Soedlzlone in abbonamento postale. — PoStnlna plačana v gotovini. ^#OŠT'J&M{ MALEGA 3EZUSA Gospod urednik! Povedati Vam muram, da sem tudi ju/, začel opravljati pobožnost potih prvih sobot. Trudim se, da bi pobožno prejel sv. obhajilo, /molil rožni vcnec in opravil četrturno premišljevanje. Sam od sebe hi ne mogel premišljevati, ker ne /nam. Doma pa imamo neko zelo lepo knjigo »Premišljevanje ob rožnem vencu«. — Trdno sem uverjen, da bomo izprosili s to pobožnostjo bo/ji mir. Jaklič Veselko, dijak 2. gimn. razr., Ljubljana. Odgovor: Tvojega pisemca, sem se izredno razveselil. Celotnega seveda ne morem priobčiti, ker mi zelo primanjkuje prostora. Prav imuš: pobožnost prvih sobot nas bo rešila. Pridobivaj še svoje tovariše in sošolce za to pobožnost. * Urednik. Predragi g. urednik »Lučke«! Sporočam Vam, da se je tudi meni prikazala Marija. Sedela sem na klopic.i v Tivoliju in se igrala, kar nenadoma je nekaj zašumelo; prestrašena pogledam kvišku in pred menoj stoji Marija z Jezuščkom v naročju. Zašepetala je: Mir — mir — mir! in je izginila. Mamica se mi smeje in pravi, da se mi je-sanjalo. Jaz/ pa le mislim, da je bila resnica. — Kaj pa mislite Vi? Vaša Jelica M., učenka 5. ruzr. Ij. š. Odgovor: Predraga Jelica! Ja/ mislim in sem popolnoma uverjen, da se Ti je sanjalo. Najbrže si slišala predavanje o fatimskih pastirčkih, pa se Ti je tako živo vse to vtisnilo v spomin. Urednik. V slooo g. voditeljici M. Pirčcni. Stala sem ob Vašem grobu, premišljevala sem o vas in sebi, poslušala sem glasove, ki so vstajali v moji duši ob pogledu na Vaš rani grob in v duši je vstal sklep: Ostani zvesta Mariji. G. Mara, na veselo svidenje v večni Marijini družbi. Vaša zvesta Smrdel Sabina, učenka III. b r. lj. š, pri Sv. Jakobu. LETO Vlil. JANUAR - FEBRUAR 1942-XXI ŠTEV. 5 - 6 Mnrijn govori trem pastirčkom v Fatimi. Fr. Baziuj: lutimsLi Mašeri Jacinta in Franček, pobožna Lucija, so videli v Fatimi Tebe, Marija. »Le pridni bodite in radi molite!« prosila pastirčke si fatimske tri. O Mati, se k nam se dobrotno ozri!... Zvonovi zvonite, Marijo slavite! — Se mi Jo otroško lepo počastimo: po poti pastirčkov odslej vsi hitimo! Fr. Rudolf: Za fatimskimi pastirčki! Še nikoli sc ni vrnil Milun tuko vesel iz šole. Kar gorel je ocl navdušenju. »Mamica, da bi ti vedela...« »kaj pa je zopet bilo?« je vprašala mama. Milančkova mlajša sestrica Majda jc radovedno pokukala izza materinega krila. Ni še hodila v šolo, pa je že vedela, kako se napiše črka »in«. Bratec jo je naučil. »Veš, mama, gospod katehet nam je pravil o Luciji, Jacinti in Frančku. Ovce so pasli, pa se jim je prikazala Marija.« »Marija?« se je začudila Majd«. »l’a brez Jezuščka?« »Fnkrat sta bila tudi Jezušček in sveti Jožef zraven,« je pojasnil Milan. Sestrica mu ni dala več miru. Prijela ga je za roko in odpeljala v sobo. Moral je sesti na pručico in pripovedovati. Milan se ni branil. Vse, kar si je zapomnil, ji je povedal. Tudi po svoje je kaj obrnil, če mu je Dravo padlo iz spominu. Mala je z odprtimi usti poslušala prelepo zgodbo o treh fatimskih pastirčkih. Nedolžni so bili, dobri in pobožni, a izprva tudi nagajivi. »... kot ti,« je pripomnila Majda. Milan se ni dal motiti. Pravil je dalje: kako so se vsi trije otroci igrali na paši, kako so vsak dan molili rožni venec in kako se jim je naenkrut prikazala lepa Gospa. Marija je bila. Šestkrat so jo videli. Zadnjikrat je imela tudi Jezuščka s seboj in sveti Jožef jo je spremljal. »Pa bi jo tudi jaz lahko videla?« je vprašala Majda. »Ti? — Saj še rožnega venca ne znaš moliti!« ji je odgovoril Milan. »Tudi pridna si premalo.