-^nojuiUjug^ Prikazin preči ste Device na Šaleški »Sori 19.Khnovca 1846. Šaleški <»o Perkasanje prefvete neb ef like kraljize enim paflirju in eni paftaeizi n a gori Salete na Franzofkim v me/zn Kimovzu v letu 1846 s popifam mnogih zhudefov, ki fo le tam sgodile. Is mnogih franzofkih pifem po flovenfko slosheno. 4 S podobami. s. V LJtBLJ.lXI, I H I H. Saloshil A. Weiman na ftarim tergu Nr. 156. Natifnil Joslief Safenberg. „Sato, o kralj Agripa, fe nillm branil nebefhki perkasni, ampak (Im osnanoval narpervo v Damafku in v Jerusalemu in v zeli desheli judejfki, potem ajdam, de nej fe fpokore, k Bogu fpreobernejo in dela delajo, ki fo pokore vredne.“ Djanje apolt. 26, 19, 20. „Zhuditi fe je, kako je ta pergodba ljudftvu y ferze fegla. Moja fhkofija fe vsdiguje sdaj kakor en fam mosh, fe k Bogu nasaj verniti.“ Ljudevik Rofart, Gapfhki fhkof. Predgovor. JPoda fe tukej poveft v domazhim jesiku, kako se je prezhifta deviza na gori Salete na Franzofkira dvema paftirjama perkasala. Ta pergodba fe je filno hitro po vfi deshe- li rasfhirila in maifikdo je v nji fposnal novo snamnje nefkonzhne ljubesni in mi- lofti nebefhkiga Ozheta, ljubesni prezhifte devize Marije do njenih otrok in fhe vezh ljudi je - shelje pokasalo, od te sgodbe kaj vezh na tanko svediti. Nekteri, bolj neverni, fo miflili, ta je ismifhljena, nekteri pa nifo nizh hotli od tega govoriti. Ene poterdi ta poveft v njih preprizhanji, drugim pove, de fe je mnogo fhe bolj terdoglavnih in nevernih ljudi is daljnih krajev na mestu, kjer fe je Maria perkasala, refnize te pergodbe preprizhalo, poflednjim pa rasloshi sgodbo 1 * 4 bolj natanko s djanji, kterih nihzhe ne more tajiti, ampak mora boshjo previdnoft v tem fposnati. Na Franzdfkim fo prifhle dvoje bukvi- ze od te pergodbe na fvitlo, oboje fo bile lilno medle in majhne; pa oboje fkup po¬ vejo vfe natanko. Prizhijozhe bukvize fo is obojih sloshene, in rezhi fe fine, de fo popolnoma verjetne. Rasun tega fo v teh bukvizah pofamesne befede in isreke is unih dvojih obdershane in kar je prezhifta deviza govorila in odgovori otrok fo tako svefto sapifani, de ni ne ena zherka dru- gazhna. Nekteri bi utegnili rezhi, de v tej po- vefti ni nizh refnize. Pomifli nej pa le, kakofhna fta bila otroka, kako in sakaj fe je Maria perkasala, kteri fo bili nafled- ki te perkasni in potem natanjko povedano mefto, lego, zhaf in imena ljudi. Otroka fta bila nedolshna in odkrito- ferzhnoft jima je is ozhi fijala, pa premalo obtefana in poduzhena fta bila, li kaj tako pofebniga ismifliti. Otroka fta bila ftano- 5 vitna, v perpovedovanji li svefta, poprej fta bila nevedna, po tem pa umna in fta kerfhanfkiga nauka fe lahko uzhila. Vkakofhni lepoti fe je Maria perkašala! Njena obleka, njeno nekoliko bledo oblizh- je, njene folse v ozheh, njeno sdihova- nje, krish na njenih perlih s narobe doli vifezhimi klefhami in kladvam, njeno ter- jenje, de neprenehema fvojiga nebefhkiga lina profi, njeni prihod na semljo is nebef v pufto dolino — vfe to kashe ljubesnivo mater zhlovefhkiga rodii, njeno ftanovitno fkerb sa blagor njeniga ljudftva. Kdo bi je ne ljubil? In namen tega pofebniga prihoda ne¬ bef hke kraljize, ali ta ni vreden Boga? — Gofpod nebef in semlje hozhe ljudi tukaj in po fmerti svelizhati. Ker pa glafii nje¬ gove fvete zerkve ne poflufhajo in fhtevi- lo njih grehov vezhi in vezhi prihaja, od¬ pre nebefa, pofhlje fvojo prezhifto devizo in mater, s kraljevfko lepoto in svitloftjo obdano na semljo in fi isvoli po nji dva paftirfka otrozhizha, de njegovo fodbo osnanujeta kerfhanfkimu ljudltvu in ga opominjata k pokori. 