UREJA MAKS M.ENONI RAZMNOŽUJE SPLOŠNI SEKTOR
1
la' št. 3 5
Datum: 8. avgust 1985 Leto izdaje: I
Inventivna dejavnost
Metode in tehnike dela v krožkih--(_nadalieyanje_ iz 26 številke)
ZBIRANJE' ZAMISLI IN IDEJ
Zbiranje idej imenovano tudi brainstorming je tehnika, ki sa upora-Ija za opredeljevanje problemov, ki bi jih krožki želeli obravna-ati., uporabnost _ tehnike je praktično neomejena'. Pri uporabi je pogrebno upoštevati naslednja pravila:	1
Vodja krožka vsakega člana po vrsti vpraša za idejo in to nadaljuje - ponavlja toliko,..časa, dokler ne zmanjka idej. v 1kd°3 klJe na vnsti nima ideje', reče samo “naprej”, '
Vsakdo, ko je na vrsti prispeva eno samo idejo, ne glede na to, če Jih.ima v mislih še nekaj.	9
Z ^siudeleženoi si jnorajo prizadevati za čim večje število idej. iaej v času zbiranja ne smemo ocenjevati ker to lahko negativno vpliva na udeležence.	61
: viToVi?!ZeM Zb:Lfan^ 1(163 Potrebno najprej na kratko obnoviti pra-ila tehnike, kar je naloga vodje krožka. Ko so navodila ponovljena
eden odn^Z'	ldeh Vsak Člati Pove ^ejo, ki jo vodja ali'
do	kr°Z5a Za?ase na	ldst ali tablo. Cesto prihaja
ko v -vh	i16 P0 cnp formaliranih idej, ki jih mora zapisovalec obli-
jd .t:L v neka3 kratkih besedah. Pri tem se mora vedno posredovalec naPasano formulacijo svoje ideje tudi strinjati. Pora-kmsiL1^3 36 1!10!;n0 Pospešiti z ustreznimi vprašanji s strani vodje dobi SZ, K° S° • tzorpane^ vse ideje, je zbiranje zaključeno. Iz tako obljene množice idej je potrebno izluščiti najustreznejšo oziroma aj.primerne3so kar izvedemo z glasovanjem. Krožek glasuje za vsako ien^POSebel Clar lahk° SIasurjo za toliko idej! kot hočejo,
K:S?:aoja ;™TI"- v?d3a '**°**™	preštele
VodS oSZU-att napiŠe k	Ko je prvi krog glasovanja končan,
IočiCknHbnZi iS3e Z, 1151 j31111 številom glasov. Krožek se nato od-lakŽ zhSS sS •?rVwh" ade3 bo _obravnaval v naslednjem koraku. Zar b ano število prvih idej nato izvedemo ponovno glasovanje
J
na enak način kot: v prvem koraku. člani krožka glasujejo neodvis" no od predhodnega glasovanja. Število glasov zopefc zapišemo k P0' sameznim idejam nato pa označimo še rang oziroma uvrstitev posamezne ideje.
S tem dobimo iskano najboljšo oziroma najustreznejšo idejo za re-rešitev nekega problema na enostaven in hiter način.
Dušan ŽNIDARIČ
Po sklepu 1. izredne seje komisije z dne 2.8.1985 in v skladu s Samoupravnim sporazumom o MID objavljamo
JAVNI NATEČAJ
za zbiranje predlogov za rešitev naslednjega tehnično-tehtiološkega ; problema:
TOZD KOVINSKA OBDELAVA	'
Problem se nanaša na rešitev oljenja ohišij zavornih valjev. Sedaj izvč^ajo oljenje s pleskarsko pištolo s čemer razpršine olja povzročajo neprijetno klimo, na delovnem mestu in okolici. Za oljenj6 ohišij se uporablja PENTOSIN. .
