D
ROLETAREC
ŠTEV.—NO. 831.
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze CHICAGO, ILL., 16. AVGUSTA (August 16th), 1923.
LETO—VOL. XVIII.
UpravniStvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2364.
Zavedni in nezavedni rušilci solidarnosti delavskega razreda.
Od leta 1919 naprej je takozvano ekstrem-levo krilo pričelo z bojem proti ameriški so-tialistični stranki in socialističnemu gibanju Nobenega sredstva niso opustili, nobena metoda se jim ni zdela preumazana. Kopa njihovih agitatorjev hodi po deželi se bori proti kapitalizmu s tem — da napada socialistično stranko! Tisoče in tisoče dolarjev ijo v tej propagandi. Najeli so razne ne-ijne karakterje, da pišejo v razne liste na-todnostnih federacij, pripadajoče njihovi stran-Kako pišejo? Proti kapitalizmu? Da, delo-toda največ prostora porabijo za napadanje socialističnega gibanja.
Mnogo izmed pristašev dvanajstkrat prekrit« komunistične struje je poštenih in jim je za boj proti današnji družabni uredbi. Veje nepoštenih, kar je bilo v zadnjih par le-nepobitno dokazano. Na vodilnih mestih love stranke so se nahajali med poštenjaki Idi agenti provokatorji, o katerih previdno molče. Pristaši, ki se zbirajo okoli stranke ta-ozvanih ekstremnih "voditeljev", nimajo sla-namenov. Njim je resnično za boj proti ka-lalizmu, toda ker se jim kaže socialistično lanje za nekako ograjo, ki varuje kapitali-lem, je umljivo, da so jih več ali manj prepo-s sovraštvom do socialistične stranke. Več voditeljev sedanje \V. P. je bilo preje socialistični stranki. Agitirali so zanjo ravno io vztrajno kakor jo sedaj napadajo in pri m napadajo tako, kakor da niso bili sploh ni-ar njeni člani. Drugi so postali "radikalci" le v zadnjih par letih ali mesecih. In ti sled-i v napadanju socialistov prav nič ne zaosta-ijo za prvimi.
Vsem tem primanjkuje v prvi vrsti pozna-e zgodovine delavskega gibanja in ekonom-;ega razvoja. Ne vedo, skozi kakšne težave je delavsko gibanje v svojem početku vse današnjega časa. Ko so se drugi borili, je lila večina današnjih takozvanih ekstremistov na strani nazadnjaštva in pomagala reakcio-narjem na en ali drug način zatirati napore zavednega delavstva v boju za delavske interese.
Slabost teh oznanjevalcev obstoji v tem, da »ne upajo obdržati svoje ladjice na površju
drugače, kakor s tem, da se odevajo z glorijo ruske revolucije. Pokažite na njihove grehe, na njihove neštete napake, pa bodo zakričali, da napadate — rusko revolucijo. Edino na ta način upajo obdržati svoje pristaše. Slikajo se za predstavnike ruske revolucije in svetovne revolucije in se proglašajo za "edine iskrene" borce sovjetske Rusije in proti kapitalizmu. Že s tem, da se imenujejo "edine iskrene borce", dokazujejo, da niso odkritosrčni, kajti njim služijo take fraze večinoma v namenu blatiti socialistično gibanje.
Od kar obstoje, niso bili v stanju poseči niti v eno volilno borbo z uspehom in kljub naglaše-nju svoje moči so končno sami priznali, da tudi v "novi" legalni formi ne morejo postati masna stranka. Zato so se zopet reorganizirali v novo stranko, ki so jo nazvali federativna.
Pri zadnjih predsedniških volitvah je bilo oddanih 96% glasov kandidatom dveh kapitalističnih strank, republikanski in demokratski, in 4% glasov kandidatom dveh delavskih strank, socialistični in farmarski-delavski. Kapitalistična zmaga je bila stoodstotna.
Ampak dvajsetletno vzgojevalno in propa-gandistično delo socialistične stranke ni bilo zaman. Razna radikalna gibanja zadnjih pallet to dokazujejo. Ves radikalizem farmarskih in delavskih struj je v prvi vrsti posledica socialistične vzgoje in v drugi vrsti gospodarskih razmer. Polje za graditev mogočne delavske stranke je torej ugodno.
Frakcijski boj, borba med brati, uničuje to priložnost. Energije, potrošene v tem boju, slabe delavsko gibanje in ga delajo brezmočnega. Ruvarenja samopostavljenih voditeljev tirajo mase delavstva v brezbrižnost. Intrige, zakulisne spletke, jemljejo delavstvu vero v odkritosrčnost prenapetežev; obrekovanja "ekstremistov" zoper socialiste odvračajo za politično organizacijo godne delavce od organiziranja.
Čemu vodijo "ekstremisti" boj proti socialistični stranki tako, kakor da je socialistična stranka na vladi in odgovorna za vse krivice, ki jih dela kapitalizem delavskemu ljudstvu? čemu je treba voditi boj proti stranki, ki je prejela pri zadnjih predsedniških volitvah ko-
maj 3% izmed vseh oddanih glasov? Zakaj ne delajo med tistimi 96% volilcev, ki so glasovali za kapitalistične kandidate? Zakaj ne vrše svoje propagande med tistimi masami, ki so še izven organizacije zavednega delavstva?
Odgovor je kratek. Zato, ker njihova strast tega ne dopušča, zato ker hočejo kakor brez prikrivanja sami naglašajo, uničiti socialistično stranko.
Ali jo bodo uničili? NE! Ker niso uspeli do danes, bodo še mnogo manj v bodoče. Škodovali so ji, brezdvomno. Škodovali ji bodo, dokler ne spremene svoje taktike. Ampak veliko bolj škodujejo celokupni delavski stvari.
Od kar eiksistirajo, so delovali pod raznimi imeni, se posluževali raznih taktik, toda v enem so zmerom enaki: v besnem boju proti socialistični stranki.
V tem boju so se diskreditirali. Mase delavstva ne morejo pritegniti v svoj tabor. Tisoči tistih, ki so bili z njimi 1. 1919, so danes postali brezbrižni vsled razočaranja nad politiko novih prerokov. Enako bodo razočarani sedanji njihovi pristaši. Mnogo glavnih poveljnikov prvotnih komunističnih strank v Ameriki, ki so bile ustanovljene leta 1919, so danes izven vsakega gibanja. Utopije razočarajo sanjave ljudi prej ali slej. Nepoštenjaki so si našli kako drugo polje za eksistenco. Zavedene mase se jeze nad vsemi in vse kritizirajo.
Bolj kakor kedaj poprej je danes naloga socialistične stranke vzgajati mase. Da bo v stanju vršiti to nalogo, se mora pojačati. To je danes najvažnejši problem in temu so posvečene vse strankine sile. Brezumnemu delu razdiralcev delavskega gibanja moramo odgovoriti z vztrajnejšim organizatoričnim in vzgo-jevalnim delom med delavsko maso, ki jo hočemo in jo bomo pridobili v socialistično stranko!
t^K
Urednik socialističnega dnevnika v Pesti obsojen na leto dni zapora.
Iz Budapešte poročajo, da je bil Jean Van-czak, urednik socialističnega dnevnika "Nep-szava", obsojen na leto dni zapora, ker je ponatisnil satiričen članek iz nekega dunajskega lista. Hortijeve oblasti so izrekle, da je s tem člankom "podžigal mržnje in sovraštva r.ied prebivalstvom."
"Nepszava" ima težko stališče. Pred obsodbo njenega urednika je bil list suspendiran, to je, oblasti so ga prepovedale izdajati. Enaka kazen ga je zadela večkrat že prej. Delavsko gibanje na Ogrskem je zelo otežkočeno radi avtokratičnega postopanja vlade, ki ne dovoljuje ne svobode govora in ne svobode tiska.
<3®
Ne govori toliko kolikor moreš, ampak le toliko, kolikor je potrebno.
Ruhr — pokrajina težav.
Francoske sikane v zasedenom ozemlju.
Povedal mi je, da ima ženo in tri otrokq Ampak to ni niti za šoferja ničesar izrednega.
Kršila sva prometne odredbe, da bi prišla pravočasno iz Dortmunda, Ruhr, v Schwertev neokupiranem ozemlju, kjer bi se imel odpeljali z vlakom. Pri Boerghofenski pivnici naju je ustavila francoska straža. Vojak je preiskal najine potne liste. Jaz sem imel tri; šoferjih je imel najmanj sedem; njegov avtomobil je imel dva. Stražnik je pozval tovariša na posvetovanje. Debatirali smo deset minut. Na koncu sta izrekla odločbo.
Moje listine so bile v redu. Potni listi avtomobila so bili pravilni; ampak enemu izrael potnih listov, ki jih je imel šofer, je manjkale^ plav kolek, ki jjh je izdal general Degoutte prejšnje jutro. Zamudila sva vlak. Vsled te neprilike sva šla v pivnico, kjer mi je šofer pri vrču pilzenskega piva povedal svojo povest,
Po večletnem hranjenju je imel na strani toliko, da si je mogel kupiti močan avtomobil ki je bil njegovo bogastvo. Ko so francoske čete okupirale Ruhr, je bil njegov avtomobil izpostavljen vsak moment nevarnosti, da mu m francoske oblasti zaplenijo, ako ne vzame francoskega potnega lista. Položil je prošnjo i i izkaznico. Francoske vojaške oblasti so reševale take prošnje silno počasi. Po tridnevnem čakanju je šofer dobil potrebno listino, ki mu je dovoljevala prevažati v okupiranem in neokupiranem ozemlju. Služil je dobro.
Odredbe v okupiranem ozemlju Nemčije s«] skoro vsak dan spreminjajo. V eni vasi izdaj« Francozi kako gotovo "sankcijo"; v drugi proglasijo "obsedno stanje". Vsi vozovi so izpostavljeni nevarnosti zaplenjenja, če pripeljajo v prepovedan teritorij po 11. uri zvečer in celo! po dnevu, ako nimajo izrednih izkaznic. Šofer je cul o neki taki odredbi, pa je položil prošnjo! za izredno izkaznico. Čez druge tri dni, v katerih ni imel nikakih dohodkov, so mu franco-i ske oblasti poslale izredno izkaznico.
Ko je bila zopet izdana neka stroga odredba, ni čul o nji n ni vprašal za nov izreden potni list. Njegov avtomobil so mu ugrabili; pot-] niki so izstopili ne da bi mu kaj plačali. V že-J pu ni imel niti dovolj denarja, da bi plačal za easolin. Pritožil se je na francoske oblasti.
Čez deset dni so mu vrnili avtomobil; ampak bil je v obupnem stanju. Poslal ga je v popravl jalnico, kjer je bil teden dni. Izgubil je tedenski zaslužek in moral plačati za popravilo.
Ko je končno spravil avto v dobro stanje, je šel k nemškim oblastim in zahteval odškodnino na ppdlagi odredbe za pasivno resistenco.
"Ali imaš rudečkast francoski potni list?" so ga vprašali nemški uradniki.
\ "Da, imam."
' "Potem nisi opravičen do odškodnine od nemške države."
! Šel je po svojem poslu prevažati potnike. Francoski stražnik ga je ustavil in zahteval izkaznice. Šofer je imel dve in mu jih je dal. "Nix bon," je pripomnil stražnik. Raztrgal je eno, z druge je odtrgal šoferjevo fotografijo in uničil francoski kolek. General Degoutte je izdal zopet odredbo.
Šofer je čakal več dni, da je dobil novo rdečkasto francosko izkaznico s plavimi kolki, [dal se je ter prepustil avto za razne preglede in revizije. Ko sem ga najel jaz, je imel polno lislnico samih potnih listov in izkaznic s kriče-timi kolki. Ampak dogodilo se mu je, da ni Stal o novi odredbi, s katero so francoske oblasti izdale še en kolek. Temu vzroku je pripisati, da sem imel čas ustaviti se v Boerghofnu, izpiti vrč piva in se pogovoriti s šoferjem.
Hiram K. Moderwell.
Zavijanje dejstev ni polemika.
V	827. štev. Proletarca je bil objavljen članek "'Italija v objemu reakcije", ob katerega se je obregnila v "D. S." neka nova luč, ki je zasijala iz Gorice. Ta luč je prišla pred kratkim iz Italije, da bo svetila ameriškim Slovencem.