6 Kerfhanfko ljucUtvo tiftiga in is dalj¬ nih krajev je ta glaf flifhalo in fi k ferzu vselo in fe je fpreobernilo. To she farno kashe refnizhnoft prikasni. Ravno tako krepko prizha refnizhnoft te pergodbe natanjko dokasano mefto, kjer fe je to sgodilo, imena osdravljenih ljudi in prizh zhudapolnih nafledkov te perkasni. Nej pridejo te bukvize prav mnosim bravzam v roke in napeljejo njih pasijivoft na dragino, lakoto in na puntanje ljudi, kakor tudi na perve nafledke sapufhenja Boga, in pomagajo nej smotene k Bogu riasaj pripeljati in greh, to korenino vfe revfhine, isruvati. Isrozhimo tedej te bukvize prezhifti devizi Marii v varftvo, ki je k temu pri- loshnoft dala, in nej jih poshegna, kije mati milolti! Prezhifta deviza Maria i n dva paftirja. jSTa Franzofkim v fredi med vifozimi go¬ rami, kterih nektere vifozhino od defet tavshent zhevljev prefeshejo, leshi terg K o r p s imenovan. Kake fhteri ure vifoko nad tem tergam leshi majhna fofefka Sa- lete, in na vifokim hribovji te fofefke je majhna doliniza od majhnih grizhev ob¬ dana. V fredi doline tezhe majhen potok, Sigiard imenovan. V ti dolinizi fe je prezhifta deviza Ma¬ ria ponishala, is nebef na semljo priti. Perkasala fe je enimu paftirzhku in eni pa- ftarizhizhi, kterima je rasodela, kaj fe bo v prihodnofti sgodilo. In to fe je tako le sgodilo: Kvaterna fabota v jefeni je ravno bila v letu 1846, ko fta dva paftirfka otroka 8 Melania Matiev in Maksirain Shiro po imenu, krave dveh Salezhanov ali pre- bivavzov vafi Salete na Franzofkim na Befejfki gori pafla. Dekliza Melania je bila kakih petnajft let ftara, fantek Maksi- m i n pa kakih 11. O poldne fta gnala fvoje shivinzheta na vodo k potoku Sigjard po imenu. Ko fe nakofita, fta oba na kraji fufiga ftudenza safpala, kar fizer nifta nikoli fto- riia. Ko je she kake dve uri fpala, sbudi Melania. ker fvojih krav nikjer ne vidi, fvojiga tovarfha, de bi fhla krave ifkat. Ko prideta na majhin grizhek vidita na planjavi krave, ki fo v pokoji na semlji leshale. Hotla fta fe verniti, in ko she ref nekoliko navsdol grefta, fvoje paftir- fke kerme ifkat, sagleda naglo Melania lepo lepo fvitlobo tam, kjer fta fpala. „Hiti, hiti!“ rezhe Makfiminu, „ali vidifh tam fvitlobo— in ko to govori, vidita she sheno. Makftmin viditi, de fe Melania boji, ji rezhe: „Ne boji fe in terdno der- shi fvojo gorjazho; braniti fe hozhem sh- njo, zhe bi nama kdo hotel kaj ftoriti.“ Kjer fta poprej fpala, je fedela sdaj belo oblezhena shena na kamni. Proti 9 jugu je bila obernjena in noge' je imela na kraji, kjer je ob zhafu deshevanja voda tekla. Suho je bilo sdaj. Shena je s glavo na komolze naflonje- na jokala in viditi, de je folsna, fta fe otroka vftrafhila in sbeshati fta hotla $ tode shena je vftala, in jih takole prijasno ogo¬ vorila : ,,Nebojita fe me in pridita bolj bliso, ljuba moja.“ To flifhati, fta ne¬ hala fe bati. Blishej in blishej fta fe k nji permikala, in kmalo fta bila zlo per nji. Vftopila fta fe pa Melania nadefno, Makfimin pa na levo. Shena je bila vfa dru- gazh oblezhena, kakor ljudje tiftiga kraja. Sato fta jo prav pasljivo ogledovala in ker je bila tako prijasna in polna ljubesni. fta nasadrije vef ftrah sgubila. Vprafhana posneje, kakfhna je bila shena, fta je otroka tako le popifala: Le¬ pa shena je bila velika, ravno rafhena in beliga obrasa. Vfa je bila v fvitlobi, ka¬ kor de bi bila njena obleka sgolj fvitioba, pofebnopa fe je njeno oblizhje tako slofve- tilo, de ga otroka nifta mogla gledati. Na glavi je imela lepo lepo slato krono s ro- shami in mnosimi shlahtnimi kamni lep- fhano. Obleka je bila bela, tako vresa- 1 ** to na, kakor fo fe v ftarih zlialih nofili, s fhirokimi rokavi, na kterih je bilo veliko biferov vfhitih. .Spredej je imela slatoru- men predpafek. Nedrije ji je bela ruta sakrivala, ki je bila s roshami obrobljena. Okrog vratu je imela fhiroko slato ketin- zo, ktera ji je do pafa fhla. Na drugi manjfhi ketinzi ji je vifel kakih devet pal- zov dolg krish f krishanim Jesufam Kri- ftufam. Na enim kraji krisha fo vifele klefhe, na drugi pa kladvize, tudi kakor krish is slata. Na nogah je imela bele zhevlje s slatimi fponami, ki fo bili s roshami in s biferi olepfhani. Roke je dershala, dokler je s otrozi govorila, nafkrish in lahko jih je bilo viditi. Viditi, de fe