« Majda sc je užalostila. Res je preveč nagajiva, da bi se ji prikazala Marija. Tudi joka prerada. »Milanček! Kuj pa, če l)i me naučil molili ro/ni venec P < je tiho zaprosila. Milan jc postal resen. Pomislil je, potem pa odkimal: »Nak, ne ho šlo! Premajhna si: ne hi se naučila.« Sestrina hraclica se je pričela tresti in kmalu so ji i/. oči privrele debele solze. »Počakaj, da povem do konca!« jo je hotel tolažiti bratce. »Res jim je rekla Mati božja, naj molijo vsak dan rožni venec. Če ne zmoreš tega, boš pa zmogla drugo, kar jim je naročila: Žrtvujejo naj se za grešnike.« »Kako pa se to napravi?« Majda si je obrisala solze. »Luciju, Jacinta in Franček so dali svojo malico ovčkam, sami pa ostali lačni. To je žrtev, nam je povedal gospod katehet.« Milan je kar žarel od veselja. Želel si je, da bi bil na paši pri iatimskih pastirčkih. Tudi on bi dal svojo mulico ovčkam. Seveda bi bil zato tudi pri prikazovanjih zraven. »Gospod katehet je rekel, da se tudi mi žrtvujmo. Kako bosta Jezušček in Marija tega vesela!« Majda je možato prikimala s kodrasto glavo. Tudi ona hoče nabirati žrtvice. —---------- Drugi dan se je Milan s svojimi sošolci igral na vrtu. 'Jako je bil zaverovan v prevračanje kozolcev, da je celo na malico pozabil. Nenadoma pa je prijokala k njemu mala Majda. Kos kruha je držala v levici, z desnico pa si je inela objokane oči. »Kaj pa je spet?« je bratec prenehal z igro. »Uuu!... Žrtvovala bi se rada, pa nimam ovčke, da bi ji dala svoj kruhek... Uuu!...« jc potožila mala. Vsi so sc smejali, Milan pa jo jc poučil, da pri žrtvici ni potrebna ravno ovca. Majdiča je kmalu nasmejanega obraza dala svoj kruh sosedovemu Pepčku, ki ni imel več ne mamice in ne očka. Fantje so prenehali z igro. »Naj bo ta žrtev za Jezusa!« so se domenili. Pričeli so pogovor o Fatimi. »Pastirčki so ubogali Mater božjo in radi molili rožni vence« je povedal Milanov sošolec Peter. »Za grešnike so sc žrtvovali, za svet, za svetega očeta in za — mir. Zadoščevali so Marijinemu in Jezusovemu Srcu,« je navdušeno govoril Ivko. Milan pa je dostavil: »Tudi mi moramo radi moliti rožni venec. Premagati se moramo včasih — za Jezuščka; žrtvovati se moramo mesto grešnikov, ki Ga tako hudo žalijo ...« Vsi so naredili dobre sklepe: Cvetko ne bo več nagajal, Peter se bt> odslej odpovedal sladkorčkom, Milan bo ubogal mamo, Ivko pa se ne no več pretepal.-------------- »Kako pa vi, I.učkarji in Lučkarice, zadoščujetc Marijinemu Srcu? Ali že nabirate žrtvice za dobrega Jezusa? Skušajte biti čimbolj podobni fatimskim pastirčkom, pa boste nekoč tudi vi videli ljubega Jezuščka v naročju nebeške Mamice! Nikolaj Jeločnik: Fatiinska gosta Verica in Janezek sla stanovala v raztrgani bajti pod železniškim nasipom, kamor je le redko posijalo sonce. Njuna obraza sta bila bledična, lica udrla in ročice suhe. Ni bilo kruha doma, ne tople izbe, kjer bi si ogrela premrle ude. Očeta jima je zadušila črna tovarna tisto leto, ko ga je do smrti pobilo težko kladivo. Mati, betežna in zgrbljena, jima je s pranjem pri tujih ljudeh služila grenak kruh. Pa ko da se je vse živo zarotilo nad sirotama, jima je zdaj na zimo zbolela. Suh kašelj je stresal njeno izmučeno telo in oči, ki od prelitih solza niso znale več jokati, so v trudnih urah tožno počivale na ubogih, bednih sirotkah. Večer za večerom sla poklekala ob bolni mamici. Pa najsi je bilo Verici in Janezku življenje sovražno, najsi so ju odganjali ljudje, če sta sestradana prosila za košček kruha ali za skodelico juhe za bolno mamico, najsi so bila srca trda in kamnitna, kor ljubezen do bednih je v naših časih umrla, vendar otroka nista bila žalostna. Večer za večerom sta poklekala ob bolni mamici in z