LETNIK 26 STEV. 8 Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka stan* 4 din, Mentor — dijaški list — XXVI. leto 1938-39 Vsebina 8. številke: Sv. oče Pij XII. / Firance Vodnik, Kaiko in kaj naj beremo? / Janko Mlakar, Spomini ! Miljana, Utrip / Ivan Čampa, Poletje šole in ljubezni / Jože Mikuluš, Dobrota in ljubezen I Hinka, Orna / Gorenjski, Zinisli / Jože Dular, Pamet ga jr* srečala / Gorenjski, Saj bi šel / A. A., Mladina v boljševiškem raju / Franc Bajd, Jurček se uči fotografiranja I Ro/.amarija, Hreipenenje / K.arel Mausser, Videnie / F. Primc, Obrazi / Gorenjski, Občutje I Nove knjige / Drobne novice / Pomenki / Zanke in uganke. UredniStvo lista: Prof.dr.Jož« Lovrenčič, Ljubljana, Zrinjskega c.?. — Na uredništvo se pošiljajo vsi rokopisi in dopisi, ki so namenjeni za objavo v listu. — Rokopisi se ne vračajo. — Uprava je v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. — Na upravo se naslavljajo vsa naročila in reklamacije. Mentor izhaja v Ljubljani med šolskim letom v začetku meseca. — Izdaja ga Prosvetna zveza v Ljubljani (odgov. Vinko Zor, Ljubljana, Sv. Petra cesta 80.) Urednik prof. dr. Joža Lovrenčič. — Tiska Zadružna tiskarna v Ljubljani (M. Blejec). Celoletna naročnina za dijake Din 30, za druge in zaTode Din 40. Posam. številka Din 4.—. Plačuje se naprej. — Stev. ček. računa pri poštni hranilnici t Ljubljani 14.676. — Naročnina za Italijo: Lit. 10,— za dijake. Lit 15,— za druge; za Avstrijo: RM 5.— za dijake. RM 6.— za druge. — Plačuje se po italijanskih, oziroma nemških čekovnih položnicah »Katoliških misijonov« v Grobljah pri Domžalah. — Naročnina za Ameriko 1 dolar, za vse druge kraje vrednost 4 švic. frankov. — Poverjeniki dobivajo za vsakih 10 plačanih izvodov enajstega zastonj. — Plačati pa morajo vso naročnino za vse naročene izvode pred izidom šeste številke vsakega letnika. POUK NEMŠČINE Vam olajia prof. Holečkova knjiga »IZBOR NEMŠKEGA BERILA ZA ŠOLO IN DOM“ KNJIGARNA MOHORJEVE TISKARNE LJUBLJANA, Miklošičeva 19 CELJE, Prešernova 17 Ljudska posojilnica v Ljubljani s. z neom. j. Ljubljana Miklošičeva cesta 6 (v lastni palači) obrestuje hranilne vloge najugodneje. Nove in stare vloge, ki so v celoti ▼sak čas razpoložljive, obrestuje po 4'/». proti odpovedi do 5’/. Sv. oče Pij XII. Nu svoj štiriinšestdeseti rojstni dan 2. marca 1939. je bil kardinal Evgen Pacelli izvoljen za papeža, ki je v prvi poslanici pozval vse vernike k delu za mir. ki je sad pravice in usmiljenja. liciU# Ut focctnb? Potreba po branju, po knjigah je človeku tako rekoč prirojena. Pri nekaterih je branje združeno že z njihovim poklicem, tako da nehote po cele dneve in celo noči tiče v knjigah, kakor pravimo. Pa tudi drugi, katerih vsakdanji opravki so daleč od ukvarjanja s knjigami, se v prostih urah radi in pogosto zatekajo k njim. I)Berite jih pač tam, kjer se vam same odpro. Berite od tistega stavka dalje, na katerem vam obstane oko. To velja zlasti za pesmi, katerih ne moreš nikoli hkrati z užitkom prebrati celo knjigo; velja pa to tudi zči druge vrste leposlovja in celo za znanstvene, filozofske in podobne knjige. Jaka trenutna srečanja s pesniki, pisatelji in misleci so včasih prava razodetja in spadajo po večini med najlepša človekova doživetja. la način uporabljamo zlasti za knjige, ki smo jih že kdaj brali. Pa zakaj da bi moral človek ponovno brati iste stvari? Na to odgovor ni težak. Težko, da je kaj prida knjiga, ki je človek ne želi brati še in še, ako le utegne. Izbira knjig, a še bolj način, kako jih beremo, pa je ponajveč zavisna od tega, kaj iščem o v nji h. Pri vsakem spisu razlikujemo po navadi vsebino in obliko. Nekateri so dobri in privlačni bolj po svoji vsebini, drugi bolj po svojem slogu. Bralce v najširšem smislu privlači v prvi vrsti vsebina, snov. Ta snovni vidik, ki se pri pripovednih delih, kakor so na primer povesti in romani, izkaže zlasti kot žeja po fabuli, je znamenje precej primitivne izobrazbe. Ako ne gre za plehke zgodbe, ni škodljiv, ker budi vsaj veselje do branja: v bistvu pa jo je dobro pogodil Schoppenhauer. ki pravi o tem: »Ta ljubezen do snovi v nasprotju z obliko je takšna, kakor bi kdo prezrl obliko etruške vaze in njenih podob ter bi jel kemično proučevati njeno glino in njene barve.« Zato je razumljivo, da take vrste bralci, ki po večini ne morejo brati brez »cukrčkov« v ustih, nimajo nikakega smisla na primer za pesništvo, posebno za liriko, kjer je snovni element potisnjen docela v ozadje, prepuščajoč besedo izpovedim duše in lepoti izraza. Zato pa se tembolj ogrevajo za razne potopise, opise daljnih dežel, zgodovinske spise, življenjepise itd. To se prav dobro vidi v tistem današnjem hlastanju za raznimi na pol leposlovnimi biografijami, ko ljudje tako rekoč z odprtimi usti prebirajo zgodbe, ki nam prikazujejo umetnika kot človeka, medtem ko se marsikateri izmed teli bralcev za umetnikovo delo niti ne zmeni ne. Zanimajo jih anekdote o slikarjih, pesnikih, skladateljih, njihove slike, pesmi, skladbe pa jim niso mar. Poleg snovi, fabule, zgodbe ali tako imenovane teme (motiva) nas morajo, če hočemo v resnici doživeti in sprejeti vase neko delo — posebno leposlovno — zanimati tudi docela estetske vrednote. Izmed teh je treba na prvem mestu omeniti jezik, in sicer ne le jezik kot pisateljev osebni slog, ampak tudi jezik kot slog neke dobe ali umetnostne smeri. Tako je na primer za Cankarjev osebni slog značilen lirizem, ritmirana proza, medtem ko hkrati govorimo pri njem tudi o simbolizmu, o čemer pa je pisatelj sledil splošni stilni usmerjenosti dobe. Prav tako moramo gledati na gradnjo, na zunanjo, ki se kaže v poglavjih, aktih, spevih itd., pa (udi na notranjo, ki je vidna v preglednosti snovi, v enotnosti dejanja in sorazmernosti posameznih delov. Dalje nas morajo — posebno v drami — zanimati tudi značaji oseb, ali so pozitivni ali nega- hvrii, dosledni ali neprcpričevalui. (e beremo povesi ali roman, no prezrimo kraja i 11 časa. v katerem se pode dogodki. Tako se bomo navadili delili le vrsle spise v realistične in romantične, v sodobne in zgodovinske, v domačijske ali pokrajinske ter v kozmopolitske, svetske. Na vse te in druge sestavine literarnega dela se bomo navadili paziti zlasti, če bomo brali dela raznih pisateljev, ki so obdelali isti motiv (na primer Veronike De-seniške). Razloček med snovjo in umetniškim oblikovanjem, v katerem se razodeva pisateljeva osebnost in hkrati tudi vrednost kakega dela, se prav na ta način najmočneje pokaže. Branje nam torej ne sme biti samo lov za senzacijami, novostmi in snovnimi miki, ampak pot, po kateri se bližamo resnici in lepoti, in pa šola dobrega okusa. JANKO MLAKAR: Sklep. Pred nekaj meseci me je na Sv. Petra cesti ustavil neki gospod, ko sem hitel v šolo. »Počakajte malo, gospod profesor, saj niste štafeta, da bi dirkali po ulicah. Kaj sem vam že hotel reči? Aha, že vem. /tli se mi, da vas bodo precej časa v vicah očiščevali, preden vas bodo pustili v nebesa. »Zakaj?« vprašam začuden. »No, zato, ker se vam na svetu predobro godi. /a nas je zemlja solzna dolina, za vas pa »dežela smehljaja«. Mi garamo in hodimo zaskrbljeni skozi življenje, vi pa s smehom na ustnih. Zato je pravično, da se na onem svetu pošteno zvieate, ko imate že na tem nebesa.« »Kako pa veste, da imam tu nebesa?« »No, treba je le vaša predavanja poslušati. Poleg tega pa berem tildi vaše »Spomine«, ki se vlečejo v »Mentorju kakor trakulja, menda že vse to desetletje.« Te najbrž dobro mišljene besede, ki jili je gospod govoril iz gole ljubezni do bližnjega, so me tako zgrabile, da sem globoiko zatopljen v premišljevali je zašel pred frančiškansko cerkvijo v ris ter sem se šele zdramil, ko mi je stražnik pokazal na tiste svetle gumbe, ki kažejo pešcem pot čez Marijin trg. Torej nebesa imam na zemlji? Prav, naj jih pa imam. Bolje je zame, da me ljudje blagrujejo, kakor bi me pomilovali. Priznam: v knjigi mojega življenja je precej svetlih strani in iz teh sem nekaj napisal v »Spominih . Kar je temnega, sem večinoma zase ohranil, ker nisem pesnik, ki čuti notranjo potre*bo. da svoje gorje izlije v lepe umetne besede, katere potem v lični 'knjigi zbrane pošlje v svet. »S smehom na ustnih da hodim skozi življenje, mi je očital gospod. ki je bil kriv, da sem se na Marijinem trgu pregrešil zoper cestni red. m \ikcU H' ne bom pozabil d veli dogodkov, ki som jih doživel v šoli. Obti st;i bila zame neprijetna, ko sem stopil prvikrat v šolo kot katehet, bilo je to v Postojni, ter začel svoj nastopni govor, ki sem ga bil sestavil v potu svojega obraza, so me sprva otroci z nekakim strahom (pa ne s svetim) gledali, nato se je pa večina spustila v jok. Da, nekaj jih je celo pobegnilo. Kaj takega se mi ni potem nikdar več zgodilo. Pač pa nekaj popolnoma drugega. Ko sem pred dvema letoma prišel na uršulinski gimnaziji prvo uro v l.b. so me deklice najprej lepo pozdravile, potem so se pa začelo prav' prisrčno smejati. Jaz som to namenoma pregledal ter jih opozoril, naj se pripravijo k molitvi. ,\a moj poziv so se zresnile in molile. Po molitvi so sedle ter se zopet spustile v smeli. Spoznal sem pa takoj, odkod njihovo veselo razpoloženje. Najbrž so kje slišale, da je Mlakar vesel človek, ki so rad šali. ki zna pripovedovati šaljive »pove-stiee«, pri katerem mora biti torej v šoli prav prijetno in vedno dosti smeha. Sedaj so tiste deklice že v tretji gimnaziji, pa me več ne sprejemajo s smehom... Meni ni nikdar niti v sanjah prišlo na misel, da me bodo ljudje kdaj imeli za šaljivca, kar nisem ne po naravi ne po nagnjenju. Res je in priznam, da si prizadevam, da bi primešal svojim spisom in predavanjem nekaj