otroka nizh vezli ne bojita, je sazhela shena tako le govoriti: „Perfhla fim, ljuba otrozhizha, vam pofebnih rezili povedati. Ako moje 1 jud- ftvo terdovratno nepokorno oftane, mo¬ ram dopuftiti, de ga roka mojiga fina hudo vdori: sakaj ne morem je vezli na- saj dershati, tako je mozhna in teshka. Molite in delajte dobro, tode nikoli ne bote fposnali, koliko fim fe savoljo vaf pri¬ zadela. Vedno moram sa vaf fvojiga fina profiti, zhe ne, vaf sapufti in fvojo mi- Ioft vam odvsame. Tode tega ne vsa- mete k ferzu. .Shelt dni imate sa delo odlozhenih od njega, ledmi je pa njegov in ne dafte mu ga. Le kake babize ho¬ dijo v zerkev, drugi pa delajo po leti ob nedeljah zeli dan; zhe pa posimi sa- voljo dolsiga zhafa v zerkev pridejo, pri¬ dejo farno mojiga fina sanizhevat. Kara¬ nja fi nabere in ga mezhejo na dekleta is zerkve gredozhe. Tudi vosniki na zeftah fe rote vedno ime mojiga fina preklinje- vaje. To dvoje klizhe teshko roko mojiga fina nad vaf. Zeli poftni zhaf vshivajo mefo, kakor tudi ob petkih in fabotah. Vftanejo in grejo fpat bres mifli na Boga in bres molitve. „Krompir gnije farno sa- voljo teh grehov.“ Melania poflednjih befed ni saftopila; vprafhala je tedaj Makfimina, kaj de je shena govorila. V zhifto franzofkim jesi- ku je dosdaj s njima govorila. Viditi, de tega jesika ne umita, jima je v tifiim jesiku fhe enkrat vfe poveda¬ la, kteriga v tifiim kraji govore. Potem je vprafhala Makfimina: „Fante, ali ne gnije letaf krompir per 12 vaf?“ Ko ji je odgovoril, de, je dalje govorila: „Krompir bo tudi to leto fhe gnil in kmalo ga vezh ne bo. Oh ne! rezhe fant, in ref je tifto leto vef krompir v tiftim kraji pognil. „Ali tudi shito gnije, a vprafha dalje s sdihljejem fanta, ki ji je odgovoril: „Menim, de ne.“ Ko ga je dalje vprafhala, ali je she kadaj fprideno shito vidil, ji odgovori fant, de ga fhe ni vidil, in po kratkim molzha- nji rezhe Makfiminu: „Vidil fi ga gotovo she takrat, ko fi fhel f fvojim ozhetam na polje, fprideno shito nekiga kmeta gledat. Vseli fo tvoj ozhe nekaj klafja v roke, in ko fo ga ne¬ koliko pomeli, ni bilo drusiga kot prah. In tvoj ozhe fo sdihnili: Oj ufmiljeni Bog, kako fe nam bo godilo, zhe vfe tako pogi¬ ne ! Tvoj ozhe fo fhli dam in malo pred doinan fo ti dali kofzek kruha ter rekli: Na, jej fhe to leto, drugo leto ga bleso ne bofli jedel. — Ali ni tako?“ — O je, je, odgovori Makfimin, ki je she na to posabil. Makfiminov ozhe, to od fvojiga fina svediti, fe je tako sganil, de je fvoje 13 grefhno shivljenje sapuftil in boljfhi krift- jan je poftal. Shena je fpet govorila: Ako ljudftvo nefpokorno oftane, bo shito tudi gnilo, in zhervizhi bodo vfe pokonzhali, kar bo vfejaniga, kar bo pa sraftlo, fe bo pod zepzam v prah sdrobilo. Skufili fte she nad krompirjam, pa porajtali nifte te fhibe in gnil krompir fte f kletvijo prozh metali. Velika lakota bo in majhni otrozhizhi bodo lakote na rokah mater umerali. Drugi ljudje pa bodo sazheli pokoro delati. Tudi fadje in grosdje bo gnilo. Vfe to fe bo sgodilo, zhe ne bo pokore. Zhe fe ljud¬ ftvo fpokori, bodo filno dobre letne. Povejta to vfe mojirnu ljudftvu. a „Ali pa tudi prav pogofto molita ju vprafha sdaj shena. ,,Ne kaj dofti,“ odgovorita, „sakaj sgodej morava na polje.“ ,,Zhe ravno prav ne vtegneta,“ rezhe shena, „samoreta vunder en ozbe nafh in zhefhena fi Maria moliti, kadar pa vtegneta, molita vezh.