njo vred še-petaje molila za pokoj mrtvemu atku, za zdravje mamici, za vse, ki so jim kdaj storili dobro, za nvir, kot ju je učil gospod katehet. Verica in Janezek sta hodila v šolo. Daleč je bila, sredi mesta. Med gosposkimi otroki sta sedela in za tujca so ju imeli. Pa jim je nekoč gospod katehet tako lepo pripovedoval o ljubkih fatimskih pastircih, ki se jim je prikazala nebeška % Gospa in jim naročila, naj oznanijo svet« njeno naročilo o molitvi sv. rožnega venca in o pokori za vse žalitve, ki jih trpi njen božji Sin. Pa še jim je govoril go9pod katehet, da je Marija obljubila svojo pomoč tistemu, ki bo častil Njeno brezmadežno Srce. Zdaj sta Verica in Janezek molila slednjo noč sv. rožni venec in ob koncu sta zašepetala vročo prošnjo, naj Mati božja ozdravi njuno mamico naj jim zasije vsaj drobcen žarek veselja in sreče. Prva sobota v mesecu je bila blizu. Verica in Janezek sta se zamišljena vračala iz šole. »Ti, Verica, ali bi ne bilo lepo, če bi zjutraj darovala obhajilo za bolno mamico?« »I)a, lepo bi bilo!« je Verica medlo odvrnila bratcu. »Sem mislil,« je drobenjeal Janezek, »da bi jutri, prvo soboto v mesecu, potožila božji Mamici vso svojo stisko in jo prosila za pomoč!« Verica ni odgovorila Le krepko je stisnila bratovo ročico in stekla domov. »Mar sem jo užalil?« je modroval Janezek. Mislil je pač tako, ker ni videl drobnih solzic lihega upanja v očeh svoje sestrice. Mraz, ki se je od bogvekod čez noč prikradel v mesto, je zdrznil obe siroti, ko sta zgodaj zjutraj hitela v cerkev. A ko sta gledala v razsvetljeni oltar in ko jima je gospod katehet položil belega Jezusa v srce, pa ko sta se s tiho prošnjo zatekla po pomoč k Presvetemu Srcu Marijinemu, jima je bilo naenkrat toplo in ličeca so se jima rožno na-daliniia. Na prbajtice je sedel 11 beračica ■/. majhnim dečkom. Čudno vesela sta prišla domov, do revne bajtice. Verica je nosilu cujnico in v njej skodelo toplega čaju, ki ji gu je vsako jutro dajula za bolno mamo dobra gospa. »Glej, Verica,« je potegnil Janezek sestrico za rokav in ustavil korak. Na pragu bajtice je sedela beračica z majhnim dečkom, ki se je ovijal v njeno ogrinjačo in se ves drgetajoč stiskal k materi. Verica je stopila k ženi in jo nagovorila: »Kdo si uboga žena, in kaj iščeš tod v mrzlem jutru?« »Vso noč blodim,« je trudno odgovorilu žena. »Toplega kota iščem za sina, ki mu je mraz. Pa srca so trda in kamnitna, odganjali so me in se mi rogali, češ, za berače nimamo prostora.« »Pridi k_ nama!« ji je koj ponudila Verica in ji pomagala, da sc je dvignila. »Naša izbica je borna in tudi topla ni, mamica nama je bolna, pa pridita vseeno, ti in tvoj sin! Tu v cajnici nosim čaj, delila ga bom s teboj!« Toplo je pogledala žena Verico in njen sin sc je hvaležno nasmehnil Janezku. Vstopili so v temačno izbo. V cunje zavita je v kotu ležala bolna mati. »Kdo je prišel, Verica?« je vprašala in trudno privzdignila glavo. »Revna žena, ki je prezebala na našem pragu, mamica. Dejala sem ji, naj vstopi.« »To je tvoja mamica?« je nežno pokazal mali deček na bolnico in sočutno pogledal Janezka. »Bolna je. Pa Jezus in Marija jo bosta ozdravila!« In Janezek je v trdni veri izgovoril te besede. Žena, ki je stala sredi izbe in ki so se ji oči lesketale v nadzemski svetlobi, se je zdaj obrnila k sinu in ga pogledala tiho in proseče. Tn mali, revni deček je dvignil svojo desnico, stopi! k ležišču in veselo dejal: »Velika je vajina vera. Janezek in Verica, veliko je vajino upanje, največja pa je vajina ljubezen do mojih bednih bratov. Bodita blagoslovljena. Vajina mamica je zdrava!