o-roije in strmoglavijo režim generala Antonescuja. Naciji prid rial i ^Američane kot talce Vichy, Francija, 26. jan. — Hi Nacijske oblusai t>o aretirale Kimmel je bilvrhovni povelj- (dveit0 Amtrlčanov in jih ^ ntk amedške bojne mornarice dle v barakf? v du Cq Prominentni zdrav- ♦ u °t0kih' 0bU/U nikl in zobozdravniki, ki so bili stavljena po ngp¥iu na Pearl upo-ltnl v amert4ki bolnišnici Harbor- r I v Neuillyju. Barake, v katere Nekateri kongresniki in sena- s» bili Američani odvedeni, so torji zahtevajoča Kimmel in poleg onih, v katerih bivajo se-Short prideta pred vojno sodišče, negslski vojni ujetniki. Nemci ki nsj ju kasnuje. Kazen bo lah- so naznanili, da sta bila nadalj- nja dva Francoza ustreljena zaradi kršenja udredbe, ki prepoveduje nošn jo* orožja. ko nečastni odpust iz vojaške službe. Odbor je v svojem poročilu kritiziral tudi druge vojaške in mornariČiie častnike in jih obdolžil, da} niso bili na straži. 4* ** • Vsi člani odbora so soglasno odobrili poročilo o krivdi Kimmela ln Shorta. Ti so poleg Robertas genersl Frank McCoy, general Joseph T. McNarney, podadmiral William H. Standley in podadmiral Joseph M. Reeves. Poročilo naglsšs, ds je držsvni tajnik Cordell Hull storil svojo dolžnost s stalnim obveščsnjem poveljstva mornarice in oborožene sile na Havajskih otokih o no študira poročilo In on bo od nevarnosti izbruhe sovražnosti1 ločil, ali prideta Kjmmel in na Pacifiku, zaeno pa pravi, da 1 Short pred vojno sodišče ali ne. sta mornarični tajnik Frank Senator David I. Welsh, načel-Knox in vojni tajnik Henry L. nlk senatnega odseka za morns-Stimson izpolnila, vse obvezno- ] rične zadeve, je dejal, da njegov sti. Njuna krivda je v tem, ker »dsek tudi študira poročilo In da nista zahtevala od Kimmela ln b» kmalu ¿>»dal svoj komentar. Eksekutiva CIO se izrekla za pogajanja z ADF dolžnost in Ne ravnata po navo «lllih. # Nekateri kongresniki in senatorji kritizirajo Knoxa in Stirm sonk in jima očitajo, da sta de-loms odgovorna za debakel v Pearl Harbor ju. Ti zahtevajo nadaljnjo preisksvo, ki nsj jo vodi Robertsov odbor ali pa po sebni kongresni odbor, Predsednik Roosevelt Še ved Cripps hvali Stalinovo strategijo generali vodijo armade London. 26. jan. — Stafford Cripps, bivši poslunik v Rusiji, je v prvem razgovoru s repor terji p» povratku v London poveličeval Stalina kot stratega. Stalin je sestavil načrte glede obrambe Moakve in velike ofenzive, v kateri so Hitlerjeve armade dobile strahovite udarce. Cripps Je dalje rekel, da je Stalin imeritfval mlade častnike za generale, kur so pokazali avoje zmožnosti v bitkah s Nemci. Ti zdaj poveljujejo ruskim armadam v raznih sektorjih dolge fronte. Lojalnosti prebivalcev in sposobnosti poveljstva gre zasluga za aovjetske uspehe v ofenzivi proti sovražniku. Bivši poslanik je dalje rekel, da Stalinova vlada ni za razširjenje komunizma po Evropi. Njeno stališče je, naj si narodi sami določijo forme vlad, toda ona bo skrbela, da nobena ne o-svoji nacijske oblike. "Dosedanje zmage niso upijs-nile Rusov", Je rekel Cripps. "O-ni pričakujejo, da bo Hitler odredil ofenziv» prihodnjo pomlad, ki bo morda deloma uspešna. Hu tke s rmade b»do zadale smrtni *h»rta dokaaov, d« v*MUl svojo udarec Uit) erjevl oboroženi sili prihodnjo Jesen ali zim»." PRODUCTION SPEED « »kellt Federalna podpora farmetrjem "•»v Program podaljšan za pel let Waehlnfton. D. C.. 26 jan.-Milijoni farmarjev eo z zado-l voljstvom- sprejeli na znanje vest, da je predsednik Roosevell1 I h k! pisal v kongresu sprejeti na* črt, ki določa nodaljšanja sistemu plačevanja podpore in posojil fsrmarjem ter stabilizacijo cen. Senator Richard H. Rus-1 seli, demokrat iz Georglje in vodja farmskega bloka v senatu,. Je dejal, da je Rooscvelt s podpisom načrta zagotovil farmar-1 je, da bodo lahko prodajali pridelke v vojnem času p» določeni ceni, Ameriški farmarji m dobili »kr»g tri milljsrde dolarjev od federalne vlade v zadnjih šestih letih v obliki rasnih p»dp»r, o-1 krog $500,000,000 letno Posojila za vzdržitev cen so povečala cene b»mbežu, pšenici, koruzi in tobaku na tržiščih v preteklem letu liijosevelt Je v kratki poslanici kongresu »menil, da je podpisal načrt z namenom, da p»-! rnaga farmarjem. PoljedeMii department je po-| ročal, da so cene poljskim pri-1 l delkonn dosegle v decembru nsj-' | višjo stopnjo od I. 102« Cene H-ta. bombefta in klavne živine so ' najbolj poskočile, Joneš naznanil kupčijo § Kubo > Weahintfton, D C , 26 jen —' JCsee Jone», na/Hmk federalne poeojllne adrnlntatfeelje, je naznanil aklenitev -kupčije s Kubo, ds Amerika dobi ves previ-' ' Aek sledkorja, ki ga Kuba pro-' ductra v tem i*tu Vladna De> fenae Auppltes Corp se Je obve-rele, da b» kupila vee sladkor, ki jpt Kuba nd more porabiti ali 4 pt'Mleti drugim ameriškim drža« vam I Murray naznanil usta-novitev odbora LEWISOV PREDLOG ZAVR2EN New York. 26. jan.-Člani ek-sekutivnegu sveta Kongresa industrijskih organisacij so imenovali odbor treh članov in ga instruirai!, naj se pogaja s sllč-nim odborom Ameriške delavske federacije glede združitve obeh delavskih organisacij v smislu sugestije predsednika Roosevelts. Za načelnika odbora je bil izbran Philip Murray, predsednik CIO, druga dva članu pa sta R, J. Thomas, predsednik avtne unije, in Julius Einspak, predsednik unije United Electrical» Radio & Machine Workers. William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, Je prej informiral Roosevelts, da bodo odbor ADF tvorili on, George Meany, tajnlk-blagajnlk ADF, in . Daniel J. Tobin, predsednik bratovščine vosnikov in šesti podpredsednik adf. Roosevelt naj bi bil sedmi član od-bora, v čigar področje naj bi spadala izravnava vseh nastalih jurisdikcijskih sporov med organizacijama, Murray je dejal, de je predložil imena članov odbore CIO Rooeeveltu s sugestijo, naj on določi datum prvege sestanka, ki nsj bi se vršil po zaključenju sedanjih pogejenj med CIO In jeklarskimi koinpanijsmi. Murrey je dalje rekstda it novi odbor nadomestil prejšnjega, katerega so tvorili on, Sidney Hill-man in John L. Lewis, Člani eksekutlvnega sveta CIO so soglasno zavrgli Lewisov predlog, ds Murrey, HiUman in Lewis vodijo pogsjenje i ADF glede llkvidsclje konflikte in vzpostavitve miru v vrstah organiziranega delavstva, Lewis je prej naslovil ostro pismo Murrs^Ju, v katerem je med drugim poudarjal, de mu eksekutiva CIO ni dale oblasti za po-ga Janja r. ADF, obenem pa Je zavrnil Murrayjevo povabilo, naj se udeleži seje ekaekutlve CIO In na tej p»jasni svoje stališče. Člani eksekutive CIO so kljub Lewiiovi kritiki podprli Mur-revju z izjavo, de so za enotno delsvsk» gibanje, ki je potrebno, du Amerika zmags v tej vojni. Izgledu, du se Lewisovs do-mlnuciju orgunislrsnega delavstva bliža zatonu. Motnost je, ■ i. n i, i.., ..liimie hrbet eelo ru-durskfl uniju UMWA, ki ime 600,000 članov. Ako j» bo skušal kot predsednik potegniti iz CIO, b»diteljl CIO. I^ewia doslej še nI komentlrel poriH il, da b» pntegntl svoj» unijo iz CIO ln jo povedel nazaj v Ameriško delavsko federacijo. Vojaki strakijo mehiško oljno polje Mest r» City, 26 jan. — Voj sike lete s» rastrsžile »Ijnjske in čistilnice »Ija v bližini Tampics In se\eM>em delu države Vere Cruz. da preprečijo sabotažo Vač eebfitNŽnikoV |e |M>||otja prej aretirala Vsi delsvci so dobili identifikacijske kart«. \ PROSVETA _plašilo slovenske narodne podporne jednote msž^rtg chicago, ill. torek. 27. januarja (january iti, 1942 Uredniški in uprsvniiki prostori: MST South Lawndale Ave. Ottlos of Publication: / aear South Lawndale Ave. Telephone, Rockwall 4804 _ _1 SubacripUon $4.00 Yearly 8TEV.