humorja, pa le zato, ker ljudje to od mene pričakujejo, da, rekel bi skoraj, zahtevajo. Prvi urednik »Planinskega vestnika . ki me je zapeljal, da sem začel pisateljevati, mi je vedno in vedno priporočal, naj dobro »zabelim svoje članke. Če me kdo naprosi za predavanje, mi vselej naroči, naj povem ka j takega, »da se bodo ljudje smejali«. Ko sem se na neki novi maši pri mizi resno držal, kakor se za tako slovesnost spodobi, ter pobožno poslušal, kako so napitničarji kadili novomaš-niku in njegovim sorodnikom do četrtega rodu. je bila moja okolica naravnost užaljena. Slednjič je prišla colo deputacija k meni ter mo prosila, naj vendar »spustim kak govor in spravim goste v dobro voljo . Celo pri kongregacijskih shodih me po ofieielnem delu včasih, zlasti novinke, prosijo, naj jim povem »kaj smešnega . In zato, ker ljudem rad ustreženi, naj pa potem še v vicah trpim? Moji »Spomini« da so kakor trakulja, je dejal gospod, ki me je na Sv. Petra cesti opomnil, da nisem štafeta. S tem je pa zadel v črno, pa najbrž nehote in nevede. Trakulja je žival, ki se zaredi v človeku proti njegovi volji. Kadar se je pa v tebi začela, jo rediš v lastno škodo, čeprav bi se je srčno rad znebil. Če jo poskušaš s silo odstraniti, se rada utrga ter postane polagoma še daljša. Tildi »trakulja« mojih »Spominov« v »Mentorju se je začela in rasla proti moji volji. Če sem se je hotel znebiti, so je utrgala, potom pa jela iznova rasti. Prejšnji »Mentorjev urednik mo je vedno nagovarjal, naj mu spišem kak članek, na primer kakšne spomine iz vašega življenja, mi je dejal pri neki priliki. Da bi imel mir, sem mu spisal takole za vzorec nekaj strani. Rilo je za eno številko. Res je. da nihče ne piše rad za uredniški koš. tudi jaz ne. pa bi takrat ne bil posebno užaljen, če bi bil urednik moj prispevek kot vzorec brez vrednosti vanj vrgel. Koliko dela bi mi bil vsa ia lela prihranil! Ker ga je pa priobčil, so je rodila trakulja . ki se vleče v Mentorju že od tridesetega leta dalje. Pretrgala se je dvakrat. Prvikrat v zadnji številki dvajsetega letnika. Povedal sem še, da sem stopil v semenišče, potem sem pa z velikim veseljem odložil pero. »Uvala Bogu. sedaj so pa »Spomini končani in me ne bo vsak mesec skrbelo, ka j na j napišem, tako sem si mislil, pa sem delal račun brez — urednika. »Popišite še življenje v semenišču..< mi je urednik prigovarjal. Sprva sem se branil. Pa so prišli še drugi ter me mečili. Kaj sem hotel potem storiti, kakor da sem se vdal? In tako sem bil zopet za eno leto dober. V zadnji številki XXI. letnika sem napisal celo »epilog«, seveda trdno prepričan, da bo sedaj »Spominov res konec. Pa se je »trakulja« zopet le pretrgala. Rajni dr. Debevec mi ni toliko časa dal miru, da sem začel opisovati, kaj sem doživel kot katehet. Sedaj sem tudi s temi spomini prišel h koncu. Ako pogledam danes, ko moram biti pripravljen za zadnji izpit, na svojo preteklost, vidim, da jc neka čisto postranska okolnost bistveno vplivala na potek mojega življenja. Že od mladega hodim rad po gorali. To me je spravilo v odbor Slovenskega planinskega društva, kjer sem se seznanil s takratnim licejskim ravnateljem Ma-cherjem. Če bi ne bilo tega znanja, bi bil ostal katehet na šoli pri Sv. Jakobu in bi seda j res užival mir in pokoj, ker bi ne mogel poučevati na uršulinski gimnaziji. S tem bi mi odpadlo še marsikako drugo delo, kakor na primer vodstvo kongregacije, kolonije v Žin-garic-i, »teater« itd. Iz tega je tudi jasno, da bi nikdar ne pisal iger. jih ne režiral in ne nastopal na odru, če bi ne bil hodil po gorah. Zato sem zapisal v prvi »Mentorjevi ; številki lanskega leta, da je moje -.odrsko delovanje« v tesni zvezi s planinstvom. Kar danes »doživljam v šoli. ne spada več med »Spomine«. Ker mi je torej zmanjkalo gradiva, jih končam, in sicer prav tako le prisiljen, kakor sem jih bil začel in nadaljeval.1 1 Uredništvo »Mentorja« se g. pisatelju prav lepo zahvaljuje za njegovo prijazno in požrtvovalno sodelovanje in upa, da je do njegovega »zadnjega izpitu < še daleč. Vse dotlej bi rado z vsemi mentorjevci, da bi g. pisatelj našega listu ne pozabil in se še in še v njem oglašal. Prosimo! MILJANA: Utd\v l isoč ji: pravljic in tisoč je sanj in tisoč je belili poti. Mnogo, premnogo je bridkih dognanj, a sreča, kje skrivaš se ti? P/deiic šote- i*t l\u&&zni VIT. Prišli so tisti dnevi, ko hladno zaveje od vzhoda komaj zaznatni dih prve jeseni. Tedaj se nekje na severu prebudi burja, ki se ;>ojavlja v prvih dneh le v presledkih in sunkoma, potem pa postaja vedno stanovitnejša in močnejša, dokler nekega jutra že navsezgodaj ne zapiha in veje potem vse dni in noči preko valovite bloške planote. Nekega takega dne zarana so se letalci odpravili z dvema letaloma proti Pečniku. Letali sta bili ponosni »Pionir« in lesketajoča se »Mari«. Z njima naj bi se udarila v zraku Stane in Julče. Med fanti, ki so vlekli letali na strmi breg, je bil čuden nemir, tekmeca pa sta zamišljena stopala vsak poleg svojega letala in na njunih obrazih ni bilo mogoče opaziti najmanjše vznemirjenosti ali strahu. Stane se je od časa do časa sklonil, utrgal šop trave in jo vrgel v zrak, da bi videl, v katero smer veje veter. Julče pa je neprestano upiral oči v grebene, ki jih je včeraj do potankosti pregledal na karti in v naravi. Popolnoma jasno mu je bilo, kod bo vodil letalo in na katerih mestih ga bo obračal, da bo čim dalje zdržal v zraku. Vedel je, da je Stane boljši pilot, vendar se ga ni prav nič bal, saj je zaupal svojemu znanju in previdnosti, ki je Stane ni imel. Ko sta obe četi prišli na vrh Pečnika, so fantje pripravili vse potrebno za odlet. Prvi se je dvignil Julče. Komaj se je letalo žvižgajoče odtrgalo od zemlje, ga je sunek burje dvignil visoko v zrak. Julče je z njim varno krmilil nad pogozdenim grebenom Stražnic prav tja do pobočij Županščka, potem pa je v krasnem loku zaokrenil aparat in ko je prijadral na kraj odleta, je bil že najman j petdeset metrov visoko nad zemljo. Stane ga je gledal z žarečimi očmi. Skoraj trepetal je od neučakanosti. Ko je dajal povelja in čutil, kako se napenja vrv, ki so jo fantje z vso silo natezali, se ga je polastil rahel nemir in čutil je, da se mu tresejo noge, ki so slonele na smernem krmilu. Ob povelju »Spusti!« je Slika pritisnil na uro in Stane se je v močnem pogonu dvignil nad glave letalcev, ki so od veselja noreli in se prekopicevali po hribu ter od časa do časa odzdravljali tekmovalcema, ki sta jim mahala iz zraka. Letali sta se natančno vsake štiri minute srečavali nad obronkom Stražnic. Stane je gledal na aparate v letalu in računal po njih višino in brzino. Burja, ki je enakomerno pihala čez Resje in se odrivala na pobočjih v višino, je dvigala letali vedno više in Julče, ki je znal izrabiti vsako najmanjšo priliko, je ugotovil, da je že štiri sto metrov nad vzletiščem. To ga je navdajalo z vedno večjim pogumom in vero v zmago. Nekam ljubosumno se je njegov tekmec oziral po njem. Srečevanje je postajalo neredno, zakaj zaradi višine se je spreminjala tudi hitrost. Ko je preteklo nekaj ur, ni bilo mogoče reči, kdo bo odnesel končno zmago. Niti Stane niti Julče nista kazala najmanjše volje, da bi odnehala. Navdušenje pri fantih na hribu je bilo vedno večje. Ko so videli, kako letali varno ploveta, so nekateri odšli domov in kmalu st: je v zraku pojavilo še tretje letalo, ki ga je krmilil Slika. Svetli ptiči so začeli vzbujati pozornost tudi pri ljudeh, ki so delali na polju. Ko so videli, kako vztrajno jadrajo v sinjini, so se čudili in nekdo je sporočil v Ljubljano, da sta dve brezmotorni letali že vse dopoldne v zraku. Predsednik kluba je ves navdušen sedel v svoje letalo in se odpeljal, da obišče vrle fante. Stane je čutil, kak« mu trdijo noge in mu dreveni telo od nepremične drže. Skušal se je presesti, a bil je privezan in ni šlo. Obšla ga je nepremagljiva želja po cigareti. Ko pa je imel cigareto že v ustili, je presenečen ugotovil, da je pozabil vzeti s seboj vžigalice. V žepu je našel le star vžigalnik, ki ga pa že nekaj časa ni uporabljal. Zaman je kresal iskre, da bi se na stenju prikazal plamenček. Zelja po nikotinu je bila vedno večja, a vse kresanje je bilo zaman. Pretaknil je vse žepe, da bi staknil kje vžigalico in košček nafosforjenega papirja, pa mu ni uspelo. Ozrl se je po svojem tekmecu in ga blagroval, da ne kadi. Nikdar ne bo občutil, kaj je nikotinska strast. Ko sta se ponovno srečala, se ga je polastila blazna skušnjava, da bi se spustil na tla in poslal k vragu rekord in slavo in dekleta, samo zato, da bi dvakrat laliko potegnil vase nikotinskega dima. Tako je bil zatopljen v te misli, da sploh ni opazil, kdaj mu je letalo zdrsnilo tik na vrhove dreves. Z grozo ga je spreletela misel, da se že v naslednjem trenutku lahko ubije, če se takoj ne izmota iz zagate. Prav' razločno je slišal vpitje tovarišev, ki so z grozo gledali nesrečo, ki se bo zdaj zdaj primerila. Mariji, ki je že vse dopoldne stala skrita v smrečicah na nasprotnem hribu in v silnem nemiru spremljala kretanje obeh letal, je ob pogledu na ta prizor zastalo srce in je popolnoma otrdela od groze. Ze naslednji trenutek pa je videla, kako je Stane z odločnim in naglim obratom usmeril letalo po pobočju navzdol, da je zdrselo kot postolka, kadar se spusti na miš, in tako preprečil nesrečo. Letalci, ki so gledali vse to, so bili prepričani, da je bil Stane zašel v brezzračje in da se prav gotovo ne bo več dvignil. Ko pa je bilo letalo že skoraj v dolini, ga je ponovno okrenil proti pobočju, da so se vitka in dolga krila zalesketala v soncu. Elegantni ptič se je polagoma spet začel dvigati, a še vedno se je zdelo, da bo moral na prvem pripravnem prostoru sesti. Julče, ki je bil iz višine opazil to stisko svojega tovariša, je nehote za trenutek spustil krmilo in si pomel roke. Neprestano so mu begale oči na pokrajino, ki se je čudovita razprostirala pod njim, in iskale na njej Marijine postave. Toda kljub temu, da deklice nikoder ni uzrl, ga dobra volja ni pustila, saj je bil prepričan, da se gotovo kje skriva in opazuje oba tekmeca. »Le kaj si misli zdaj?