« In glej! Izba, prej temačna in mrzla, je zažurela v sijajni luči in bila je topla. Janezek in Verica sta zdrknila na kolena. Bolnica na ležišču se je dvignila in solze svete sreče so ji orosile oči. Sredi žarne luči, bolj bele od nrcbelegn dne, pa sta stala žena in njen sin. Njune oči so gledale ljubeznivo in toplo. Bila sta Jezus in’ Fatimska Gospa. Kr. Bazilij: Zgodba o Jezuščkovem Mihcu Mihec mu je bilo ime. Sedem let je imel, pa si je moral že sam služiti svoj kruhek. Očetu ni nikdar poznal, muti pa mu je umrla, ko je komaj izgovarjal besedo »mama«. 'leta ga je vzela k sebi, ko pa mu je bilo šest let, je tudi ta odšla k Bogu. Sam je ostal, od vseh zapuščen iu vesel je bil, da se ga je končno vendar nekdo usmilil. Bogat kmet Trdan z Visokega vrha ga je vzel v svojo hišo. l’a je bil mož znan po svoji skoposti in vsakdo je vedel, da se Mihcu pri njem ne bo ravno dobro godilo. »Veš, zastonj te ne bom redil,< mu je takoj prvi dan rekel Trdan. »Pastir si je zvinil nogo in ne mole na pašo. Pojdi k njemu, da te pouči! Jutri boš gnal ti.« Drugi dan je bil Mihec že z belimi ovčkami na pašniku. Vzljubil jih je in tudi živali so ga kmalu poznale. »Pastirja bi moral plačevati, Mihec mi dela zastonj,« si je mel roke Trdan iu sklenil, da bo pastirja z bolno nogo odpustil iz službe. Res je moral stari Peter zapustiti hišo. Mihec je postal pravi pastir. Trdanov siu Tonček pa je bil vse drugačen kot oče. Rad je imel Mihca in mnogokrat je pritekel k njemu na pašo. Večkrat mu je prinesel kak priboljšek: vedel je, da oče še za tisto pičlo hrano, ki jo dobiva pastirček, godrnja. »Mihec! Mihec!« je že od daleč klical in vesel hitel k njemu. Sedla sta v travo. Tonček pa je privlekel izza srajce velik kos kruha in jabolka. *Veš, zastonj te ne bom »Malico sem ti prinesel, saj redilit si gotovo lačen.« Kolikokrat že je hotel Mihec odkloniti, a se je vedno spomnil, da bi ga užalil. Pa tudi lačen je bil v resniei, saj mu skopuh včasih še zajtrka ni privoščil. »Tonček, še popoldne pridi! Tako rad kramljam s teboj in kar dolgčas mi je, kadar sem sam,« je zaprosil Mihec, ko je Tonček vstal, da bi šel. »Popoldne ne morem. Moram v šolo,« je rekel Tonček. >V šolo? — Kako pa je tam?« je radovedno vprašal pastirček. Potem pa mu je Tonček pravil o šoli. V drugi razred je hodil, pisati in brati je že znal in lepe zgodbe iz svetega pisma jim je pri verouku razlagal gospod katehet. Tudi pri prvein svetem obhajilu je že bil in mnogo je vedel povedati o tem prelepem dnevu. — Ko bo velik, bo šel pa v mesto. Gospod bo postal in še bogatejši bo kot oče... »Toda, ti si žalosten?« je končal Tonček, ko je opazil solzo v Mihčevih očeh. »Kaj ti je, Mihec?« »Hudo mi je, ker jaz ne bom nikdar videl šole. Tako rad bi se učil. Pa Jezusa bi rad prejemal v svoje srce. A sem le ubogi pastirček ...« Tonček je obmolknil, trenutek nato pa veselo poskočil. »Mihec! Ata bom prosil, da bi smel tudi ti v šolo. Vsa j enkrat na teden naj bi te pustil...« Dobri deček je že tekel preko travniku proti domu, da poprosi pri očetu za Mihca. Pastirček je gledal za njim in v očeh mu je zaigrala solza upanja. »Morda bo pa gospodar dovolil. Svojemu sinu menda ne bo odrekel...« —------------ Tonček se je kmalu s povešeno glavico vrnil. »Ha, ha! še v šolo z njim! Kdo pa bo pasel? Kje pa je zapisano, da mora vsak otrok v šole?« niti je rekel oče, je povedal. Mihcu so se zasolzile oči. Videl je, da so mu šolska vrata za vedno zaprta. Vse svoje življenje bo ostal neuk pastirček. — O, ko bi še mamica živela! Gotovo bi ga poslula v šolo. Pridno bi se učil, ko pn bi dorasel, bi zaslužil in njej bi ne bilo treba več delati. Celo' svojo hišico bi imela ... Tonček je gledal v tla in tudi po njegovem licu je zdrsnila solza. ^Moj oče ni dober ...