Priporočamo našim čitateljem, naj še enkrat prečitajo omenjeni članek v Proletarcu z dne 19. julija, da bodo imeli nekaj slike, kako "polemizirajo" ljudje, ki so po raznih koleba-njih prišli končno do spoznanja, da so "komunisti". Novi prerok je nazval Proletarca "brošu-rico" in potem zatrjuje, da je Proletarec zamolčal pravi vzrok razdorov v Italiji. Nato nadaljuje: ". . . kaj morda mislijo, da je slovenski Janez tako neumen pa da bo požrl vsako klobaso, ki se mu jo ponudi? Če to misle se pro-klelo motijo. Res da je kranjski Janez navajen požreti marsikatero mastno ali tako mastne kakor je ta pa le ne gre." Potem konstatira: Eno stoji gotovo in to je, da so ravno socialisti največji krivci in povzročitelji zmage fašizma."
Že teh par citatov dokazuje, da je piscev slog"klobasanje". Prikazuje ga, da ne pozna niti delavskega gibanja v Italiji, iz katere je prišel, in da edino kar zna, je napadati socialiste, ki sokrivci in povzročitelji vsega kaosa in gorja na svetu, kakor trdi on in njemu enaki. Tudi "Chicago Tribune" je takega mnenja.
V	omenjenem članku se nismo spuščali v razpravljanje, kdo je kriv zmage fašizma v Italiji, ampak konstatirali le dejstvo, da je oslablje-nje italijanskega delavskega gibanja — posledica razdorov in pogubnih taktik — omogočilo zmago Musisoliniju in njegovi bandi črnosrajč-nikov, Kako so prišli spori, kako se je razdva-
jalo italijansko delavstvo, o tem smo poročali, ko je bil Novak št. 2 še v Gorici.
Do leta 1919 je bilo italijansko delavsko gibanje enotno, mogočno gibanje in izgledalo je, da bo italijanski proletariat kmalo dobil vlado v svoje roke. Današnje italijansko delavsko gibanje je v razsulu, tragedija razdorov in napak v taktiki, katere so pa trditvi pisca v D. S. zakrivili socialisti in nihče drugi. Seveda so take trditve eno izmed sredstev v propagandi za "u-bijanje" socialističnega gibanja.
Italijanska socialistična stranka je bila znana kot ena najekstremnejših na svetu, toda vendar razsodna. Bila je zastopana na kongres-sih moskovske internacionale in bila bi se ji pridružil kot celota, da ni bilo tistih točk, ki so svoječasno delale toliko povoda za razdore in ld so danes ostale le na papirju. Sotrudniku "D. S." so lahko znane debate in pregovori, ki so se vodili med Moskvo in italijansko socialistično stranko v pogledu pri druženj a in taktike v Italiji. Bili so deloma priobčeni v tržaškem "Delu" in v italijanskih listih. Tam bi lahko našel več podlage, ako hoče stvarno argumentirati. Ampak njemu ni zato, pač pa za napadanje socialističnih strank, katere je treba po mnenju takih prenapetežev uničiti.
Po vojni je italijanska socialistična stranka narasla od 25,000 na 160,000 članov. V parlamentu, ki šteje 505 poslancev, je imela do volitev 1. 1919 45 sedežev. Pri volitvah 1. 1919 je dobila 156 mandatov. Nezadovoljne, po vojni razočarane mase so iskale takojšnjo rešitev v socialistični stranki.
Sledile so kontroverze med lastniki kovinskih tovaren in delavci. Jeklarsko delavstvo je z večino 800,000 glasov sklenilo okupirati jeklarske tovarne in druge kovinske delavnice s pomočjo Italijanske delavske konfederacije, kateri pripada jeklarsko delavstvo. Vlada, kateri je načeljeval Giolitti, je bil nevtralna v tem sporu, deloma zato ker je bila brezmočna, deloma zato, ker je računala, da se bo ta eksperiment delavstva končal s polomom. Toda inozemski kapitalisti niso bili nevtralni. Italija je dežela', ki je navezana na uvoz premoga in raznih drugih potrebščin iz tujih dežel. Tuji industri-alci niso hoteli pošiljati premoga, železa in drugih kovin italijanskim tovarnam pod delavsko u-pravo in trgi niso hoteli kupovati produktov teh tovaren. Po več tednih okupacije se je italijansko delavstvo prepričalo, da v danih razmerah ne bo moglo uspeti. Italija nima dovolj svojih sirovin, ne živil, ne svojega trga. Treba je čakati, da se dogodi revolucija v kaki taki bližnji državi, ki bo zalagala Italijo s potrebnim materialom in živili v dobi preobrata. Vršilo se je splošno glasovanje, s katerim je jeklarsko delavstvo z večino glasov sklenilo izročiti tovarne nazaj prvotnim lastnikom. Rdeče zastave so bile snete s tovarniških uradov in delavstvo se je zadovoljilo z nekaterimi koncesijami in malim
povišanjem plač — ali pa se je moralo zadovoljiti, ker ni bilo druge poti.
V dobi okupacije tovaren se je delavstvo zadržalo mirno. Proces razdiranja, kakor se je dogodil v Rusiji v prvih dnevih revolucije, se v Italiji ni izvršil. Sploh se okupacija jeklaren ni mogla imenovati revolucija. Dogodili so se slučaji, da so v času okupacije posebno mlajši delavci pretepli nekega priganjača in prisilili kakega ravnatelja ali kakega podobnega uradnika, da je moral vpiti "Evviva il Socialismo!", toda hujših nesreč ni bilo.
Ta ponesrečen eksperiment je še bolj uve-ril glavne voditelje italijanskega proletariata, da bi bila socialistična revolucija v Italiji, ako se jo izvrši, velika napaka, ker bi jo zadušile radi prej omenjenih vzrokov zunanje sile.
Iz Moskve so argumentirali, da če bi rusko delavstvo rabilo enake izgovore, ne bi izvedlo revolucije, nakar so italijanski sodrugi odgovarjali, da so razmere v Rusiji povsem drugačne od razmer v Italiji.
Kapitalisti niso pozabili okupacije tovaren od strani delavstva. Na pomoč jim je prišel Mussolini s svojo organizacijo fašistov, ki je v teku kratkega časa narasla na 400,000 članov. Ti člani so bili večinoma karakterji iz nižin življenja in šovinistična mladina. Kapitalisti so jo podpirali z gmotnimi sredstvi. Bila je disciplinirana organizacija — pojav povojnih razmer v Italiji. Armadni častniki so šli na roke fašistom in jih oboroževali. Veleposestniki in industrijalci so jih podpirali s svojim časopisjem in finančno. Vse, kar je bilo protidelav-skega, je bilo s fašisti.
Italija je bankrotna država. Bogastvo Italije se ceni'na 98,000,000,000 lir. Njeni dolgovi znašajo več kakor njeno premoženje. Od kar so na krmilu fašisti, so dolgovi Italije narasli za nad 16,000,000,000 lir. Italijanski imperialist! so pognali Italijo v vojno, iz katere imajo koristi verižniki, bankirji in kapitalisti. Toda izgubila je na bojiščih 600,000 mož, dobila je 3,000,000 pohabljencev in bolnikov, katerim je treba plačevati penzijo ne glede kako je majhna, in napravila je 121,000,000,000 lir dolga, od katerega dolguje 21,000,000,000 lir v zlatu tujim deželam. Radi padca italijanske valute je treba pomnožiti gornje število s štiri, tako da dolguje zunanjim deželam na podlagi sedanje valute do 100,000,000,000 lir. Italijansko gospodarstvo se torej nahaja v obupnem stanju in produkt tega stanja je današnji fašizem, ki je obljuboval takojšnjo pomoč, katere seveda ni dal in jo ne bo moge daji.
Toda fašizem je uvedel teror, katerega ljudstvo tolerira, ker bi drugače ne mogel priti na površje s tako lahkoto kakor je prišel. Ustanovil je fašistične unije in prisilil 700,000 članov Italijanske generalne delavske konfederacije, da so se jim pridružili. Uničil in požgal je nad
500 delavskih dvoran, tiskaren, kooperativnih; prodajalen in drugih delavskih lokalov, razpustil in razgnal 900 socialističnih občinskih svetov, pobil več stotin delavcev in nad dva tisočj je bilo ranjenih.
Kdo so voditelji fašistov? Več izmed njih! so bili preje skrajni radikalci. Mussolini, njihov poglavar, je bil nekoč član republikanske stranke, potem je postal socialist in bil več let urednik socialističnega lista "Avanti". Mussolini je bil izključen iz socialistične stranke leta 3 1915. Pripadal je ekstremnemu krilu stranke, j dokler je bil njen član, toda kmalo ko je iz-1 bruhnila svetovna vojna, je pričel s propagando za vstop Italije v vojno na strani zaveznikov. Enako propagando je vodil takrat v Italiji e-den sedanjih glavnih voditeljev francoskih ko-1 munistov.
Drugi voditelj fašistov je Edmond Rossoni, ki je bil svoječasno v Ameriki in urejeval ita- j lijansko glasilo "Industrialnih delavcev sveta" (I. W. W.), "II Proletario", ki izhaja v Chica-gi. Rossoni je kot urednik lista II Proletario vztrajno napadal ameriško socialistično stran-ko in vse druge socialistične stranke ter imeno- j val socialiste izdajalce proletariata.
Tretji tak voditelj italijanskih fašistov je Libero Tancredi, bivši urednik anarhistične revije "II Novatore", ki je izhajala v New Yorku. Kakor Rossoni, je tudi Tancredi napadal ameriško socialistično stranko kjer in kadar je mo- j el. Njegovo pravo ime je Massimo Rocia.
Sedanji kolovodje fašizma v Italiji so torej bivši ekstremisti, ki so ravno tako napadali i "izdajalske" socialiste, kakor mnogi današnji "ekstremisti". Pod vodstvom takih elementov se je izvedla kontra-revolucija v Italiji. Ohlapna vlada italijanske buržvažije se je morala umakniti Mussoliniju, ki vlada z železno roko in uvaja reforme, ki niso reforme, vsekakor ne trajne reforme. Medtem so se pojavile že nove struje po fašističnem vzorcu, kot nacionalisti (plavo-srajčniki), "Vedno-pripravljeni" (rdečesrajčni-ki) in D'Annunzijevi legionarji, ki žele prevzeti Mussolinijevo dedščino, kadar skrahira s čr-nosrajčniki.
Ekstremno krilo italijanskega delavskega gibanja ni imelo nikake formule za takojšen izhod iz mizernega stanja. Mase pa so ga zahtevale. Klici za proletarsko revolucijo niso našli zadostnega odziva. Ponesrečen eksperiment i jeklarskimi tovarnami je bil voda na mlinfašiz- j ma. Velik del italijanskega delavskega gibanja se je branil diktatov iz Moskve. Mnogi voditelji so trdili, da voditelji ruske revolucije ne poznajo in ne morejo poznati položaja v Italiji. Skrajni ekstremisti v Italiji so zahtevali brezpogojno pridruženje k moskovski Interna-cionali in izvajanje njenih diktatov. Socialistična stranka se je razbila na frakcije, iz katerih je izšla komunistična stranka. Fašistični teror
je dobil novega olja na ogenj, Mussolini je prevzel vlado, postal diktator in kapitalistični svet je koprnel v pričakovanju, toda se je oddahnil. Mussolini je visoko dvignil zastavo kapitalizma.
Tu ni vprašanja, kdo je bolj in kdo manj kriv. Kriva je ena stvar, in ta je ignorantnost širokih ljudskih mas. Kar se tiče krivde in napak organiziranih delavskih množic, niso svoj-stvo samo socialistov, ampak vseh skupin enako. In v italijanskem slučaju so napake veliko bolj na strani skrajnega ekstremnega krila, ki je s svojo taktiko povzročilo razbitje enotne fronte, ki je bila ravno v Italiji najdalj enotna.
V svojem delu "Dynamic Sociology" pravi Ward, da je edina metoda za trajno napredovanje univerzalna, znanstvena izobrazba. To je, napredek, ki je res napredek, je mogoč le v toliko, v kolikor se mase stopnjevaje izobražujejo. Nevedne mase kolebajo danes sem jutri tja. One vedno pričakujejo nekaj nemogočega, in raditega nemogočega imamo dvojne propaga-torje diktature nad masami, komuniste in fašiste. Profesor Scott Nearing, katerega se ne more nazvati za "social-patriota", pravi: "Kon-tra-revolucija v Italiji ima svoj dan; toda bo padla, ker ne bo mogla obvarovati deželo pred vojnami in oskrbovati prebivalstvu kruha. Ko bo prišlo na krmilo ievo krilo, bo istotako padlo, razun, če bo do tistega časa zapopadlo resnico, da se ne more ničesar vzdržati z oblju-I bami."