« je bil radoveden. Nenadoma se je začulo na obzorju neko brnenje. Stane je kljub temu, da mu je od živčne razdraženosti in trenutnega strahu brnelo po ušesih, takoj uganil, da prihaja predsednik na obisk k njima. Že je bil dvomil nad samim seboj in pravkar se je mislil spustiti na tla in velikodušno prepustiti Marijo tovarišu, ko ga je brnenje letala nenadoma podžgalo. Od volje in odločnosti, ki je vstala v njem, je napel vse sile, da se zdrži v zraku. Zdaj mu ni bilo več za zmago nad tovarišem, ne, hotel je premagati le samega sebe. Zbral je misli in napel vse čute. Previdno je jadral nekako sredi pobočja in skušal izkoristiti vsako najmanjšo sapico, da bi pridobil na višini. Ko je pridrsel iznad dreves na piano pobočje, je začutil, da se je dvižni veter tako uprl v letalo, da so krila kar zaječala od težkega sunka. Z očmi je ošvrknil višinomer in videl, da se dviga po deset metrov na sekundo. Začel je krožiti v loku nad tem mestom ko postolka in v dobri polovici minute je prekosil tovariša vsaj za enkratno višino. Tedaj je spet naravnal letalo, da je drselo v premi črti proti vzletišču, odkoder je z drznim zaletom preskočil globel med Pečnikom in Peškovcem. Višinomer mu je ]>okazal tisoč štiri sto metrov nadmorske višine. Poskočilo mu je srce od veselja. Za trenutek ga je objela ena sama blažena misel: »Nisem propadel, zmagujem!« Tedaj je začutil tik nad seboj brnenje mo- torja. Dvignil je glavo in videl, kako mu predsednik, ki je videl sijajni dvig, maha z roko v pozdrav in ga bodri, naj vzdrži. Stane se je popolnoma našel. Pozabil je na vse. Prevzela ga je le pesem zračnih višav: jeklena pesem motorja nad njegovo glavo, ki ji je čudovito ubrano pri-pevalo šelestenje njegovega letala, katerega krila so ostro rezala zrak. Zamamila ga je sinja in nepopisna opojnost zračnih višav, blaženi občutek, da leti med nebom in zemljo, popolnoma sproščen samega sebe in vsega tvarnega. Zdelo se mu je, da samo nebo pripeva v uho pesem vsemirja in neskončnosti, pesem, ki je tako opojna, da bi človek ob njej zaspal in se nikdar več ne prebudil. Kakor v polsnu je slišal, kako se je pesmi zraka pridružila srebrna pesem opoldanskih zvonov, ki se je lila v vsemirje od Fare in Metuljan, s Studenca in Studenega, z Volčjega in iz Velikih Blok, pa še od Svete Trojice in Svetega Duha in iz Ravni in Ravnika in še iz vseh drugih dvajseterih zvonikov bloških, gorniških, loških in loškopotoških cerkvic in cerkva, ki so bele raztresene po holmih in jim človek vsem še imena ne ve... Sam ni vedel, kako dolgo je bil v tem zamaknjenju. Popolnoma podzavestno je obračal letalo, kakor bi se bila krila in trup zrasla z njim samim, da je bil ko ptica, ki ji je letanje po zraku tako nekaj samo ob sebi umevnega, kakor navadnim zemljanom hoja po tleh. Ko se je spet prebudil, je ves čar izginil. Zdelo se mu je, da je le nekaj trenutkov tako sanjaril in užival blaženost. Ko pa se je začel ozirati okrog sebe, je videl, da je popolnoma sam v zraku in da ni o drugih letalih ne tiru ne sledu. Kaj je to? Ni si mogel dati odgovora na vprašanje. Saj ni niti na tleh mogel opaziti ne Julčetovega ne Slikinega letala in tudi tovarišev ni videl nikjer. Kam je vse šlo? Kakor v odgovor mu je zabučalo izza Županščka mogočno brnenje potniškega tri-motornika, ki se je vračal s Sušaka v Ljubljano. Torej je ura že šest! Ozrl se je po soncu in videl, da se je nagnilo močno nad Križno goro. Spreletelo ga je eno samo občutje: zmagovalec, zmagovalec! Nobenega uda ni čutil več. Polastila se ga je rahla utrujenost in tako lenivost je občutil, da se mu niti ni ljubilo preračunati, kam bo sedel ob pristanku. Le eno željo je še imel: leteti, leteti... Še dobro poldrugo uro se je v tem razpoloženju vzdržal v zraku. Že se je mračilo in obšla ga je želja, da bi zaspal. »Osel, saj si v zraku, zdrži vsaj še toliko, da prideš na piano!« si je začel dopovedovati. Nameril je letalo, ki je bilo ponovno zdrsnilo pod greben, proti vasi. V velikem loku je zakrožil na Mahovnico in se spustil k zemlji. Sploh ni čutil, kdaj je pristal. Videl je, kako so drveli ljudje proti letalu, in rad bi jim bil ušel. Hotel je biti sam. toda že v naslednjem trenutku ga jo obkrožila množica, ki mu je burno čestitala in kričala: »Živel, državni rekorder!« Od vsega ni razumel prav nič. Razločno je slišal samo Sliko, ki je od nekod pridrvel in mu že od daleč kričal: »Oprosti, da prihajam zadnji! Mislil sem h kaplanu po flobert, da bi te sestrelil, ker sem bil že popolnoma obupal, da te bom še kdaj videl na tleh živega.« Pii teh besedah se je vsa množica zasmejala, Slika pa je razvil zastavo in vanjo so potem zavili Staneta. Potem so ga posadili v kočijo in odpeljali proti vasi. Toda tega ni Stane že več čutil. Silni napor ga je zmagal. Prebudil se je šele \ svoji sobi. Poleg njega je stala Marija s steklenico konjaka v roki. Ponudila mu je krepčilni napoj, ki ga je krepko siknil, nato pa ji je prožil desnico in se ji zahvalil za čestitko. Z ustnic mu je zdrsnila ena sama beseda, ki je bila polna hvaležnosti in veselja: »Marija!« (Dalje.) do&zo-ta in l\ub&zen Otomahov Ožbalt je bil nekoč resnično bogat: imel je mater in mladost; kaj bi še moral imeti? Ko je odrasel otroškim letom, se je razodela božja postava nad njim; mati mu je zbolela in umrla. Z materjo je pokopal svojo mladost in vsa veličina spoznanja je stopila predenj. Čez njegove ustnice ni stopila tožba ne vzdih. Kar je bilo borb, so bile iz srca porojene in so se razodevale v dnu tistih globokih oči, ki so bile podoba njegove duše in ogledalo njegovih del. Kdor mu je pogledal v oči in kdor je čutil z njim, ta ga je razumel .. . V tistih, od vsega hudega blagoslovljenih časih se je zgodilo nekoč, da je sedel Ožbalt v zapuščeni izbi. Temna je bila ta izba, kakor pripravljena za smrt in žalost. Ožbaltu je klonila glava na prsi, roke so mu visele ob telesu, bil je kot brez življenja. Tisto uro je vstalo v njem kakor sanje . .. Morda niso bile čisto prave san je, kajti dobro je še razločil sončno luč, ki je bila razlita po dolini in katere medel odsev je prihajal okrog ogla skozi okno v izbo. Sredi te sijajne svetlobe je videl cesto, čisto belo in sila široko. Ni bilo kolesnic in ne kamna na nji, da bi se obenj spotaknil truden popotnik. Tudi ni bilo klancev in ostrih ovinkov, ki žalijo oko in korak. Ravna je bila ta cesta, ni videl nje začetka in ne konca. Kakor da jo je sam Bog potegnil okrog sveta. Ni videl in sanjal samo to; po tej cesti je stopal 011 sam, ves ubog in siroten, beraška para na gosposkem tlaku. Svet okrog njega je bil nasmejan in svetal, od mlade jutranje glorije ožarjen. Biser teh sanj pa je bila misel, morda prav od Boga poslana, ki mu je stopila v glavo na tem neskončnem potovanju. Čudovita misel je bila to: kaj je ljubezen in kaj d a j e d o b r o t a ?! Ni segel Ožbalt daleč s svojim premišljevanjem, postal je za hip in obraz mu je zažarel kot že dolgo ne. »Kaj je ljubezen in kje je njen plod. ki je dobrota?« Ni natančno še enkrat posegel v misli, ko je stopil predenj berač, nenadoma kakor iz neba. Eno nogo je imel pod kolenom leseno, obraz mu je bil rdeč in zabuhel. Od levega uhlja preko lica, prav do spodnje ustnice mu je segala za prst široka brazgotina. Sicer je bil tak, kakor se beraču spodobi. Drug drugemu sta si pogledala v oči in takrat je zinil Ožbalt brez pozdrava in brez premisleka. Hrepenenje je bilo v njegovih besedah: »Mož, stari ste in izkušeni v spoznanju; povejte mi po pravici in razložite po resnici: kaj je dobrota in kaj je ljubezen? Tako sem rekel in mislil in tako vprašam. Berač je nemirno zastavil leseno svojo nogo, segel z roko v brke in v brado, v pogledu pa je bilo kakor začudenje. ; Odkod si, lani, in kani gre tvoja pol? Kakšen modrijan se skriva pod I v o jo beraško skorjo in kakšen bogatin, da premišljuješ take stvari? Enaka sva si po licu in po suknji, a glej: kako čudovite so tvoje misli... Odkod, to mi najprej povej?« Ožbalt je čutil nezaupanje, pa je odgovoril mirno: »Nisem modrijan in ne preoblečen bogatin. Mlad sem še, ampak moje besede sežejo preko mojih let, ker mladost je le v letih in ne v besedah. Zato mi povejte, če veste!« Berač je zahlipal in se zasmejal na ves glas, da je obšlo Ožbalta kakor strah. »Povem ti,« je iztisnil berač, ki je bil nenadoma ves resen. »Ne pozabi mojih besed in jih ne premišljuj! ■— Živel sem, trpel tudi — le smeha ni bilo v meni od vsega počctka. Ne premišljuj: ni ljubezni in ne dobrote, ki bi se iz nje rodila. Stopi na cesto, živi in glej na vse strani. Ko boš čutil konec, pridi, in besede, ki jih boš takrat izgovoril, so ti že na ustnicah — tiste misli so ti prerokovane: ni ljubezni in tudi ni dobrote!« »O, človek božji,« je vzkliknil fant iz resničnega upanja, »kako pregrešno in nespametno govorite! Bog je ustvaril dobroto in iz njegovih rok je izšla ljubezen. Kdo bi tajil božji zakon in delo! Človeku je dal svoje darove, da jih poišče in da v njih živi. Kar sem mislil, sem rekel in vprašal, in kar sem vprašal, bom poiskal!