—NUMBER 19 jo 94.00 • À PROSVETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NANODNE PODPORNE JEDNOTE s, Organ of and published by Slovano National Benefit Society Naročnina u Zdruiene driave (laven Chicaga) ln na telo, 13.00 ta pol leta, 1140 aa ¿etri letet sa •7.60 ta celo leto. S3.7S ta pol leta; ta Inosemaivo 01.00. Subscription raloti for the United States (except Chicago) and Canada M.00 per year. Chicago and Cicero 17.10 per year, foreign oounirlet SS.00 par year. Cane oglatov po dogovoru,—Rokopisi dOpiaov In nenaročenih ¿lank o v te ne vračajo. Rokoplat literarne vsebine (¿riles, pooasti. irame, petml ltd.) se vrnejo pošiljatelju la * slučaju, «e Je prt lotil poštaino. Adveriiting rates on agreement,—Manuscripts of romnMinlcafiows and unsolicited articles will not be returned. Other manuscripts, such sa tlorisa, plays, poems, etc« will be returned to ssnOss only orheo accompanied by self-addressed and ifsmpsd eni 1 Naslov na vse, kar Inu stik s PROSVETA MS7-M So. Lawndale Ave., Chicago. Illinois MEMBER OP THE FEDERATED PRESS Glasovi Datum v oklepaju na primer (January 31, 1942), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam je t tem datumom potekla naročnina. Ponovite ^o pravočasno, da sc vsm list ne ustavi. Lewis združuje delavce—zakaj? Zadnji teden je buknila vest, da je John Lewis ponudil roko miru in sprave Williamu Greenu, predsedniku Ameriške delavske lederacije, iz razloga, da bo "organizirano ameriško delavstvo v • enotni fronti v tej krizi vojne." Lewis je pisal Greenu, da predlaga takojšnjo akcijo za združitev CIO in ADF kot član odbora svoje organizacije za združitvena pogajanja. Green je brez odloga odgovoril, da je enak odbor ADF pripravljen vsak čas na pogsjanja za združenje. V enakem smislu je Lewis pisal tudi Phiiipu Murrayju, predsedniku CIO, kateri pa je drugače odgovoril Lepisu kot Green, namreč z jeznim oči t kom, da je Lewis šel preko eksekutive CIO in na svojo pest ponu . dll spravo ADF. To pa ne gre. Medtem so listi poročali, da je bil Lewis že več tednov v tajni zvozi z nekaterimi voditelji ADF, posebno z reakcionarnim Hut-chtnsonom, in na ta način je že uredil ves načrt združitve in bodočega vodstva velike združene organisacije, kateri je dal ime "American Congress of Labor." Na temelju teh poročil se Green umakne v privatno življenje z dosmrtno letno plačo, katero zdaj prejema, prodsednik združene unije pa postane sedanji tajnik ADF, Meany, dočlm bo Murray tajnik. Kakor pa danes kaže, ni Murray nič vedel o teh načrtih, na dru gl strani pa Green odločno zanika, da je on kdaj pristal na pogoja, c katerih poročajo časopisi. Zadeva je torej v tem trenutku zelo zmešana in še ne kaže, da jt res kaj konkretnega na dnevnem redu. Murrayjev odpor proti Lewisu bi pričal, da sta ta dva moža že precej časa v sporu, na drugi strani bi se pa Green približal svojemu nekdanjemu prijatelju Lewisu. Resni opazovalci, ki dobro poznajo vodilne osebnosti obeh organizacij, hipno ne vedo, kaj naj vse to pomeni. Da je John Lewis stsr lisjak, ki se ne bo nikdar iznebll svojega lisjaštva, ker mu je v nsturl, o tem nI dvoma, ds ps tudi Green nI noben angeljček, Je dobro znsno. Resni poznavalci obeh pravijo, da je Lewisu toliko za enotno fronto delavcev, kolikor mu Je za lanski sneg, Greena pa imajo za starega hinavca, ki rad brenka na kitaro demokracije, v reanici pa ščiti stare kruke in raketirje v Ameriški delavski federaciji— kakor je Lewia ščitil in morda še danes ščiti komunistične vrtače in razgrsjače v unijah CIO. Kadar koli Greenovi pnstaái očitajo Lewisu komunistično sopotništvo in apizarstvo, jim Lewlsovi pristaši vržejo žilo za ognjtlo: raketirstvo—in tako so na obeh straneh zaklani. Ampak Lewis je bolj prefrigsn in rad se obrača po vetru, kadar mu gre za prestiž, to je za vodstvo in bosaovstvo. Onjioge biti delavski boss, pa naj pride kar hoče. Rudarjem je pridobil boljše plače "by hook ajr crook" in rudarji ga radi imajo že četrt atoletja za svojega bosta. Ko ni mogel do leta 1935 na noben način priti za presidenta ADP, je zaOst kampanjo saindustrijski uniomzem in odtrgal je milijon delavcev od federacije za avojo novo organi-racijo CIO. Ali je Lewiiru i*ebno kaj za industrijsko formo unije? Prav nič, ampak ta forma je boljša in prikiadnejša za industrijsko delavstvo in uspel je. V Šestih letih je nova l*wisovs unije po-tegnils pel milijonov delavcev v svoje vrste, l^ewls je pretkano izkoristil čas, razmere in sredstvs tn di»segel Jc več kot kateri drugi delsvski voditelj pred njim v Ameriki. Dsrtes so spet nove razmere, ki sahtevsjo novo tsktiko. Vojns je tn po vojni sc obetajo velike izpremembe. Danes Je tendenca za slogo in enotnost. Mar Lewisu ne diši, ds bodo združene delsv-ske unije, ki bi Atele deset milijonov članov-4n med vojno ss to število s pridružen jem žele/niče rak t h bratovščin in novim član-stvom na splošno Ishko poveča na 15 m»lijonov—ogromna sila, katera bo učinkovala na politiko in gospodarstvo Amerike kot nobena druga? In zakaj ne bi bil on na čelu ali vsaj za tronom te sile? Medtem jia je Uwis opazit neksj drugegs. Ssj ims dobra oči ln ušesa Ustanova Gallup Poll je preti kratkim objavila rezultat glasovanja članov CIO in ADF glede združitve. Rezultat kaše, da jc čez 70 odstotkov članov obeh delavskih orgsnlzactj sa sdmšltev v eno samo unijo. Ne glede na to. kaj pravijo in hočejo vudUéljl, organizirani delavci Združenih držav so za združitev in enotni fronto. Zakaj ne bi John izkoristil te#a razpoloženja delavcev v tem ugodnem momentu, karŠen je da nest Lewis je vedno pasli na Ukine momente in jih Ukoriatil. kolikor je pač bilo mogoče—eli naj danes i/puati najvfčji zgodovinski moment, da pojde mimo bre* njega? Nihče, kdor pozna Johna in njegovo tsktiko. ne bo prikimal Le* 'ts je udejstvil industrijski on ion trem v pravem momentu zato, ker mu je prinesel čast in moč.^ Kljub temu je Industrijski unionize m dober m potreben bodocnupt unionltma je v tej formi Združitev vseh detsvskih unij v Ameriki je tudi dobra in potrebna za delsvce—in če I^ewis udejstvi to «družitev, bo imel zasluge kot noben drugi delsvski vodja rte glede na to. kakšen falot je po značaju Njegove strategija jt da vedno jezdi na popularnem \alu Lewis )e odočnost. Kot sem že omenil, do sedaj ae je vedno poudarjalo, da delavci zavlačujejo vojno produkcijo Štrajki. No, sedaj ni Štrajkov in vojna produkcija fte vedno šc-pa. Vlada sedaj preiskuje in prišli ao še do zaključka, da delavci niso krivi, kar jih dolže, marveč ao krivi profiti, katere žanjejo tovarnarji, ki izdelujejo vojne potrebščine. Obetajo, da bomo v kratkem natančneje izve- Knudaen končno izjavil, da ga bodo-študirali. In "študirali" so ga na ta način, da ao ga položili na—polico. Zakaj niao upoštevali in sprejeli tega načrta, ki bi bil na eni strani preprečil masno brezposelnost v avtni industriji, na drugi pa vladi zagotovil ogromno produkcijo bojne opreme, ni nobena uganka: zato, ker je načrt prišel od delavstva. Vsaj tako so priznali v visokih vladnih krogih. > Hočem nekoliko pojaanitl o avtorju tega načrta Walterju Reutherju, katerega pisec osebno pozna. On je še mlad fant, star okrog 35 let. Vač let je bil v eksekutivi socialistične stranke v Michiganu. kot tudi njegova dva brata Victor in Frank. Vsi trije so dobri govorniki— Victor in Walter sta že govorila na naših slovenskih priredbah, kot na pri mir na prvomajski proslavi leta 1937. Vsi trije so se oprijeli težkega dela, da organizirajo avtne delavce v unijo CIO w Walter ln Victor sta z nekaterimi drugimi orgsnizlcala dramatično sedečo stavko v tovar- ni Geseral Motors v Flintu. Bila sta skupaj z delavci zaprt* v tovarni in tudi se sdaležila boji* s policijo, ki Je-atavkarje napadla s solzsvkamt in jih brutalno pretepla. Ampak stavkar-ji so vztrajali in končno utonili to mogočno korporacijo, da je priznala unijo CIO. Reuther-ji so se udeležili tudi drugih stavk pri Chryslerju, pri Pack-ardu in pri Fordu, dokler se ni končno tudi zadnji j^odal. Walter je "bil večkrat napa den ln pretepen do nezavesti Enkrat so tovarniški biriči celo prišli na njegov dom, ga ugrabi li, odpeljali in pretepli tako, da je bil več tednov