JP j? J?
Kongres federacije avstrijskih strokovnih unij.
Meseca junija se je vršil kongres zveze avstrijskih strokovnih unij. Avstrijsko delavstvo je po vojni veliko trpelo radi ekonomskega propadanja Nemške Avstrije. Število članstva zveze je od zadnjega kongresa nekolil-o nazadovalo. Sedaj šteje 1,049,949 članov, kar je zasedanji obseg Avstrije zelo močna organizacija. Večje avstrijske unije, pripadajoče delavski zvezi, so: unija kovinskih delavcev, lTO.UOO članov; unija poljedelskih delavcev, 71,600; predilniški delavci,, 53,000; transportni delavci (železničarji), 47,000; pivovarniški delavci, mesarji, trgovski pomočniki itd., 39,000; klerki, 34,000; lesni delavci, 32,000 članov.
Avstrijsko strokovno organizirano delavstvo pripada v ogromni večini socialistični stranki.
Kongres je razpravljal o reorganiziran ju posameznih strok po industrijah, toda ni napravil nikakega definitivnega zaključka radi nestabilnih razmer, ki še vedno vladajo v avstrijski industriji.
Ali si že kaj storil za širjenje socialističnih glasil? Ali si član socialistične organizacije?
SEM I NT J A.
"Kralj je umrl! Živijo kralj!" — Lov za popularnostjo. — Izgoni tujerodnih delavcev. — Ford se pritožuje. — Papež zoper šovinizem. — Berg-dollov pacifizem. — Nemčija v krizi.
Sentimentalni opisi o smrti predsednika Hardinga, o prepeljavi njegovega trupla iz Ca-lifornije v Washington in potem v Marion, ki so vzeli 3 petine prostora-v vseh ameriških dnevnikih, so izginili in prišli smo zopet v normalnost. Novi predsednik Coolidge premišljuje, kako se uveljaviti, da si zagotovi nominacijo za ponovno izvolitev, ker pomeni, da bo služil interesom denarne aristokracije na eni strani, na drugi pa skušal postati popularen pri ljudstvu. Ko je bil Harding na potovanju, je delal podpredsednik Coolidge na očetovi farmi, kakor so poročali listi. Vest o Hardingovi smrti je dobil, ko je nakladal seno. Zvečer ga je njegov oče zaprisegel v svoji koči kot novega predsednika Zed. držav. Sin novega predsednika dela nekje na tobačnih nasadih za $3.50 na dan. Predsednik Coolidge je priprost, demokratičen, veren človek. Tako nam ga opisujejo tisti, ki ga hočejo priljubiti pri ljudstvu. Mi ga poznamo tudi od druge strani.
* * *
Sedanji predsednik Coolidge se je proslavil, ko je kot governor države Massachusetts nastopil proti stavkujoči policiji v Bostonu. Po svojem mišljenju je konservativec in Wall Street si radi novega predsednika ne dela skrbi. Coolidge je bil izvoljen za podpredsednika na listi kapitalistične stranke in bo služil kapitalističnim interesom tudi kot predsednik, kamor mu je pomagal slučaj. Socialisti se ne borimo proti Coolidgovi osebi, kakor se nismo zoper Hardinga. Mi se borimo zoper kapitalizem, in Coolidgi so le služabniki kapitalizma. S kapitalizmom bodo poraženi tudi njegovi služabniki. Osebe pridejo v teh bojih vpoštev le toliko, v kolikor zastopajo nasprotujoče si interese.
* * *
V Collinsville, Oklahoma, so bili tamošnji tujerodni delavci, ki so bili vpošljeni v rudoto-pilnici, izgnani iz mesta. Izgnali so jih "ameriški" delavci. Nekateri so šli prostovoljno, ko jim je bil dan ukaz, druge so izgnali s silo. "A-meriški' delavci trdijo, da "foreignerji" poslabšujejo delovne razmere in s tem ogrožajo živ-
ljenski standard ameriškega delavca.
* * *
Slučaj v Collinsville ni prvi te vrste. Pride čas, ko se bodo zelo nogosto dogajali. "Ameri-
ški" delavci so patriotični, "foreignerji" so bolj in bolj radikalni. "Ameriški" delavci hočejo imeti čim boljše življenske razmere, "foreignerji" pa imajo le malo življenskih potreb. Razne legije, ku klux klan in podobne organizacije fskrbe, da se sejejo med delavce raznih narodnosti mržnje, katere je treba ob pravem mo-
/mentu samo podžgati, pa zagore s plamenom.
* * *
"Dearborn Independent", ki ga izdaja avtomobilski kralj Henry Ford, se pritožuje, da služi veliko ljudi v visokih ameriških uradih, ki imajo "neameriško" imena. Opozicija proti prohibiciji vodijo po njegovi trditvi "neameriški" politiki in sabotirajo jo ameriški "neameriški" uradniki.
* * *
Kaj je ameriško ime? Ako gremo skozi listo slovitih Amerikancev, najdemo med njimi vse polno imen, ki niso "amerikanska", ako smatra Henry za ameriška imena samo tista, ki izvirajo iz imen starih angleških naseljencev. V Henrijevih tovarnah dela vse polno izučenih in neizučenih delavcev, ki imajo "neameriška" i-jnena. Visoke službe v njegovih podjetjih imajo poleg oseb z ameriškimi imeni tudi osebe z "neameriškimi" priimki. Henry je morda mojster v svoji stroki, ampak tudi do uspehov v avtomobilski industriji so mu v veliki meri pripomogli ljudje z "neameriškimi" imeni. Sicer pa, priti do "ameriškega" imena ni ravno težko. Na miljone ljudi je v tej deželi, ki so zavrgli svoje prave priimke in si nadeli "ameriška" imena. Ampak zato niso nič bolj in nič manj Amerikanci.
* * *
Sveti oče v Rimu bo pričel s pomočjo katoliške cerkve boj zoper prenapeti šovinizem, ki po njegovem mnenju ovira sporazum med narodi in podpihuje sovraštva. Šovinizem je mednarodnemu bratstvu resnično škodljiv; ampak šovinizem izrabljajo razne klike, ki se igrajo z usodo človeštva. Ameriški kapitalisti n. pr. so doma največji patrioti, ker hočejo, da je ameriško ljudstvo šovinistično navdahnjeno; tako ljudstvo je z lahkoto pognati v razne vojne proti "sovražnikom" v "tujih" deželah. Toda v praksi kapitalisti niso šovinisti; kapitalizem ne pozna mej; ampak posamezne kapitalistične skupine, kapitalizem vsake dežele, potrebuje oboroženo silo za varovanje svojih interesov. Kakor je kapitalizem spravil vere v svojo službo, tako si je tudi šovinizme podjarmil za svoje namene. Vprašanje je, kje bo papež pričel z bojem proti šovinizmu, in kako.
* * *
Grover Cleveland Bergdoll, ameriški državljan, je bil med vojno potrjen k vojakom; ker ni hotel služiti v armadi, se mu je posrečilo uteči; pobegnil je v Nemčijo. Njegova rodbina v Ameriki je zelo premožna, zato se mu ni godi-
lo in se mu tudi sedaj ne godi slabo. Za vzrok j begu je navedel, da se njegova človeška natura upira prelivanju krvi. Ameriška Legija mu bega ne more odpustiti. Že dvakrat ga je skušala nasilno ugrabiti in ga skrivno odvesti iz Nemčije v Zedinjene države. Pri prvem poiskususeje Bergdoll srečno ubranil nasilnikom, toda pri tem je bilo neko dekle nevarno obstreljeno; pri j drugem poiskusu, ki se je dogodil 11. avgusta v Eberbachu, Nemčija, se je iztrgal iz rok ameriškim najetežem, pograbil samokres ter ubile-j nega nasilnika, drugega pa je nevarno ranil; ostale bi bila množica linčala, da jih ni obvaro-! vala policija. Ako je Bergdoll pacifist, je s temil čini pokazal, da se zna tudi braniti in da ne ve-J ruje v rek: "Ako te kdo udari na desno lice,j nastavi mu še levo." V sili se tudi pacifist zateče k prelivanju krvi.
* * *
Bergdollov slučaj ni najvažnejši dogodek j v Nemčiji. Nemčija gre danes skozi eno najhujših kriz, kar jih je imela v svoji zgodovini Francija v svoji pobesnelosti gazi po nji, Nemci se ne udajo. Toda živila pojemajo, marke so j že skoro brez vrednosti. Delavci demonstrirajo, ponekod so udrli v trgovine ali na kmetije in jemljejo ako je kaj vzeti. Pri tem se dogajajo ; spopadi med delavstvom in policijo, delavci in kmeti ter delavci in francoskim vojaštvom. Te I
bitke so zahtevale že precej življenj.
• • #
Ameriško časopisje prinaša obširne vesti o i nevarnosti komunistične revolucije. Ampak nemški komunisti se boje prevzeti vlado, tudi ako bi jo mogli; kjer nič ni ali pa zelo malo, vsekakor premalo, se ne more nasititi gladne množice. Kancelar Cuno je odstopil in njegovo mesto je zavzel Gustave Stresemann, vodja ljudske etranke, v kateri se zbira nemška buri-vazija in kapitalisti. Drugega izhoda za enkrat ni; preobrat se ne more dogoditi čez noč, posebno ne v razmerah, kakoršne so danes v Nemčiji. Ako gospodarsko življenje Nemčije popolnoma propade, se preobrat dogodi, ki pa bo bolj preobrat vlade kakor kaj drugega, pa naj se imenuje nova vlada kakorkoli. Rešitev Nemčije leži v ekonomskom sporazumu z drugimi evropskimi deželami, v prvi vrsti s Francijo; to bo za enkrat še kapitalističen sporazum. Kadar bo evropsko delavstvo moglo in znalo, bo napravilo svoj sporazum, ampak izgleda, da ga danes še ni v stanju napraviti. Po-besnelost, ki jo je podžgala zadnja vojna,, v
Evropi še dolgo ne bo izginila ali se umirila.
^
LISTNICA UREDNIŠTVA
V članku 'Zadnja pot predsednika Hardinga", pri-občen v zadnji izdaji Proletarca, je tiskarski škrat spremenil mesec avgust v april. Prva vrstica bi se morala glasiti "Dne 2. avguista" in ne 2. aprila, kakor se stavek pričenja.
Zgodovina socializma v Srbiji.
Spisal Fran Erjavec.
(Nadaljevanje.)
VI.
SRBSKA SOCIALNO DEMOKRATIČNA
STRANKA. Državni prevrat 1. 1903 je vzbudil torej tu-i med srbskim delavstvom popolnoma novo iivljenje. Delavstvo je tega leta po dolgih desetletjih strašnega despotizma in reakcionarno-sti končno vendarle kolikor toliko prosto zadi-halo, si osnpvalo lepo strokovno organizacijo z Glavnim radničkim savezom" na čelu, a obe-nem si ustanovilo v "Srbski socialni demokratični partiji" tudi krepko politično organizacijo. Obedve ustanovi sta vodili odslej usodo srbske-ja delavstva po razburkanih valovih tamošnje-japolitičnega vrvenja, ki je fcilo glede na strastne srbske politične borbe in brezobzirne politične metode vsa leta prav do svetovne vojne teč ali manj viharno.
Razumljivo je, da se je morala stranka borili že od vsega početka z največjimi težavami, kajti ogromna večina srbskega delavstva je bila še brez vsakršne razredne ali pa socialistične mesti. Če že sindikalne organizacije niso mo-{le zbrati v svojih vrstah več kot komaj kakih i do 10 odstotkov mezdnega delavstva, pa ni dosegla politična stranka nikdar več kot 3 odstotke. število politično organiziranih se je kre-talo takole:
Leta	v Belgradu v notranjosti skupno
1904-5	300	--300
1907-8 391	389	780
1910-11 935	1954	2889
K tej šibki številčni moči stranke je seveda mnogo pripomoglo dejstvo, da se v Srbiji še niso napravila nikakršna pomembnejša industrijska središča in da je bilo delavstvo raztreseno po neštevilnih manjših delavnicah provin-tijalnih mestec in večjih vasi, zato je bila tudi propaganda zelo težka in naporna. Strankino vodstvo je posvečalo sicer trajno agitaciji in propagandi največjo pozornost, kajti zavedalo se je, da sta to prva pogoja za strankin napredek in strankine uspehe. Skušala je vzgojiti z vsakoletno zimsko socialistično šolo čim največ zaupnikov-agitatorjev ter strankinih funkcionarjev in sistematično organizirati tajno in javno propagando ter propagando s tiskom.