« Brez dvoma v duši se je napotil po beli cesti. Še je videl v dalji berača, če se je ozrl, ko mu je prišel naproti duhovnik, za las podoben župniku v domači fari. Ožbalt se je začudil: za hrbtom duhovnega gospoda se je na obzorju prikazala bela vas. celo rdeče strehe in zelena okna je razločil. — Tam je bil morda konec... Fant se je odkril. »Hvaljen bodi Jezus Kristus... Gospod... to mi povejte, ker ste duhovnik in svet mož ... to . .. kaj je ljubezen in kaj da je dobrota?« Gosipod je obstal, ni se začudil ne razsrdil, kajti pogledal je v dno mlade duše in razumel, kakor je treba razumeti. Za čudo mokre so postale njegove oči, vse svetle in usmiljene. »Poglej to veliko slavo, ki jo sonce krona. — Gore, gorice in polja... Polja poglej! To dehtečo in puhtečo grudo, polno življenja in blagoslova! Poglej žita in trave... ah... glej in razumi in ne izprašuj!« Tako je rekel duhovni gospod in se blaženo nasmehnil. Ožbalt se je predramil. Izba ni bila lepša in ne svetlejša kot kdaj prej, le tisti nasmejani obraz in tiste svetle oči je videl fant v vsakem kotu, na steni in zunaj v soncu. Božja milost ga je obsijala in resnično mu je bilo razodeto vse, kakor v evangeliju o osmerih blagrih. HINKA: Orno* Oma je Lila srednje postave, svetlih rjavih las in temnih oči. Hodila je v osmi razred gimnazije. V razredu so bili fantje in dekletu. Oma je bila živahna in prikupna. Profesorji so jo imeli radi; saj je bila prva v razredu. Pri nalogah je vsakemu pomagala. Kadar kdo ni česa razumel, ga je poučevala toliko časa, da mu je bilo vse jasno. Včasih se je mama že jezila, češ da preveč za druge dela. , Saj smo vsi študentje,« je vedno odgovorila. Dober mesec pred koncem šolskega leta je bil njen sedež v klopi prazen. Drugi dan je zopet prišla. Stopila je v razred kot vedno, vesela in prijazna. Pri razlaganju zgodovine se je sanjavo zagledala skozi okno in oči so se ji napolnile s solzami; ustna so ji nalahno vztrepetala in povesila je pogled v klop. Profesor jo je ves čas opazoval. Ni mogel razumeti, da Oma, ki je vedno pazila na vsako besedo njegove razlage, zdaj zamišljeno zre v klop. Ko je končal, jo je poklical, naj ponovi. Zdrznila se je, ko je zaslišala svoje ime, in močno pobledela, ko se je oprostila, da razlage ne zna ponoviti. Vse oči so jo gledale, njej se je pa videlo, da bi se rada zbrala. Zvonec jo je rešil iz mučnega položaja. V odmoru so vsi planili k njej, kaj je počela med zgodovino, da ni znala ponoviti razlage. »Oh, malo sem se zagledala skozi okno,« je odgovorila in se nasmejala. Bila je zopet vedno vesela Oma. Ko se je jx) šoli poslovila od součencev in je saima stopala proti domu, so ji oči zopet zasanjano zrle po cesti. Na lice li je kanila solza, preko ustnic pa ji je privrela prošnja: »Samo še maturo! O, Bog!...« Za seboj je zaslišala glas: »Oma, zakaj me nisi počakala, da greš zdaj tako sama?« Obrnila se je. Pred njo je stal sošolec Mirko. »Oma, kaj pa ti je danes? Strašno si slabe volje.« »O, prav nič ne!« Njene oči so dobile zopet vesel izraz, Mirko je le opazil, da ji glas trepeče in da bi se rajši jokala. Hotel jo je še naprej spraševati, pa ga je prehitela in začela drug pogovor. Pred njenim domom sta se poslovila in začutila je njegov zaskrbljen pogled na sebi, pa ni mogla spregovoriti. Dušilo jo je v prsih. Hitro mu je podala roko in mu neano pokimala v pozdrav. V veži se je naslonila na zid in globoko zajela sapo. Drugi dan je zopet ni bilo v šoli. Mirko se je med poukom nemirno premikal na svojem sedežu in njegov pogled je begal od praznega prostora proti vratom, če Oma morda le še ne pride. Pa ni je bilo. Tudi tretji in četrti dan ne. Šele po enem tednu je zopet prišla. Njena lica so bila bolj bleda in pod očmi je imela črne kolobarje, a bila je še vedno vesela in živahna. Mirko jo je gledal in opazil trudno potezo okrog njenih ust, kadar ji je zamrl smeh na obrazu. Vedel je: Oma ni zdrava. Po šoli je stopil za njo in jo spremil kakor navadno. Pred hišnimi vrati jo je prijel za roko in jo skrbeče vprašal: »Oma, zakaj ne ostaneš doma, dokler si bolna? Zakaj se popolnoma ne pozdraviš?« Smeh ji je izginil z obraza, ko je zgo-voril zadnje besede: »zakaj se popolnoma ne pozdraviš?« Naslonila se je na steber ob vratih in iz oči so se ji ulile solze. Dušeče je izgovarjala: »Pred tednom sem šln na vrt in se pripognila, Ha l>i utrgala nagelj. Tedaj me je napadel liud kašelj. Zameglilo se mi je pred očmi in ostro bolečino sem začutila v prsih. Komaj sem prišla do klopi; tedaj sem začutila nekaj toplega na roki. Pogledala sem. Bila je kaplja krvi. Naslednji dan mi je bila ves čas pred očmi rdeča pega na roki. Vsa-kikrat, kadar sem se spomnila na njo, sem jo začutila kot žgočo žerjavico. Drugi dan se mi je zopet ulila kri. Ker sem bila slaba, imi je zdravnik prepovedal iti v šolo. Danes mi je bolje in sem vstala. Do mature je komaj mesec. Še to bi rada naredila, potem... je tako... ko...« Močan kašelj jo je prekinil. Mirko je skočil k njej, kajti omahnila je in bi bila padla, da je ni podprl. V pretrganih sunkih ji je suh kašelj pretresal telo. Po prstenem obrazu sta ji zdrknili dve solzi in se pomešali s krvjo, ki se ji je ulila iz ust. »O Bog! Ravno tega sem se bal,« je vzdihnil Mirko in glas se mu je tresel, ko jo je tolažil. Oma, pozdravila se boš!... Glej, že zaradi mene se moraš, Oma!« Trudno ga je pogledala in njene temne oči so se utopile v njegove in lahen trepet jo je stresal, ko jo je nesel po stopnicah v njeno sobo. Mati je prestrašena hitela po zdravnika, Mirko pa je položil Omo v posteljo. Prijela ga je za roko, ko je sedel na stol poleg nje, in pretrgano začela: »Mirko! Umrla boni... Morda že jutri... morda danes... Ne bom delala mature, čeprav bi jo tako rada. Ne pozabi me... Mirko! — Ljubim te. Včasih sem želela, da bi vedel za mojo ljubezen, pa ob bolezni sem imela pomisleke... Zdaj, ko je za me življenja konec, lahko zveš za skrivnost mojega srca ... Jaz bi ti... toda ... zdravnik ibo prišel... pojdi zdaj ... Pozdravi v šoli... Morda ...« »Ne govori, Oma!« je bolestno zastokal Mirko in si zakril obraz z rokama. Ti ne smeš umreti! Glej, tudi jaz te ljubim. Ne smeš me pustiti samega z ljubeznijo, ki mi ne bo dala živeti brez tebe.« Zaihtel je. Ko se je pomiril, se mu je srce skrčilo, ko je videl njen obraz bled od bolečine in v kotu ustnic progo krvi, ki je rdečila zglavje. Po onem dnevu je ni bilo več v šolo. Mirko jo je obiskoval, dokler mu ni na dan, ko so drugi skončali maturo, umrla v naročju z njegovim imenom na ustih ... Tudi Oma je dovršila maturo! — Maturo svojega mladega življenja, svoje prve ljubezni... GORENJSKI: Zmisli se, prijatelj, tam nad nami je nebo. Ko zvečer se nanj oziram, mi neskončno je hudo. Mojo dušo nekaj tlači, jaz bi se pa rad sprostil, morda bi v višavah sinjih se od beganja spočil. Zmisli se, prijatelj dragi, kadar zvezdno je nebo, v neutešnem koprnenju vse globine moje mro. j o?, e nn Alt pMnet ic stecala Skoraj dve leti bosta kmalu minili, odkar sem ga zadnjikrat videl. Potem sem ga izgubil izpred oči in iz spomina. Zadnjič pa je privihral okoli ovinka, da bi me kmalu podrl. Saj vam še povedal nisem, kdo prav za prav je bil ta človek, ko pa v prvem presenečenju niti sam sebi nisem verjel, da stoji moj stari znanec pred mano. Nisem verjel, kajti dve leti sta za navadne zemljane vendarle neka doba in ni nič čudnega, če človek koga izgreši. lu vendar je bil pred mano on sam in nihče drugi. Peter Vitek, namreč. Se mar še spominjate tega človeka, ki je pisal pestre in samozavestne pesmi in so ga potem uredniki metali po stopnicah? Ali pa ko se je zaklel, da ne 1 x> več sodeloval v tedniku »Konoplji«, samo zavoljo tega ne, ker je bil list tiskan na papirju, ki je imel samo petnajst odstotkov celuloze? Bil je čudovit človek, ta Peter Vitek! Suh in visok in ko se je v zadnjih dveh letih pognal še za dober decimeter v višino, se je človek skoraj zbal, da se ne bo pri svoji nagli hoji prelomil. »Eni smo veliki tako, drugi so pa spet drugače. Prešeren je bil velik in jaz sem tudi, če ne še večji,« je ponosno dejal, ko sem se načudil njegovi visoki postavi. »Boš videl, v narodu bom živel kot velik mož!« Res, Peter Vitek ima prav! Ni njegova navada, da bi se lagal v življenju, razen če ga k laži zapel je nevednost. Toda to pot pri njem v resnici ni bilo nevednosti. Vsi, ki ga poznajo, ga bodo še ]K> njegovi smrti ohranili v spominu kot velikega moža. Biti velik, morda celo večji kot Prešeren, pa navsezadnje tudi ni malo. »Dolgo časa se že nisva videla. Kaj si za javnost umrl? Po tisti pesmi v »Konoplji« te nisem srečal v nobenem listu,« sem ga vpraševal. »Nikjer nisi videl mojih stvari, ker nisem nikamor pošiljal. Uredniki so me sicer prosili, toda dokler ne bodo tiskali na papir, ki bo imel vsaj štirideset odstotkov celuloze, ne dobe od mene niti enega duševnega proizvoda,« je spet nehote lezla vanj nevednost. Ne mislite, da se je lagal, ko mi je to pravil. Peter Vitek se načelno sploh ne laže, le kadar je v nevednosti, utegne priti čez njegove ustnice laž. Končno pa tudi ni nič čudnega, če so uredniki skromni v svojih zahtevah. »Zadnje čase ne pišem več. Pamet me je srečala!« je povedal kratko in skora j jezno. »To je vse hvale vredno.« »Pregovorili so me, naj pustim literaturo in se rajši poprimem knjig. Izpit naj naredim, da bom potem dobil kakšno službo. Da je literatura brezkrušna obrt so mi dejali, nevoščljivci!« »Niso ti napak povedali. S pesmimi si ne boš napolnil lonca.« »Torej tudi ti? Vsi ste enaki! Hinavci! Zbogom!« je siknil užaljeno in hotel v jezi oditi. »Peter, ne nori! Saj si mi rekel, da te je srečala pamet,« sem ga skušal zadržati. »Grem!