Upravnistvo »Liomovme v Ljubljani — Knafljeva ulica & Uredništvo »Domovine« — Knafljeva ulica Štev. 5/n, telefon S122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 din, polletno 18 dM^> celoletno 36 din; za Inozemstvo razen Amerike: £etrtletae 12 din, polletno 24 din, celoletno 48 din. Amerika letno I dolsilfc Račun poštne hranilnice, podružnice * Ljubljani St I0.7llc Beseda našim prijateljem in prijateljicam Ze vrsto let velja za nas geslo: »Naročnik za »Domovino«, »Domovina« zia naročnika.« Naš list se ga je zmerom držal. Prav tako velika večina naših zvestih naročnikov in naročnic. Kakor sodimo iz pisem, ki smo jih prejeli od mnogih prijateljev in prijateljic našega lista, je bila velika večina z nami zelo zadovoljna. Vse bomo storili, da bo enako in še bolj zadovoljna z nami tudi v bodoče. Ne sme priti nikjer do zamere. Zlasti naj nam ne zamerijo dopisniki, če jim ne moremo vsega objaviti. Tiskovni zakon je strog. Včasih pa dopisa ne moremo objaviti, ker je nejasen in ne moremo dognati, kaj dopisnik želi. Naj se dopisniki zavedajo, da objavimo vse, kar se le da objaviti. Zdaj, ob koncu leta naj ponovno izrečemo obžalovanje, da imamo nekaj naročnikov, ki zanemarjajo svoje dolžnosti do lista. Ne razumemo njih nehvaležnosti. Kljub temu, da so vse leto prejemali list v redu in bili zadovoljni z njim, ostajajo dolžni naročnino. Ni nam prijetno, da jih moramo zapisati v »črne bukve« kot svoje slabe prijatelje. Zamudniki, sedite takoj za mizo in izpolnite položnice, da si bomo spet prijatelji in da se bomo lahko zanašali na vas kakor na ostalo pretežno večino naročnikov. »Domovina« stane vse leto le 36 dinarjev, kar je tako majhen znesek, da ga lahko vsakdo premore. Vsi, ki ste zadovoljni z nami, ne pozabite v začetku novega leta reči besedo za nas med sorodniki, prijatelji in znanci, ki še niso v vrstah naročnikov. Vsak naročnik naj skuša pridobiti vsaj enega novega naročnika in vsaka naročnica vsaj eno novo naročnico! Pomislite samo, če bi se vrste naročnikov za enkrat povečale in s tem tudi dohodki povišali, koliko laže bi še izboljšali list, da bi ga bili potem še bolj veseli, kakor ste ga zdaj. O izseljevanju in vračanju naših ljudi Zaradi pomanjkanja industrije v Sloveniji je bil naš človek že od nekdaj navezan na zaslužek v tujini. Bivša avstrijska ustava je izseljevanje zabranjevala samo če je šlo za vojaške obvezance, sicer pa se za izseljence ni nihče brigal. Hudo malo je avstrijsko vla" do brigalo, kod vse se je presežek našega ljudskega naraščaja razkropil po svetu. Prvo veliko izseljevanje iz Slovenije je bilo v drugi polovici 19. stoletja, ko je nastal velik razmah industrije v Žedinjenih državah. Vse je poskušalo priti v deželo zlata. Največ se je izselilo ljudi iz črnomeljskega, kočevskega, logaškega, litijskega in novomeškega okraja. Seveda se jih je mnogo vrnilo razočaranih, v Ameriki pa je ostalo mnogo vojaških obveznikov, ki so zbežali čez veliko lužo pred vojaško suknjo in bili prisiljeni ostati tam zaradi preteče kazni. Taki slovenski fantje in z njimi drugi so ustanovili potem v Ameriki slovenske naselbine in računamo danes, da je preko 250.000 priseljencev slovenske krvi v Ameriki. Po svetovni vojni se je mnogo bivših vojaških beguncev vrnilo v osvobojeno domovino, a ker so