Tisku je posvečala stranka največjo paž-ojo, zavedajoč se, da je tisk eno največjih strankinih orožij. Že 1. 1902 je obnovila "Rad-ničke novine", ki so postale z ustanovitvijo stranke tudi glavno njeno glasilo. Izprva so izhajale tedensko, potem po dvakrat ,nato po trikrat na teden, od 1. 1911 pa dnevno. Poleg tega je pa izhajala od časa do časa še tcela vrsta lo-
kalnih in strokovnih delavskih listov, kakor n. pr. "Socialistička borba" (1. 1901 v Nišu), "Rad-nik" (1903 do 1912 v Kragujevcu), "Socialist" (1908 do 1909 v Belgradu), reviji "Život" (1903 do 1906) in "Borba" (1910) ter strokovni listi "Tipografski glasnik", "Proleter", "Metalski radnik", 'Knjigovezački glasnik", "Monopolski glasnik" in "Železnieki glasnik". Ta strokovni list je imel sedaj to veliko prednost, da se mu ni bilo treba pehati za publiko, kakor večina poprejšnjih socialističnih listov in večina meščanskih listov, temveč se je naslanjal na organizacije, vsled česar je lahko posvetil vse svoje sile čisti razredni borbi, propagandi in socialistični vzgoji. Zadnjima dvema ciljema je bila posvečena tudi socialistična, agitacijska in sindikalna biblioteka, ki je prinašala prevode klasičnih socialističnih avtorjev (Marxa, Engelsa, Lassalla, Kautskega, Bebla i. dr.) ter izvirna popularna delca.
Pri propagandi in širjenju strankinega tiska sta odlično sodelovali tudi posebna ženska organizacija "Sekretariat žena socialdemokrata" z lastnim glasilom "Jednakost" ter mladinska organizacija "Budučnost" z lastnim glasilom enakega imena.
Vpliv socialistične organizacije in živahne agitacije se je pokazal v srbskem javnem življenju takoj po ustanovitvi stranke. Že prvi strankin kongres je določil, da se stranka samostojno udeleži volitev v občinske in okrožne za-stope, kakor tudi volitev za narodno skupščino povsod, kjer je to le mogoče, ter da se ob nobeni priliki in v nobeni obliki ne veže ali sodeluje s kako meščansko stranko. Glede na to se je udeleževala srbska socialno demokratična stranka različnih volitev popolnoma samostojno in vodila volilno borbo zgolj načelno, prezirajoč vse zamamljive neposredne koristi. Zavedala se je sicer velikih koristi proletarske parlamentarne akcije, a vedela je tudi, da ta še ne predstavlja cilja, temveč zgolj sredstvo. L. 1903. ob priliki volitev v narodno skupščino je postavila stranka svoje kandidate v dveh o-krožjih in dvanajstih mestih. Vkljub temu, da so se vršile te volitve komaj poldrugi mesec po ustanovitvi stranke, je bilo oddanih tedaj zanjo vendarle 2900 glasov in v Kragujevcu je bil strankin kandidat dr. Mihajlo Ilič celo izvoljen kot prvi socialistični poslanec srbske narodne skupščine. Pri nasledjih volitvah je postavila stranka svoje kandidate samo po mestih ter je dobila 1.1905. glasov 2608,1906. glasov 3133, dva mandata in 1. 1908. glasov 3043 in si priborila 1.
1905.	dva mandata (v Belgradu in Pirotu), a 1.
1906.	in 1908. po enega (obakrat v Kragujevcu). L. 1912. je pa postavila stranka svoje kandidate še v 6 okrožjih in si priborila skupno 29,037 glasov (4250 v mestih in 24,787 v okrožjih) ter dva mandata (v požarevskem in podrinskem o-krožju).	(Dalje prih.)
LEONID ANDREJEV:
TEMA.
Poslovenil Jos. Vidmar.
(Nadaljevanje.)
—	Vseeno. Hočeš, da ti nalijem v kozarec? Samo glej, da se ne ožgeš, če človek ni vajen, je težko piti iz kozarca.
Z odprtimi ustnii je gledala, kako je bil v počasnih, nekoliko negotovih požirkih. Zaletelo se mu je.
—	To ni nič hudega, nič hudega. Ti boš še dobro pil, takoj se ti vidi. Junak ti moj. Kako sem vesela.
Zacvilila je, skočila nanj in ga jela dušiti s kratkimi, krepkimi poljubi, na katere ni utegnil odgovarjati. Smešno: tuja, pa ga tako poljubljala! Krepko jo je stisnil z rokami in ji mahoma preprečil vsako premikanje; molčal je nekaj časa in tudi sam ostal nepremičen in jo držal, kakor da preizkuša silo miru, silo ženske — svojo silo. In ženska je pokorno in radostno nemela v njegovih rokah.
—	No, dobro! — - je dejal in neopazno vzdih-
nil.
In zopet je zabegala ženska in gorela v divji svoji radosti kakor v ognju. Tako je napolnila vso sobo s svojimi kretnjami, kakor da s« giblje, hodi, poljublja več takih polblaznih žensk po sobi, ne pa samo ena. Pojila ga je s konjakom in pila sama. Nenadoma se je domislila, da je celo plosknila z rokami:
—	A revolver? Revolver sva pa pozabila! Daj, daj hitro, v pisarno ga moram odnesti.
—	Zakaj ?
—	Vrag z njim, bojim se teh stvari. Kaj, če naenkrat ustreli?
Nasmehnil se je in ponovil:
—	Kaj, če naenkrat ustreli? Da. če naenkrat ustreli!
Potegnil je revolver iz žepa in ga počasi podal dekletu, da tehta z roko težo mirnega, u-bogljivega orožja. Tudi naboje ji je izročil.
—	Nesi!
In ko je ostal sam, brez revolverja, ki ga je nosil toliko let, in so skozi priprta vrata prihajali od daleč tuji, neznani glasovi in tihi žvenket ostrog — je začutil vso gromado bremena, ki jo je naprtil na svoje rame. Tiho je stopil po sobi, se okrenil z obrazom v stran, kjer bi se morali nahajati oni, in dejal:
—	No?
Prekrižal je roke na pršil in zamrl: oči je obrnil tja, kjer bi se morali nahajati oni. In v kratki besedici je bilo mnogo: i poslednje slovo i nemo izzivanje in nepremagljiva zlobna odločnost, boriti se z vsemi, celo s svojimi, in malo, prav malo tihe tožbe.
Prav tako je še stal, ko je pritekla Ljuba in je s praga razburjeno spregovorila:
—	Mili, ali ne boš jezen? Ne jezi se, nai dekleta sem poklicala. Tako, nekatere. Nič hi dega? Razumeš, zelo se mi je zahotelo, dali te jim pokazala, usojenega mi, svojega milega Nič hudega? Dobra dekleta so, danes jih ni nihče vzel in zdaj so tam same. Oficirji so sa že razgubili po sobah. Eden je pa videl tvoj revolver in ga pohvalil: pravi, da je zelo dober. Nič hudega! Mili, nič! — ga je dušilo dekle\ kratkimi, pogostimi, krepkimi poljubi.
One pa so že prihajale s cviljenjem in na-> rejeno sramežljivostjo in se veselo vsedale druga poleg druge. Rilo jih je pet ali šest najgrših ali najstarših, pobarvanih, s podčrnjenimi očmi, z lasmi, počesanimi na čelo. Nekatere so« delale, kot da jih je sram, in so hihikale, druge pa so mirno in preprosto čakale konjaka; resno so gledale, mu podajale roko in ga pozdravljale pri vhodu. Očividno so se bile spravljale že spat, ker so bile vse v lahkih plaščih, ena pa. nenavadno debela, lena in ravnodušna, je pri-j šla celo v samem spodnjem krilu z golimi, neverjetno debelimi rokami in s tolstimi oteklimi prsi. Ta debela in pa še ena, ki je imela hudoben, ptičji, star obraz, na katerem je ležalo belilo kakor umazana štukatura na steni, sta bilii popolnoma pijani, druge pa so bile močno dobre volje. In vse to polgolo, nepokrito, hihitajoče ga je okrožilo in naenkrat je neznosno zadišalo po telesu, po porteru in zopet po tistih ] vlažnih, milnih dišavah, kakor prej. Pritekel; je s konjakom in porterom potni lakaj v prekratkem fraku in vse ženske so ga enoglasno pozdravile:
—	Markuša! Mili Markuša! Markuša!
Očividno je bil ta pozdrav v navadi, kajti
tudi ona debela, pijana, je leno vrgla:
—	Markuša.
Vse to je bilo nenavadno. Pile so, trkale in govorile vse hkrati, vsaka svoje. Ona hudobna, s ptičjim obrazom, je razdraženo in kriče pripovedovala o gostu, ki jo je vzel za krajši čas in s katerim je imela nekak škandal. Pogosto so uporabljale poulične kletvine, toda ne ravnodušno, kakor jih uporabljajo moški,) temveč vedno s posebno jedkostjo, nekoliko izzivalno; vse stvari so imele pri njih posebna imena.
Zanj so se v začetku malo brigale; tudi on je uporno molčal in opazoval. Srečna Ljuba je sedela čisto tiho poleg njega na postelji in ga z roko objemala okrog vratu; sama je pila malo, njemu pa je vedno nalivala. In včasih mu je zašepetela prav na uho:
—	Mili!
(Dalje prihodnjič. ) ^
Bog je usmiljen in odpušča. Pop, ki se nanj skll-cuje, pa preobrača hribe, dokler ne doseže maščevanji nad bratom, ki mu je enkrat povedal par zdravih nic. —
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA.
DOPISI.
PRIPOVEDKA O "TALANJU".
i CHISHOLM, MINN. — Dasiravno se že mnogo let govori, piše in predava o socializmu, je še vedno ve-fiko ljudi, ki se boje socialističnega "talanja". Tudi vMinnesoti jih ne manjka. Pred par leti je I. Zupan, urednik "Glasila KSKJ", tolmačil čitateljem svojega lista, da bo socializem vse "raztalal kadar zmaga". Takole ga je tolmačil: Če imaš dva para čevljev, ti bo socializem enega vzel; ako imaš $400 na banki, ti bo socializem vzel $300 in jih dal drugim; ako imaš dvonadstropno hišico, bo dano eno nadstropje drugemu; in tako naprej.
[ Eni revni ljudje se boje socialističnega talanja, menda zato, ker mislijo, da bo njihova revščina razdeljena; drugi se vesele socialistične "talnge", ker mislijo, da bo pehar Rockefellerjevih cekinov prišel tudi nanje, ali da bodo dobili vsaj en Fordov avtomobil brez kontesta.
i; Socializem ne pomeni delitve, kajti rudnikov ne moremo razdeliti, tovarne tudi ne, strojev ne moremo razdreti in dati temu eno kolo, drugemu jermen, tretjemu kos železa. .Socializem pomeni javno lastništvo produktivnih in distributivnih sredstev, ki se bodo operirala za koristi splošnosti in ne posameznikov. Socializem pomeni produkcijo za potrebo in ne za profit.
Delavci ki se bojite delitve, povejte no, koliko ste si prihranili v letih vašega garanja? In, povejte, če teste, koliko so prihranili tisti, za katere garate?
Bogastva so že raztalana, in sicer tako, da jih imajo samo nekateri, večinoma taki, ki nič ne delajo. Tisti, ki so jih ustvarili, nimajo ničesar kar bi bilo »redno imenovati bogastvo; to dokazuje statistika. A-ko boste govorili po pravici, morate priznati, da res nimate ničesar in se vam torej delitve n,i treba bati.
Kako je razdeljeno ameriško bogastvo?