« je vztrajal in stopil po cesli. -•Počakaj!, sem ga dohitel. Peter, pri lčnjigali si ostal s svojo besedo. Poprijel si se jili, sem ga skušal pripeljati na prejšnji pogovor. »Seveda, 'poprijel!.: je jezno trmoglavil. Da hi sc jih nikoli ne! Deset mesecev sem si vtepal učenost v glavo. Potem sem šel k izpitu. Dva sem imel, drugega za drugim. Prvega sem položil jaz, drugi izpit je položil mene. Prav žal mi je, da nisem možganski atlet. Zdaj sem tam, kjer sem hi 1. Samo leto je šlo po zlu,« je pripomnil grenko. »Smola,« sem dejal kratko in umolknil. Kdo drugi hi mu izrekel sožalje. Toda Petra Vitka poznam in vem, da tega ne hi mirno prenesel. »Potem sem pisal, samo pisal, da hi nadomestil ono, kar sem v enem letu zamudil,« je urno nadaljeval. »Napisal sem stvarce, lepe stvarce in sam vrag vedi, zakaj niso ugajale urednikom. Vsak je nekaj pogrešal v njih. Da je ohlika pesmi prekratka za tako velike misli, kot jih imam jaz, mi je nekdo rekel. Da sem po njegovem skromnem mnenju rojen epik in naj poskusim v povesti ali kratkem romanu. Samo volje je treba in ničesar drugega.« »Pa si začel z romanom?« me je gnala radovednost: »Do zdaj ne, toda začel bi, prav gotovo hi začel in še na roman hi se spravil, če hi našel zavarovalnico, ki bi me hotela zavarovati za slučaj, če bi pogorel s svojim delom. Toda do zdaj je še nisem našel, v negotovosti pa se ne spuščam rad. Preveč imam izkušenj, mnogo preveč in pamet me je srečala.« Preložil je aktovko iz levice v desnico, popravil svoj široki klobuk in nadaljeval z nizkim, žalostnim glasom: »Kdor mnogo tvega, lahko mnogo izgubi,« je dejal. »Na te besede sem pomislil, ko sem spet prijel za pero. Kaj bi pisal romam, ko pa človek ne ve, če imu ga bodo sploh kdaj sprejeli. Glej, takole mi je rekel urednik Konoplje«: .Gospod Vitek, kar pišite, če se vam papir ne smili. Ce se bojite romana, sc pa spravite na drobne stvari. Na primer na take, kot jili je pisal Rabindranath Tagore. To so utrinki, to so biseri, to je mozaik, moj dragi! Saj me razumete, gospod Vitek? Življenje je bogato takih utrinkov in za snov prav gotovo ne boste v zadregi. Tako torej, gospod Vitek! Pišite, kar pogumno pišite, če se vam le papir in čas preveč ne smilita. Zbogom, gospod Vitek!1 — Vidiš, takole mi je takrat rekel oni Konopljar!« Prestopil je nervozno, napravil nekaj korakov in se spet ustavil. »Glej, tako mi je rekel Konopljar in jaz sem mu verjel. Sveto verjel! Danes mu ne bi več! Pamet me je srečala, ti pravim! Takrat pa me še ni! Pisal isem, kot mi je rekel. Življenje je v resnici pestro. Vse, kar sem videl, sem spravil na papir. Za zvezo med dogodki zares nisem veliko pazil. To priznam. Toda tudi Rabindranath Tagore nima zveze med svojimi utrinki. — Nesel sem svoje delo uredniku. Da bi ti takrat videl njegov obraz. Kimal je in zmajeval z glavo, stiskal ustnice — opazil sem, kako je zadrževal smeli — potem pa je bruhnilo iz njega: ,Toda gospod Vitek, kaj pa vendar počenjate!1 se je nesramno krohotal. ,Kaj pa hočete prav za prav povedati s to stvarjo? To naj bo literatura?1 se je režal, kot bi prišel ob pamet. — ,Toda, gospod urednik, saj ste mi sami rekli... utrinki... mozaik!...‘ so se mi zatikale besede, ko sem mu hotel pojasniti, da sem delal po njegovem navodilu. — .Gospod Vitek, mozaik sem rekel, seveda sem vam to rekel, toda treba je ločiti mozaik od skrpucala. Za vas je raztrgana beraška suknja menda tudi mozaik. Samo to vam pravim in malo več pameti vam želim in nič drugega! Zbogom, gospod Vitek!1 je dejal suho in mi z naglo kretnjo vrnil rokopis. Kot strela z jasnega me je zadelo vse to. Saj me razumeš, če ti povem, da nisem niti vedel, kdaj in kako sem prišel na cesto. Pa menda nisi obupal?« sem postal radoveden. Kje neki! Obupal bi bil, če bi me bila takrat pamet srečala. Pa me ni in Bogu bodi za vse to potoženo. Da mi je Konopljar nevoščljiv, mi je tedaj nekdo vtepel \ glavo. — ,Le čemu bi pošiljal v Konopljo/, ko pa je drugih listov na pretek. V »Naš ponos« pošlji ali pa v Domačega zajca«* mi je svetoval. Odločil sem se za poslednjega. Cel sveženj rokopisov sem povezal skupaj, prav na vrli sem položil svoje »Utrinke« in lepo pismo. Od svojega zadnjega sestanka s Konopljarjem namreč načelno nočem imeti nikalcih osebnih stikov z uredniki. Samo dolgo pismo sem napisal in na koncu sem kratko pripomnil: Gospod urednik! Še enkrat Vas nujno prosim, da čimprej preberete mojo pošiljko in mi sporočite svoje (mnenje, da se bom vedel v bodoče ravnati po Vaših željah, kajti ravno zdaj imam doma nekaj novih želez v ognju. S spoštovanjem Vaš Peter Vitek.« »To pot si menda uspel?« »Molči! Cernu odpiraš usta, če te nisem nič vprašal?« je naenkrat vzkipel Vitek. »Če bi mi »Utrinke* objavili, bi ti jih pokazal. Tako pa...< je nerodno umolknil in beseda mu kar ni mogla čez jezik. >Kaj je bilo?« »Cez teden dni mi je urednik vrnil ves zavitek. Noben list ni manjkal. Samo kjer je bilo prej moje pismo, je zdaj ležal ozek listič. En sam stavek z rdečo pisavo je bil na njem. En sam in nič drugega. »Kaj vendar?« »Svetujem Vam. da priložite tu sveženj k onim železom.« Vitek je prestavil aktovko iz desnice v levico in si v nekaki zadregi popravil »Si slišal? E11 sam stavek je bil napisan na tistem papirju, pa je bilo popolnoma dovolj, da me je srečala pamet. Si me razumel? Pamet me je srečala. Zbogom!« Še roke mi ni dal in izginil mi je izpred oči prav tako hitro, kot se je prej zaletel vame. Pa naj kdo reče, da ni čuden ta Peter Vitek! klobuk. c; C) R i; N J S K 1: Sa\ U šel Saj bi šel odtod in kamor koli in govoril in zapel. Morda bi ušel pekoči boli. ko živeti s svetom bi začel. Pa sem se ustrašil svoje duše, hrepenečih rok. — Nad menoj se boči jasni nebes, a nad nebom Bog. Miadina. v MjieuiSUem ea{u Spomnil sem se slučaja iz Odese leta 1925. Neki brezprizornik je neki ženi iztrgal hleb kruha in zbežal. Zena je začela kričati, ljudje so drli za dečkom in nekdo mu je podstavil nogo. Padel je in z glavo treščil ob gramoz. Vse lice je bilo krvavo. Zena ga je dohitela in začela brcati v ledja in boke. Njen zgled so posneli tudi mnogi drugi. Kmalu pa se je stvar zasukala. Neki dijak je namreč žensko tako silno udaril po glavi, da se je zrušila. Pa to še ni bilo najhujše. Grozneje je bilo gledati drugo: na tleh ležeči deček, ves krvav in stepen, se je stiskal v klobčič, udarcem nastavljal najodpornejše dele svojega telesa, hkrati pa ves čas s pohlepno naglico trgal kose kruha, oblitega s krvjo, ter jih požiral, ne da ibi kaj žvečil. Odvlekli so ga na policijo. Ves čas je ječal, si z roko otiral solze in kri, vmes pa neprestano urno goltal kruh, ki ga je nemili usodi tako drago plačal. Prav nobeden telile fantov ni mogel preprosto leči na zemljo, prekrižati roke in z mirno vdanostjo umreti za slavo lx>dočih komunistovskih rodov. Začeli so se pač boriti za življenje z edinim orožjem, ki jim je še ostalo — s krajo. Kradli so ljudem tudi zadnji košček kruha, kajti predzadnjega gotovo nihče ni imel. V bedi sovjetskega življenja, z milijonskim številom sovjetskega brezprizorništva so postali narodna rana. Službeno in neslužbeno so jih izključili iz vsake družbe. In tako so postali besni volkovi, ki so jih začele goniti vse sovjetske oblasti. * Pri našem ognju je spet vse umolknilo. Nekdo je predlagal, da bi zapeli. Eden od malih skoči na noge, potegne iz žepa nekakšne kastanjete in s hripavim glasom zapoje prostaško pesem. Nikogar ni ogrela. Tedaj začne neki glasek brez-prizorniško himno: Eh, pili! piska parni stroj. Pod kolesa, brate! Naj nas zopet dalje vozi! Brezprizornik nima doma ne kotička, sem in tja po svetu ib ega. Pesem povzame še desetorica pridušenih glasov. Nekateri pojo sede, drugi leže, tretji so si oklenili kolena in glavo vtaknili med noge. Drugi spet topo in brezupno buli jo v ogenj, oči pa jim ne gledajo plamena, ampak se zgubljajo nekam v daljavo — v bodočnost. V kakšno bodočnost? ... Ah, jaz sem siromak, pozabljen od ljudi, pozabljen in zavržen od detinskih, mladih nog. Siromak jaz tu brez sreče, brez miru umreti moram in umrl bom. pozabljen in zavržen, in nihče nikoli ne izve zu gomilo mojo! Da. zn tvojo gomilo zares nihče nikoli ne izve! Pridušeno leče pesem, (la li Irga dušo. Kot zemlja bleda lica že zdaj topo strmijo v to gomilo, ki jih čaka, čaka prav blizu nekje. Ali v šotišču sosednega blata ali pod kolesi vlaka ali pa v skupnih grolnrvih ti so če v otrok, ki so v taboru pomrli od skorbuta, ali pa kar ob zidu GPUa. »Golazen prihaja!« nenadoma opozori neki tabornik. Ozrem se. S Čenikaloin na čelu se bliža dvajset vojakov. Pesem utihne kot bi odrezal. Vojaki samoobraue se kakor veriga zvrstijo okoli našega igrališča. Cenikal se usede kraj mene. Otroci pa takoj vstanejo. »Z golaznijo skupaj ne bomo sedeli, (pojdimo rajši kopat! »Naj sami kopljejo! Mi naj garamo preko svojih moči, oni — svinje — pa bodo sedeli in gledali, kajpada! Naj si ti ušivci še sami sebi grob kopljejo!« Ostanem s Čenikalom sani. Ta mi namigne, češ: »Ste videli? Taki so. Zdaj ste se lahko sami prepričali.« A jaz sam vidim l>olje od Čenikala. »Zakaj prav za prav ste pripeljali svojo četo?« »Da nam delavci ne uidejo.« »Čemu neki? Ze tri ure smo tu in so se čisto le))o vedli.« Cenikal skomizgne z rameni. Proti poldnevu uredim fante v četo in odrinemo proti domu. Četo z vseh strani obkolijo vojaki samoobrane, oboroženi s posebnimi karabinkami. Jaz sem stopal ob četi. En fant se začne sumljivo naslanjati name. A moji vnanji žepi so iz previdnosti prazni in fanta posmehljivo pogledam: Prepozen si! Fantič pa mi pogled prav tako posmehljivo zavrne s svojimi žeparskimi očesci in se oddalji. Četa pa se začne smejati. »Hej, stric, sezi malo v žep!