“ Potem jih je fhe lepo poduzhila in pofvarila, vfaziga pofebej, tode ko je s Melanio govorila, jo je Makfimin pazh 14 vidil govoriti, flifhal je pa ni, in tako narobe. Prepovedala jima je tudi, komu kaj tega povedati, kar je vfazimu p o feb e j govorila. Vprafhala ju je fhe, zhe imajo davolj ftudenzhine sa pijazho, in ko od¬ govorita, de ne, jima rezhe: „Odfihmal vam tudi te ne bo manjkalo,“ in isgovo- rivfhi to je vftala, in glej zhudo! obilo vode pritezhe is tiftiga mefta, kjer je fede noge dershala. In ref ni potem flie vode tam smanjkalo, tim vezh je fhe zelo marfikomu v sdravje bila. Rekla jima je fhe enkrat, vfe ljudftvu povedati, potem pa je flila s otrokama tje, kjer fta poprej fvojih krav ifkala. Nekoliko je poftala, potem pa je fhla na hribzhek tako polagama, de fe ni na travi zelo nizh posnalo in tudi njene drage obla- zhila nifo nizh fhumele. Na hribzhku fe je kake 4 komolze od tal vsdignila in na levo in na defno pogledaje je sginila proti jugu s obrasam obevnjena ispred ozhi otrok, ki fta prav bliso nje ftala. Pozhafi je sginjevala, in ko je zhifto sginila, ni bilo nizh drusiga viditi, kakor svitloba tam, kjer je poprej ftala. Vfe to je ter- pelo kake pol ure. Is vfiga fta otroka 15 fklenila, deje kaka fvetniza, tode ka- kofhna fvetniza, fta flie le svezher mogla svediti, ko fta domu prifhla, kjer fta to sgodbo vfim po verfti povedala. Od uft do uft je fhlo to, in rekli fo vfi s enim glafam : Ta fvetniza ne mora druga biti, kakor prezhifta deviza Maria, ki neprene- hama sa fvoje ljudftvo proli. Boga in Ma¬ rio fo vfi zhaftili. Otroka fta potem vfe natanko fpolni- la, kar jima je lepa shena narozhila. To je poveft, kako fe je prefveta kra- ljiza nebef Melanii in Makfiminu perkasa- la: treba je sdaj fhe prafhati, sakaj feje perkasala, in ali je refniza, de feje per- kasala. Odgovor na pervo vprafhanje bomo dobili, zhe shivljenje ljudi tifiiga kraja bolj natanko pomiflimo. Bog tepe ljudi ali pa žele narode, zhe jih ljubi, ko fo s grehi od njega odpadli, narpoprej s hudo veftjo, in nepokojem, kakor fveti apoftel Pavl govori: „Skaloft in ftifke sadenejo tilte, ki grehe delajo. £ ‘ Zhe to nizh ne pomaga, jih tepe s hudimi letnami, s fufho in lakoto. Isgled nam 16 daje israelTko ljudftvo. Zhe tudi to nizh ne pomaga, pofhlje Bog v Tvoji ufmilje- nofti angelje ali preroke, kteri jim povejo, sakaj jih vTe nadloge sadenejo in opomi¬ njajo k pokori. Zhe Te ne fpreobernejo, jim napove The hujfhi fhibe, in kakor je v ltarirn teftamentu delal, tako je tudi v novim s kerfhanfkimi narodi ravnal. Po- flal je fvete moshe na semljo, kteri To navdani od Tv. Duha ljudi opominjevali in Tvoje uke s zhudeshi poterjevali. In kar je fin boshji k greThnim ljudem na semljo priThel, je gotovo tudi angeljem perpuTheno na semljo priti, sapovedi kra¬ lja nebef osnanovati. Ali ni tedaj mogo- zhe, de je tudi kraljiza nebel na semljo perThla, sapeljano ljudftvo poTvariti in ga reThiti? In tako ljudftvo je bilo v tiftim kraji, kjer Te je perkasala. NiTo Te vezh bali Boga, ljubili in zhaftili ga niTo, sgu- bili To vTo poboshnoft, in s njo vTo zhed- noft, ljubesin do blishnjiga, Tramoshlji- voft in polhtenoft. Molili niTo, kdor pa ne moli sa gnado premaganja v Tkufhnjavah, in Te ne vadi vTakdan v Tvetofti po Tvojim ftanu, ne doTeshe nizh, kdor pd nizh ne doTeshe, pade v grehe, sapeljan od hudih 17 navad in fveta. Manjkalo jim je sjutrejne in vezherne molitve. Vftajali To enako shivini bres de bi bili v Boga miflili ? in ravno tako fo fe svezher vlegli, bres hvale sa dobrote, ktere fo po dnevi prejeli, bres profhnje sa odpufhenje grehov in sa mirni pokoj po nozhi. Manjkalo jim ni farno tega, ampak tudi ftrahii pred Bogam, ki je nefkonzhno velik in fvet. Kleti in ro¬ titi fe, je bilo v teh krajih navada in per vfaki perloshnofti fo ime shiviga Boga ne¬ potrebno isgovarjali in sanizhevali. Kako bi jim bilo mogozhe ljudi, ozheta in ma¬ ter, pofvetne in duhovfke gofpofke fpofh- tovati? ,She menj jim je pa mogozhe bi¬ lo zerkvene sapovedi zhiflati in fpolnovati. Zhiflali in fpolnovali jih pa tudi nifo. Ob nedeljah fo neframno doma in na polji zeli dan delali. Sanizhevali fo sapoved gofpodova, ki rezhe: „P r a s n u j ne¬ deljo ! 11 Tudi molitev fo ob nedeljah opufhali. Mafhe fo duhovni brali, pa farno kake babize fo k njim prifhle. Evangeli je le malokdo poflufhal. Devize, ki fo prifhle v zerkev Boga in njegove fvetnike zhaftiti, fo domu gredezhe s kamni h*- zhali. 