Davčni urad je izdelal statistiko, ki nam prikazuje, da je 1. 1920 dobilo 78,019 posameznikov 55% vseh dividend razdeljenih omenjenega leta. V tej statistiki so vključene vse delniške družbe v Zed. drža-vah, bodisi tovarne, rudniki ali banke. Sledeče številke prikazujejo, kako je razdeljeno premoženje v naši republiki (čitajte pazno, da boste videli, v katerem razredu dohodka ste vi):
T., . . „	-	Skup. vsota
\rsta dohodkov	Stev. posamez. dividend
(20,000 — $25,000 ..............23,729	$ 169,984,0-24
125,000 — $50,000 ...:...	38,548	488,525.560
-	$100,000 ............12,093	377,785,619
—	$1,000,000 ....	835	390,440,790 - $5,000,000 . .	29	3>7,632,312
po,00 in več....................4	37,021,628
Skupaj nad $20,000 ____ 78,019 $1,501,389,933
Skupaj pod $20,000 ____ 7,181,925 $1,234,455,86,2
Ti podatki dokazujejo, da lastuje 78,019 posameznikov večino delnic viseh korporacij v Zed. drža-
Ivah. Če se pomisli, da ima ta dežela 105,000,000 prebivalcev, vidimo, da lastuje večino njenih bogastev
neznatna manjšina, broječa komaj eno desetino odstotka od celokupnega prebivalstva. Ta manjšina kontrolira industrijo in finance, določa cen« živilom, sirovi nam in vsem drugim potrebščinam ter določa plače delavcem. Od enega do pet miljonov dolarjev dividend je prejelo v imenovanem letu Samo 29 posa-mezniko, nad pet miljonov dolarjev dividend pa štirje posamezniki, 835 oseb je prejelo do en miljon dolarjev dividend vsaka. Manj ko $20,000 dividend je prejelo 7,181,925 oseb.
To so dohodki od delnic; delnice ne delajo. Delamo mi. Naše delo prinaša dobiček tistim, kd la-stujejo delnice podjetij, v katerih delamo. Tako je urejena ta stvar. Bogastva so torej, kakor sem že dejal, "raztalana". Tisti, ki ne delajo, jih posedujejo. Tisti, ki delamo, nimamo bogastev. Socializem hoče, da se odvzameljo bogastva tej mali peščici posameznikov in postanejo splošna last. Tako bi postala last tistega ljudstva, ki producira bogastva in vsi bi imeli od njih korist. Profit odpade pod socializmom; s tem odpade vzrok za izkoriščanje.
Kadar govorite o socializmu, se morate o njemu poučiti, ne pa govoriti kar tjavendan kako se bo delilo in take budalosti. Pomnite, da smo delavci v našem pomenu besede zato, ker delamo za kapitaliste; kapitalisti lasitujejo delavna sredstva; mi nimamo drugega kakor roke, katere jim prodajamo. Delavci smo torej vsii tisti, ki nismo kapitalisti, vsi ki delamo za kapitaliste, dasiravno mnogi delavci mislijo, da delajo zase. Mi smo v pretežni večini. Kapitalistov je malo. Oni vladajo s .pomočjo nevednih delavskih množin,. In vladali bodo, dokler se bo delavstvo branilo pristopiti v svojo stranko, dokler bo podpiralo kapitalistično politiko, dokler se ne bo hotelo učiti in spoznati današnji krivični sistem.
JOSEPH ULE.
Sodrugom v Pursglove, W. Va.
PUiRlSGLOVE, W. VA. — Seje socialističnega kluba št. 228, JSZ., se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v Pursglove dvorani. Sodrugi, udeležujte se rednej-še kluibovih sej. Ker je v teku kampanja za pojačanje socialistične stranke, skrbite, da se bo večal tudi naš klub; pri vedite s seboj vaše tovariše in znance, da postanejo člani socialistične stranke. Borba za socializem ni gladka, okrašena pot. Socialistična agitacija ni parada, ampak težko delo, s katerim giradimo gladko pot. Postanimo vsi graditelji, pionirji socialistične družbe.
*
Tudi tukaj se je pričela akcija za zgraditev narodnega doma; sestanki, oziroma seje v ta namen se vrše vsako četrto nedeljo v meescu. Na zadnji seji odbora za lasten dom je bilo izvoljenih šest zaupnikov ki so pooblaščeni pobirati prispevke, oziroma prodajati delnice doma. Dvoraina nam je potrebna. Zgradili jo bomo, ako bomo s pričeto akcijo vztrajno nadaljevali, kajti "zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača".
Pridite na prihodnjo sejo doma, ki se vrši 26. avgusta, neglede ako ste že delničar ali ne, in povejte vaše mnenje. — Tajnik za to stvar.
Piknik socialističnega kluba v Barber-tonu, O.
RARBERTON, O. — Socialistični klub št. 232, JSZ., priredi v nedeljo 19. avgusta prvo izletno zabavo (piknik) na Boughmanovi farmi, kjer se je vršil piknik društva Triglav.
Sodruge in slovensko občinstvo sploh vabimo, da se tega piknika udeleži v obilnem številu. Zabave bo dovolj in eventualni prebitek se bo porabil v namene, kakor sledi.
Kot znano, se je tukajšnji socialistični klub zavzel gojiti dramatiko in petje, nadalje, da si (kakor hitro bodo dopuščalai gmotna sredstva) nabavi knjižnico, iz katere bo posojeval vsakovrstne knjige tukajšnjim rojakom. Kakor vidite, so to res dobre ustanove, vredne, da jih podpirate. Ker so za take akcije potrebna gmotna sredstva, priredimo prej omenjeno zabavo. Udeležite se je vsi do zadnjega in pokažimo tudi v dejanjih, ne samo z besedo, da smo v Barberto-nu aktivni na polju izobraževalnega dela.
Katerim je kraj, kjer se bo piknik vršil, neznan, naj sluiži sledeče v pojasnilo. Tisti, ki imate avtomobile, se peljite skozi po tlakovani cesti od West Barber,tona naprej do kraja, kjer bo razobešena zastava; od tam se obrnite na "desno proti farmi.
Tisti, ki nimajo svojih avtov, naj pridejo do Lovrenca Franka; od tam bodo vozili avtomobili do piknika-
Na svidenje v nedeljo 19. avgusta.
ANTON PEČNIK, tajnik.
Članstvu kluba št. 1.
CHICAGO, ILL. — Prihodnja seja kluba št. 1 bo v petek 17. avgusta ob 8. zvečer.
Kdor še ni glasoval pri volitvah v odbore JSZ., to lahko stori na prihodnji seji.
Piiknik socialistične stranke okraja Cook se vrši v nedeljo 2. septembra v parku Riverview na No. Western Ave. Glavni govornik na tem pikniku bo so-drug Eugene V. Debs. Agitirajte, da bomo imeli čim večjo udeležbo.
V nedeljo 30. septembra priredi dramski odsek našega kluba prvo igro v te(j sezoni. Vstopnice se dobe pri tajniku kluba št. 1 v uradu Proletarca in pri članih in članicah kluba. — Tajnik.
Ivan Molek in sodruginja Frances A. Tavčar. Še eni nominacija je prišla med tem za sodr. Grdena, ki imi sedaj nominacijo od dveh klubov. Vprašal je vse kandidate, če sprejmejo kandidaturo, toda odklonili so vsi, in tako ostane edini kandidat sodr. Pogorele«] Pri št. 128 V Nokomisu, 111., so nominirali Jos. Gorše-ka v Carlinville, 111., katerega pa ni v Carlinville, in tajnik kluba v Carlinville, sodr. J. Spendal poroča, Ji je to imenska pomota, in da so pri klubu št. 126 prej-kone mislili na Jos. Korsicha. Poročilo se vzame n»a na znanje.
Odpre se kratko posvetovanje vseh članov ekst kutive, in rezultat tega je, da vsled obstoječe situacije ne preostane eksekutivi nobena druga pot kakor tista, ki jo je imela v vidu že na setji dne 3. avgusta, to je, da proglasi sodr. Charles Pogorelca tajnikom Ji slovanske socialistične zveze.
Odpre se še razprava, kdaj naj bi nastopil sodr, Pogorelec tajništvo JSZ., in pa kako naj se nalaga v banko gotovina. Zaključeno, da nastopi sodr. Pogorele tajniško mesto JSZ. s 1. septembrom 1923, denar pa se nalaga na banko pod imenom "Jugoslav socialist federation, Chas. Pogorelec, Sec'y-", tako da se da klubom prilika pošiljati Money Ordre na ime tajnika, kar je z mnogih ozirov praktičnejše, kakor pa če bi se morali posluževati tajniki klubov prvega m-slova.
Tajnik predloži račun sodruga in sodruginje U-dovich, ki ga pošiljata za dnevnice na zboru JSZ. v znesku $20.00. Po zadnjem zaključku se račun ii-plača.
Dalje vprašuje tajnik, če naj izda Zveza nova pravila v posebni knjižici. Njegovo priporočilo je. naj bi se je ne izdalo, ker stane preveč denarja, nekaj pravil je pa itak na roki, ker so izšla v zapisniku in tega je nad 200 komadov.
Sodr. Zajec je mnenja, da bo treba sedanja pravila itak še v marsičem izpremeniti pred zborom potom splošnega glasovanja, in ker imamo drugo leto zbor, bi bilo res nepotrebno, da tiskamo pravila v posebni knjižici. Tudi ostali člani so tega mnenja, zato je zaključeno, da se za to dobo ne izda pravil v posebni knjižici.
Odpre se še splošno posvetovanje, kako dobiti kako moč za upravništvo Proletarca, ker sodr- Pogorelec ne bo mogel opravljati obojega dela. Končno se prepusti ta zadeva upravnemu odboru Jugoslovanske delavske tiskovne družbe.
Zaključek seje.	. . Tajništvo J. S. 1.
ZAPISNIK IZREDNE SEJE EKSEKUTIVE J. S. Z.
dne 10. avgusta 1923.
Seja se vrši radi volitev gl. tajnika v smislu zaključka seje eksekutive z dne 3. augusta, ki nalaga tajniku dobiti od vseh do takrat prijavljenih kandidatov za tajniško mesto odgovore, če sprejmejo kandidaturo ali ne, in če razen sodruga Pogorelca, ki je že sprejel kandidaturo na seji kluba št. 1 JSZ., n,e sprejme nobeden kandidature, se izvoli na tej seji sodruga Pogorelca gl. tajnikom JSZ.
Navzoča so Mary Auičin, Aleš, Cainkar, Godina, GottTicher, Petrich in Zajec. Od nadzornega odbora je navzoč Udovich, od uipravništva Proletarca Pogorelec.
Predseduje Aleš.
Tajnik Petrich poroča, da sta bila od zadnje seje naznanjena še dva nova kandidata, in sicer sodrug
LISTU V PODPORO.
HOLLSOPPLE, PA.: Nabrala L. K. in Jack
Streli...............................$ 2.50
HOMER CITY, PA.: W. J. Lazar..............^.fll
MILWAUKEE, WIS.: Pauline Vogrich........ .611
CHICAGO, ILL.: S. Bojanovich, $1.00; Fr. Pet-
"rich, $1.00; skupaj ........................................2.1»
FOREST CITY, PA.: H. Stanich, provizija od
naročnine ........................... .it j
WEST NEWTON, PA.: Jos. Zorko provizija od
naročnine ......................................................M
ELY, MINN.: Fred A. Vider ...................Jj»
Skupaj .............................$ 7JH
Prejšnji izkaz .......................255.45
Skopaj.........................
MIHAEL MAVRICH PREMINUL.
Dne 5. avgusta je po kratki bolezni preminil v icagi sodrugi Mihael Mavrich. Podlegel je para-fei. Star je bil 58 let, doma iz sela Mavrici, Hrvatsko Mmwje. Po poklicu je bil pok. Mavrich zidar. Tukaj spušča ženo in dva sina, o'd katerih je eden glavni tajnik N. H. Z. v Pittsburghu.
V Ameriko je prišel pokojni M. Mavrich pred 17 M ter se je kmalu po svojem prihodu začel zanimati i> podporna, društvena ter kulturna gibanja med svojimi rojaki v Chicagi.