« Slušam jih, smeli pa je vedno bolj razposajen. Debelo pogledam, ko iz žepa potegnem nedavno mi ukradeno tobačnico. In čudo prečudno: polna je! Kdo bi si mislil. Dobro vem, da so mi ukradeni tobak pokadili, kot bi mignil. Torej so potem med seboj zopet zbirali. Kdaj, kako? Vsa četa se razposajeno krohota. »Hoho, v žepu strica inštruktorja je tobak doibil mlade! Drugi pot pa nikar tako ne razsipaj!« V zadnjih vrstah čete naenkrat psovke, vik in krik. Cenikal se okrene, plane kot volk proti tisti strani in zakriči: »Četa, stoj!« Tudi jaz stečem proti zadnjim vrstam. Na skali ob potu sedi vojak samoobrane, stoka in si otira z razbite glave kri. »Nekdo ga je s kamnom, pojasnjuje Cenikal. Besen ko volk šviga z očmi na vse strani, da bi izsledil med brezprizorniki krivce. Ti pa se mu rogajo in nekateri izzivajo: Jaz sem ga, tovariš vzgojitelj, jaz sem ga.« »Ne, ampak jaz. Kar v oči mi poglej!« In tako dalje. Bilo je jasno, da krivca ne bodo odkrili. Kamen je priletel iz srede čete in vojaka pogodil v teme. Vojak vstane in se opoteče. Dva njegova tovariša ga podpreta. Vsem trem iz oči srši volčji bes. Da, lepo so si izmislili: divide et impera. Ti vojaki samoobrane so med seboj povezani kakor ura, prav kakor vsi njihovi predstojniki. Veže jih kri, veže mržnja vse ostale množice in zavest, da edino vzajemnost vse njihove bande, edino odločnost in nastopanje brez usmiljenja še more njihovo življenje varovati, pa naj bo še tako bedno. Ko smo prišli v ta>lx>r, smo četo prešteli. Šestnajst fantov je pobegnilo. Če-nikal je bil ves divji, obseden. Načelnik straže je hotel odgovornost naprtiti meni in odšla sva k načelniku tabora. »Pravite torej, da šestnajst oseb?« »Da, tovariš načelnik.« »No, vrag z njimi!« »Trije so se vrnili. Pripovedujejo, da je eden utonil v blatu. Hoteli so ga izvleči, pa bi se skoraj še sami pogreznili.« »No, vrag z njimi!« * Ponoči je nad taborom zavijala polarna burja. Veter je butal v okna in jih zasipal s kupi peska. Zaspati kar nisem mogel. Po glavi so se mi podile misli, kaj bo pozimi. Kaj bodo delali ti štirje tisoči otrok v neskončno dolgih zimskih nočeh, ko bo Satanov breg zasut z visokimi snežnimi nasipi in se bodo v barakah svetlikali samo črni dimniki? Saj do zime se jim gotovo ne bo posrečilo, da bi »likvidirali« (iz sveta spravili) vse te štiri tisoče. Spomnil sem se tobačnice, polne tobaka. Človeška reakcija, če s kom po človeško ravnaš. Torej nad temi fanti le ni treba še obupati, saj so postali tatje brez svoje volje. Torej v njih le še brli iskrica božjega ognja. Kdo jo bo razpihal? Naslednje jutro sem se zgodaj splazil iz tabora »drugo Boljševo« kakor tat ponoči. Na svetu nekje je »Liga za zaščito človeških pravic«. V poslednjih letih pa sta človek in njegova pravica postala hudo relativen pojem. Tako na primer kmet ni več človek, a Liga se še zganila ni, da Ibi zaščitila njegove pravice. Je pa še pravica, ki o nji niti najmanj ne moreš dvomiti. To je pravica otrok. Ti niso povzročali ne revolucije ne kontrarevolucije. In zdaj umirajo, čeprav niso sploh nič zagrešili. Pri opisovanju tega otroškega tabora nisem ničesar dodajal, ne da bi očrnil boljševike, ne da bi opral brezprizornike. Kako je moglo priti tako daleč? Sovjetska oblast, : na j člo vekol jubnejša oblast na svetu«, je najprej milijonom otrok vzela starše in na ta način stvorila in neprestano še ustvarja brezprizornost. narodno veliko rano. Zdaj seveda jo mora skriti čim bolj pred očmi kulturnega sveta, saj boljševizem ne zdravi in tudi ne more zdraviti. On rano preprosto »likvidira;. Ta satanska »likvidacija« pa je v teni, da sovjeti milijone otrok izločujejo iz vsakršne človeške družbe, da njihove ostanke zapirajo v karelsko tajgo in jih prepuščajo počasnemu umiranju od lakote, mraza, skorbuta in jetike. V sovjetskem raju pa ni samo en tak tabor. Ta, ki sem ga opisal, se nahaja na bregu Belomorsko-Baltiškega prekopa, osem in dvajset kilometrov severno od mesta Povjenca. Ako ima Liga za zaščito človeških pravic« vsaj malo vesti, se bo za ta tabor prav gotovo pobrigala. Dostaviti moram še. da so do uvedbe zakona o streljanju nedoletnih te fante streljali sploh brez vsakega zakona, tako rekoč v okviru pravic sovjetskih običaje v. Juetdc se ua 4. Fotografska praksa. Jurčkova te o r i j a i n Tinetova praksa. Jurček je v prvih sončnih dneh pred pomladjo na svoji koži občutil, kako pusta in siva stvar je sama teorija. Toliko znanja o lotografiji si je pridobil v zimskih mesecih, pa se vendar sedaj, ko ima fotografski aparat pogosto v roki. nič ne zna z njim obračati. Tudi s slikami ni še popolnoma zadovoljen. Ve, kakšne bi morale biti, čeprav se mu čisto tako ne posrečijo. Zato mu je Tine obljubil, da bosta na izletih z aparatom v roki preizkusila vse svoje fotografsko znanje. Jurček je kmalu spoznal, kje tiči zajec. Opazoval je Tineta pri snimanju in ga občudoval, kako premišljeno je ravnal pri tem in kako je obvladal svojo kamero. Trenutna fotografija. Tine mu je pojasnil, da mora vsak začetnik najprej obvladati fotografiranje ob lepem vremenu. Takrat bo dobil najbolj žive in najpristnejše slike. To so hitri posnetki, ki jih tako rekoč skrivaj nastreljaš. ne da bi osebe, ki si jih slikal, sploli čutile, da si jili res fotografiral. Vidiš zanimiv prizor, skrivaj se prikradeš v bližino: aparat imaš že pripravljen za snimanje, samo pritisneš, na filmu pa je ostal kos resničnega življenja. Tak živ posnetek imenujemo z angleško besedo snapshlot. Danes, ko so vobče v rabi kamere za format 6X9 in še za manjše velikosti slike, je trenutna fotografija glavno področje vsakega ljubitelja fotografije. Mali aparati ne poznajo nobenih tehničnih težav. Fotograf se ves lahko posveti samo motivu in to z največjo pazljivostjo. če lioče, da bo slika učinkovala živo in naravno. Fotograf mora svoj motiv opazovati tako, kakor lovec divjačino, ki jo hoče ustreli ti. Ujeti mora najugodnejši trenutek za snimanje. Trenutek mora biti ugoden v vseli ozirih, glede na dejanje, razgibanost, mimiko in ozadje. Važna je celotna okolica predmeta, ki ga slikaš. Paziti moraš, da ne bo na sliki ničesar, kar ne spada k motivu. Vsi ti pogoj i pa zahteva jo točno opazovanj e. Treba se je popolnoma osredotočiti na predmet, kajti včasih odloči delec sekunde. Ne smeš pritisniti ne prezgodaj ne prepozno. Sploh pa ne smeš kar »pritiskati Malokdaj ti bo prišel lep motiv kar mimogrede pred oči. Trenutna fotografija zavisi precej od gibanja predmeta, po katerem moramo preceniti osvetlitev. Tudi nastavitev razdalje mora biti natančna. Kajti le malokdaj je mogoče vzeti zelo majhno zaslonko. Pri trenutnih posnetkih uporabljaj povprečno zaslonko 8 ali 9. Tako boš dobil dovolj osvetljene slike z ostrimi obrisi. Oster bo predvsem glavni motiv, ostalo pa se bo izgubljalo v ozadju. Načrtno fotografira n j e. Vsak posnetek zahteva pet prijemov. Da se ti slika posreči, ni vseeno, v katerem vrstnem redu se vršijo. Začetnik ne ve prav nič početi s številnimi vzvodi in gumbi na aparatu. Tudi izurjen ljubitelj kaj lahko pozabi na kak pri jem, ko je ves zaverovan v motiv in čaka na pravi trenutek z vso lovsko gorečnostjo. Vsak strokovnjak mora poznati pri svojem delu določen red. To je važno zlasti pri fotografiranju. Izkušeni fotografi priporočajo tale red: nastavi najprej razdaljo. potem zaslonko, potem osvetlitev, nato sproži, končno pa zavrti film do naslednje številke. Pri vsakem posnetku si ponovi torej besede: razdalja, zaslonka, osvetlitev; nobene ne smel prezreti. To je ves sistem fotografskega Slika i. Kamera Rolleiflex ima dva objektiva. Skozi spodnji — suimalni prihaja svetloba na film skozi zgornji — iskalni pa na poševno zrcalo, odtod pa na medlico. Tako je mogoče dobiti vedno ostro sliko. debi, ki pa ti zagotovi, da ne boš skvaril nobene slike. Kako prijetna je po končanem posnetku zavest, da nisi ničesar pozabil. 1) v e znameniti nastavitvi. Tine je Jurčka seznanil z dvema znamenitima nastavitvama: I. za bližnje posnetke, 2. za bolj oddaljene posnetke. Pri prvih naj bo ostra samo bližina, pri drugih pa bližnji in zelo oddaljeni posnetki hkrati. S tema nastavitvama lahko potem slikamo vse. Omogočata ti. da se ti ni ireba dosti meniti za gumbe in vzvode na aparatu. Zlasti skrbi za točno presojanje razdalje ti odpadejo kar same od sebe. I. Naj pre j torej nastavitev z a bližnje p o s n e t k e. Ta nastavitev velja za vse posnetke od najmanjšega do 6X9 formata: metrska skala na 4 m, zaslonka 8. Potem imaš pri formatu do 6X6 cm ostro \ sc od 3 cm do 6,5 m. Globina ostrine znaša torej 3.5 m. Vse, kar je od tebe oddaljeno več kakor 5 m, pa manj kakor 6,5 m, lahko slikaš, ako imaš nastav- ljeno metrsko skalo na 4 m, zaslonko pa S. Ali ni to si jajno! Ravno v tej oddaljenosti navadno slikamo posamezne osebe, skupine, živali ali zanimive prizore. Pri formatu 6X9 pa sega ostrinska globina od 3 ni do 6 m. Pri zelo sončnem vremenu, ali če imaš zelo občutljiv film, vzemi namesto 8 zaslonko tl. Potem imaš pri formatih do 6X6 ostrino od 2.5 111 do 8.5 m; pri formatu 6X9 pa od 3 m do 7 m. Ako pa slikaš v še večji bližini kakor 5 m, potem moraš točno nastaviti na dotično razdaljo. To pa je zelo redko. 