si v Ameriki ustvarili dobro živtljenje, so se po večini vrnili nazaj čez morje. Podatki, ki jih je izseljenski referent banske uprave sestavil na podlagi približ-nostnega štetja po občinskih upravah leta 1931., obsegajo število tistih, ki so se v zadnjih 50 letih za stalno izselili. Iz okraja Brežic se jih je izselilo po teh podatkih 1727, okraja Kamnika 3930, iz okraja Kočevja 17 tisoč 328, iz okraja Kranja 3908, iz okraja Krškega 6619, iz okraja Laškega 812, iz okraja Litije 4427, iz okraja Ljubljane 4924, iz Ljubljane-mesta 235, iz okraja Logatca 4788, iz okraja Novega mesta 8372, iz okraja Radovljice 1308, iz okraja Celja 2405, iz okraja Lendave 3094, iz okraja Dravograda 2097, iz okraja Gornjega grada 1652, iz okraja Konjic 1118, iz okraja Ljutomera 711, iz okraja Maribora desni breg 1276, iz okraja Maribora levi breg 1347, iz okraja Murske Sobote 5968, iz okraja Ptuja 1316, iz okraja Slovenjega Gradca 804, iz okraja Šmarja pri Jelšah 2684, iz okraja Črnomlja 8475 in iz Maribora mesta 228; skupaj 91.873. Ker pa so občine nabrale te podatke samo za tiste, ki so se za stalno izselili neposredno iz domače občine, moramo ceniti skupno Ste" vilo izseljencev že tedaj na 100.000 oseb. Razmere teh (izseljencev so samo toliko znane, da so po večini poročeni, da imajo naraščaj in naraščaj spet otroke, tako da lahko računamo, da živi v tujini nad 350 tisoč Slovencev. V Žedinjenih državah jih bo okrog 250.000, v Argentini 20.000, v ostalih državah Južne Amerike 5800. v Kanadi 6 tisoč, v Avstraliji 2000, v Nemčiji 30.000, v Franciji 16.000, v Belgiji 5000, na Holand-skem 3000 in v raznih drugih' državah 16 tisoč. Pod vlado bivše Avstrije se za versko in narodno vzgojo izseljencev ni nihče brigal. Po prevratu se' je izseljevanje za nekaj časa ustavilo, vendar so hoteli ljudje v svet za zaslužkom tudi iz osvobojene domovine. Vlada se je takoj lotila ureditve tega vprašanja. L. 1921. je izdala zakon o izseljevanju in pravilnik za izvrševanje zakona. Ustanovila je v Zagrebu izseljenski komisariat in za vodstvo celotne državne izseljenske službe pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje poseben odsek za zaščito izseljencev. V zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice je izseljevanje omejeno samo od 18. leta starosti pa do odslužitve obveznega fcadrskega roka. V letih 1921. pa do 1937. je šlo iz dravske banovine v prekomorske države 19.007 izseljencev, vrnilo pa se jih je 7.723. V evrop* ske države pa je šlo iz Slovenije v letih' 1927. pa do 1937. 31.265 izseljencev, med tem ko je ostalo od 1. 1924. do 1. 1937. V prekomorskih deželah 11.274 izseljencev in? od 1. 1930. do 1. 1937. v evropskih državah 11.352. V maju L 1928. je bivši oblastni odbor ustanovil svoj lastni izseljenski urad, ki se je po ustanovitvi banske uprave preosnovaiL v izseljenski referat, v katerega področje spada skrb za socialne, prosvetne in gospodarske koristi naših izseljencev, izseljeniških' povratnikov, priseljencev in njih svojcev. Banska uprava dravske banovine vstavlja letno v svoj proračun za podpiranje izseljencev in priseljencev 250.000 din, ki jih razdeljuje med dobrodelna izseljenska in priseljenska društva, poravnava potne stroške iz-selj eniskih. duhovnikov in učiteljev, nabavlja knjige za otroke naših izseljencev in podpira siromašne priseljence in begunce. Ustanovljen je tudi poseben sklad za podpiranje izseljencev pri Hranilnici dravske banovine v Ljubljani, ki je od 1. 