Pozneje, ko je pokojni Glumac organiziral socia-istični klub št. 6, spadajoč pod okrilje Jugoslovanih socialistične zveze, se je začel pokojni Mavrich animati za socialistično gibanje in je pri agitaciji prav pridno pomagal pokojnemu sodrugu B. Žikiču, ilasti V delokrogu članov podpornih društev, do katerih je imel pokojni poseben dostop. Poleg tega je imel razne agitatorične funkcije — odbore pri klubu S, 6. Pozneje je bil izvoljen tudi v eksekutivo, od-iosuo nadzorni odbor Jugoslovanske socialistične we. Svoje posle je vršil vedno točno in vestno. V ime spore, ki so nastali z razcepom JSZ. radi vojne taktike, se pokojni ni rad mešal, dobro vedoč, da pre-itlika medsebojna nasprotstva ne morejo roditi do-Irega sadu. Njegova glavna zadača je bilo vedno na-telo solidarnosti, med tem ko je prepuščal prereka-ije o taktiki najraje drugim. Kakor njegov tovariš teh, tako je bil tudi pokojni Mavrich mirne nara-te in je vsako stvar dobro premislil, predno se je odločil zanjo. V tem smislu je bil pokojni Mavrich taslruktiven, agitator. Z njegovo smrtjo zgubi jugoslovansko delavstvo brezdvomno enega izkušenih kcev za našo stvar.
Pogreb se je vršil dne 6. avgusta ob navzočnosti ijegove žene, sinov in. članov društva Dr. Ante Starte, št. 269 NHZ., čigar član je bil pokojnik.
Pri odiprti rakvi na njegovem domu sta imela poslovilne govore sodruga Frank Petrich in Alex Du-tavac, prvi v imenu socialističnega gibanja in, drugi i imenu društva, h kateremu je pokojni pripadal. Splošni govor je imel pogrebnik mr. Pavlak.
Časten spomin sodrugu in možu, ki se je v svojem
iivljenju boril v armadi jugoslovanskega delavstva za floveške pravice in za boljši svet!	Drskar.
AGITATORJI NA DELU.
Naročnin na "Proletarca" so poslali (izven kon-■ta):
Jit Lukancic, N. Chicago, 111.....................8
tat. Ocepek, Penna............................2
Louis Uitancich, Detroit, Mich...................2
Mine Tich, Chicago, 111......................1
kZorko, W. Newton, Pa.......................1
I Križman, Johnston City, 111....................1
Y.P. S. L. v New Yorku prične izdajati svoje glasilo.
Socialistična mladinska liga (Y. P. S. L.) (New Yorku je zaključila izdajati mesečno re-rijo za socialistično vzgojo mladine. Vse priprave so v teku in list prične izhajati v septemini. Kdor želi kake informacije ali se na list uročiti, naj piše na naslov: Magazine Commit-
Ilte, 7 East' 15th St., New York City, N. V.
Agitacija za razširjenje "Proletarca".
Izkaz naročnin poslanih do 11. avg. v tekmi za razširjenje "Proletarca".
število Celoletne naroč. naroč.
115y2 82 75 21 18% 17 14
12% 12% 12 12 13 11 11
10%
9%
9%
9 9
8% 8% 6% 6% 6
6 4
3%
3% 3%
2% 2% 2% 2 2
1% 1%
iy2
Skupaj .......................686 542%
(Klnb št. 1. — Chas. Pogorelec 53—44%; Frances A. Tauchar, 29—22; Frank Ben,china, 27—24%; Mary Oven, 10—8%; F. Z., 8—7; Frank Florjancich, 4—4; John Vogrich, 1—%.)
(Klub št. 27. — John Krebelj, 49—40%; L. Go-rjup, 26—2:3%; Aug. Komar, 16—12%; John Volk, 4— 3; Jos. Volk, 3—2; John Bradač, 2,—1; Vin. Jurman, 1—1; Fr. Mulej, 1—1.)
(Klub št. 47. — Jos. Ovca, 12—9%; Jos. Shum, 7—4%. Opomba: Druga številka v seznamu znači celoletne naročnine.)
SLOVENSKEMU DELAVSTVU V HERM1N1E, PA.
Socialistični klub št. 69, JSZ., zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 6. popoldne v dvorani društva Prostomisleci, št. 87, SNPJ. — Rojaki, pristopajte v naše vrste I — Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa.
Soc. klu bšt. 1, Chicago, 111. '..........137
Soc klub št. 27, Cleveland, 0.........102
Anton Žagar, Sheboygan, Wis.........93
J. R. Sprohar, Pursglove, W. Va.....22
Jernej Kokelj, Penna................ 30
Louis Bartol, Reynoldsville, W. Va.....27
Soc. klub št. 47, Springfield, 111.......19
Jack Kotar, Warren,,, 0.............. 19
Anton, Zornik, Herminie, Pa.........16
Lukas Butya, Moon Run, Pa..........12
John Ban, Pittsburgh, Pa..............12
Louis Gorsich, Renton, Pa..........14
W. J. Lazar, Homer City, Pa......... 12
John Terčelj, Hendersonville, Pa.....11
Andy Bartl, Harwick, Pa............. 16
Max Martz, Buhl, Minn.............. 12
Joseph Ule, Chisholm, Min,n...........10
Louis Krasna, Conemaugh, Pa........13
Joseph Korsich, Carlinville, 111....... 9
Rosie Selak, Sitar City, W. Va......... 12
Peter Bukovec, Johnstown, Pa........ 9
Valentin Laharnar, Delmont, Pa..... 12
Frank Liudvik, Pittsburgh, Pa........ 8
Frank Ravnikar, Lorain, 0.......... 8
Anton Pečnik, Barberton, 0.......... 6
Anton Mravlje, Clinton, Ind. . :....... 8
Joseph Sterle, Chisholm, Minn........ 6
Frank Klun, Chisholm, Minn.......... 4
Rudolf Potočnik, Warren, 0.......... 4
Jack Streli, Hollsopple, Pa............ 5
Joseph Kocjan Brooklyn, N. Y......... 4
Louis Sterle, Dunlo, Pa............... 3
Paul Les, Spangler, Pa............... 2
Anton Grden, Glencoe, 0............. 2
Martin Kaucich, Avella, Pa.......... 3
Frank Merchak, La Salle, 111......... 2
Paul Subic, Stockett, Mont............ 2
Pokojni sodrug Frank Modic.
Piše ANTON GARDEN
"Frank Modic je mrtev," se je glasila brzojavka z dne 18. julija, poslana iz St. Louisa, Mo. Vse, ki smo pokojnega sodruga Franka Modica bolj intimno poznali, je ta novica globoko pretresla. Kot rosna kaplja na bilki, kopajoča se v majniškem blesku od zgodnjem jutranjem solncu, je bilo njegovo življenje. A potegnil je krepak jutranji veter in kristal se je utrnil . . . ,ni ga več • . .
FRANK MODIC
V najlepši dobi življenja, star 28 let, v cvetju telesne kreposti si je pretrgal nit življenja. Vedno resen, vedno redkobeseden, kremenitega značaja in odločen, z veliko idejo v duši, si je pokojni Frank Modic pridobil resnično spoštovanje vseh, ki so ga poznali. A neizprosna usoda ga je potegnila od nas v času, ko bi imel dati duška svoji ustvarjajoči in globoko čuteči duši; prekrižala mu je visoke ideje, ki jih je gojil, ideje, ki so mu bile svete. Človek gradi, mnogokrat v oblakih — a narava podira.
Pred nekako desetimi leti je zapustil svoje v stari domovini ter se podal v novo deželo — za srečo, kakor večina ameriških priseljencev. V bujni in povsem neizkušeni domišljiji osemnajstletnega mladeniča si je utisnil podobo Amerike še predno je zagledal boginjo svobode. Ali že takoj pri vstopu v novo deželo se innu je zazdelo, da prava slika Amerike, v katero je ravnokar vstopil, ne odgovarja povsem njegovi, kakršno si je ustvaril v mislih. Železni rudniki v Minnesota kamor se je bil naselil prvih par let, so mu šele pokazali pravi kontrast med Ameriko kakršna je v realnosti in med ono, ki si jo je narisal v domišljiji v starem kraju na podlagi čudežnih pravljic o čudežni dežli, ki so prisitne le vračajočim se "Amerikancem".
Mnogokrat se je opazilo, da so izkušnje, ki si jih je pridobil v železnem okrožju Minnesote, in razmere, v kakršnih živi tamošnje delavstvo, napravile nanj neizbrisen utisk. Ob prilikah kadar je pogovor nane-
sel na delavske razmere v železnem okrožju Mi te, so izkušene oči vedno opazile grenak in iz du kajoč izraz na njegovem obrazu. Vedno resen ob postal v takih slučajih še bolj resen. V nje mirnih očeh je zaplapolal bliskovit, skoro plah, a patičen ogenj. Globoko pod zemljo je videl trplen' veških senc, napol nage trpine črpajoči svoje po joče moči, v neprestani nevarnosti pri spravljanju ide na površje —naravnega zaklada v kreraljih ljudi. Čutil je vročino ,v kateri se pote moderni nji, čutil strupen vzduh, ki ga povzročajo neprer prostori in trohneče opore, katerih je v minne' rudnikih cele gozde. In ob enem je čutil tudi močnost tamkajšnjega delavstva in y'dno in n moč jeklarskega trusta — United States Steel iporacije.
Ko se je v deželi nekoliko orientiral, je v Minnesoto ter se podal za delom v tovarne. Kot den delavec tudi v tovarni ni našel preveč mika dela. Monotonost tovarniške atmosfere in me' cija dela ni nikakor prijalo njegovi naravi. Ra ga ravnajo z delavci po tovarnah, kjer ni moč pa sploh nikake strokovne organizacije, v največ si jih slabše kot z'živino. Tako se je po nekolikih ' njah kot tovarniški delavec podal v premogo kjer se je tudi ustanovil.
Industrialen delavec si mora večkrat iskati izgubi ga v enem kraju, ali ga ne more dobiti, prisiljen iti drugam; tako je tudi pokojni Modic pustil koncem meseca maja t. 1. Glencoe, Ohio, šel iskati sreče drugam. Prehodil je število d osrednjem in na severozapadu ter državo Ka~ dela v njegovem poklicu se mu ni posrečilo d Kamor je prišel, je našel premogovnike prenapol" z delavci ali pa zaprte. Raizočaran po tem neu se ije ustavil v St. Louisu, Mo., kjer je preživel zadnje dneve življenja v pesimističnem premisl' nju, do smrti potrt. Simptomi črnega pesim: trudnost življenja se zrcalijo v utisu, ki ga je d priliki obiska tamkajšnjega mesitnetga parka. V njem pismu (v katerem je tudi sporočil da se vrne zaj v Glencoe), je med drugim pisal, da služijo parki kapitalistični družabni uredbi kot "dum ground" (smetišče) za izmečke človeške družbe, parka, piše on ,sestoji z ohromelih, do kosti ganih delavcev. Pohabljenci posedajo po parkih, poselni delavci pohajajo po njih ali se polegajo po vi, nevedoč, kaj početi.
V teku svojih bogatih izkušenj in opazovanj, pokojni Modic kot industrialni delavec pridobil bok vpogled v življenje. S svojim plastičnim njem in neusahljivim hrepenenju po znanju si je dobil neprecenljiv in redek človeški dar bistveno znavati in. razumevati krivičen ustroj današnjega žabnega reda. Videl je ogromna bogastva, ki jih duje peščica "srečnih" ljudi, kupičenega potom riščan.ja delavnega ljudstva in potom krivične ekonomskega sistema. Videl je razkošnost, ki med takozvano višjo družbo, videl je bedo in maštvo, v katerem se nahaja nešteta delavska dru Videl je parazitstvo in korupcijo, s katero je p žena današnja po kapitalizmu blagoslovljena čl družba. Videl je neznosno ignoranco in lahkov ljudstva ;sebičnost in slepo strankarstvo člov rave. Čutil je z vso svojo dušo neštete krivice, terirni ječi delavsko ljudstvo, in tudi hibe, ki " tlom velikana. Hrepenel je po novi, boljši člo družbi, kot hrepene tisoči drugih. Ali to njegovo nje za dosego nove človeške družbe je bilo
prepreženo z mislijo na neštevilne zapreke, preko erih bo moralo korakati delavsko ljudstvo v no-loveško civilizacijo. Zavedal se je v ipolni meri, da konservativna človeška narava največja zapreka hii-"?mu napredku; ob takem premišljevanju se je bolj bolj podajal v objem črnega pesimizma. Življenje mu je bilo resna stvar, na katerega je al z resnim obrazom. Njegova preobčutna narava navadno videla podobo le s temne strani ter temno-slike še povečavala. Veliko .njegovega pesimizma in itivnosti je direktno izviralo iz njegove živčne ab--alnosti. Bolezen na možganskih živcih, takozvana ozija (neurosis), ga je bolj in bolj dobivala pod vpliv ter ga končno pritirala do neizogibnega ca.