P-oičakovana rešitev bi bila. izdelava pnevmatske naprave s ki bi ohišje valja zaprla, nato bi še izvršilo oljenje z razprševanjen1*
Informacije vo javnem natečaju dobite pri referentu za MID Dušanu Žnidariču tel. 48 5, kateri 'sprejema tudi predloge in rešitve .za ob' Davljčh problem..Rok za dostavo predlogov je dva meseca. Najbolj^5 rešitev bo nagrajena po Samoupravnem sporazumu o MID.
'	y	;v ‘‘	'	■ ; ' ’	...
... V i •	r
• ... ...	v,v,- :	Komisija za MID * v
DELEGATSKA VPRAŠANJA
?^ * nedni seji delavskega sveta delovne'organizacije, ki je bida dne 3.7.1985 je bilo postavljenih šest , delegatskih vprašanj .v z v6
-	z koriščenjem dopustov za starejše delavce,	,
z izdajanjem in izvajanjem? kontrole nad uporabo stalnih•	* do^°
lilnic,	;	. v -'.
-	z odobravanjem odsotnosti izr- dela za delavce, kateri so imenovsu-1
v razne organe izven delovne organizacije,L:	'
-	z vrstnim redom pacientov v::naši obrani ambulanti,
-	z delom našega zobozdravnika
z storityami, ki jih lahko pričakujemo v naši zobozdravstveni f?., bulanti in kakšne storitve lahko dobiš brez plačila particips01^
Delavski svet DO je sprejel sklep s katerim je- zadolžil posamezne službe in strokovne delavce,, da podajo na delegatska vprašanja odo vore.	.:
.	. .	■; v.	'	.	.,

Za vprašanja, ki se nanašajo na delo obratne ambulante je delavski svet DO sprejel še dodatni sklep in sicer, da se ti odgovori objavijo v našem glasilu. Odgovore na ta vprašanje je podal vodja•DSSS tov. Janez Pičerko.	_______
Prvo vprašanje se nanaša na vrstni red pacientov v naši obratni ambulanti , saj je mnenje, da sedanji sistem zahteva preveč izgube delovnega časa oz. da bi se naj vrstni red pacientov uredil po številkah, ki bi se izdajale ob predaji zdravstvene izkaznice.
ODGOVOR:
V	zvezi z zadnjo sejo DS DO po vprašanju problematike dela ambulante sem poskušal ugotoviti čimbolj realno stanje in poročati DS DO objektivno t.j. z informacijami, katere sem uspel dobiti.
Odgovore podajam na vsak sklep ločeno, pa čeravno se med seboj vprašanja in odgovori dopolnjujejo.
V	načelu pa moram odgovoriti, da moramo kot pacienti po eni strani in kot zdravstveno osebje po drugi strani najti medsebojno zaupanje in ne iskati eden v drugem zgolj napake. Pravtako iz vprašanj ugotavljam, da smo premalo seznanjeni z delom in financiranjem OA, kar Pa ima za posledico, da ljudje smatrajo, da opravljanje uslug za ljudi, kateri niso zaposleni v naši DO obratna ambulanta vrši brezplačno .
V	letu 1983 je bila izdana okrožnica glede odhodov k zdravniku med delovnim časom. Ta okrožnica daje po eni strani obveznost pacienta
do prihoda k zdravniku, in po drugi strani obveznost zdravnika do nudenja zdravstvene pomoči pacientu. Okrožnica v osnovi regulira oz. utej a način sprejemanja pacienta le iz vidika čim manjše izgube ča-sa pacienta pri zdravniku.	_____
buugo vprašanje se nanaša na delo našega zobozdravnika, kajti po gornicah bi naj imeli pacienti, ki niso zaposleni v naši DO prednost P^ed našimi delavci.
Preveriti bi bilo potrebno tudi glede plačil storitev, saj se ti hvalijo, da imajo zobozdravstvene storitve v naši OA zastonj.
^ti storitvah v zobni ambulanti bi morali imeti prednost delavci na-~ delovne organizacije in ne obratno.