v bolnišnici Vse te težke borbe ja fant prestal in neustrašeno vztrajal borbi za delavske pravice in za priznanje unije. In to je glavni TOREK, 27. JANUARJA ln za armado. Ko vlada vse to ne in vzame ves vojni aparat pod svojo kontrolo, tedaj se bo lahko smatralo, da je vse ameriško ljudstvo enakopravno, da smo vsi odgovorni za uspešno vojno produkcijo in za čim hitrejši poraz nacizma. Anton Jurca, 121. WaShingtonu niso hoteli prizna ti njegovega načrta za reorgani ziranje avtne industrije za voj no produkcijo. Walter Reuther je s svojim bratom Victorjem vred obiska tudi Rusijo za časa prve petletke, kjer je študiral razmere. Na obravnavi v Fordovi zadevi je bil obtožen, da je—"komunist", da se poslužuje nasilnih metod katerih se je naučil v—Rusiji.. Vsi avtni mqgnatje dobro poznajo Walterja Reutherja in imajo strah, da bi ga ameriška vlada ne postavila na odgovorno mesto. Zato je bil njegov na črt tudi j>oložen na polico. To je priznal aam W. Knudseif, ki je bil prej predsednik Genera Motors Co. in je imel važne posle z Walterjem v času bojev avtne unije za priznanje leta 1937. In sedaj, ko je ameriška vlada v vojni in nujno potrebuje čim večjo produkcijo bojne opreme kar so avtni magnatje smotreno zavlačevali in se branili preured be industrije za vojno produkci jo, je bila vlada prisiljena pod vzeti drastične korake in je zda i popolnoma ustavila avtno produkcijo. Na posvetovanje je pozvala v Waahington avtne tovarnarje in voditelje unij UAW med katerimi je bil tudi Walter Reuther. In tako ni bilo mogoče prezreti njegovega načrta. Iz vlekli so ga iz zaprašenih polic in ga dali na rešeto. Izgubljenega je bilo eno leto dragocenega časa. Ta načrt je zdaj potreben in izvedljiv—po enem letu zavlačevanja. Ampak tovarnarji še danes nočejo nič slišati o tem, da bi imeli kakšno besedo pri izvajanju načrta tudi zastopniki avtnih delavcev. Upirajo se tudi temu, da bi vlada imenovala Walterja Reutherja za glavnega nadzornika in svetovalca. Ne vem, koliko časa bo vlada še trpela to zavlačevanje avtnih tovarharjev. Ako hoče ameriška vlada, da dobi hitro vojno opremo in da ae iznebi velikih profitarjev, tedaj je edina pot, da prevzame pod svojo upravo vse potrebne tovarne, ki izdelujejo orožje, la. dje, taflkc, aeroplane, topove in municijo, kakor tudi vse železnice in druga glavna transportna sredstva, vse rudnike, telefon in brzojav. Pri upravi teh podjetij morajo imeti tudi zastopniki delavcev važno besedo. To so edini uspešni pogoji za odpravo vseh zaprek in s tem bi se prihranilo tudi ogromnega denarja z odpravo profltarstva. Potrebna je tudi kontrola nad živežem in drugimi življenjskimi potreb-"ičinami za civilno prebivalstvo Poročilo o nesreči Fontsns, Csl.—Pošiljam vam izrezek lista Evening Herald, ki poroča o letalski nesreči, ki se je pripetila 30. dec., 1941 in v kateri je izgubilo življenje devet vojaških letalcev, oziroma članov letalskega zbora zvezne armade. Našli so vse mrtve pri razbitem letalu v gorovju. Nesreča se je pripetila 30 milj od Fontane. Letalo je treščilo s tako ailo, da je vrglo osem od devetih mož iz letala. Med ponesrečenimi letalci je tudi pilot Frank A. Kobal, torej ena in ista oseba, o kateri je Prosveta poročala. In kot ste j^oročali, je on Slovenec in član naše SNPJ. Do tega poročila so dobili osem trupel ponesrečencev, o devetem sodijo, da je še pod razvalinami letala. Anton Resnsr. O društvu in smrti pionir js Broughion, Psr—Tudi v naši naaelbini smo imeli društvo 55 SSPZ. Ustanovljeno je bilo 29. maja 1910. Ob zaključku poalo-vanja je štelo 42 aktivnih članov, med katerimi ,so še trije ustanovitelji — John Žitnik (c. 1315), Valentin Luznar (c. 1371) in Louis Arch do kaj ukrenili za stare člane, ker je težko plačeval asesment. | sedaj je rešen zemeljskega trpljenja in skrbi. Odšel je v kraj, kjer tega ni. Z njim je žena izgubila dobrega moža, hčere skrbnege očeta, društvo svojega društvenika in jednota člana, pa tudi Prosvete dolgoletnega naročnika. Ohranimo torej blagemu pokojniku svital spomin. Njegovi družini naše globoko sožalje' John Dollnar. Have My Way," ki ga je Spisil voditelj angleškega delavsS Ernest Bewin. Članek se bJ s surovinami v področju svetT ne trgovine. Jaz mislim, da je v prvi vrat živež tista surovina — pšenica! in drugo — s katero bi se morali baviti. Sprejeti bi bilo trebi odlok, da nobena važna surovi, na ne sme biti predpravica sp*. kulantov. Upostaviti bi morali mednarodno organizacijo in kouJ trolo za razdeljevanje surovin! Ako bi bilo po mojem, bi se organizirala mednarodna organi!! zacija, ki bi bazirala na enakih' principih kot bazira mednarod.j na pošta. Tej kontroli bi pod. vrgel pšehieo in razne druge žit-! nice, kavčuk, olje, premog, rati ne rude in sploh vse take suroJ vine, za katere je mednarodJ potreba. Vse to bi bilo izvzeto špekulaciji in privatnim mono, polom, kakor • tudi monopolom posamezne države, in določene bi morale biti cene za vse ena. ko, kakor so na primer poštni znamke. Od teh dobrin je odvisen ¿¡J Ijenski standard vseh narodov, kakor tudi mir in stabilnost sv* tovnega gospodarstva. Prepričan sem, ako bi bili podvzeti ta-ki koraki, bi bil s tem od vrnjen eden glavnih vzrokov medna-rodnih konfliktov. To bi niko-mur ne škodovalo, marveč bi imeli koristi od take preuredbe vsi narodi. Produciralo naj bi se na znanstveni način. Gospodar-ski izvedenci — ne pa zakulisni in spletkarski politiki ali brezvestni profitarji! — naj bi osnovali način poštenega razdeljevanja in uporabe teh dobrin na principu enakopravnosti vseh narodov. Z ozirom deklaracije . glede prostega dostopa do sirovin, ne znači to samo prost dostop, marveč bi se moral sprejeti tudi sistenri poštenega razdeljevanji, po katerem bi lahko prišlo vse človeštvo do teh dobrin, ki so življenjske važnosti za vse industrijske narode. . : , V omenjenem magazinu jej pojasnjeno, da je Bewinov čl) nek ponatis iz knjige "From Balance Sheet of the Future."] Jaz mislim, da bi ne bilo napa*] no, če bi ga v prevodu ponatii nili v Prosveti. Čudim se le, di] ga je objavila ta publikac (Liberty, 24. jan.), ker je skr no — "rdečkarski". Včasih sera| kupil ta magazin, a mi ni všeč, zdaj pa ,vidim, da se je pre cej "poboljšal". Mogoče je zdajj v drugih rokah. Well, saj je tre-| ba, da masa tudi kaj koristne čita. George Gornik. Pomladanaki koncert Zarje Cleveland«—Ker se nahajar v resnih časih, moramo gledati,! da obdržimo vsaj to, kar smo sj s trudom zgradili v tolikih let In to je naša kultura, ker br kulture ni pravega življenjsl Pevski zbor Zarja deluje na tcij polju že 25 let in skrbi, da pesem ne izumre. Še ni dolgo, ko smo opravu z enim "koncertom, pa sc m obeta že1 drugi. To bo nas mladanski koncert, ki ga prii di Zarja v nedeljo, 1. marca, avditoriju Slovenskega narc ga doma na St. Clairju, pričeti ob 6. zvečer. Vzrok, da smo odločili za ta čas. je, ker volil ljudi dela tudi ob nedeljah, pa bodo imeli priliko, da-**: leže zvečer. Zarja se pod vodstvom vodje J. K rabe a pridno pripr Ija, da naoravi tudi ta koi| zanimiv, kot so bili doset V načrtu imamo spet nekaj vih pesmi, kakor tudi izvli pesmi iz opere "Gorenjski ček". Poleg tega bo podan (Dalje na ». strani.) , Električna centrals prt leta ob reki Columbljl. Priporočilo Bellingbam. Wask.-Zora pu- ca bit če dans*" se tolaži Hrvst v upanju na boljše čase Se pred krstkim časom skr s j no reakcionarni magazin Liberty, kj je svračal vse gorje na rdeč-karje," je v zsdnji številki prinesel členek, ki je zelo pomenljiv zs vse narode in kateri Je sprejemljiv vsem napredno mislečim ljudem Ts člsnek se tiče takorvsne atlantske deklaracije" Churchi-la-Rooeevrlta. ki je vsem znana Naslov članka ja. "If I Would' Pred dvajsetimi I«*i (Iz Prosvete. 