Kot že omenjeno, je pokojni Frank imel neusah-željo po znanju. Sprevidel je, da človek brez entaroega znanja ni duševno na veliko višji stop-"od njegovega neintelekltualnega pradeda. Tako ga >.o v jeiseni leta 1918 na vseučilišču .v Dubuque, a, kjer se je nahajal poldrugo šolsko leto. Ker ni fcogel prenašati oficielne hipokritike tamkajšnjih Solili razmer, je končno zapustil tamkajšnjo šolo ter i« podal študirati na državno kmetijsko šolo (Agri-jitaral College) v Fargo, North Dakota, kjer se je napajal nekaj mesecev. Radi pomankanja gmotnih sredin se naslednje šolsko leto ni podal nazaj v šolo. Joda njegova želja po temeljitejši izobrazbi ni usahnili. Leta 1921 se ije podal v Brookwood — v novo Kanovljeno delavsko učilišče poleg Ratonah, N. Y., jjer je dokončal prvo leto. Ali radi odprtja in nezace-Ijeae srčne rane se naslednje leto ni vrnil v to uči-lisce.
Knjiga, katera mu je bila vedno v uteho, mu je lila najljubši prijatelj. Cital je mnogo; poglobil se jir znanstveno, filozofično in socialno literaturo. Napa posledica teh učnih naporov je bila, da si je .dobil bogato teoretično in praktično znanje. Vsi, ' smo poznali bolj intimno njegovo duševno zmož-J njegov karakter in njegovo prepričanje, smo jlli veliko upanje na njegove gradeče aktivnosti v skem gibanju. Ali radi nevidne bolezni, katera je kradla tistega duha in. vztrajnosti ,ki je potreb-bojevniku v boju za dosego delavskih ciljev in ki ':d!mja in krepi človeka v prizadevanjih za dosego '"tipov človečanstva, je pokojni sodrug omagal ter zgrudil pod težo usode.
Počivaj mirno, dragi Frank! Tvoja velikodušnost, nesebična in človekoljubna narava naj prepoji »delavsko gibanje, za katerega si ti čutil in delal.
nka delavcev (W. P.) preseli svoj gl. stan v Chicago.
Stranka delavcev (Workers' Party) preseli svoj (.stan iz New Yorka v Chicago, kakor je zaključila eksekutiva. Ob enem je pričela kampanjo za novitev svojega angleškega dnevnika, za katerega 'a doneske.
I gl, stanom v New Yorku ni imela posebne sreče; to je en razlog za selitev, ker upa, da bo imela v Chi-vei uspeha pri širjenju svoje organizacije. Socialna stranka v New Yorku je prejaka, da bi jo ko-isti mogli oslabiti in so kljub neprestanim napa-jem na socialistično stranko ostali slabi, oziroma šibkejši, kakor so bili pred dvema leti.
Brez naslova.
Glasilo liberalnega, svobodomiselnega cleveland-skega Lojzeta je postalo strogo klerikalno glasilo. Mr. Pire se navdušuje za katoliške shode in obuja mrtvo klerikalno ladjico ameriških hipokritično katoliških Slovencev v novo življenje. Ampak ladjica se ne gane. Na konvenciji kranjske katoliške jednote dne 20. avgusta ne bo vprašanje katolicizma najvažnejše, ampak najmanj važno. Najvažnejši bo lov z,a službami.
Vse drugo bo postransko.
* * *
Mnogi člani (vplivni in nevplivni) raznih slovenskih podpornih jednot so mnenja, da v podpornih organizacijah ni mesta za politiko. Pa vendar vabijo na svoje slavnosti politike ki govore o politiki in propagirajo svoja stališča. Tak slučaj se je dogodil na Ely, Minn., kjer je govoril senator Shipsitead na slavnosti JSKJ. Tisti, ki so proti politiki v tej ali oni organizaciji, so proti zato, ker ji ne morejo uriniti svoje politike. Torej odločajo tudi pri takih mnenjah politični oziri.
* * *
Pred nekaj tedni se je vršila XII. konvencija podporne organizacije "Srbobran-Sloga", kar ni nič nenavadnega. Ampak srbski in hrvatski listi so precej pisali o tem ziboru, ker se je na njemu pojavil, kar oni imenujejo, "boljševiški klub", kakor se je pojavil na zadnji konvenciji NHZ. Napredni elementi se tega pojava vesele, nazadnjaki ga črnijo. Taki "boljševiški" klubi so se pojavili v slovenskih podpornih organizacijah, razun par izjem, že pred leti, ko še ni nihče vedel, kaj je "boljševizem" v današnjem pomenu besede. Kljub temu, da nam nekateri hrvatski delavci očitajo zaostalost smo z boljševiškimi klubi vendar precej let naprej. Koliko je v takih klubih "boljševizma" je povsem druga sitvar.
* * *
Urednik "D. S." je napisal nekemu A. Valenčiču dopis, v katerem bere levite sedanjim in prošlim socialističnim grešnikom. Nekaj je pobral iz starih številk "Glasa Naroda", nekaj je pa sam "sestavil", tako da je "krasna slika" popolna. Kaj pa, če bi zložil za prihodnjo izdajo še eno "krasno sliko", v kateri bi prikazal, kdo so bili Fraina, Stoklitzky, Morrow in nešteto drugih agentov provokatorjev, ki so vam pisali proglase in programe? Ali se vam ne zdi, da bi bila slika res krasna? Tudi en vaš urednik bi bil lahko vmes.
* * O
Frančiškanski slovenski žurnal si je nabavil nekaj socialističnih besednjakov, iz kaiterih črpa besede kot: "huržvazija, meščanske stranke, meščansko časopisje, kapitalizem, izkoriščevalci delavstva" itd. Časi se menjajo tudi v kloštrih. Celo patriarh Tikhon se je spokoril in obljubil lojalnost sovjetski vladi. Njegov prihodnji korak bo najbrž ta, da postane boljševiški propagator. Ampak vsa ta hinavščina je delavstvu bolj nevarna kakor odprti sovražniki. Z "delavskimi prijatelji" je imelo delavstvo vedno slabe izkušnje.
DELAVSTVU V WAUKEGANU, North Chicagi in okolici naznanjamo, da se vrtše seje socialističnega kluba št. 45, JSZ., vsako drugo nedeljo v mesecu v S. N. Domu. Udeležujte se jih točno. Na nečlane apeliramo, naj se pridružijo našemu klubu. — Tajnik.
Zveza slovenskih organizacij v Chicagi.
Od časa do časa se pri občuje pod to rubriko zanimive aktivnosti Z. S. 0., ki so v interesu vseb društev. Društva, katera še niso naznanila njih pristopa v Z. S. O., naj to naznanijo zvezinemu tajniku, kamor naj naslade vsa naznanila in pošiljatve, ki so namenjene zvezi.
Apeliram na zastopnike včlanjenih društev, da se udeležujejo mesečnih sej, katere se vršijo vsaki drugi četrtek v mesecu v Narodni dvorani, na Racine Ave. in, 18ti cesti. Začetek sej ob 8. uri zvečer v dvorani štev. 2, v tretjem nadstropju.
PRIREDBE SLOVENSKIH ORGANIZACIJ V CHICAGU:
Jugoslovanska Sokolska ž up a — izlet dne 2. in 3. septembra (Labor day) v Stickney, Park.
Neighbors, štev. 449, SNPJ. — plesna veselica dne 23. septembra v Waren Park Hali, 2100 So. 56th Ave., Cicero, 111.
Socialistični klub štev. 1, J. S- Z. — Dramska predstava v nedeljo dne 3'0. septembra v dvorani Č. S. P. S. n,a 18ti cesti.
"Jugoslovan" štev. 104, J. S. K. J. — Veselica v soboto večer dne 6. oktobra v Narodni dvorani, Racine Ave. in 18. cesta.
"Slavij a" štev. 1, SNPJ. — Slavnost dvajsetletnice v nedeljo dne 21. oktobra v dvorani Pilsen Sokol.
"Narodni Vitezi" štev. 39, SNPJ. — Veselica dne 13. oktobra v Narodni dvorani, Racine Ave. in 18. cesta.
S. S. P. Z. štev. 1. — Veselica v Narodni dvorani dne 27. oktobra.
Gorenjec, št. 104, SSPZ. — Plesna veselica 4. novembra v dvorani Mozart, 1536 Clybourn Ave.
Pevski zbor "Sava" — Slavnost petletnice z obširnim koncertnim programom v nedeljo dne 25. novembra.
"Francisco Ferrer" štev. 131, S. N. P. J. — Veselica dne 28. novembra (večer pred zahvalnim dnevom), v dvorani SNPJ., So'Lawndale in W. 27th St.
Soc. klub štev. 1, JSZ. — Dramska predstava v nedeljo popoldne, dne 16. decembra v dvorani Č. S. P. S.
Soc. klub štev. 1, JSZ. — Silvestrova zabava dne 31. decembra, v dvorani S. N. P. J.
Slovenska postaja, štev. 16311 M. W. of A. — Plesna veselica, dne 26. januarja 192-4.
Soc. klub štev. 1, JSZ. — Dramska predstava, dne 10. februarja 1924, v dvorani ČSPS.
Soc. klub štev. 1, JSZ. — Dramska predstava, dne 6. aprila 1924, v dvorani CSPS.
"Nada" štev. 102, SNPJ. — Slavnost petnajstletnice, v nedeljo, dne 27. aprila 1924 v Narodni dvorani.
Ako priredba vašega društva še ni v gornjem seznamu, blagovolite obvestiti zvezinega tajnika, da bo uvrščeno v prihodnjem. Ako katero društvo opazi kakšno pomoto ali pomankljivost, naj to naznani tajniku, da se prihodnjič popravi.
Bias Novak, tajnik, 2659 So. Springfield Ave.
Prosvetni odbor Z. S. O. bo koncem septembra ali začetkom oktobra otvoril šolo, v kateri se bo naša mladina poučevala slovenščine. V šolo se bo sprejemala mladina od 8. leta naprej. Slovenski stariši, ki žele, da se njih mladina nauči slovensko čitati in, pisati, naj to naznanijo tajniku ali pa na naslov: Frank i Paulich, 1922 S. Laflin St.
Istotako bo prosvetni odbor Z. S. O. otvoril držav- i ljansko šolo. Moški in ženske, ki še niso državljani in i
se želijo pripravljati za državljanske skušnje, naj p«| šljejo naslov.
Obe šoli se otvorita, ako bo priglašeno zadostmj število učencev, za to apeliramo na one, katei-ikF tiče, da to sporoče v kratkem, da more odbor prav>|
časno vse potrebno preskrbeti Prosvetni odbod Z. S. 0 - (
Kako naraščajo bogastva.
V svoji brošuri je pojasnil sodrug Augusl Claessens, kako kapitalisti "producirajo" stva. Premoženje jim vidoma raste in nekdo-ga mora spravljati skupaj, kajti brez nič senH česar ne napravi. Za primero navaja otroke, katerim so očetje zapustili po par miljonov, investirani v železnicah, rudnikih itd., in kako je iz teh par miljonov nastalo tekom let do oba kove polnoletnosti kup miljonov. Kajne, prti brisan otrok mora biti, da "producira" še v svoj ji mladoletnosti tolikšno premoženje.
Omenja tudi slučaj neke ženske, ki je umrla v blaznici. Ko je bila v norišnici, je producira-la stotisočake na leto. Kako to, da jih "pameten" delavec ne more?
Da, celo blazneži ustvarjajo bogastva! Ako ne verjamete, ste se uverili, ko ste čitali o od-j loku vrhovnega sodišča glede zapuščine F. Suydama.
Leta 1874 je bil poslan F. W. Suydam vi blaznico. Njegovo premoženje je takrat znašalo $50,000. Dasi je bil Mr. Suydam v blaznici., je "produciral" tako spretno, da je premoženj] naraslo na miljon dolarjev. Ker Mr. Suydamni mogel radi svoje blaznosti potrošiti to vsoto,soj se zanjo pričkali dediči in stvar je prišla v rati sodbo vrhovnemu sodišču, ki jim jo je razde-j lilo.