« »Tonček!« ga je prekinil Mihec. »Tvoj oče je in rad ga moraš imeti. On že ve, zakaj me ne pusti v šolo. Je žc bolj prav tako...« Oba sta molčala ... Čez čas pa je Tonček veselo poskočil, da se je pastirček , kar prestrašil. »Mihec! Že vem, kaj bom storil! Vsak dan bom hodil k tebi na pašo in te učil vsega, kar bom slišal v šoli.« »Tonček!...« je srečen vzkliknil sirotek. Več ni mogel. Zopet mu je veselo upanje napolnilo srce. »Kmalu boš pisal in bral. Tudi Katekizem bom prinesel in Zgodbe svetega pisma. Ko boš vse znal, boš pa lahko tudi ti prejemal Jezusa.« Jej, kako je bil Mihec vesel! Kar objel bi dobrega Tončka. Gotovo bi še dolgo kramljala, da ni pastirček opazil, »Učil te bom vsega, kur bom slišal v šoli.« da so se ovčke preveč oddaljile. Morul je za njimi, da ne bodo šle v škodo. — Tonček je držal svojo obljubo. Vsak dan je bil na paši pri Mihcu. Sedela sta v travi in sc sklanjala nad knjigo. »A, a, a ... i, i, i...« Pastirček je bil odprte glavice in je poznal kmalu vse črke. Sicer še ni šlo gladko, a vendar: šlo je. Tudi pisal je kmalu. Tonček je našel pod streho staro tablico in pisalni kamenček. Prinesel jo je pastirčku in tu je toko dolgo ponavljal črko za črko, da je šlo. Pričela sta z /godbami svetega pismu in vprašanji iz Katekizma. K učenju ga je silila misel, da bo smel prejemati Jezusa, kadar bo vse to znal. Kmalu je dohitel svojega učitelja. Tonček mu je pravil, kako lepo je v vaški cerkvici. — Mihec še ni bil nikdar pri sveti maši. Sicer ga je teta gotovo kdaj vzela s seboj, a tega se ni spominjal. Je bil takrat pač še premajhen. Gospodar Trdan pa ga ni pustil, čeprav je Tonček že večkrat prosil zanj. Skopuh mu namreč ni hotel kupiti nedeljske obleke. l)a bi na ljudje videli Mihcu v vsukdanjih strganih in umazanih hlačkah, ni maral. Bi vsi vedeli, da mu jih noče kupiti. Izgovarjal se je, da je fant prešibek in ne bo zmogel dolge poti. visoki vrh je bil od vasi oddaljen dobri dve uri in pol. Minila je dolga zima. Sneg je skopnel in (la so se osušila. Pomlad je prinesla obilo zelenja in cvetja. Po gozdu so zažvrgoleli drobni ptički. Mihec je bil zopet na paši pri ovčkah. Vso zimo mu je Tonček pripovedoval, kuj so se v šoli učili. Razložil mu je, česar ni razumel; pa navadno uiti ni bilo treba. Faut se je sproti vsega naučil. Zlasti verouk je ljubil. Hotel je prejemati Jezusa in srčno je hrepenel po zaželjeni uri, ko se bo z Njim prvič združil. A vse te misli so se mu zdele le lepe sanje. Kako bo to dosegel, ko je pa ubogi pastirček in ga gospodar še v cerkev ne pusti. »O, ko bi mamica živela! Skupaj bi hodila k svetemu obhajilu... Zakaj je morala umreti?...« Solza mu je zdrsnila po licu... Toda spomnil se je, da je mamica v nebesih. Tam lahko prosi zanj, pred nebeškim prestolom, kjer noč in dan gleda ljubega Jezusa. Tam ni zime in mraza, tam je večna, sončna pomlad... Kako rad bi poletel za njo, kako rad bi se z njo veselil v nebesih. A vedel je, da mora živeti na zemlji, dokler ga dobri Bog ne pokliče. »Mamica!... Ti prosi zame!...« Pastirček je čutil, da ga iz nebes blagoslavljajo njene roke. Rahel glus je zaslišal v srcu, glas svoje drage mamice. Tiho mu je šepetala, da bo nekoč pri njej v raju. •»Pa Jezusa ljubi, Mihec! Prejemaj Ga v svoje srce...