1932. do 1938. izplačal na podporah že 351.000 din. Ta sklad zbira tudi sredstva za podpiranje kolonizacije izseljenskih povratnikov. Izseljevanje pred osvoboienjem in ustanovitvijo Jugoslavije ni bilo urejeno. Naši rojaki so se izseljevali na slepo. Povratniki niso dobivali nobene pomoči, nihče se tudi ni brigal zanje. Po ustanovitvi Jugoslavije pa se je uvedlo smotrno izseljevanje: možnost obstanka v tujini se mora dokazati. V večjih središčih naših izseljencev so naši konzulati, izseljenski korespondenti, izseljeniškl učitelji in duhovniki. Poskrbljeno je tudi za prvo pomoč izseljencem, ki se siromašni vračajo v domovino. Izseljenski povratniki imar-jo pravico polovične voznine od državne me« je do železniške postaje, kamor so namenjeni. Ako pa so čisto brez sredstev, imajo pra* vioo do četrtinske voznine, a ta četrtina gre na račun izseljenskega sklada. Sklad za podpiranje izseljencev pri Hranilnici dravske banovine izplačuje siromašnim izseljenskim povratnikom v prvem letu povratka primerne podpore. Na obmejnih železniških postajah iri na sedežih banskih uprav so postavljeni izseljenski nadzorniki zato, da obvarujejo izseljence in povratnike izkoriščanja. Zaslužek sezonskih delavcev je velika pomoč Prekmurju Murska Sobota, decembra. Pred nekaj dnevi je prispela iz Nemčije zadnja skupina prekmurskih sezonskih delavcev. Bilo jih je samo za dva vagona. Zdaj prihajajo le še prav majhne skupinice, ki so se z odhodom v domovino zakasnile. Vseh skupaj je prispelo 10 velikih in ena manjša skupina, s katerimi se je vrnilo skupno 63811 oseb, od tega 3370 moških in 3011 žensk. Toda niso bili to sami Prekmurci, kakih' 1000 delavcev je bilo iz Vojvodine in Slavonije, nekaj tudi iz ostalih delov Slovenije. Vseh skupaj je bilo v Nemčiji letos okrog 6000 Prekmurcev na sezonskem delu. Go- spodarski pomen tega sezonskega dela ie za ubožno Prekmurje ogromen. Povprečni zaslužek vsakega delavca v Nemčiji je bil letos srednji. Nekateri so se pri povratku zelo »Berliner Tageblatt« hoče med svojimi bralci zbuditi zanimanje za rejo malih živali in je te dni objavil članek pod gornjim naslovom: Članek pravi med drugim: Reja malih živali je važna, ker daje dolgo vrsto važnih sirovin. Celotni pregled uspehov, ki jih je dosegla Nemška državna zveza rejcev malih živali, bo pokazala razstava malih živali od 6. do 8. januarja v Leipzigu. Nasproti lanskemu letu zvišano število prijav za Leipzig kaže, kako je zanimanje močno naraslo. Se jasneje pa govorijo številke: skupna vrednost nemškega malega živalstva znaša po vestnih cenitvah 1200 milijonov mark. Ta vsota podaja samo neposredno vrednost, a uvaževati je treba tudi posredne koristi. Tako cenijo izboljšanje sadnega drevja in drugega rastlinstva zaradi Čebel na 300 do 500 milijonov mark letno. Iz rejstva malih živali nam prihajajo kožu-hovina, naravna svila, jajca, meso in mnogo drugega, kar skupno da približno eno desetino vseh kmetijskih pridelkov na leto. Ne samo prebivalci na deželi, temveč tudi veli-komeščan se lahko peča z malimi živalmi, če ima le košček zemlje S tem more prispevati mnogo k prehrani