2. Sedaj pa še ena prav tako važna nastavitev. Kako nastavimo, da dobimo ostre hkrati najbolj oddaljene pa tudi bližnje predmete: metrska skala na 8 m, zaslonka 8 ali II. Pri manjših formatih kakor 6X6 vzemi zaslonko 8, pri formatu 6X9 zaslonko II. Pri tej nastavitvi boš dobil ostro vse od 4 m do neskončnosti (<*). To drugo nastavitev boš uporabljal, kadar snimaš pokrajino, pri kateri je vedno važno tudi ospredje, ali pa na potovanju, kjer hočeš hkrati dobiti ostro skupino potnikov in še vso zanimivo okolico. Jurček ima seveda na listku napisane vse nastavitve za njegov format in nosi listek v aparatovi torbi. Na eni strani ima napisano tablico z osvetlitvami, na drugi pa nastavitve. Osvetlitev sc mora vedno prilagoditi uporabl jeni zaslonki v skladu z osvetlitve.no tablico. Lestvici zaslonk in osvetlitev sta na aparatu tako izbrani, da prehod k naslednji zaslonki zahteva tudi naslednjo osvetlitev. Po osvet- litveni tablici odgovarja na primer zaslonki 8 osvetlitev 'Ir,o sekunde; ako pa ti je bolj prikladna zaslonka I I. moraš vzeti naslednjo daljšo osvetlitev V25 sekunde. Slika 2. Kamera ima na levi strani ročko, s katero je mogoče vrteti film in napeti zaklop. Vse to se vrši avtomatično. f l r a n j e b rez težav in s k rb i. l etos ne praznujemo samo stoletnice fotografije, o kateri smo že večkrat govorili. Letos je minulo deset let. odkar se je pojavila na fotografskem obzorju nova kamera — Rolleiflex. To je zrcalno refleksna kamera, tako smotrno in natančno zgrajena in s takimi odličnimi lastnostmi, da si je takoj pridobila svetovni sloves. \ desetih letih so zgradili več kakor četrt milijona teli kamer. Težko bi bilo najti kak košček zemeljske površine,-niti na polih niti na ekvatorju pa tudi na Himalaji ne, ki ne hi bil sniman s to kamero. Rolleiflex ima kar dva objektiva. S spodnjim snimamo kakor pri vsaki drugi kameri. Nad njim imamo pa posebni iskalni objektiv. Skozi spodnji padajo svetlobni žarki naravnost na film, skozi zgornji pa najprej na poševno zrcalo, od katerega se odbijajo na medlico. Tako nastane pokončna slika predmeta, ki ga snimamo. Spodnji objektiv nam služi za snimanje, zgornji pa za nastavitev ostrine. Oba sta vgrajena tako, da kaže iskalna slika isto ostrino in izrez kakor slika na filmu. To nam omogoča otročje lahko nastavitev. To je res prvi in edini avtomat med fotografskimi aparati. Treba ti je samo zavrteti ročko, pa si s tem film pomaknil za eno številko dalje, hkrati pa še napel zaklop. To ti onemogoča, da bi napravil na istem kosu filma dva posnetka. Nekaj edinstvenega je posebna tipalna priprava za vlaganje novega filma. Film lahko vložiš v popolni temi, aparat ti sam pokaže, kdaj si zavrtel film do številke. Rolleiflex ti da sliko velikosti 6x6 cm. To je brez dvoma format bodočnosti. Kvadratična oblika ti prihrani vsako ugibanje, ali bi vzel pri snimanju pokončno ali podolžno sliko. Pri Slika 3 snimanju s to kamero odpade vsako merjenje n , j , • . i i i- at ii- j- iv . ,.i r ogled v notranjost ka- razdalje. Medlica ti pokaže ostro sliko v tisti mere. za lepo izobliko- velikosti in lepoti, kakor jo boš imel pozneje vano zunanjo steno se na papirju. Ne imenujejo zastonj »gledajoča skriva kompliciran me. kamera«. ' ' ' hanizem zobčastega ko- I, , i ;. • v, n-- j- lesja m vzvodov. V tem Po svoji mnogostranskosti m stedljivosti je skrivnost vse natanč- pri uporabi je postala Rollei - kamera prava nosti in smotrnosti Rol-Ijudska kamera, zlasti odkar so jo začeli gra- leiflex-kamere. diti v cenejši izvedbi. Ta cenejša, toda prav tako natančna kamera je Rolleicord, ki deluje po istem načelu in z isto točnostjo kakor Rolleiflex. Skora j nemogoče pa je v kratkem opi- sati vse dodatne pripomočke za to kamero. ROŽA M ARIJA: V belo čašo svojih sladkih rok skrij cvetje mojih mladih dni! Glej, v moji duši je tako temno, da se bojim, da cvetje v njej umre, da se bojim, da sanje zatemne od težke, bolne žalosti. k A tl E L M A t s S E1! \JicU*tic Mimo mojega okna je šel to noč. truden, sklonjen, opotekajoč. V raztrgan plašč je bil zavit, obraz ves žalosten, s krvjo oblit. Spoznal sem ga in kriknil v bolesti: Zakaj greš sam po mračni, trdi cesti? Obrnil se je, dvignil bele roke, žja hrana duše mlade moje, hrepenenje, pot najslajša moje dosedanje hoje! Da, v hrepenenju in bridkih slutnjah je rastel in v najlepših letih svoje mladosti, ko je bil ranjen na Monte Cucco, daleč od svoje ljube Bele Krajine, 11. julija 1916 — je pal v grob... \ pisanem dijaškem listu »Iz]>od Gorjancev« je pel svoje prve pesmi, ko je prisluhnil naši moderni, prešel potem v »Angelček« in »Vrtec«, Zvonček« in »Zoro« (Cvetko Gorjančev in Dolenjčev Cene) in s prozo še v podlistke raznih listov. Čeprav še ne dognana in še vsa pod vplivi, je bila Cvelbarjeva pesem vendarle prisrčna, nezlagan utrip njegovega žit ja in bitja, in je prehajala že v samoniklo svojstvenost. Vzpo- redno s pesmijo je zorel tudi kot risar-slikar, ki je preko Dobnikarja in Germa sanjal o akademiji in svoji poti. Cepra\ prinaša Izbrano delo 50 pesmi (str. 25—TO) in šest slik in črtic (str. 71—88), je vendar to leposlovje neznatno v primeri z »Dnevnikom« (str. 89—224), ki ga je začel pisati v Novem mestu 1. maja 1913. in končal na tirolski fronti 8. julija 1916. z značilnimi besedami: »Adijo in na svidenje — na večno blaženih vrteli...« Ti zapiski — javnosti niso bili namenjeni — so kakor drago kamenje, ki ga je Cvelbar kopal iz globin mlade duše ob dozorevajočem in zrelem gledanju in pojmovanju sveta in ga še neizbrušeno imamo zdaj v lepem mozaiku, ki je nepotvorje-na povest duše iz let strahote. — Na str. 225—250 je dodal urednik še potrebne Opombe. — Poleg naslovnega avtoportreta je v knjigi še dvajset skic in risb — dve sta reprodukciji ilustracij iz lista »Izpod Gorjancev«, druge so pa vse iz leta 1916. in je med njimi zadnja — 10. VI. 1916. — mrtvaška glava!... Kaj, ko bi Mohorjeva družba izdala tako lepo tudi Izbrana dela vseli Cvelbarjevih tovarišev iz onih let? Zaslužili so, da ostane njihov spomin med nami živ. — Še tretja knjiga v Mohorjevi knjižnici 107. (strani 220) je izvirna: »Čevljarček Palček in druge pravljic e«, ki j ih je spisala Sonja Sever in ilustriral Slavko Pengov. Prve tri so prave pravljice, ob katerih bodo imeli otroci gotovo veliko veselje, Očka Jakob s svojimi čudovitimi igračkami in Nespametna čebelica kraljica, ki je iskala srečo po svetu, sta pa bolj papirnati, ker sta preočitno pisani s poudarjeno vzgojno tendenco. Jezik je gladek in lep, a vendar so ostale v njem še razne napake, kakor na primer: ... imam tudi jaz dva taka majhna nedolžna jagnjeta in tudi ta dva(H) str. 96. — Pengovove ilustracije so tako lepe, da jih moraš biti vesel. — Nič manj ne bodo otroci veseli, a tudi odrasli, živahne zgodbe ti a mb e k (str. 172), ki jo je spisal Feliks Salten in nam jo je poslovenil Vinko Lavrič. Ob tej knjigi bi se tudi naši mladinski pisatelji, ki tako radi zajemajo snov za svoje zgodbe iz živalskega in rastlinskega življenja, lahko s pridom učili, »kako se taki stvari streže/. Nobene pretirane sladkobnosti, vse tako stvarno in naravno, da res uživaš, ko spremljaš skozi letne čase v gozdu in po jasah srnjačka Barnbka v njegovi rasti in vseh zgodah in nezgodah, dokler ne prevzame dediščine starega, izkušenega Klateža v kraljestvu srn. — Lavrič je zgodbo res vzorno prevedel, kar ni bilo lahko delo, ko je šlo za lovsko in podobno besedje. — Zadnja doplačilna knjiga je Pašništvo (str. 100) Josipa Turka, ki je napisal že lepo vrsto strokovnih knjig za naše kmetovalce. Te ni več doživel, zato mu je posvečen tudi predgovor, ki govori o njegovem življenju in delu. — Ob doplačilnih knjigah MD bi bilo zanimivo vedeti, koliko naročnikov se oglasi zanje do izdaje. Ob statistiki letnih udov bi tudi statistika teh odjemalcev zgovorno povedala, koliko ljubezni je med našim narodom do lepe knjige! Famiy Wibmer-Pedit: Štirje zvonarčki. Poslovenil Ivan Čampa. Vrtčeva knjižnica, zvezek 1. — 1958. Izdala in založila Slomškova družba v Ljubljani. Ilustriral Fran Uršič. Natisnila Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Str. 71. — »Vrtec«, naš najstarejši mladinski list, bo prihodnje leto prešel že v sedemdeseto leto. Kakor bi se pripravljal za to svoje jubilejno leto, se je letos, ko ga je prevzela Slomškova družba, tako lepo prenovil in povečal, da je vzbudil v šolarjih spet ono veselje in zanimanje, kot ga je prvih trideset let, ko je edini učil in zabaval slovensko mladino. In še nekaj je napravila Slomškova družba: ustanovila je »Vrtčevo knjižnico«. Poleg lista dobe naročniki za enkrat še dve knjigi — vse za din 22.50. Za prvi zvezek »Vrtčeve knjižnice« so najbrž iz zadrege segli po prevodu. Snov" »Štirih zvonarčkov« ni prav nič domača, čeprav je zgodba sicer lepa. Cerkovnik Matija pride k učitelju in ga prosi, naj bi inu izbral izmed šolarjev nove zvonarčke, ker so prejšnji tej službi že odrasli. In učitelj zbere Mihca, Tineta, Janezka in Albina, ki jih vidimo potem, kaj doživljajo prvič v zvoniku, srečamo se z materjo Jero, ki označuje vsakega zvonarčka ]>osebej in zaskrbljeno ugiba, kaj bodo kdaj postali, ter jim pove, da zvonovi vsakemu, ki ima smisel za to in čisto srce, oznanijo, kakšna usoda ga čaka. Zvonarčki mislijo tudi na zaslužek in zato ni čudno, ako ne čakajo samo na nedelje in praznike, temveč tudi na — pogrebe in poroke. Blatniku zvonijo prezgodaj, kar je zbudilo seveda zmedo, a Tine je bil le plačan. Župnikovega plačila je bil kajpada bolj vesel ko cerkovnikovega... In potem doživljamo z zvonarčki hudo uro, ki skopega Blatnika spravi na oni svet, poslušamo z njimi, kaj jim napovedujejo zvonovi, ko jih iz- Globinn morja. Najgloblja točka morja je severnovzhodno od otočja Filipinov, kjer meri 10.500 m. Skriti zakladi. Vsakdo izmed nas pozna povesti, ki se pripovedujejo o skritih zakladih morskih roparjev. Taki romani so dostikrat zelo priljubljeno čtivo, tudi če ne predstavljajo Bog ve kakšne literarne vrednosti. In vendar se včasih zgodi, da pokaže zgodovina dogodke iz preteklosti v ravno takšni luči, kakor nam jih opisujejo pravljice. Tako je neko angleško brodovje v zadnjih letih v Perzijskem zalivu odkrilo ogromne zaklade, ki izvirajo iz časov proslulega pirata Muheddina Bali raj a. Bahraj je strahoval Perzijsko morje ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja. Medtem ko so se v Evropi vodile vojne in gorele revo- prašujejo po usodi, in izvemo, da pojo Janezku, ki bi rad postal duhovnik: »Ves se boš Gospodu dal...