27. januarja H Domače vesti. V Rns&*i Wssh.. je bil pri delu v ' ubit rojsk Fr. Razem * Delavske vesli. Stavka j jev v Kannasu se je obn** j Lastniki rovov nor« rudarjev nszsj ns delo po pogojih Inosemaivo. Frsncij« " vedno kuja glede gatwn>*<' I ference. Sov lateks Ritslja. PaWjl ! ruskih glsdovnih pokmjin» ' obrača ns bolje. TOREK, 27. JANUARJA PROSVETA Jugoslavija in Grčija na čelu Balkana jugoslovanski kralj Peter in ste jo uresničili Jugoslavija in grški kralj Jurij ala a prod- Grčija, se poudarja v Londonu, jednikoma svojih vlad podpi- vsekakor pomeni duh novega ki ^la v britanskem sunanjem ministrstvu pogodbo o Balkanski zvosi * Griko-Jugoalovanake laja ve v Washingtonu * (Posebna poročila JČO. iz Londona in Washingtona.) Washington, D. C., 16. jan. — JČO). — Jugoslovanski kralj >$ter in tfrški kralj Jurij sta danes uresničila prvo stopnjo do ustvaritve povojne balkanske zveze z izjavo, da bosta združila svoji državi po osvoboditvi v skupni vojni obrambi, zunanji politiki in zunanji trgovini, 'redsednika njunih vlad, v imenu Jugoslavije Svobodan Jova-novič in v imenu Grčije Cuderos sta v prisotnosti britanskega zunanjega ministra Anthonyja E dena podpisala v Foreign officu »godbo o balkanski zvezi. Lisii-na, ki jo odgovorni krogi ozna-ujejo kot "ustavno pogodbo", je ¡estavljena kot temelj za politico, vojaško in gospodarsko bal-tansko federacijo. V predgovo-u jugoslovansko-grške pogodbe Se navaja, da sta oba vladarja napravila prve korake do uresničenja Balkanske Zveze "razumevajoč, da mora biti za zavarovanje neodvisnosti in miru balkanskih držav temeljno načelo njihove politike načelo: Balkan balkanskim narodom". V pogodbi se poudarja, da je prete klost Balkana in balkanskih narodov "pokazala, da so sile napadalca izkoristile pomanjkanje tesnejšega sporazumevanja balkanskih narodov za namene njihovega političnega in vojaš kega prodiranja in premoči na balkanskem polotoku. Poročila ameriških listov iz Londona med drugim pravijo, ia podpisovanje tega sporazuma i Londonti pomeni prvi stvarni mak, da Anglija podpira preure-nje Evrope na temelju malih ikupin federalnih držav, razde-jenih v soglasju z zemljepisnimi in gospodarskimi potrebami. Cehi in Poljaki — poudarja poročilo "Associated Pressa" — so že lansko leto podpisali sporazum. pripravljajoč srednjo E-vropo za podobno povojno sodelovanje. Druge zemljepisne enote sedaj razglabljajo možnosti razvrščanja v sestavna telesa. («tško-jugoslovanska zveza tdru/.uje obe državi z načrtom o »kupni zunanji politiki in zuna-'Ji trgovini ter pomeni širok te-fi' lj za ureditev Balkanske zve-V Londonu so — pravi po-■oeevalec The Christian Science Monitorja — to vzpodbudo za kupmj delovanje zelo lepo spre-^'hr-JvLx se smatra, da ta spora-;um mod Grčijo in Jugoslavijo >ušča široke možnosti vsem bal-tan^kim narodom, da se mu pri-•ru/.ijo, kar je zlasti važno, če * upošteva, da je bil Balkan od ►ekrinj ognjišče spolov. Grško-lJ;j"slovanski sporazum je zgled a graditev jutrišnje Evrope, ualja Peter in Jurij sta pri sve-ail«m kosilu pri tej priložnosti *>u. gospodarsko in finančni" pa naj bi ustvarilo ca- časa, ki z ustanovitvijo Balkanske konfederacije, ki je v načrtu, zahteva tudi ustvarjenje Evropske konfederacije. Zaključitev tega sporazuma pomeni po nekem ameriškem poročilu nedvomni optimistični duh nove diplomacije proti pesimističnemu duhu stare. V Londonu govore o delu jugoslovanskih in grških državnikov kot konstruktivnem prispevku za povojno ureditev Balkana. Grško-Jugoslovanake izjave Washingtonu Diplomatska predstavnika Jugoslavije in Grčije sta sprejela v grškem poslaništvu v VVashing-tonu predstavnike vsega ameri- bema državama, ki so njuno povezanost utrdile trideset let trajajoče borbe na bojišču in njun nedavni odpor proti osvojeval-cem: Nemcem, Italijanom, Madžarom in Bolgarom. Ministrski predsednik Grčije, Cuderos, je imel govor, v katerem je navedel glavne dele pogodbe, ki obstaja iz enajstih točk, med katerimi je deseta najpomembnejša in ima v načrtu široko podlago za bodočo Balkansko zvezo. Pogodba sedaj veže dve dežavi, ki pozneje pričakujeta pristop ostalih balkanskih držav s svobodnimi in zakonito sestavljenimi vladami. Posebna državna telesa so v načrtu pod točkama 1. in 2.: a) politično telo sestoječe od obeh ministrstev za zunanje zadeve, b) gospodarsko in finančno telo in c) vojaško telo načelnikov obeh generalnih štabov, ki se bo sporazumevalo o enotnem delovanju in ustvarjenju skupnega obrambnega na črta za ohranitev evropskih mej obeh držav. Trst in Istra v srednjem veku škega tiska in jim razložila po- [ Zgoraj omenjeno politično temen, vrednost in cilje pogodbe, podpisane v Londonu. V grškem poslaništvu je bila v ta namen posebna konferenca za tisk, ki sta se je udeležila poslanik Jugoslavije Konstantin Fotič in poslanik Grške Cimon Diamanto- lo ima v načrtu uravnovešenje zunanje ^litike in široko sodelovanje obelrtk^av pri vprašanjih vzgoje in prosv Peta točka inafe v načrtu ustu-novitev odborov, ki bodo delali za izboljšanje carinskih in de- pulos. Med drugimi so konfe- narnih zadev ter pripravljali na- «•rkM/i« 1- A... Ji __.VI 1 I /!»»♦ «o /«n w i m-ibn à » -1 — -1----- ----.__ renči prisostvovali tudi grški minister trgovske mornarice Stavros Teofanidis, grški minister Depasta in tajnik poslaništ-va^flFilon; od Jugoslovanov pa svetnik poslaništva Radoje Ni-količ in načelnik jugoslovanskega časnikarskega odseka Bog dan Radica. Poslanik Jugoslavije je predstavnikom ameriškega tiska pre-čital sledečo izjavo: "Pogodba o Balkanski zvezi, ki ste jo danes zjutraj podpisali vladi Jugoslavije in Grčije, je dogodek velikega zgodovinskega pomena za obe državi. Ona je izraz skupnih teženj jugoslovanskega in grškega naroda, ki se resnično in konstruktivno trudita za povojno preureditev mednarodnega življenja v obeh državah, kjer so bile borbe za čast in demokracijo usodne in ogorčene. Jugoslovani in Grki so bili v središču teh borb več kot e-no stoletje in njihovi junaki vseh pokolenj so se borili z roko v roki za iste težnje in isto razumevanje dolžnosti. V svojih narodnih vstajah od 19. stol. dalje v balkanski vojni, v prvi svetovni vojni in sedaj so bili Grki in Jugoslovani združeni z balkanskimi sporazumi na vseh poljih mednarodnega sodelovanja. To ni bilo zgolj zaradi političnih ciljev, temveč zaradi globokih duševnih ciljev obeh narodov. Pripravljena sta sprejeti vsak drugi narod tega dala Evrope, čim se bo tem narodom posrečilo iztrebiti iz svojih narodnih biti tiste elemente, ki so v preteklosti o-nemogočali sodelovanje in ki so povzročili, da so se nekateri med njimi v sedanji vojni pridružili tisti strani, proti kateri se Jugoslovani in Grki borijo s svojimi velikimi zavezniki. Pogodba je bila podpissna z namenom, da se ustvari temelj za Balkansko zvezo. V načrtu ima ustanovitev skupnih gospodarskih teles; skupnega generalnega štaba poleg obeh obstoječih in ustanovitev stalnega tajništva. V načrtu ima uravnoveš-čenjc zunanje politike obeh držav in gospodarski načrt, ki bo ustvaril carinsko in denarno zvezo. In končno v načrtu ima skupno obrambo meja. Ob tem času, ko narodi Grške in Jugoslavije še naprej dajeta silne žrtve, kažete njuni vladi s podpisom te pogodbe, da žrtve crt za carinsko in denarno zvezo. Poudariti hočemo splošen duh in namen tega sporazuma, kar je njegov cilj, ki v resnici pomeni ustanovitev teženj, ki so vodile ta dva naroda zadnjih šeatdeset let in ki sta grška državnika Tri-kupis in Venizelos bila glavna boritelja zanje. Danes ste obe državi uresničili jedro širše Balkanske zveze, ki bo, kakor najtrdnejše upamo, povečana s prihodom drugih, sosednih balkanskih držav; seveda, če bodo te države opustile vse i-dejne rezerviranosti in neupravičene težnje, da bi mogle mirno živeti v Zvezi, ki ima za vse svoje člane v načrtu široko polje svobodnega in neoviranega dela za skupno korist. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanja s 2. strani.) voprizor, katerega je priredil Leo Poljšak in v katerem bodo uključene lepe domače pesmi, ki jih naša publika tako rada sliši in poje. V drugem delu bo pa podana enodejanka "It CanH be Done" v kateri bodo nastopile mlajše moči. Po programu se bo kot običajno vršil ples, za ka-terega bo igral Peconov orkester. Ker se nahajamo v vojni, vojna pa potrebuje vojakov, nam bo Stric Sam pobral precej mladih moči in naše kulturne in druge ustanove bodo pri tem procej prizadete. J*fe bomo mogli tako močno uspevati kot do sedaj. Zato apeliram na našo publiko, da poeeca naše priredbe in nam še nadalje pomaga na kulturnem polju do boljših razmer, da nam bo mogoče nadaljevati naše delo tudi potem, ko bo vojna končana. Natančnejši spored priobčimo pozneje. Torej rezervirajte si prvo nedeljo v marcu za Zarjin koncert.—Za publi-citetni odbor— John Krebel. (Konec) Tudi Trst je bil tedaj raznie-roma maio mesto, vtesnjeno med zidovje, ki se je v obliki trikota na severozapadni strani gradu "Tabor" spuščalo proti morju. Izven ozidja je bilo nekaj samostanov, bolnišnic in posameznih hiš. Drugo je bilo zasajeno z vftovi, oljčnimi gaji in vinogradi.—Stare romanske (italijanske rodbine, ki so še preostale iz rimskih časov, so se kot neke vrste plemstvo ločile od ostalega prebivalstva. Proti koncu 13, stol. je bilo le 13 takih rodbin, ki so pošiljale svoje polnoletne člane v veliko mestno svetovalstvo, in imele v rokah vso oblast po mestu in okolici. Te rodbine so bile sledeče. Leo, Bunomo, Burlo, Uaduano, Bas scio, Cicoti, Stella, Pellegrini, Beli, Petazzi (Petač?),- Tofani, Argento in Giuliani. Naraščaj je dobivalo mesto največ po Slovencih s Krasa, ki so se priselili 'vezo. Vojno telo naj bi|ne Mo zaman, ker bodo zagotovile boljše življenje v prihod-noati. / Isjava Dismandopulooa v imenu Orčije Nato je v imenu Grčije Cimon Diamandopulos prečita! tlede-valo pri uresničevanju ^izjavo: •citev. V Londonu ugo- "Včeraj zjutraj sta Cuderos. da bo ta pogodba nav-j predsednik grške vlade in Svobo- načelo skupnega vojaš-Jelovanja. skupni načrt za ,r,bo in »moten način oboro-ja V načrtu je tudi ufta-• v «kupnega tajništva, ki bo 'prvih posvetih razpravi ja-« h vzajemnih vprašanjih ieloH Indijski vodja Gandki napaden Bombaj, Indija. 26. jan. — De-monutrantje so napadli Mohan-dasa K. Gandhija. voditelja nacionalistov, i kamenjem, ko je. govoril ne javnem shodu v Nag-puru. Ko jih je pozval, naj povedo svoje pritožbe, je eden. od demonstrantov dejal, da Gandh! ni več zagovornik nedotakljiv-cev, najnižje indijske kaste. Gandhi je rekel, da se ne fapji ksmenja, obenem pa je oštel napadalce. ki ao ranili nekaj njegovih poslušalcev. '"•u. da je sedaj Evrope vj v txidocnosti mnogo kori-V ur kakor p« najboljše ka-se mali narodi p»» trp-* rxKi nacijskim nasiljem "dločili, da bodo v bodo-' !J kot kdajkoli prej vse te-premagali s aodefovanjem dinjevftnjetn. Sama listi»! « i najboljše dobro voljo IHovan ju vseh ma dan Jovanovič, predsednik ju goslovanske vlade v Foreign officu in v prisotnosti /sni bony K-dena. zunanjega ministra Veli-, ke Britanije, podpisala sporazum. -__j Po podpisu po*gdl5e j* Mío u-radno kosilo, ki ste se ga udeležila jugoslovanski in grški kralj, j Kralj Jurij je v svojem govoru poudaril pomen pogodbe za Magnat priznava potrebo kontrole industrij New York, IS jen - Donaldson Brown, podßredoednik kor-j> »racije General Motors, je V svojem govoru na zborovanju Amrrtške statist tf-ne zveze izjavil. da morijo industrije! priznati vladno kontrolo v vojnem < um To je potrebna v interesu mili fanatične strategije in rodov. Balkanska aveza, ki bodoči razvoj odnošajev med o-j induetrtjske produkcije. mesto in si pridobili meščanske pravice. Nekaj teh Slovencev, ki sO nastopali kot priče ln so ostala njihova imena zapisana na raznih listinah iz 13. stol., se je imenovalo: Domenik Sivec (Živec), njegov zet Pentek; gospe Voldanka in Imica, Martin Mulec, Čemegor, Lopec, Triee-joj, .Zalokar; v U. stol. Sto jan, Kosec, Nedelj ko, Veieslav, Pe-ruša s Proseka, Nodeljica, Preveč, Papež, Prosinec in še mnogo drugih. Iz Italije je bilo v srednjem veku manj priseljencev radi napetih razmer, posebno med Tr^om in Benetkami. Po 12. stol. je bila spodnja tržaška okolica skoro vsa zaraščena s hrastovimi gozdi, ki so jih le jtu in tam prekinila letovišča mestne gospode. Ves ta svet so iztrebili in obdelali Slovenci, ki so se pečali zlasti z živinorejo. Zato tržaški Italijan še danes menuje okoličane "mandriere" (črednike, mandra—čreda). Bili so podložni tržaški občini, v cer-cvenem oziru pa stolnemu ka-jitlju, ki je moral pri njih oskr bovati župnijske posle. Do kon ca 18. stol. niso imeli svojih župnij po vsej zgornji okolici, če prav so nastale že v 10 stol. skoro vse tiste naselbine, kjer vidimo danes cvetoče občine: Pro-sek, Kontovelj, Barkovlje, TVste-nik, Lonjer, Katinara. Sv. Križ. Radi trgovske tekme je v Tr stu vedno grozila nevarnost od sosednih Benetk. Prišlo je več krat do vojne med Tržačanl ln Benetčani in večkrat je beneška posadka zasedla mesto. Tržača ni so iskali zaščito pri akvilej-skih patriarhih in pri raznih "mejnih grofih" ter nazadnje pri Habsburžanih.—L. 1368 so bili beneški mornarji napadli neko tržaško* ladjo, ki je baje peljala v luko prepovedano blago. Raz-srdjeni Tržačanl so ubili beneške mornarje in njihovega za-povednika, na glavnem trgu pa so raztrgali in z nogami teptali beneško zastavo sv. Marka. Vsled te žalitve je prišlo do vojne. V stiski so prosili Tržačanl pomoči avstrijskega vojvoda Leopolda. Ta je osebno prišel v Trst, da ga brani |ired Benečani, s katerimi je bil pa kmalu sklenjen mir. Benečani so se odrekli vsem pravicam do mesta za 75,000 cekinov. Do trajne združitve Trsta z avstrijskimi deželami je prišlo 1. 1382. Plemiško poslanstvo je po-tovalo k vojvodi Leopoldu v Gradec in mu v imenu mestnega starešinstva Izročilo Trst z okolico vred v stslrio, nepreklicno lastnino. Vojvoda pa se je zavezal, da hoče novo posestvo vedno varovati in braniti vseh sovražnikov. V vojvodo vem imenu je Imel zapovedovati mestu njegov poglavar (kapitan), ki se je pa moral držali mestnega pravilnika. Prvi tak poglavar je bil Hugon Devinski. Pozneje ao bili v tej službi Nikolaj Pred-jamski, I^gar, Nikolaj Kavber in drugi kranjskP|>lanitči. Vso tržaško okolico so avstrijski vojvodi pridružili Kianjski. Vendar priznsnfe avstrijske oblasti mestu Trstu ni prineelo zažrljenega miru Veliko metčar nov je bilo bolj vdanih Benače-rtom kakor pa Avstriji. Zalo sta al v meotu vedno stali nasproti avstrijska in benečanaka stranka Prišlo je do butfih notranjih neredov in tudi vojske z Benečani niso prenehale. S Trstom, ki je takrat štel komaj par tisoč prebivalcev, so pri dobili Habsburžani prav močno postojanko ob Adriji in jo vzlic vsem poznejšim nakanam sovražnikov obdržali do poslednje vojne. Odkar je bil Trst pod avstrij sko oblastjo, so si Benečani pri zadevali, da napeljejo trgovino iz slovenskih dežel na svoja me sta: Milje, £oper,- Piran. Zato so dajali trgovcem razne ugod nosti, kar je napotilo kr anjske in štajerske trgovce, da so raje iz važali v istrska mesta, kakor > Trst. O pomenu te trgovine se nekoliko poučimo, ako uitamo, da je šlo dO 40,000 tovornih konj in mul nu leto čez Krus v Istro, Tržačani so to živuhno kupčijo zavidljivo gledali in s silo napeljevali promet na svoje pri stanišče. Napadali so trgovske karavane, ki so prihujalo iz Krunjpkugu, jih oropali «iu trgovce pretepli. Isto se je doga--jalo, kadar ao se vračale čete tovorne živine, obložene s soljo, vinom ali oljem, latrska mesta so prosila Benečane za pomoč. Kmalu je poslala republika 20,* 000 mož, ki so z morske strani naskočili TV»t. Toda mesto je bilo dobro utrjeno ili ker se ni vdulo, so pričeli Benečani z dolgotrajnim obleganjem.