svoje družine, hkratu pa si pridobiti dober postranski zaslužek Najvažnejša naloga je, da pri posameznih živalskih vrstah zvišamo dohodek. Nemška državna zveza rejcev malih živali je nastavila številne tozadevne svetovalce iz različnih strok, ki se z motorji vozijo po deželi in so v pomoč vsem članom zveze, katerih število sega že do enega milijona. Hočejo pa to panogo gospodarstva še bolj razširiti. Danes se računa, da kokoš znese na leto 80 do 96 jajc. To število pa se hoče v Nemčiji dvigniti na 140 letno, ne da bi bilo za to treba več krme. Poskusi z najboljšimi vrstami so pokazali, da je ta meja kot povprečna mera dosegljiva. Pa tudi na drugih področjih malega živalstva je treba napraviti isto. Rejec zajcev, ki začne z dvema zajkama, more Vaški apostol PO L. GANGHOFERJU PRIREDIL R.R 25 s Janez, ali si bolan?« »Kaj pa misliš!« »Toda nekaj pri tebi ni v redu!« »Seveda.. Da!« »Hvala bogu, da si naposled vsaj priznal. Kar meni iztresi svojo malho. Ali jo boš?« »Če bi mati še živela, bi mi ona svetovala, kaj naj storim. Z očetom o tem ne morem govoriti. Zato sem si rekel, da pojdem k tebi. Peter je izkušen, sem si rekel in on mi bo že vedel svetovati.« »Da, Janez!« Peter je sedel k Janezu na posteljo »Zdaj pa govori!« Janez se je z rokami popraskal po kolenih in se začel izpovedovati. »No, veš, nekomu I sem nekaj obljubil. Pa je že precej dolgo tega, kar sem dal besedo. Takrat se mi je zdelo, da jo bom lahko držal in vse je bilo čisto drugače, kakor je danes. Zdaj pa se je vse obrnilo. Zdaj mi je vražje nerodno, da sem takrat dal besedo. In vprašal bi te. I kaj misliš ti. Ali lahko človek svojo besedo še umakne?« »In to je vse?« »Da, vse.« »Nekaj ti bom rekel, Janez!« Peter je prisrčno stresel svojega prijatelja. »Še vpraševati si moral? Ti! Če reče kdo izmed slabih ljudi kakšno besedo. — ali se moreš nanjo zanesti? Ali ni njihova beseda, kakor sneg na ognjišču?« Janez je težko dihal. ................ hvalili, drugi pa so bili zaposleni v krajih, kjer se je letos zaslužilo mnogo manj kakor prejšnja leta. Skupno so Prekmurci prinesli domov nad 24 milijonov dinarjev. računati, da bo na leto dobil okrog 50 kg mesa in kakih 20 kož. Pri tem pa je treba upoštevati še to, da domači zajec živi nai-več od kuhinjskih odpadkov. Tudi koza te zadovoljna s skromno hrano, daje pa na leto povprečno po 560 litrov mleka. Ta donos bi bilo treba zvišati na 660 litrov letna Na ogledovalnih potovanjih so pokazali žival, ki daje svojemu gospodarju na leto 1300 litrov mleka. Tudi reja sviloprejk se zelo razvija in daje znatne postranske dohodke. Okrog 50 gr kokonov da v treh meseceh že dobiček 200 do 300 mark. Za prehrano prebivalstva važno poglavje je nadalje čebelarstvo. V stari Nemčiji je bilo kake tri milijone panjev, ki dajejo na leto do 200.000 sto tov medu in 5000 stotov voska. Te množine pa še ne zadostujejo potrebam. Tudi na tem področju bi bilo treba doseči višji donos, da bi se nemške potrebe mogle poravnati iz lastnega čebelarstva Zato je treba vzrediti nove roje in omogočiti prevoz čebel na dobro pašo.