« Kaj? Ali prav čuje? Naj Jezusu prejema, je rekla. On, da, čisto razločno je slišal! Jezusa naj prejema... Naenkrat je postal tako neizmerno srečen, da bi ves svet objel: travnike, polja in gozdove in svoje ovčke... še tistega črnega koštruna, ki vedno sili v škodo. Bal se ni ničesar več. — Čeprav je bil samo pastirček in ga Trdan ni pustil nikamor, bo šel k svetemu obhajilu. Da, kar sam bo šel v cerkev. Nihče ne bo vedel, le Tončku bo povedal... Urezal si je piščalko in ko jc prišel Trdanov Tonček na pašo, sc jc po vsem travniku razlegala njena vesela pesem. ♦ V deželo je prišel cvetoči maj. Mihec je komaj čakal njegove tretje nedelje. Tonček mu je namreč povedal, da bo ta dan v vaški cerkvici prvo sveto obhajilo. Mnogo malih srčec bo prvikrat prejelo Jezusa. »Tudi k meni bo prišel Jezuščok. Rad Ga imam, On pa ima rad mene. In mamica prosi zame pri Njem ...« Ni se bal dolge poti. S Tončkom bosta šla skupaj. Tudi množice v cerkvi se ne bo ustrašil. Se bo že kako prerinil do spovednice. Ko pa bo očistil svoje srce, bo pokleknil k obhajilni mizi in ... »Ah! Kako bo lepo!...« — — — Mihca je prebudil jutranji hlad. »Nedelja!... Jezus...« Skočil jc z ležišča in se oblekel. Že prejšnji večer si jc za silo osnažil obleko. Tonček mu je posodil svoje ponošene čevlje. Ker ni imel nogavic, si jih je obul kar na bose noge. Tonček ga je že čakal. Tino. da ju nfhče ni slišni, sta steklu okoli hiše in izginila za hlevom. Kmalu sta bila v gozdu. Že sta se spuščalu v dolino. Počivaj, milo Deiece! Zapri sladka oči. Trpljenje hudo čaka le’ in nepokoj noči. Dokler te v grob ne polože, ne boš pokoja našlo fu. Zalo želimo ti miru. Dele, zdaj se odpočij in v zbegana nam srca mir nebeški vlij! \ P. Krizostom: Le stopi za menoj! Bratec moj, le stopi za menoj! Vzemi križ na rame, misli vedno name in na vse, kar zate sem prestal: zate sem življenje dal. Bratec moj, le stopi za menoj! Grešnost pomni svojo, glej ljubezen mojo: Tu na trdem križu zdaj visim, zate prebridko trpim. Bratec moj, le stopi za menoj! Križ svoj vdano nosi, za pomoč me prosi. Vedno svežih dal ti bom moči, da ti duša oživi. IIIHiSnillllllllli^illlllllliiSiiilllllliniSiilllllllMSEIilllllllliSililllllllliiiZilillllllllilSiilllllllllllSiillllllllilSiillll "Bratci ! Sestrice 1 Fatimska Mati božja nam obeta skorajšnji mir, če zapustimo pota greha in se spokorno obrnemo k Bogu. Vsi vemo, da molitev nedolžnih otrok Gospod zelo rad usliši. Zato se pa, prijateljčki moji, pridružite odraslim in z veliko vnemo opravljajte pobožnost prvih petih sobot. Zmolile goreče ta dan rožni venec, prejmite sv. obhajilo in v cerkvi z drugimi verniki poslušajte četrturno premišljevanje. Po Marijini priprošnji nam bo kmalu zasijal blaženi inir. iNioBsniiiiiiiiasiriiiiiiiiiiissriiiiiiiiHiizaiiiiiiiiiinasiiiiiiiiiiiiasriiiiiiMHissiiiiiiiiKESiiiriiiiiiiissiiiiiiiiiiis^iiiii Zgodbe naše ljube Matere! Joj, knko dober otrok je njen Jezus! Nobene napake ne more na njem odkriti, nobeno napačne besede, nikoli ni siten, nikoli nepotrpežljiv, nikoli nepokoren! Res je Marija sama polna milosti, Jezus pa je že mnogo lepši po duši in po telesu, Jezus ji je za zgled! »Rastel ie v starosti, v modrosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh.« Kakor se na vrtu razcveta dehteča roža in je vsak dan lepša, tako je rastel Jezus. Trdo je bilo Jožefovo tesarsko delo, a Jezus mu je že od mladih nog z veseljem pomagal. Nič zabavno ni bilo za Marijo, vsak dan presti, tkati, obleko šivati, zraven pa pospravljati in kuhati preprosto hrano — a Bog hoče, da vsi delamo. V trdem vsakdanjem delu ob Jožefu in ob Jezusu je Marija našla svojo srečo. Delo jim je sladila pobožna vsakdanja molitev in nedolžno veselje- In v tem je zemeljska srečal Nedolžno živeti, pridno delati, pobožno moliti, pa na Boga misliti, kakor je delala Marija — in našli bomo srečo že na tem svetu, kakršne nobena druga zabava ne more dati — zraven pa se najlepše pripravljati na večno srečo! 