« In ko prisostvujejo še svatbi na vasi, pri kateri so se zvonarčki stepli, nas zaskrbi Janezek, ki začne hirati, dokler ga ne pokosi smrt in ga da vsega Gospodu. Tovariši zvonarčki še njemu zvonijo, potem pa se poslovijo od zvonov in gredo vsak za svojim poklicem. Albin, ki je rojen pesnik, je pa napisal svojo prvo zgodbo, »ki si jo je izmislil in doživel«. — Ko je že prevajalec uvedel v zgodbo naš Golnik, bi bil lahko tudi sicer vse dejanje nekoliko bolj »ponašil«. V tekstu je ostalo več tiskovnih napak, jezik sam pa tudi ni kaj posebno vzoren. Uršičeve ilustracije so čedne in primerne, samo župnik pri Blatniku je le prehudo pretiran. — Upamo, da bomo poslej v »Vrtčevi knjižnici« dobivali le domača dela. lucije, si je Bahraj naplenil in nakopičil ogromno premoženje. Nazadnje se je zaljubil v lepo Angležinjo, ki jo je ugrabil na nekem roparskem pohodu. Na samotnem otoku ji je postavil krasen, razkošen grad, v katerega je spravil tudi svoje zaklade. Po njeni smrti leta 1811. pa so ostali zakladi skriti čez dve sto let. dokler jih ni v naših dneh odkrilo brodovje, ki je iskalo izgubljene ladje. Radio v Mekki. Mohamedanei so v svojem svetem mestu Mekki že pred leti zgradili radijsko oddajno postajo, ki je namenjena za širjenje in podpiranje propagande za islam. Ker mohamedanska vera tujcem prepoveduje dostop v Mek-ko, so morali, preden so začeli z gradnjo postaje, posebej izšolati mohamedanske strokovnjake. Miša ugank. Hišo, ki jr vs;i obložena s križankami, jo postavil neki Američan, ki ga je ravno poznanje ugank in križank rešilo brezposelnosti. S svojo ugankarsko modrostjo je zaslovel zlasti ]x> svojih govorili v radiu, kjer je predaval o problemu ugank . Besedo ToBiS poznamo iz filma in pomeni okrajšavo naslova Ton-Bild-Svn-dikat . Pod tem imenom nastopa znana nemška filmska tvrdka. Ko je bila tvrdka »Tobis« osnovana, gotovo nobeden ni mislil na to, da utegne nekje na svetu živeti tudi gospod Tobis. Toda kakor se je izkazalo, gospod Tobis zares živi na Poljskem in še tožil je tvrdko Tobis, da uporablja njegovo ime. Varšavsko sodišče, je razsodilo tako, da na Poljskem družba Tobis ne bo smela več predvajati filmov pod imenom »Tobis/. V Njujorku je nekak hotel International House«, kjer živi kakih 600 študentov, slikarjev, učiteljev glasbe itd. Kadar pride kak nov gost, obesijo pred vhodom v hotel zastavo države, katere državljan je prišlec. Zastava visi po en dan. Včasih traja po več mesecev, da pride zopet na vrsto zastava kake znane \ elesile. Njujorška univerza Columbia obsega celo četrt mesta s svojimi štiriinšestdesetimi poslopji. Po sredi univerzitetne četrti gre tudi znana njujorška avenija Broaduav. Univerza Columbia ima 30.000 slušateljev in 3000 predavateljev. Denarnega prometa ima letno šest in pol milijarde din. Do 1. 1864. mornarica ni poznala ledolomilcev. /ato je bila v zimskem času po vseh srednjeevropskih vodah plovba zelo ovirana. Severne luke, jezera in reke pa so bile več kot pol leta vkovane \ led in vsaka plovba je bila onemogočena. Toda tudi prvi ledolomilci dostikrat niso bili kos nakcnpičenim plastem ledu; posebno na morju, dokler ni ameriški inženir Kirbv zgradil ledolomilca, ki ima poleg vijakov za pogon še en vijak na spodnji strani ladjinega trupa, s katerim se sesa voda izpod ledenih plasti. Na to močno vdre zračni pritisk in teža ladje zdrobi ledeno skorjo. D. pome n Gorenjski. Kot ste videli že v prejšnji številki, sem iz Vaše prve pošiljke mogel precej izbrati. Tudi iz druge jih pride nekaj v list. Od lanskega leta ste |M)ka-zali prav lep razvoj. Upam, da pojde Vaša pot še krepko navzgor! Miljana. To pot ste pa le uspeli! Pričakujem, da bodo poslej Vašo postni od pošiljke do pošiljke še boljše. Monika. \ prihodnji številki pride na vrsto ona o materi in morda še katera, ki jo bo pa treba prej nekoliko oipiliti. Hinka. Gotovo ste težko čakali, kaj bo z Vašo »Omot No, \ tej številki jo imate in mislim, da Vas opogumi k nadaljnjemu delu. F. P. Dolgo ste molčali. Nekaj bom izbral. Oglasite so še kaj! Iris. Pesmi bi pričakoval, da bi bile boljše. Z »Brezami« ste pokazali, da znate pisati tudi lirično prozo. Prihranim jo in jo morda kdaj priobčim. J. M. Kar verjeti nisem mogel, da ste se tako razvili. Močno se Vam pozna, da hodite \ Cankarjevo šolo, ki bi jo tudi drugim toplo priporočal, seve, ako so zanjo že dorastli. T. E. Pudi z Vatni sem zadovoljen. Saj ne boste po prvem uspehu obmolknili? F. K. S sonetoma ste pokazali, rla obvladate obliko, kar kažejo sicer tudi druge, a jezikovno in vsebinsko ste tako vsakdanji, da moram označiti vse poslano zgolj kot verzifikacijo, od katere je do pesmi še daleč, daleč. M. V. C) sonetih pravite, da so Vam zelo priljubljeni. Nič ne rečeni, saj se Vam nekako posrečijo, a misel, ki jo vklepate vanjo, trpi. Tudi Triolet bi bil dober, ako bi pa ne motilo neubrano petje ptičev kora«. Lepo ste se spomnili »Bratov«, v katerih hi brez škode lahko črtali zadnje tri verze. Take vrste pesmi sem poskušal včasih priobčiti, a se je izkazalo, da je bolje, ako jih mladi pesniki ohranijo zase. Katrinski. »Zaman« se sicer lepo in gladko bere, a kljub ognju in blisku ne užge. Prazna je in hladna, čeprav ste hoteli vanjo izliti bridkost, ki naj bi od-mela. Pošljite drugič kaj več! Xy. S »Podsutimi stroji« ste zapeli sodobno pesem v sodobni obliki. Ni slaba, a pričakujem boljših. Ž. Ž. Če se prav spominjam, sem videl one pesmi, o katerih govorite, že nekje natisnjene. Nepočakani ste bili. Kaj naj rečem o novih? Verzi Vam gladko teko in z rimami je na splošno vse lepo v redu, a vendar, vendar, tudi Vam moram povedati: ipesmi to še niso. Zakaj in kako, se mogoče kar ustno pomeniva. P. Vito. Razen »Mraku« so gotovo vse tri za šalo«, katerih zadnja je pač najboljša. Srednji dve sta razposajeni igrački, s katerima se lahko postavljate, ako hočete izpričati, da nimate — okusa. Ker domnevam, da sem že bral tudi prejšnje Vaše pesmi, moram le priznati, da ste oblikovno -na pravi poti. I. K. »Večer na v asi« bi bila domača naloga, ki bi Vam jo ocenil samo dobro «, z verzi pa ste za to pot pokazali šele samo dobro voljo, ki zasluži, kot veste, tudi pohvalo. C. M. Zadnja črtica se Vam ni tako posrečila. Prihranim jo sicer za vsak slučaj, če ne bi dobil za maj kaj boljšega. J.Š. Eno sem le izbral, da ne izgubite poguma. Drugič manj, a boljše! Riko Lavrin. »Prijateljevo srce« je kar dobro pisano, a zdi se mi, da je samo odlomek iz daljšega dela. Svetoval bi Vam, da bi Francetovo zgodbo od začetka do konca premislili in jo potem v celoti poslali. Ako bo dobra, bi mi prišla prav za prihodnje leto. Marija na Homcu. Deklico, ki študira sem z zanimanjem prebral. Mislim, da bi bilo res škoda, ako bi odložili pero. Ako mi bo le dovoljeval prostor, izide v prihodnji dvojni številki, sicer pa prihranim za prihodnje leto. Upam, da se boste poslej še kaj oglasili! Job. Obe pesmi kažeta pesnika, a svetoval bi Vam, da bi le bolj pazili na obliko in tudi metafore nekoliko bol j pretehtali, da bi bile res smiselne. Drugič pošljite kaj več! Andrejčič. Bero se lepo in bi bile vse kar dobre, če bi ne bile tako sentimentalno romantične. Gustav C. Motivno razgibana in zanesena je Vaša pesem, a vendar Vas neredko trešči v vsakdanjost izraza. V sonetih morate že paziti na njegovo ustaljeno obliko in ritem! V svobodnih ritmih zaidete, ne da bi se zavedali, v čisto navadno prozo. Kljub vsem hibam sodim, da boste peli še lepe pesmi. »Rožamarija«. Priobčim. Prihodnjič pošljite kaj več! I. »Naši možje« pridejo prav prihodnje leto, ker v zadnjem zvezku (9.-10. št.) ni več ugank. — Glede; pesmi drži, kar sem Vam že povedal. Citajte kaj sodobnega, da se seznanite z jezikom, kakršnega i>ozna naša pesem izza moderne. Vsem: Čeprav sem že ponovno opozoril, naj bi mi mladi pesniki in pisatelji zaupali tudi svoje pravo ime, pošiljajo svoje prispevke večinoma psevdonimno. V prihodnje bom odgovarjal samo tistim, ki se predstavijo. Poravnajte naročnino, skrajni čas je! 1 1 8 2 3 1 4 5 I6 8 9 10 | 11 1 12 | 13 14 15 16 1 i- M 18 119 20 21 22 23 | 24 25 | 26 27 | 28 | 29 Navpično: i. poklic. 2. natrijev hidroksid. 3. del telesa. 4. rastlina iz družine rožnic. 5. kaznivo dejanje. 6. del voza. 7. trdilnica. 8. eden izmed 12. Jakobovih sinov. 12. karta. 14. enaka vokala. 19. ena izmed ameriških združ. držav. 21. glavno mesto evropske države. 23. finsko mesto. 24. predplačilo. 25. del glave. 26. vladar. p,weciettiiiw& pacoZifo u^ccu/i (M. Merala. Ljubljana) Vodoravno: I. slovenski mesečnik. 3. nasprotje dobrega. 7. človeku najdražje bivališče. 9. del drevesa. 10. reka v Nemčiji. 11. osebni zaimek. 12. ploskovna mera. 13. nikalnica. 15. veznik. 16. slovenska znanstvena revija. 17. gora v Mali Aziji. 18. špansko mesto ob francoski meji. 20. gorstvo v Jugoslaviji. 22. pisano znamenje za glas. 25. del obraza. 27. slovenski umrli škof v Ameriki. 28. hud naliv. 29. judovski modrec v stari zavezi. Ime Ra/.r. Plačal(a) Drag« Pirman V. a 7.- Eleonora Levanič VI. a niti pare Vidosava Majcen VI. a 1.— Marijan Ahačič VI. b še ničesar Jožef Šmit VI. e 6.- Jane/. Jevuikar VI. c 12.— Masijan Praprotnik VI. c že vse Anton Bančič VI. c do sedaj nič Franc (•aribaltli VI. c dve treti ni Franc Kimovec VI. c Nagrada: starejši letnik »Mentorja«. /lešiieu