4 Se ve, de fo mogli v takim shiv- 18 Ijenji odivjati. Dan na dan fo jedli mefo, zelo v petkih in fabotah, v pofta fo zer- kev sanizhevali. Tode vfe je moglo Boga rasshaliti, de je grefhnimu ljudftvu po¬ trebni shivesh odvsel in med shito in fa- desli polja gnilobo poflal. Tudi zhifto kon- zhal bi bil Bog lahko vfe, tode nef- konzhno je ufmiljen in farno v krompir je fklenil kugo poflati. Pa tudi tega nifo po- rajtali. Namenil je tedaj, tako nefpokorV noft fhe hujfhi tepfti. Ali glej! prezhifia Deviza mati miloftije ftopila pred fvojiga fina, je profila sa fvoje ljudftvo in prifhla je is nebef na semljo, ljudi opominjat in fvarit s prerokovanjem in napovedanjem ftrafhnih rezhi, ki fo ljudem naklonjene, ako fe ne fpreobernejo. In prezhifta devi¬ za je prifhla ref tako, kakor fmo jo fpre- dej popifali. Vidi fe tedaj is tega, de fo bili grehi ljudi, savoljo kterih je na semljo perfhla. Rekel bo sdaj fhe marfikdo: Ali je pa to vfe refniza ali ne? Dokasati refnizo te pergodbe, je treba fhe enkrat k Melanii in Makfiminu fe verniti, potem pa vezli rezhi in prizh imenovat, is kterih fe mora ref¬ niza te pergodbe poterditi. 19 Melania in Maklimin fta bila vbosih ftarfhev; nju um tedaj ni mogel biti tako omikan, kakor premoshnih otrok v ti ftarofti. Snala nifta ne pifati ne brati in fhe mifliti nifta bila v ftanu, de je shena, ktera fe jima je perkasala, Mati boshja, defiravno je od fvojiga fina toliko govorila in od sanizhetmnja njegoviga imena toliko opomnila, defiravno je govorila, deje on nedeljo pofvezhevati sapovedal, de on grefhnike s lakoto, bolesnijo in fmertjo fhtrafuje, tiftiin pa, ki fe fpreobernejo obil¬ no shegnuje. Nikakor nifta mogla umiti, de je ta shena kraljiza nebef. — Kako fta bila pa po tem sbrihtana in umna 5 zhuditi fe je mogel vfak nad njima. Kakor fta bi¬ la poprej v poboshnofti sanemarjena, taku fta sdaj sa njo uneta, pofebno Melania. Zhes vfe gre pa njuna ftanovitnoft. De- shelfka in zerkvena gofpofka is Korpsa in drugi ljudje fo ju ojftro isprafhevali in fi vfe prisadjali, ju perpraviti, faj nekoliko tega, kar fta vidila in flifhala, povedati. l'a nizh ni pomagalo. Ne profhnje ne shu- ganje ju ni omezhilo. Povfod in vfakimu fta enako govorila, defiravno fo ju sdaj so oba fkup, sdaj vfaziga pofebej isprafhevali. Narozhenje nebefhke shene fta smeraj ena¬ ko ftanovitno fpolnovala in terdila pred pofvetnimi in pred duhovnimi ljudmi. Vfe to je bilo delo boshje vfemogozhnofti in modrofti v zhaft prezhilte devize Marie. Rekli fmo gori, kako fta bila Makfi- min in Melania ftanovitna. V poterjenje njune ftanovitnofti povemo to le: Berizhi fo fi persadevali, otroka vpla- fhiti in pregovoriti, povedati, kar jima je lepa shena resodela 5 nizh nifo opravili. — Nek duhoven je v drushbi treh drusih du¬ hovnov fe proti njima delal, kakor de bi vfe vedel in s svijazho je hotel fkrivnoft is nju fpraviti. Pa nizh nifo opravili. Me¬ lania je rekla, de ta fkrivnoft farno njo sade'ne, Makfimin pa je odgovoril, ko mu je nekdo rekel, de mora faj fvojimu fpo- vedniku vfe povedati, tako le: „Moja fkrivnoft ni greh in prepovedano mi je, kaj rasodeti.“ Nekimu shlahtnimu gofpo- du, ki fe je delal, kakor de bi bil prav hud nad Makfiminam, je rekel ta, de fe bo to vfe fodni dan svedilo, sdaj pa ne more nizh povedati. _She drug pot ga je vprafhal neki duhoven prizha veliko ljudi, 21 ali bi fe slo vefelil Mario viditi, in kaj bi ji rekel, zhe bi jo vidil, in odgovoril mu je: „Vefelil bi fe, vefelil, in vpra- fhal bi jo, kaj ftoriti, de bi ljudi fpre- obernil.“ Tako umno in pametno je fant govoril, kteriga poprej fhe sa pervo fveto obhajilo nifo mogli poduzhiti! ( She bolj ftanovitnoft teh otrok fkasati, fledi tukaj fprafhevanje gofpoda Beza, korarja na Franzofkim, ki je oba, tode vfaziga pofebej fprafheval in kterih od¬ govore je eden njegovih prijatlov koj ta¬ krat sapifal. Narpervo je fprafheval Me- lanio, in potem ko je vfo prikasin bres ftrahii in odkritoferzhno povedala, jo je vprafhal: ,,Ali ti ni shena nekaj fkrivniga po¬ vedala ?