—Tržačani so prosili pomoči bližnje dežele in cesarja Friderika. Došlo je 2000 konjenikov in tisoč strelcev, ki pa niso bili kos številni beneški premoči. Benečani so zaprli celo" cesto proti Kranjski n zasedli nekaj krajev na zgornjem Krasu. V Trstu je zmanjkalo živeža, tako da so oblegan* ci morali Jesti celo podgane, miši in omehčano usnje, Mohov in Novi grad sta bila že v oblasti sovražnika. Gotovo bi se bil Trst moral vdati na milost in nemilost, ako bi ne bil nekdanji tržaški škof in tedanji papež Pij II. posredoval U mir, ki je bil sklenjen v Benetkah 12, novembra 1463. Tržačanl so morali izven mesto prepustiti Be-nramom v»e ozemlje, opustiti «voji solina ln zagotoviti neonu* jeno svobodo med Kranjsko in Istro. Naravnu zaslomba tržaški trgovini so bile slovenske dežele. Od tu so že zgodaj prihajali v mesto tovori z domačimi pridelki: žitom, kožami, železnino; nasprotno pu so nalagali v Trstu sol, vino, južno sadje iu dir šave. ftc večjega pomena so postale naše dežele za Trst, ko je vojvoda LeopoJd VI. 1. 1227 ukazal zgraditi "Zidani most" |n Je tako kupčijo iz Avstrije, fttajvr-ske in zapadne Ogrske napeljal preko Ljubljane proti morju. Ko so Habsburžani spravili slovenske dežele pod svojo oblast, so Tržačani spoznali, du Jo tako v trgovskem, kakor političnem oziru zanje najbolje, ako ostanejo njimi združeni. Tudi poznejši avstrijski vladarji ao na vso nca podpirali tržaško trgovino in določili, da morajo kranjski in drugi trgovci svoje žito puAUjati v Trst in gu tam za 2 solda ceneje prodajati kukor v drugih istrskih mestih. Trst je z vsem obrežjem tja do Devlna pridružen Krunjski, kamor je pošilja) tudi svoje |>o-slsnce za deželni «bor. Vendar Tržeča m, ki so se opirali na ne^l ke stare pravice, niso hoteli k Lauronco A. Steinhardt, bivši ameriški poolanlk v Moakvl. trgovino, radi česar je bolje uspeval Trat, nu katerega so bile vedno bolj navezane slovenske pokrajine. Ko so pozneje cesarji, razdelili svojo državo med sorodnike bi prisodili Trst/Reko in drugo „obrežje Hubsburški rodbini, ki je vladalu Španijo in Italijo, so kranjski stanovi ugovarjali ter.#u niso hoteli pokloniti coaarJUt dokler ni razveljavil delitev. V novi delitveni pogodbi, ki ju Je napravila habsburška rodovina, so bili zopet vsi ti kraji vtelešeni Krunjski, ki je tukrut prisil i iu tudi TVst, da je sprejel razne davčne obveznosti. T Skozi veki sedanji vek jo bil rst navezan nu slovensko ozemlje in je pt Ijuidul vedno tistim vladfti jem, ki so vladali nu Kranjskem in po drugih sluven-sklh deželah. Jugoslovanski pomožni odbor Slovonsks sekcijo Janko N. Rogelj Amerika Je v vojni. Naša dolžnost je seduj, da kot ameriški državljani pomagamo Zedi-njenim državum. Kupujmo obrambne bonde in znamke, darujmo ameriškemu Rdečemu križu! To je prva dolžnost! Vsi in vsak naj pomaga'.'' Druga Je naša krvna dolžnost do naših trpečih bratov in sester onkraj morja. Tudi; tem bomo pomugull ter se pripravljali, du bomo pripravljeni in organizirani, ko bo mogoče poslati to |*>nioč. JPO.SS jč bila obveščena od državnega tajništvu v Wushing-tonu, da In h ko nadaljuje z nabiranjem denarnih prlw|>evkov, To Je dobrš novica. Zato naši lokalni odboH luhko nadaljujejo s svojim delom, Glavni blagajnik JPO.SS, Mr, Leo Jurjovec, ml je poslu I «le- deče poročilo: Do 17, ianuarja 1142 sa darovali stodatti Poslal Jos. Salar. Joiio«. III- • rrsnk Prssniksr lok. II, ■ Clinton Ind. Louts Srr.llh lat. AH7. il. 49 Lasi Halona Moni. rt. Orad ¿I. dr. il. 70 ABZ Članico kluba Bled, Chica. «o. III.; Ohrosli od donorts Zodnll 14 as ■kup«| nabraitaqa 17. ion. IS« A 1117)141 Mesečnik "Zarja," glaailo Slovenske ženske zveze v Ameriki, poroča v Januarski Izdaji, kako so se članice odzvale na lepi in globoko zamišljeni članek glavne prfeUednice Mrs. Maiie l'i lahni d, katetra naslov Je bil: "Da bo Božič (udi v naših srcih , . 10.00 30J& 2IJ0 1.00 ' 10.00 • ll.lt ia «11.71 davkom ln dokladam kranjskih j O tem obširno poroča glavna dffželnlh stanov prispevati. Dru- tujniea Mrs. Josephine Erjavce go važno avstrijsko pristanišče,! V meter u novembru in decern ki je tudi bilo navezano na 14 banket, ki je bil zelo dobro obiskan. Predsednica odboru je Misa Mary E. Polutnik, tu-rojen« Slovenka, ki je bilu tudi stolo-ravnateljica omenjenega banketa. Na tej prireditvi je prečitula i pismo, ki se glasi: "Cenjeni člani in članice: , Prejmite siromašen dar $25.00 ! kot prispevek za naše rojake v stari domovini. Mnogo, mnogo več bodo naši rojaki potrebovali. In doklcr'bo trajala vušu ukcija, se obvezujem durovati v vaš sklad vsukl mesec $&.00. Vaš cilj naj bo prispevati čim več za zatirane in preganjane rojake v stari domovini. Udani Fut her Sla je." Rev. Milan Sloje je duhovnik slovenske cerkve v Lorutnu. S svojim darom ln obljubo je pokazal plemenit in posnemanja vredon vzgled za vse Slovence in Slovenke v Ameriki, To so besede! Za temi besedami je tudi dejanje., Kuliko takih podpi-roteljev se bo še našlo v Ameriki? Oglasite se, tu vam Je poku-zanu pot, kako se podpre naša 4 pomolila ukcija. Ko sem odhajal z banketa, pristopil je k meni Mr. Piškur, ugleden slovenski trgovec v Lo-rainu, a obenem že 20 let predsednik Slovenskega domu, pu pravi: "Janko, tu imaš $20.00 zu pomožno akcijo!" Pogledal som možu, kl ml. Je s tako dobro voljo dujal denar. Končno Je še pristavil: "In še bom dal v bodoče!" Da, tukih mož nam manjku, ki ae zavedajo svoje dolžnosti. Mr, Piškur vam daje drugI vzgled, katerega posnemajte. : Med božičnimi vuščill Je prišlo pismo s podpisom Mrs. Ker-hišnik i.- Ilock spnngsu, Wyo Poleg prijuteljskegu voščila je Ljil priložen tudi ček za $10.00 za naše nesrečne brate in sestre v domovini. To je bilo Iskreno voščilo, prav ir. srca do srca, vo-ščilo mini m pomoč u togim* Hvala vsem ln vsakemu! Samo to vam morem reči jaz , . , Kako hvaležni pa vam bodo oni, ki bodo dobili vašo pomoč, to bo l>u drugo )H)gluvje iz trpečih src onih, ki bodo preživeli strahote, trpljenje )n lakoto sedanjih časov onstran mor ju. Kako bomo dobili dalove za našo pomožno akcijo? Kako? Vprašati moramo! Meni du seduj Še niti eden nI odrekel pomoči. Do 4, januurja sem lzro-' čil lokalnemu odboru Št. 2 v Clevelandu že $491.00 Naj ne bo to inoju lustnu hvalo, urnpak uumo |H)vedano nuj bo, du nuj vsuk*v|)iušu zu }ioinoč. Ljudje ao pripravljeni darovati,. samo IHiprosite zu uboge sirote v domovi »u, . Vsuk nuj ae vpraša: Zakaj še nisem dal? Menda se bo ju našel eden človek, dva all tri v vsaki manjši slovenski naselbini v "Ameiiki, ki bodo pripravljeni-nublrutl demirtic prispevke. Če se zanimajo zu našo pomožno uk» Ijo celo lu-rojenl Slovenci in Slovenke, kakor je Miss Polutnik v Loralnu, Frank J. Kresa v Pittaburghu in Mrs. Mury Bu-llnt v Knumelawu, Wusli , potem Je že eus, du se zanimamo tudi mi, ki »mu prišli iz starega ' kraja. ZudnjiČ Kern nekje čltul, du je na seji rekel Slovenec: Pomožna akt lju gre počaitL, . . Da, du, počasi gre, uinpuk bolj hitro bi šla, ako bi ljudje njegovegu kova že kaj napravili za to |jomož-iioukt i jo Zakaj nočejo? se vsi zanimali, pomagali in pisali im i.il io,|x Ii ver jI C'aai so resni; resni menda nismo nu. Novice iz domovin« so Krsnjsko, je bila Reka, katero je kupil cesar Friderik ral grofov Wallse I. 147I. Reški kupci so trgovali s slovenskimi deži-la* mi predvsem • sledečimi picd« , ,strašiw.. Koliko našth ljudi bo bru ao i lunice darovale $210-».^,^ prí >IvijtrjjUT Ali so še PkhI rneserem novembrom so! prisjievkl znašali 92ft.'(00. Do IA. decembra so prisjievki znašali $ft02 75 To je tudi (»«nemunja vi« dno portJjlo. Vem, bo slovenska žena v Am<4iki odffovariUi na ta klic, potem sira« algutni, obljubila, dn mi boš ^pokorna. 