12. Marijino dvojno bridko slovo. Ustno izročilo pravi, da je sveti Jezusov rednik Jožef umrl, še preden je Jezus začel javno učiti. Pa tudi sv. pismo to molče potrjuje, ker sv. Jožefa med Jezusovim učenjem nikoli ne omenja. Sv. Jožef je mirno in pridno dan za dnem delal ter tako skrbel za Marijo in Jezusa, katera mu je bil izročil Bog. Jezus bi lahko naredil kak čudež in sveta Družina bi kar naenkrat imela vsega v izobilju. Pa vendar tega ni hotel. Vsi člani svete Družine so si morali z delom služiti vsakdanji kruh kakor vsi drugi ljudje. Čudeži pa naj ljudem samo dokužejo, da je Jezus res božji noslanee. Marija je imela bistre oči, zato je kmalu opazila, kako njenemu svetemu ženinu Jožefu moči vsak dan bolj pešajo, knko izmučen je vsak večer l>olj. Nn vse mogoče načine Blažena smrt so. Jožefa. mu jc stregla, da bi ga okrepčala, a jc vendarle videla, da l>o kmalu moral umreti in jo zapustiti. Čim bolj se dva med seboj ljubita, tem bridkejše jima je, kadar se morata ločiti. In Jožefa je Marija ljubila bolj ko vse druge ljudi, saj ji je bil zvest tovariš skozi življenje, zanjo je živel, brez pokoja skrbel za njeno srečo. Spremljal jo je na poti v Betlehem, na begu v Egipt, v Egiptu jc zanjo delni, tri dni je skupaj z njo iskal Jezusa — koliko trpljenja ji je lajšal. Zato ga je Marija ljubila z nežno in čisto ljubeznijo, kakršne svet še ni videl. Napočil je dan, ko sv. Jožef ni mogel več vstati s svoje preproste postelje. Res ga je čakalo pri Bogu lepo plačilo za njegovo sveto življenje, a smrtne bridkosti mu le niso prizanesle. Ugasnilo je njegovo ljubeče oko, otrpnilo je njegovo telo. Srečna smrt, ko mu Jezus in Marija stojita ob-strani! Vroče solze je pretakala Marija in tudi Jezus se ni sramoval solza, ko se je poslavljal od svojega zvestega rednika, saj je pozneje jokal celo za svojim prijateljem Lazarjem. Svete so solze, ki vro iz ljubečega srca, zato nam jih ni treba skrivati. — Da bi le tudi mi mogli tako lepo v Boga vdani umirati, kakor jc umiral sv. Jožef! Jezus, Marija, Jožef, stojte nam ob strani v našem zadnjem boju! Najbrž jc Jezus sam stesal nosilnico, s katero so Jožefa nesli pokopat, in odslej je z delom svojih rok skrbel zase in za Marijo. A kako prazno in tiho je postalo v nazareški hiši, ko ni bilo več Jožefa! * Oh, bridko je bilo Marijino slovo od Jožefa, a dobro je vedela, da jo v kratkem času zadene še druga, še gren-kejša ločitev: Jezus jo bo zapustil in začel svoje odrešilno delo, ona pa bo ostala sama — na vsem svetu tako strašno sama! Doslej je Jezus ves čas živel ob njeni strani. Molila je ob njegovih jaslicah, bedelu ob ležišču dečka, gledala ga je rasti in ljubeče je spremljala vse njegove korake. Jezus se posl niti od snoje Matere. Nujslajšo tolažilo ie čutilo njeno srce, ko je zanj skrbela in mu stregla. Mislila je, da ne bi mogla živeti, če Jezusa ne bi bilo pri nji, če ne bi več slišala njegovega lepega glasu, ne videla njegove blage miline. Koliko radost je uživala, ko ga je gledala pridnega pri delu, pobožnega pri molitvi, tako \eselega, če se je z njo pogovarjal. Če sta kdaj bili na svetu srci, ki bi bili eno, tedaj sta to bili srce Jezusovo in srce Marijino, srce najsvetejšega Sina in najsvetejše Matere. Zdaj pa naj se ločita, jx>slovita za vse življenje! Joj, kolikšno bridkost je polnila Marijino srce že sama misel na to slovo! Da. zdaj razume besede starčka Simeona: »Tvojo dušo bo presunil meč bolečin.« Ko je Jezusa v templju našla, ji je Jezus rekel: »Kaj sta me iskala? Ali nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?