“ M e la ni a. „Pazh de, gofpod, tode povedati ne fmem nizh tega.“ Bez. Kaj pa je govorila? M. Zhe povehn kaj je govorila, ne oftane vezh fkrivno. B. Ali to farno tebe sadeva, ali tu¬ di druge ljudi? M. Naj sadene, kteriga hozhe, po¬ vedati mi je prepovedala. 22 B. Ali bofh ftorila tako, kakor ti je povedala? M. Nej ali ne, to ni nikomur nizh mar. B. Gofpofka je to shena v Crenobel peljala. M. Lepo je to od nje, zhe je to ftorila. B. Kdo ti je ukasal, to sogdo pri¬ povedovati ? M. Ta shena. B. Zhe mi nizh ne poveffa, kaj pa mi je tiftim povedati, ki fo me fim podali. M. Kar fe vam ljubi, to ni meni nizh mar; meni je prepovedano, kaj povedati. B. Kdaj bofh pa povedala to ? M. Zhe kadej moj zhaf pride. B. Ali pride kadej tifti zhaf? M. Pride ali pa ne. ( She tifti dan, ko je Melanio ispra- fheval, je tudi Maklimina isprafheval; tukej fo vprafhanja in Makftminovi od¬ govori : B. Kdaj fi svedilto fkrivnoftod shene? M. Takrat, ko je od lakote govorila. B. Vem, de ne rasodenefh tega vfa- zimu; duhovnu snafh pa vunder vfe po¬ vedati; tako bo molzhal kakor ti. 23 M. Zhe komu kaj povem, rasodenem, rasodeti pa ne morem. B. Koga pa utizhe ta fkrivnoft, ali farno tebe, ali vfe? M. Povdm nej vam, kar hozhem, is tega lahko mojo fkrivnoft uganete. B. Kadaj bofh pa povedal? M. Kadar mi shena povedati ukashe. B. In zhe ne pride, ali potem ne bofh nikolj pove r dal? M. Nikolj; na fodni dan bote sve- dili vfe. B. In zhe bi mogel povedati, ali pa umreti ? M. ( ( Serzhno.) Bom pa umeri, pove¬ dal pa ne. Nekaj zhafa poprej fhe, je nekdo Makfiminu rekel: „ t Svojimu fpoveduiku bi vunder povedal, kar vefh, zhe bi ti to ukasal. Odgovoril mu je: „Ne pove¬ dal bi mu ne; moje molzhanje ni greh.“ — In zhe bi ti papesh ukasal, bi vunder mogel povedati, fej je papesh vezli, kot Maria, mu rezhe dalje. Makfimin mu pa odgovori: „Kaj pravite, de je papesh vezh memo Marie ? a Ali ni farno Maria kraljiza fvetnikov. Papesh sna fvetnik 24 poftati, zhe fveto shivi, tode zlies Mario ne bo nikoli. Zhe pa Tvojih dolshnoft ne fpolni, ga bodo hujfhi fhtrafinge sade- le, kakor kteriga drusiga. u Nikakorfhna fkufhnjava ni teh otrok smotila in umno in modro fta povfod od¬ govarjala. Neki imeniten zhlovek rezhe enkrat Melanii: „Ljuba Melania, neka fveta nuna ve tvojo fkrivnoft ; fveti Duh ji jo je rasodel, sdaj bi pa rada vedila, ali ti nelashefh; sato mi rasodeni fkrivnoft, de svem, per zhim fim.“ Kmalo ji pa Melania odgovori: „Ako ta nuna mojo fkrivnoft ve, ji je ni treba rasodevati; ona Tama vam jo lahko povd.“ — Neki duhoven je rekel Makfiminu: „Ti bi bil rad duhoven; jeli de? Ako mi Tvojo fkriv¬ noft rasodenifh, bom sa tebe fkerbel in vfe hozhem ftoriti, de bofh duhoven.^ „0 Gofpod!“ mu odgovori Makfimin, „zhe moram savoljo tega, de bi bil duho¬ ven, Tvojo fkrivnoft rasodeti, ne bom nikolj duhoven!“ — ( She drug duhoven je po- losliil pred otroka slatih in frebernih de¬ narjev in je obljubil, jih med nja ras- deliti, zhe mu Tvojo skrivnoft rasodeneta. In odgovorila fta mu: „Zhe nama dafte 25 denarje zeliga fveta, ne rasodeneva fvoje fkrivnofti.“ Povedali fmo dosdaj, kako fta fe ta dva otroka fpremenila; kakor fta fe ta dva otroka fpremenila, je tapergodba tudi med prebivavze Korpsa in blishnjih fara refnizhno fpreobernjenje pernefla, in vfe to po mnogih zkudefih, ki fo fe v teh krajih sgodile. Povemo tukaj nektere teh zhudefov, ktere bodo refnizo te pergodbe fhe bolj poterdile. Pervo zhudo fe je sgodilo koj na meftu perkasni. Tam, kjer je prezhifta deviza na kamnu fedela, je bil nekadaj vir, ki je bil pa sdaj popolnama fuh in le ob zhafu deshvanja je dajal vodo. Od tiftih- mal pa, ko je prafkala Maria otroka, ali imajo dofti ftudenzhine sa pijazho, je is- viral bogat ftudenez, ki potem nizh vezb vfahnil ni. Tavshenti in tavshenti ljudi fo fe tega preprizhali, kteri nifo farno te vode pili, ampak fhe zelo sdravje fvojiga shivota v nji sadobili. Tako je bila neka pekinja is