ODGOVOR:
vprašanju prednosti naših delavcev v zobni ambulanti podajam nar slednji odgovor:
Normativ števila zaposlenih, katerega mora pokrivati zobozdravstvena ekipa je 2500 ljudi. AGIS sam zaposluje cca 1730 zaposlenih. V kolikor ki AGIS želel imeti ambulanto, tako zobno kot splošno le za svoje za-. P°slene, bi pomenilo to, da bi morali plačevati storitve med 1730 de-iavci do 2500 delavcev sami, kar pa nam sedaj plača zdravstvena skupnost občine Ptuj.
razgovoru z zdravstveno skupnostjo, da bi AGIS prešel na OA zapr-kega tipa, zdravstvena skupnost temu ne nasprotuje, vendar tudi, jas-P° odgovarja, da participacije za manjkajoče paciente ne bo krila. v gospodarskem načrtu za leto 1985 (kot tudi vsa leta dosedaj) nismo Predvideli pokrivanja razlik od strani AGIS-a.
Iz prednjega sledi, da je naša ambulanta odprtega tipa. Res je, da smo se dogovorili z nekaterimi DO, da se njihovi delavci zdravijo v naši ambulanti. Ta dogovor pa jasno pomeni za te druge delavce enako pravico do vrstnega reda kot za naše delavce.
Drugo, kar pa moram povdariti, pa je, da ima vsak jugoslovan po zakonu pravico do izbire zdravnika, to pa pomeni, da to izkoriščajo tudi nekateri drugi ljudje, ki splošno niso zaposleni v naši DO, niti v DO s katerimi imamo prej navedene dogovore.
Glede vprašanja, da nekateri pacienti dobivajo usluge brezplačno, pa predlagam (dobronamerno), da ob takšnem pojavu obvestiti vodjo DSSS, ker tako na splošno ni mogoče ugotoviti resničnosti navedb. Povdaril bi le to, da so zunanji pacienti do 30.6.1985 plačali kot participacijo 82.052 din in AGIS za svoje delavce 176.394. din. Iz tega sledi, da je participacija zunanjih pacientov dokaz, da te usIti ge niso brezplačne.
Jasno je, da nam je zraven te participacije poravnala zdravstvena skupnost še preostale stroške.
Tretje vprašanje se nanaša na to kakšne storitve lahko pričakuješ v naši zobozdravstveni ambulanti oz. kakšne storitve lahko dobiš brez plačila participacije.
ODGOVOR:
DO AGIS plačuje participacijo za zobozdravstvene usluge za svoje zaposlene iz sredstev sklada skupne porabe. To participacijo naša delovna organizacija plačuje za vse standardne storitve in sicer:
•" zdravljenje zob - zalivka (plomba)
- protetične nadomestke (prevlake - proteze)
~ zdravljenje obzobnih tkiv s puljenjem zob
-- v kolikor uporabnik zahteva nestandardne materiale za popravilo pa mora plačati razliko cene med standardnim materialom in uporabljanim materialom.
UPORABA STALNIH DOVOLILNIC
Delavski svet delovne organizacije je na svojem zadnjem zasedanju obravnaval delegatsko vprašanje, ki se nanaša na uporabo stalnih dovolilnic. Po mnenju delegatke delavskega sveta DO delavci večkrat te dovolilnice izkoriščajo v privatne namene.
Stalna dovolilnica je pripomoček, da za delavce, ki imajo večkratne izhode, ni potrebno ob vsakokratnem izhodu pisati dovolilnice za enkratni izhod. Razumljivo je, da mora vsak delavec, kakor pri enkratni dovolilnici, tako pri stalni dovolilnici imeti dovoliljenje svojega nadrejenega za izhod iz delovne organizacije. Neposredni vodja mora namreč vedeti kje se njegovi delavci nahajajo. V tej zvezi lahko tudi podvazme oziroma mora podvzeti ustrezne kontrolne ukrepe, da se službene dovolilnice ne koristijo v privatne namene.
Splošni sektor