1 m» Kaj se vendar nlaetn moglo pred oltarjem prepirati o teboj. ODPLAVLJENCI IVAM JOUTEZ (Nadaljevan je.) "V bolnišnici, moj dragi," ae je prijazno nasmehnila bolničarka ter ga vprašale, ali ima kako ieljo. Da, Jakob je bil iejen. Bolničarka mu je nastavila na usta kozarec vode, ki jo je Jakob hlastno spil. Nato je hotele vedeti, če ga hudo boli. "Ne posebno," je rahlo odkimal Jakob, "samo v desni roki in v desnih rebrih čutim bolečino in v glavi mi šumi , . Bolničarka je prikimala. Poceni je prišel skozi. Kost v roki in nekaj reber nalomljenih, pa glava potolčena . . . msrsikdo bi bil zadovoljen, ako ne bi odnesel iz take nesreče hujših poškodb . . . Potem je stresla v kozarec neki prašek ter pijačo ponudila Jakobu, ki jo je voljno spil. Kmalu nato ga je objel spanec. Sredi popoldneva je v pol anu zaslišal rahlo trepetajoč ienski glas, ki je poizvedoval v angleškem jeziku: "Ali se ni še zavedel?" "Da, M is* ... pred dvema urama. Pa sem mu dala uspavalni prašek in je zespsl.H "Ali je hudo poškodovan?** "Lahko bi bilo mnogo hujše, Mias ... Roka v laktu in dvoje ali troje reber nalomljenih in nekaj kotnih vdrtin na glavi . ,, Je Miss njegova sestrsf' Ons druga je nekaj čass molčsls. Nato je tiho reklei "Da ... Hvala . I » Vrat« to se odprla in zaprla, toda Jakob je instinktivno čutil, da je nekdo oatal v sobi. Odprl je oči. Ob vznoiju njegove postelje je stala vitka, stasita plavoiasa mladenke rescvelege, jabol-kovemu cvetu podobnega svežega obraza ln velikih plavih oči, ki so se zaakrbljeno upirale vanj. Ko je videla, da je Jekob zbujen, se je sklonila nadenj ter ga rahlo vprašala: "Ali vas hudo boli?" Jakob jo je začudeno gledel. "Kdo ste vi?,,." "Moj avto vas je podrl*. . ." je preprosto izjavila mladenka Ur zardela. "Prehitro sem vozila — petdeset milj! VI pe ste hoteli čez cesto in ko sem vas opazila, je bilo ie prekasno... Pritisnila sem na zavore, tod« predno se je avto ustavil, vas je ie vrgel ob tU . . . Tako aem se ustrašila! Bela sem se, da aem vas ubila . . Okrog Jakobovih ustnic je zetrepetsl trpek usmev. "Skoda . . . slabo ste opravili svoj posel, leps Miss . . Mladenka ga je začudeno pogledala. "Kako? Ah da ... slabo sem vozila, neprevidno ,.. Tako nesrečna sem zavoljo tega . . . Ali hudo trpite?" Jakob je komaj vidno odkimal z obvezano glavo. MNl sile .. f Potem je začela lepa neznanka zmedeno zagotavljati Jakoba, naj ga nikar ne skrbe zdravniški stroški. Ona bo plačala, denar ima ... In naj nikar ne kliče advokata . , . sama se bosts pogovoril« glede odškodnine, da bo zadovo-IJan , . , Jakob jo Je debelo pogledal. V "Kakšna odškodnina naj bi ml šla? In zakaj?" Bolnik se Je sarkastično nssmehnil. "Žeto, ker ste me samo pobili . . . namesto da bi me bili pošteno ubili ... ?" Hotel jt reči še nekaj, e suh kašelj mu je vzel besedo. Mladenke ga je začudeno pogledala. "Ne rszumem vas . . ' Verjamem je prikimal Jakob in njegov obraz se Je začel mračitl. "Mladi, življenja prekipevajoči ljudje ne razumejo — razvalin . . Mlada neznanka je pozorno pogledala Jakoba v obraz in videlo se ji je na obrezu, da se je vzbudilo v nji resno zanimanj/ zanj. ' "Tako čudno govorite," je počasi izrekla svojo misel, "kakor kak obupanec . . "Celo vi to vidite!" je trpko vzkliknil Jakob ter pridušeno obžaloval: "Zakaj ste rabili zavore, lepa Miss?! ... Vi bi me bili lahko rešili vsega in za vedno ... pa niste hoteli! . . ." Struna brezupnosti in ialosti je tako močno zvenela v njegovem glasu, da je mlado neznanko presunilo ter jI izvabilo roao v oči. t> Jakob pa je nenadoma spremenil svoje obnašanje. Obraz se mu je spačil od obupa, levica mu je šinila izpod odeje ln prsti so zagrabili obveze na glavi, da jih odtrgajo. "Saj, saj me razumete?" je zehropel. "Jaz nočem iiveti! Nočem!" Mladenka je skočila k njemu ter ga prijela «e roko. "Na tako ... prosim! Škodovalo vam bo! Izpustite!" Skozi obveze je vderile kri. Jakob je krčevito grabil obveze, de jih odtrga. Neznanka pa ga je krepko stisnila se roko ter ga prisilils, da j« popustil. Potem mu je s silo porinila roko pod odejo, se vsedle poleg njega na posteljo ter mu tiščala levieo pod odejo. ."Saj vendar niste znoreli!" je razburjeno govorila. "Bože, kako ste močni v svojem razburjenju! Le kaj vas je tako zbodlo? ... O, zdi se mi, da razumem ... Ne vem/ kako vas boli pri duši in kaj, ampak taki vzlic vsemu, kar vas peče, ne smet« biti! Saj ste vendar mož! Moja prijateljic« Louise je šibka ienska, a ko ji j« l«ni zrakoplovna nesreča ugrabila moža, ki ga je ljubila z vso močjo svoj« mlade duše, je jgokazala tako čudovito hrabrost, da smo se morali čuditi, svojo nesrečo je prenašala kot pravi moi! ... In vi ste vendar moi! .. ." Jakob se je pomiril. Tudi ga je postalo sram. "Oprostit« . . ." je zemrmral v zadregi. "Tež-kf mi je bilo, pa se nisem mogel več brzdati... Če bi vi vedeli, kako me boli . . ." „.Mladenka je razumevajoče prikimala. Zdelo ae je, da njene lepe pleve oči nemo vprašujejo," kakšno gorje g« teii. . Jn Jakob ji je odprl svojo dušo ter se ji izpovedal ... Ko je končal, j« mladenk« sočutno prikimala: f t "Skozi teike preizkušanje ste morali iti in malo, da vu ni slomllo . .v. Toda zdaj vam je ležje, kajne?. Vem, ¿im najde Človek nekoga, ki je pripravljen prožiti mu roko v pomoč in sprejeti vase del bolečih skrivnosti, mu precej odleše .. j Potem je hotel Jakob vedeti, kdo je neznana mladenka. Zvedel je. Jennie Parker Ji je bilo ime. Stanovgla je v lepi vili ob jezeru, tam, kjer imajo tvoj« hiše bog«t«ii. Njen oče j« bil premoien človek, solastnik več doblčka-nosnih podjetij. Ko mu je to povedal«, se je Jekob vidno ohla-dll napram nji. Ona j« to opazil«. P« se je dejal«, kakor da nič na vidi. Samo smehljala se J« Jakob pa jo je le bolj hladno vprašal, kaj počne, s čem ae bevl. Povedala mu je, da je sli-karlce. "Seveda ne ie umetnica, toda upam, d« nekoč bom tudi to," «e je smehljala skromno. In Jakob «e je tekoj zopet ogrel zenjo, sej je kot umetnice vendar apadala v njegov krog, pa čeprav je bogiteševa hči, si Je mislil, i Dan ae je te nagibal v večer, ko se je Jennie poslovila od Jakoba s dan zopet ob iskal». (Dalje obljubo, da ga bo drugi prihodnjič.) Obsojenci Vladimir Levstik RIKARD MALLOPROU (Nadaljevanje.) Lopov'" «em mu siknil v ob- VI. Da bi že zašlo solnce! Stemni-lo bi se, zlile bi se prljezne sence in bi rszgrnile pozabljanje; kajti dolgčas mi je. Če se ne bi dslo drugače—makar bi se ras-govarjal s krivim Timljanom, - r-- —-------------- — kakor se mi je pretekli petek rsz Doktor Timijan je razkrenil prikazal v ogledalu«Njegova sol-usta in je izbultl oči; tods vrs(s'ze so tekle po moj|h licih; čud-so »e zaprla s treskom, jaz sem ns rečr. . Saj zdaj Je vendar te bil «e na hodniku. Podrl «em, preveč vsegs hud^e: pol ure dve dekli, preskočil stopnice m pred koncem! Sotis 7.. Moj Bog, planil na cesto Zdaj sadim doma in premišljam, ali ae naj še kdaj iMjkešem med ljudmi ... To pa vidim, kako malo so zanesljivi naši čuU. Samo nekaj j drobnega ae premakne v ravno-, tefju duše—in ie naa varajo, že kam* Le eden Je breg, kjer nI so zgolj živa, trdovratna, v vaeh! prostora za novele in tragedije; natlh žilah in mišicah vteleše- ampak če je kaj bojazni v mo-na laž Prav zato ae ne morem prepričati o resnici: čutila jo ta- navadni ljudje imajo take ne-okusnosti za vsakdanje, za brez- pomembnejše slučaje. Jaz bom stisnil pest. če se mi posreči; aH če se ne? To je pribito in očlto, da kaže obrniti krmilo Samo je, ostaja mi le še logika in t^-korek<* filozofaki način mišljenja Ah, ta logika je prekrann« stvar vse drugo je nlčeva ukana. vae drugo rgolj puhel videz; ona sama je kraljica, le mi»el je oblast a 'ust v a «o au/nji, ki blatne, če jih t bičem ne goniš pod jarem Modroatl In globo- aem kumiaelnoetr nam pošlji, o Cío- zdaj spod' Ramo to pari. da je ne bo še kdo drugi rlofabil, kakor aem jo jaz, ko aem «e pred tedni t leto logiko prepričeval o laži ki )e danes ovrtena ui podrta , . . jih mislih, potean ja ta. da ne bi storil prenagljeno In po neum- nem, kar moram storiti Moram? Kako bi moral? V tem trenutku ae ml vidi vseeno je! Kaj zato, če sd** plaz do dna doline* Kaj tato; če gs ustavim, kjer je tdaj? Veliko zlih reči je prišlo te čase, in ko obračam svoje liste, berem, kar stoji ta-pisano m neutajeno da jih nI» prenašal smehljaje Ali iem