Korpfa she 16 let na vfih udih bolna in je tudi eno ftegno slom- ljeno imela in fedem let je she bolna le- shala. In zhe je kdej vftala, fe je mogla o 26 na bergle operati. Rekla je vode is tega ftudenza pernefti in sa-njo na gori Salete moliti 5 in glej, ravno, ko fo sa-njo mo¬ lili — bilo je vezli kot pet fto ljudi na go¬ ri — je naglama sdrava poftala, in prizha fofedov f-hodila. Tri dni poveriti fo po tem na goro Salete romali, in ko fo fe tretji dan ravno domu naravnali, pride vodenizhna shena, fi sdravje fprofit. Komaj pride na mefto in sazline ferzhno moliti, in ko je kupo vode fpila, je bila, ko bi bil trenil, vfa sdrava. Is hvaleshnofti sa to veliko do¬ broto jo darovala velik slat krish prezhifti devizi Marii, kteri fo po tem na tiftim meftu kapelizo sidali. Dve leti poprej fo kose defet let fta- riga otroka oflepile. Peljali fo ga na mefto prikasni, kjer je bliso tavskent ljudi v mo¬ litvi sbranih bilo. Ko fo ljudje molili, sa- klizhe otrok: „Kje pa fmo mati? Oj, ko¬ liko je ljudi!“ Spregledal je. — Neka deviza je bila dva mefza tako slo na perfih bolna, de fo vfi sdravniki nad njenim sdravjem obupali. Ona pa fe je materi boshji perporozhila, in vodo is Salefkiga ftudenza pivfhi je zhutila, de S7 ji je boljfhi in ofem dni potem je na go¬ ro is hvaleshnofti romala. Ravno tako je neka nuna naglo osdravela in fizer ravno, ko fe je obhajala, ko je poprej tudi to vodo pila. Neka druga nuna je bila ravno v ti- ftim meftu she devet let bolna. Permerilo fe je, de je ravno tifti zhaf ( Shalonfki fhkof v njenim klofhtru mafho bral. Bolna nuna vftane, gre v kapelo, in glejte, osdra¬ vela je v molitvi, ki je malo poprej v fmertnih britkoftih lesliala. Majhno deklizo fo slo ozlii bolele. Neke tedne po tem, ko fe je prefveta Ma¬ ria perkasala, gre s prozefio na goro Sa- lete. Tukaj fi vmije s ftudenzhino fvoje ozhi in v dveh urah je bila sdrava. Neka shena is Korpfhke fare je le- shala dva mefza bolna, in je bila tako fiaba, de ni mogla drusiga ushivati, kot mleko od oflize. Svediti, kaj fe je na gori Salete sgodilo, je devet dni k pre- zhifti devizi is Salete molila in vfakdan kake kaplize te vode pila, in je popol- nama osdravela. Toliko ljudi je fvoje sdravje sadobilo, de ni mozh vfih rasfhteti, ker tudi vfi nifo o 28 snani. Tako je tudi neka nuna, ktera je terdo oteklino na shelodzu imela, le po¬ dobo prezhifte devize is Salete na fvojo bolezhino poloshila in je osdravela. Vfe te zhudefa fprizhujejo verjetni moshje in ljudje tiftih krajev, kjer fo fe godile. Kar fmo jih dosdaj povedali, fo bile vfe ljude r m v sdravje; povedati jih moramo pa tudi, ki fo fe sgodile nad ljudmi, ki fo romarje na goro Salete sa- nizhevali in tako od Boga fhtrafani bili. Nek hlapez je gnal prav krepkiga konja napajat. Veliko ljudi je fhlo memo, ki fo ravno na goro Salete romali. Sani- zheval jih je, in tudi prezhilto devizo na gori Salete. In glejte, ko bi bil trefhel, pade konj pod njim in pogine. Nek zhlovek is Korpfa ni hotel fvoji sheni puftiti, de bi bila fhla na goro Sa¬ lete, mater boshjo pozhaftit. Profila ga je in tudi she fvoje otroke fofedam isro- zhila. Pa nizh ni pomagalo, fhe le poka- sal je, kako slo to zhefhenje sanizhuje. Pa kaj fe sgodi ? ( She tifti dan pade eden njegovih otrok v kotel vrele vode in umer- je dva ali tri dni potem.- 4 She eno veliko zhudo nam oftane po- 29 vedati, ki fe je sgodilo v poterjenje ref- nizhnofti pergodbe, ktero fo te bukvize ko j v sazhetku povedale, in to zhudo je: obras najhiga gofpoda Jesufa Kri- ftiifa v Jredi kamna , na kterim je prezhifla deviza Maria fedela. Poveft je taka le: Malo dni po fvetim Mihelu 1846 pri¬ deta dva ofizirja s imeni singelin in Bor- denav v Korps. t Slifhala fta od pergodbe in rada bi bila od Maklimina kaj vezli od te rezhi svedila Angelin, svedfhi vfo pergodbo is Makfiminovih uit, profi tega, mu kof kamna pernefti, na kterim je Maria fedela. Fante fe koj napravi, in ga per- nefe