$50,000, investiranih v rudnik, tovarno alil kamorkoli že, prinaša dobiček. Ako bi jih imel j zakopane v kleti, bi bilo $50,000 zmerom sa.... petdeset tisoč. Naloženi v pravih delnicah prinašajo visoke dividende, kapital se veča in ij tem vrednost delnic. Takole su ustvarjal stvo "kar samo od sebe". Če delavci ne verja-1 mejo, naj nekoliko preštudirajo, zakaj lahko celo otroci in blazneži bogate, oni pa ne morejo. ^IINIIIIIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIllllllIllllliinnillllllllMIlllllllll
| V nedeljo 2. septembra popoldne
E	.	se vrši
I v parku Riverview v Chicagi
| VELIK PIKNIK
SOCIALISTIČNE STRANKE,
S na katerem bo govoril med drugim sodro? = Eugene V. Debs, predsednik eksekutive soc. stranke, i
E Vstopnice se dobe v uradu Proletarca, v urada
=	okrajne organizacije in pri članih in članicah i
—	stranke.
E	„ Agitirajte, da bo udeležba na tem pikniku i
s štela na tisoče. ...........................................................................
Obvarujte se pred poletnimi neredi.
Naše telo je kakor kurjaven sistem. Sedaj ko so dnevi vroči, nehajte metati v telo kurivo in izčistite do dobra. Jedli smo preveč mesa in prikuh, pajev raznega drugega peciva, ves naš sistem je zaprt in »tlačen z nerabno tvarino, kar je ravno toliko kot kje ,peč prenapolnjena s pepelom, zato moramo iz-fistiti telo te tvarine, če se hočemo počutiti udobne i živahne. Izčistite vaša odvajalna čreva s Triner-jttim zdravilnim grenkim vinom, ki je najboljša podla tonika, ki je sestavljena iz lublja cascara sa-(rada. sladkih koreninic, regrada, itd., in ki so naj-loljši želodčni in. kri čistilnici. Če vživatc Trinerjevo idravilno grenko vino, ne boste trpeli na zaprtju, slaku teku, glavobolih in splošni utrujenosti. Celo ob trotih poletnih dnevih se boste dobro počutili. Kupi-tega takoj pri vašem lekarnarju ali pa trgovcu z zdra-rili in pomnite, da je Trinerjev Liniment zanesljivo kdravilo za utrujene noge, z vin jen j a in otekline in da »Trierjeve Tootache Drops zelo priporočljive za za-lobol in nevrlagijol
SODRUGOM V CLEVELANDU.
Seje socialističnega kluba št. 27. se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne, v klubovih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodruga je, da redno prihaja k sejam. — Tiste, ki simpatizi-rajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc. stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu za osvoboditev proletariata. Prva nah ga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri ter pa vpoaštevajmo geslo: "V organizaciji je moč."
DETROITSKIM SODRUGOM. Seje slov. socialističnega kluba št. 114 JSZ., se trse vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem Domu, 1329—31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne.— Na dnevnem redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, ia ji pridobivamo novih članov. — Organizator.
VICTOR NAVINSHEK
331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA.
Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd.
Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah.
V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih instrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je:
Zmerne cene in točna postrežba.
Pišite po moj veliki cenik.
Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam.
Preč i ta jte naš cenik knjig,
priobčen v tej izdaji. Velika izbera novih knjig, katere smo prejeli pred nekaj dnevi iz Slovenije.
Največja zaloga boljših književnih del.
NAZNANILO.
Rojakom v Johnstownu in I okolici naznanjam, da sem odprl svojo krojačnico. Izdelujem vsa v to stroko spadajoča dela, 1» najnovejšem kroju. Delo jamčeno. Za obilen obisk se priporoča
PETER KOBAL, krojač,
401 Somerset St., Johnstown, Pa.
STEDLJIVI LJUDJE
r£m	
k?	
Pod vladnim in državnim nadzorstvom in Chicago Clearing House Ass'n.
vlagajo redno in investirajo razumno v
KASPAR STATE BANKI
največji jugoslovanski banki v Zed. državah
1900 Blue Island Avenue
in vogal 19. ceste.
CHICAGO,	ILLINOIS.
Kapital in prebitek
$1,2 5 0,0 0 0.0 0
Prodajamo parobrodne listke
za vse prekomorske črte v Jugoslavijo in nazaj. Izdelujemo sve-dočbe (affidavits) za naseljence ter pošiljamo denar v staro domovino najhitrejše in najceneje.
♦
CENIK KJIG.
ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN
DRUGE KNJIGE IN__
BROŠURE. ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI7 Debata ........................ .20
ANGLESKO-SLO VENSKI BESEDNJAK. (Dr. J. P. Kent).. 5.00 DEMOKRATIZEM IN 2EN-
STVO, (Alojzija štebi) .......1»
GOSPODARSKA GEOGRAFIJA,
(Dr. V. šarabon). vezana.....1.26
KATOLIŠKA CERKEV IN SOCIALIZEM ..................25
KDO UNIČUJE PROIZVAJANJE V MALEM...........20
KOMUNISTIČNI MANIFEST, (Karl Marks in Friderik En-
geta).......................2«
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA, (Dr. Josip Mencej).....26
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV, (Matija Pire).........40
O KONSUMNIH DRUŠTVIH... .1» O KULTURNEM POMENU SLOVENSKE REFORMACIJE, (Dr. I. Prijatelj), broširana... .44
POGLED V NOVI SVET........1«
POLITIČNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV, od 4. jan. 1787, do 6. jan. 1919 leta, (Dr. Dragotin
Lončar), vezana............90
POT K SOCIALIZMU, (Dr. Oto
Bauer)...................... .80
PROLETARUAT.............16
PSIHIČNE MOTNJE NA ALKO-HOLSKI PODLAGI. (Ivan
Robida, vezama ............1.15
RAZVOJ SOCIALIZMA od utopije do znanosti, (Friderik En-
gels, prevel M. Žagar)........35
REFORMACIJA IN SOC. BOJI SLOV. KMETOV, (Abditus)
broširana..................46
SLO VENSKO-ANGLEŠKA
SLOVNICA, izdala in naložil* Književna matica. SNPJ., 864
strani, vezana ▼ platno ......1.00
SMERNICE NOVEGA 1IVLJE-NJA, (Dr. K. Ozvald), broširana ...................mm -M
SOCIALIZEM IN VERA, spi«al Zvonimir Bernot, 128 strani, mehko vezana 50c, trdo vezana ..........................66
SOCIJAL. KNJIŽNICA (dva snopiča) .........................18
SPOL-IaJUBEZEN-MATERIN-STVO, (Prof. dr. Z. Zahor),
trda vezba.......*......... .40
SRBSKA POČETNICA, (J. T.).. .60 SPRETNA KUHARICA, broširana, $1.00, veeana ...........1.26
SVETOVNA VOJNA IN ODGOVORNOST SOCIALIZMA, E.
K.), broširana...............50
USTAVA, ruske socialistične fed.
sovjetske republike...........10
VARČNA KUHARICA, (Marija
Remec), vessana............1.00
V NOVO DEŽELO, (E. K.)
broširana...................25
VOLJA IN DEJANJE, (psihe-logična analiza).............iS
Nadaljevanje z 2. strani.
0ADRUŽNA PRODAJALNA ALI
KONSUM ...	.10
ZAKON BIOGENEZIJE. (J. Howard Moore, prevel I. M.) .... 1.60 ZA STARO PRAVDO. (Fran
Erjavec) ...................59
ZBIRKA RUDARSKIH IN FUŽINSKIH IZRAZOV, (J. Bez-
laj)......................30
ZDRAVJE, zdravstvena revija za pouk o zdravstvu in zdravljenju, letnik 1921, broširana $1.,
trdo vezana...............1.50
ZDRAVJE, jan., feb., mare, april in majska izdaja letnika 1922,
vsaka po....................10
ZGODOVINA SOCIALIZMA V
SRBIJI (Fran Erjavec)......25
ZGODOVINA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV, (Ant.
Melik) I. del.................86
II. del....................75
RAZNO.
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR, vezan v platno, letnik
1919, 50e; letnik 1920 ........50
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR, letnik 1922, mehko
vezan 50c, vezan v platno.....75
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR, letnik 1923, trdo vezan.. .75 CANKARJEVA SLIKA na dopisnicah, 2 za 6e..............
(Imamo jih dvojne vrste.) DEMOKRACIJA, (Cankarjeva
številka) ...................10
KRES, revija, 1. 1922, št. 9-10.. .25 KRES, revija, 1. 1922. št 11-12.. .25 KRES, kulturni mesečnik, 1.
1923, št. 2—3—4 ..............40
NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA
ZEDINJENIH DRŽAV......40
O ZDRAVSTVENIH NALOGAH SOC. ZAVAROVANJA, (Dr. Demet. Bleiweis-Trst?niški) .. .10 PROLETAREC, vezan, letnik 1919, $5.00; vezan, letnik
1920 ...................... 5.00
PROLETAREC, letnik 1921, vezan v platno ............... 5.00
PROLETAREC, letnik 1922 v platno vezan.................5.00
RDEČI PILOT, mesečnik prevratne mladine za duhovno revolucijo, prva in druga številka .05 TRIJE LABODJE, ilustrirana revija . . . ....................25
ANGLEŠKE KNJIGE.
ANARCHISM AND SOCIALISM, (Geo. Plechanoff), vezana .60 ANCIENT LOWLY, (C. Osborne Ward) dve knjige, 1313
strani, vezane.............. 5.00
ANCIENT SOCIETY, (Lewis H.
Morgan), vezana............1.50
BRASS CHECK, (Upton Sinclair). Slika korumpiranosti kapitalističnega žurnalizma, vezana ...................... 1.20
"DEBS, HIS AUTHORIZED LIFE AND LETTERS". (David Karsner), vezano v platno 1.20 END OF THE WORLD, (Dr. M. Wilhelm Meyer), vezana.......60
EVOLUTION OF MAN, (Wil-
helm Bolsche), vezana.......1
EVOLUTION OF PROPERTY,
(Paul Lafargue), vezana..... .N
JOD AND MY NEIGHBOR, (Bob-
ert Blatchford), vezana.....1.26
GOOSE-STEP, (Upton Sinclair;, študija ameriškega visokošol-stva nad katerim imajo kontro- i lo privatni interesi, vezana . .. 2,MS IMPERIAL WASHINGTON, (R. F. Pettigrew), knjiga, ki opisuje prehodno dobo iz demokracije v denarni imperializem v Zed. državah, 441 itn-
ni, trda vezba ..............l,2i .
JUNGLE, (Upton Sinclair) povest iz chicaških klavnic.....lil
KARL MARX, biographical memoirs, (Wilhelm Liebkneeht),
vezana ...................
KING COAL, (Upton Simelair), povest iz zadnjega »trajka (1913) coloradskih premogwjtT,
trda vezba....................1.M
LAW OF BIOGENESIS, (J.
Howard Moore), vezana.....M
LIFE AND DEATH, (Dr. B.
Teichmann), vezana ....... MI
OUTLINE OF HISTORY, (H.
G. Wells), vezana, 1.171 strmi (U PHYSICIAN IN THE HO 083, (J. H. Greer, D. D.) Dumaii
zdravnik, vezana ............!,»
REPUBLIC OF PLATO, rum 2« RIGHT TO BE LAZY, (Pgvl
Lafargue), vezana..........M
ROBERTS RULES OF OHBia,
vezana ............... M
SAVAGE SURVIVALS, (J. Howard Moore), vezana........Ufl
SOCIAL REVOLUTION, (Bail
Kautsky), vezana......... W
STRUGGLE BETWEEN SCIENCE AND SUPERSYI-TION, (A. M. Lewis), r»,»ua THEY CALL ME CARPENTJ3B, (Upton Sinclair), trda reiba.. THE DREAM OF DEBS, (Jack
London) ...................
THE PROFITS OF RELIGION. Razprava o izrabljanju ver za
privatne interese ......3]
THROUGH THE RUSSIAN REVOLUTION, (Albert Rhys Williams), s slikami, 311 strani, vezana v platno .........IN
100%. (Upton Sinclair). Pove»t
patri jota ...............
VITAL PROBLEMS IN SOCIAL EVOLUTION, (A. M. L.wii),
vezana..................
THOUGHTS OF A FOOL, (Evs-lyn Gladys), vezana . . ........ 1.8
Naročilom priložite poštni ali sk» presni money order, ček ali goteyin Za manjša naročila lah k« polljsti poštne znamke.
Vse knjige pošiljamo poštnin« presto. Klubom in čitalnicam, pri ml večjih naročilih liberalen popust.
Vsa naročila naslovite na:
PROLETAREC 3639 W. 26th Street, Chicago, III.