top tdaj ae oglašajo irenotkl ne vedno, včasih «a-mo—toda prepogosto, ko me kuje uaoda s najtešjimi udarci jat ne «venim Ni odmeva, m kletve, ni tožbe, ni glaau To je tem, kjer je nekdaj odkltkala duša. . , . Kdor bere mnogo in lepih romenov, ell tisti, ki red ln s pazljivim srcem poaeda v gledališču, bi si mislil, da mora sle-diti dogodkom, podobnim današnjemu, strašno razpoloženje, obup, patetake geste bolesti ln žalost, ki ji je pretesno v eni sami duii. Nič tega! Vsej ustnice bi si razgrizel: to «e vendar sme zahtevati od vsa-kofsr, s«mo da le količkaj čutečega «rca Vsej vzdihnil bi; obr- PROSVETA SOMETHING a nil bi oči, melanholičen pogled bi poslal kamorkoli ... Ne; iz->rva je trepetalo, tiho in mučno, :>rez misli in brez besed, pa se je poleglo, in zdaj molči. Samo velika puščobe se je razprostrla: vse ravno, sam pesek brez zelenečih oaz, in dolgočasen, enakomeren veter, težak od vročine, gluh in nem. To je stud . . . Danes sem bil pri Malvi. Hodnik do njenih vrat se obrača v ostrem kotu; čisto v drugem toncu je veliko obokano okno, ci se odpira na vrt, tukaj pa le-¡U rahel polmrak, in hladno je, in starinske kamenite plošče se zgovorno prepirajo s korakom Vehote, iz navade, ki bi ji retel, da je zelo smešna in otročja, sem nepravil vse po starem, vse kakor nekdanje dni. Na desni strani ogromnih ste-denih vrat—takšna so bils gotovo že pred sto leti—je starin ski ročaj zvonca; potegnil sem. Nato sem se umaknil v mrak, ki e gostejši !v kotu; 'Malvina deda Ima strikten nos, zabavno ga je videti, Mdar se prikaže za šipo. Prišla je Polona, pokazale je skozi ogromno ln čisto temno predsobo, ne da bi kaj rekla, irav kakor dan za dnevom od car se poznamo. Starega ni bilo dome; on je vedno za kupčijo, ali pa «edi v gostilni ter pije in modruje. V selonu je bilo danes še bolj resnobno in svečeno kekor sicer. Neznosen je t»k občutek; posetiš človeke, vrata ae ti odpro, pa mi-sliš, da ai stopil v cerkev. Skoraj bi zazehel ln bi se pokrižal: takšni ao vsi ti ssloni trgovcev in obrtnikov. Ns veliki steni visi nadvojvo-ds Ivsn; vanj se zagledam vsa-kikrat, če moram čakati na ljudi. V sosednji sobi so se začuli ženski koraki, drobni, lahni in begajoči. Poznam jih, moje misli so kar namah dodale to ln ono; zagledale so Malvo, neopravljeno, kako hiti in zapenja, tu gumb, tam buciko, kako popravlja z ozkimi rokami in kako nazadnje še z enim pogledom vprašuje ogjedalo, če Je dovolj. Tako sem jofapazt/vsl v svoji domišljiji; bal Wm se medtem razbirati vzrok» in namene, ki so me bili privedli. Nspeta zavest "2e davno si tako čuden . . . Ali ne pomisliš, kako trpim?" 4Trpi! Vsi trpe . . ." Moj nasmeh je bil tako grd, da mi je žal še zdaj, ko se ga spominjam. Malva pa je bila naenkrat vsa v solzah. Zakrila si je obraz; nato je spustila roke in me je pogledala: vse črte ao bile spačene, ustnice so obupno trepetale. Preden sem ji mogel ubraniti, je ležala na kolenih, z glavo v mojem naročju, in je ih-tela kakor preplašeno dete. "Kaj ti je, Rikard? Za Boga, —kaj je krivo, da si ves tuj? Ali je še kaj na svetu, da bi se ti smililo? Meni je težko,—hudo,— ie dolgo časa „. . Vse te mesece poslušam svoje misli in skrbi... Ampak nikoli si nisem upala, da bi te vprašala: saj niti ne vem, , TOREK, 27. JANTadt. kako naj vprašam! Nekaj ittm šlo med naju; to čutiš tudi «i veš, kaj je? . . . Da ne'-li tajiš?" ^ Začel sem jo tolažiti, p« nillI prišel do besede. (Delje prihodnji«) la pred menoj; zares se ne spominjam, kdaj je odprla vrata. Štirinajst dni me ni bild. Iskala me je dekle ln potem ona sama; jaz sem hodil kdovekod Sedem pisem mi je pisala; še danes jih niaem odprl. Zdaj je vzkriknila kakor vesel otrok in, se me je oklenila; s smehom, s solzami, s poljubi in z vsem, česar ne sme manjkati v enakih slučajih. Dišala je po drugem parfumu. Pred štirinajstimi dnevi je imela še prejšnjega, z groznim ekso-' tičnim imenom, za vse enega, za obleko, za polt, za lase in za lični prah. Malva je snaina in umna ženska; ona ve, da so najlepše roie lala, če je šopek zvezan po kmetskt. Moje misli so tistikrat obstale. Kakor se mi dogaja nered-koma,—bržčas znamenje napredujoče topoumnosti!—zagledal sem se. Pogled je legel preko njene rame po vitki, visoki postavi v temnomodrl reformni obleki; spustil se je po hrbtu, ne namenoma, temveč kar tako: včaaih se zagledam v krtačo ali v ključavnico. Tako je ostal, kakor miren plašč, in ni mogel nikamor. Takrat—čez minute—je Malva nenadoma odstopils; samo roke so mi obleiale na ramah. Široka rokava sta zdrknila do komolcev. Krasno polt ima. In kakor da je zrastla; njeno lice se je dvignilo, oči so izpregovo-rile. Lepa je Malva, z rdečimi ustnicami, plavoiasa kakor zgodnji dan. "Zakaj te ni bilo, čuj?" * Ona vprašuje tako čudno, mehko, čisto tiho,—in vendar Ji skorajda moraš povedati, kar hoče. Ali meni je bilo tisto vprašanje zoprno in neznoano: še v takšnih re&h ji dajaj odgovor, ko prihajaš z drugimi nameni! Obrnil sem se, vrgel sem se v naslanjač; naenkrat ml j« bilo, kakor da bi čutil v temnordeči barvi foteljev, namlznika in za-storov veliko nesramnost. Pustiva io!" sem dejal naglo ln a odurnim, hripairim glaaom. "Opravki, služba, skrbi! Bržčas je važnejše, zakaj prihajam, nego zakaj nisem prišel . . Mslvin pogled je bil neveren SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JRDNOTA Izdaje evoje pebUkaeljefl poeebno list Preeveta za kork Ur potrebno «fiUcijo IT| društev in članstva in za |>rJ gando evojih idej. Nikakor »e za propagaado drugih . pornih organizacij. Vsaki ganizacije ima običajno m glasilo. Torej «¿Retorični do* ln natnanlls drugih podpori organizacij la njih društe? i se ne pošiljajo Meto Prost*. SP ŽELITE DOBRO KNJIGO Naročite al ZA MAL DENAR? AMERIŠKI DRUŽINSKI K0LEDAR_ I ZA LETO 1942 224 strani • Fina vezba a' Vsebuje 50 raznih spisov in povesti in nad 50 slik in ilustracij . j NAROČITE SI GA SE DANES! $1.00 CENA S POŠTNINO VRED Naročile sprejema PROLETAREC 2301 SO. LAWNDALE AVENUE - CHICAGO. ILLINOIS TISKARNA ■PREJEMA VBA tiskarsko «hrt spadajoča Ma Tlake vabile se koledarje, latake ltd. v veselica la škoda. hrvatskem« slovaškem la drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA HA ČLANSTVO SNJU. TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstva tkkaraa fsoe srnina, unijsko dela pro Pišite po iafocasaeDe na naslovi SNPJ PRINTERY 2M7.«t S. LAWNDALE AVENU* - CHICAGO. TEL. ROCKWELL 4S04 • - - •---—--— . ■ —■ j« vu iicvnni bliiajoče se odločitve Je brnela in ves oaupel. Prebledela je bila-v duši kakor etruna s krivim gla- tako je stala pred menoj, roke som. Se preden je prišla, je sta- sklenjene na krilu. Grape «aaerlAkik lapalčarjav kraja ae afceeij« Havajskih otokov. naročite si dnevnik prosveto PasMapa lt. rada« koavendje m lahke aartil aa Ust Prcr^ls rtsiela edea. dva. trt štiri ali pet člaaov Is ene druiiae k eni «srd-Llai Prosvata ataae m vse enaka, m ilaae ali aačlaaa mM * •ao letno naročnino. Ker pa ¿laal ie plačajo »rl aaaamantu SIJ« « prlitalo k aaratmaL Tare) sedaj al vsrok« reči da je Uat predr«0 aa člane SNPJ. Liai Proireta je vaša Imtala« » »Otovo |a e esald druiiai aekdo. ki M rad ttial Ust vsak dao. ■ kakor hltre katari teh članov pmneha biti itas i " P«* «1 druiine In bo zahteval sam svoj 1* tednik, bode moral tiaU član ls dotlčne druiine, td le tako «kupa» naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravnlitvu 1H* dof>Učati dotično vsoto listu Prasveta. Ako tefs -«ort, tedaj men uprsvnlitvo znliati datum m to vsoto nai Cena llata Prasvate jot Za Zdnii. driava la Kaaado SSjtS Za Cleere la Chieafe J« . V* t---^^ 4 i t 40 l JO Za Bvvapa ja spada)! Moaer Order* _____prtloiite p«tr«bno nolo dener|a - la «I naročite Pro«rete. Ust. U je vaša l««tsfe» PRO» VETA BMP J. tU. Aea. pošiljam 1) M lia! Proaeole ---------ČL ^«„Trfrff, ** pHplilla k moji t) St t) II ČL Ct _____čl st m P»— —J 1 ed tft. ML.... a_J m. a.—-A