ofizirjama, ki fta ravno v neki kofe- tariji fedela. Veliko ljudi je bilo ravno tam, in fkorej vfak bi bil imel rad kak kof- zhek tega kamna. Sheljo teh ljudi dopol¬ niti in pa tudi, kakor nekteri pifhejo, fvojo sanizhevanje pokasati, raskrufhi ofi- zir kamen. Pa kakoflino zhudenje obide vfe, v fredi kamna, pofebno na eni ftrani, oblizhje Jesufovo raslozhno vtifnjeno vgle- dati! Oiizir Angelin je hotel kamen ob- dershati, defiravno fe je poprej norzhe- val, in nekteri prizhejozhih fe uifo mogli 30 iols sdershati. Kofetirka je ftala ravno sa ofizirjem, ko je kamen rasdrobil in ona je bila perva, ki je vidila, de je podoba vtifnjena. Is rok v roke je fhel sdaj kamen, vfi fo ga natanko ogledali, in fposnali, de je obras nafhiga Gofpoda Jesufa Kriftufa. In to je bilo tudi ref: Dolga brada, mishezhe ozhi, shalofino oblizhje in f tern jem kronana glava — vfe to je prizhalo, de je Kriftufova podo¬ ba. To viditi, je nekiga proftiga foldata tako obfhlo, de je, defiravno je malopo- prej in zeli dan od perkasni devize Ma¬ rie sanizhevaje govoril, kofetarijo sapuftil in povfod, kamor je prifhel, zliudo osna- noval, ktero je vidil. Ivofetirjeva sliena je liotla kamen sa febe obdershati. Ali ofizir ji je rekel, de drugazh ne, zbe ga naredi generala ali pa mu defet tavshent goldinarjev pla- zha. Perftavil je pa, de ji hozhe srifano podoba puftiti. In to fe je tudi sgodilo, in de je ta srifana podoba vfo verjetnoft dobila, je ofizir fvoje imd podpifal, kar je tudi njegov tovarfh ftoril. Prizha tega je bilo veliko ljudi v kofetariji, kjer ravno velike poboshnofti nihzhe ne bo ifkati hotel. 31 t Sposnati mora vfakdo, de je zhudno fpremenenje otrok in toliko zhudefov nad ljudmi in v drusih rezheh tudi ljudem ti- ftih krajev in na Franzofkim fploh veliko k fpreobernjenju perpomozhi moglo. In tako je bilo tudi. Yfe fe je poboljfhalo in ne flifhi fe vezh ne kletev ne rotenje ne hudovanje, in nedelje sdaj lepo po- fvezhujejo. Moshje fo fe te pergodbe slo udeleshevali in fhe zelo neverniki fo ho¬ dili na mefto, kjer fe je mati boshja per- kasala in fo tam molili in pokoro delali. V Gapfhki fhkofiji je bilo ravno tako. Ondafhnji fhkof pifhe: „Zhuditi fe je, kako je ta pergodba ljudftvu v ferze fegla. Moja fhkofija fe vsdiguje sdaj, kakor en fain mosh, fe k Bogu nasaj verniti. Ro¬ tenje in delo ob nedeljah je nehalo. Ko bi bili vfi moji duhovni milijonarji, bi jih bilo premalo. V mnogih, fhe prezej ve- lizih meltih, bi peklenfki, ko bi klafje poberal, komej kako bilko nofhel, de bi peklenfki ogenj kuril. O kako dober je Bog, in velik in pofebno ufmiljen.“ Sgodbe vfih zhafov prizhajo, de fo fe na meftih, kjer fe je kako zhudo sgo- dilo, in kjer fe je kak fvetnik perkasal, 32 f-hodi ali boshje pota sazhele, kjer fo kriftjani Boga zhaftili, in fe k njemu fpre- obrazhali. Taka boshja pot fe je tudi na goriSalete naredila, kjer fe je mati boshja perkasala; v sazhetku fo farno is okoiize tje romali, posneje is vfih krajev. Kakor pifma kashejo, je popotovalo filno veliko ljudi na ta kraj, sdaj pofamim, sdaj v ve- lizih trumah, doftikrat je prifhlo po 2000 ljudi, ta kraj pozhaftit, kjer je nebefhka kraljiza f fvojo prizhejozhnoftjo in s be- fedami polnimi ljubesni fvojimu ljudftvu govorila. Pofebno ob fabotah fo hodile prozefije is Korpfa, in pergodbo fi pov- fod poboshno pripovedujejo. t She zelo po- simi ne nehajo prozefije, defiravno v teh planinah sima federn ali ofem mefzoy ter- pi, in filno debel fneg pade. Kako teshavno je, na ta kraj hoditi, fe vidi is fledezhiga. „83. dan Shufhza 1847, tako pifhe gofpod Mauri is mefta Mez na Franzofkim — je bil kraj per- kasni s fnegam sameden. Per viru je bil zelo ofem do devet zhevljev debel, in de fo mogli do njega priti, fo fi mogli pod fnegam dvanajft zhevljev dolgo pot fkopati.“ 33 Is vfiga tega mora vfakdo fposnati, de je tukaj boshja modroft kraljevala, in zhe fe boshja modroft vzhali tudi ojftrih pomozhkov poflushi, fe fpolnijo befe