« Takrat Marija njegovih besed ni razumela, zdaj jih razume: Jezus je prišel na svet, da ljudi spet naredi za otroke božje. To pa je tako sveta in velika naloga, da se ji morajo vse druge stvari umakniti, tudi ljubezen matere in sina, saj je Jezus pozneje učil: »Če kdo očeta in mater, brata ali sestro ]>olj ljubi ko mene, ta mene ni vreden!« Vse je treba zapustiti, kadar kliče Bog! Seveda je tudi Jezusa srce bolelo, da se bo moral ločiti od matere — a zdaj kliče lk>g, in kaj more človek storiti boljšega, ko takoj hiteti, kamor Rog kliče, pa če bi še tako krvavelo srce! Glejte, tako Jezusu in Mariji ni bilo prihranjeno nobeno trpljenje, samo da bi mi ljudje imeli zgled, kako ravnajmo, kadar kliče Bog. Naj srce materi in sinu ali hčeri ali očetu še tako trpi, kadar se poslavljajo, sc zato slovo ne sme odlašati, ako tako zahteva Bog! S solzami v očeh sta se poslovila Mati in Sin, Marija pa je v nazareški hišici ostala sama, zdaj dvakrat sama, kajti ni več imela ne moža ne sina, a tildi to bridkost je darovala Bogu, saj je Bog tako hotel in božja volja je najbolja! Naša muca ne pozna šale Kisal Debeljak Ludvik Rešitve ugank v »Lučki« št. 3-4. (.Križanka »Božično drevo«: Vodoravno: 2. Bog, 3. Mir, 5. Večer, 6. Du, 7. Ar, *J. Ne, JO. Ep, 11. Si, 13. Os, 14. Begunje, 16. Lit, 17. Ena. Navpično: 1. Božič, 3. Meta, 4. Reka, 6. Deset, H. Resje, 12. Ig, 13. On, 14. Bi, 15. Ena. 2. Čarobni kvadrat — vodoravno in navpično: I. Kopa, 2. Opat, 3. Pare, 4. Atek. 3. 'čaroben lik: Peč, Velik, Čil. 4. Križanke voščilo: Vesel Božič. Vse štiri uganke so pravilno rešili: Žveglič Marjan, Turk Cii ril, Ramovš Marija, Glažar Danilo, Kogovšek Marija, Puc Bredu, Novak Zlatka, Lapajne Andi, Jovan Aleksander, Potočnik Marija, Jakše Ladislav, Pucihar Mirko, Kovač Pavle. Izžrebani so bili: Kovač Pavel, V. r., Marijanišče; Jakše Ladislav, uč. 4. razr. v šiški; Potočnik Marija, I. r. uršulinske gimn.; Ramovš Marija, 4. r., Bežigrad. Po nagrado naj pridejo v trgovino Ničnimi. to 1. o »O ’ O OJ % 1 00 OJ 1^ Ol sO OJ 10 Ol ■»* Ol to Ol OJ OJ OJ o OJ O' 00 r^. sO • lO to OJ o % ON 00 N. • vO IO lO OJ 1. Ali sem opravil(a) jutranjo molitev? 2. Ali sem bil(a) pri sv. maši? 3. Ali sem obiskal(a) Jezusa? 4. Ali sem bil(a) pri sv. obhajilu? M. ai 3$ *ii a «5-0 S o 51 n 'JZ o •< E »r\ 6. Ali sem se naučil(a) za šolo? 7. Ali semmolil(a) pred jedjo? 8. Ali sem molil(a) po jedi? 9. Ali sem komu naredila) veselje? 10. Ali sem ubogal(a)? It. Ali sem se za Jezusa v čem premagal(a)? I 12. Ali sem molil(a) večerno molitev? UGANKE (Žnidarič) t>ll2 J* l»Ur> |7^i7ll6|<> <9\ l«fl. Ptica. 18. Koča. 20. Tolkalo. 23. Del motorja. 24. Nikalnica. 25. Poni. glagol. 26. Del voza. 28. Oblika. 29. Staro orožje. Navpično: 2. Egiptsko božanstvo. 3. Plamenček. 4. Potrebuje pek. 3. Del kolesa. 6. Morska riba. 9. Jelen. 11. Vczaik. 14. Preprosto orožje. 16. Dete. 17. Ptič. 18. Je ustvaril svet. 19. Igralna karta. 21. Glavni Stevnik. 22. Srbsko mesto. 2. Čaroben kvadrat. S 1 1 Sl 1 1S | 1 Is Navpično in vodoravno: Uharica. Plevel. Moško ime. Gora v Grčiji. 3. Čaroben lik. Navpično in vodoravno: pogonsko sredstvo prometno sredstvo del ust 4. Posetnica. (TCarf (Juvančič Kaj je ta mož oo poklicu? 5. Spreminjevalnica. Izpremeni pri vsaki besedi prvo črko, da dobiS sledeči pomen: 1. God. 1. Kad. 2. Soda. 2. Tekočina. 3. Ogon. 3. Moško ime. 4. Lov. 4. Klada. 5. Olga. 5. Vodna rastlina. Spremenjene črke od zgoraj na-vzdol dado izdelek iz voska. 6. Nupis. č S I A c v D U M E I E R v T I »Lučkoc izdaja in tiska Ljudska tiskarna v Ljubljani (predstavnik Jože Kramarič). — Stune za vse leto 6 lir. Urednik: Gen. lektor P. Krizostoin Sekovanič O. F. M.. Ljubljana, Marijin trg 4. — Uprava: Ljubljana, Kopitarjeva 2. 11. Nieman. — Izhaja mesečno.