« Tako pravi nemški list Mislimo, da bi tudi nam ne škodovalo, če bi se za reio malih živali bolj brigali. Zlasti v Sloveniji in dru gih naših pokrajinah, ki se s težavo preživljajo, bi pomenila reja malih živali pomembno gospodarsko panogo. Politični prešteti Češkoslovaški državni minister Sidor je izjavil o skupnem državnem proračunu med drugim nastopno: Novi češkoslovaški proračun prinaša novost, da so bili zmanjšani vsi izdatki kolikor je bilo le mogoče. Splošno zmanjšanje znaša eno tretjino. Izdatki pa so bili še nadalje skrčeni po lepem zgledu predsednika »Aii se nisi že sam zaradi tega jezil? in zabavljal! Zdaj bi jih pa rad posnemal! Janez, Janez! Ali nisi ti eden izmed treh. štirih dobrih ljudi? Ti! Ali nisi najboljši med njimi? Kaj naj bi na svetu še zdaj držalo, če beseda dobrega človeka ne velja več? Beseda dobrega človeka mora držati kakor železen žebelj! Da, prijatelj! Kar je lahko, ni zaslužno. Prav zato, ker je težavno, moraš ostati pri ročici! Saj si eden izmed dobrih! Saj si najboljši! V tebe še verjamem!« Nekaj časa sta mirno sedela in z upanjem v očeh je Peter opazoval mladega Gozdnika Janez je potem vstal. »Da, seveda!« Vzel je robec iz žepa in se obrisal po čelu »Saj sem si že mislil, da mi ne boš vedel nič drugega reči. No, hvala! Za pošten nasvet!« Janez se je vseknil »Bo pač moralo ostati tako, kakor je. Ce sem res tako dober Pozdravljen bodi, Peter! Toda slabi ljudje imajo lažje življenje.« Zavzdihnil je in šel iz čumnate. Peter se je smehljal Po dolgih dnevih je bil to njegov prvi nasmeh blaženosti. »Zdaj je spet pravi! Pomagal sem mu!« Ker je verjel v svojega Janeza, je veriel tudi v vse drugo. Železno verjel! Odprl je omaro in vzel iz nje svojo praž-njo obleko. Kakor za največje praznike se je hotel obleči, ko pojde k potovki po srečo za Liziko in botro Nano. Sodelovanje pri »božjem čudežu« — to je velika reč. In preden se je oblekel, se je še umil tako temeljito kakor na novega leta dan. Saj se začenja danes za Petra in vse druge, ki so mu dragi, novo življenje. Roke so mu kar same od sebe nehale drgetati. Ko se je sklanjal nad vedrom z vodo, je mislil na gospoda Felicijana, kako bo on republike Hache, ki je odredil, naj se postavka za plačo predsednika republike armaTijfoi za 237.000 češkoslovaških kron in postavka za uradne izdatke za 466.000 češkoslovaških kron Po zdajšnem stanju znašajo izdatki v skupnem proračunu 3.149,904.100. dohodki ps 3.157,623.560 češkoslovaških kron Ti vsoti še nista končni, ker se pogajajo zdaj še z ministrstvom za vojsko, da bi tudi ono zmanjšalo svoj proračun. Francoski veleposlanik v Rimu Poncet je obiskal italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana in mu izročil odgovor francoske vlade na italijansko noto, s katero je Italija odpovedala sporazum, ki je bil sklenjen L 1935 med tedanjim francoskim ministrskim predsednikom Lavalom in Mussolinijem. Francoska vlada v svojem odgovoru pobija stališče italijanske vlade češ da ta sporazum nikdar ni stopil v veljavo. Res je. da formalno ni bil odobren, toda praktično se je izvajal vsaj s francoske strani Tako ie na podlagi tega sporazuma bila popravljena meja med italijanskimi in francoskimi kolonijami v Afriki; Italija je dobila pn tem cnatno ozemlje Nadalje je na podlagi tega sporazuma bil na novo urejen pravilnik za Italijane v Tumsu, ki se niso pritoževali vse do zadnjega, ko so bile na umeten način uprizorjene demonstracije proti Franciji Sporazum je nudil vse možnosti za ureditev spornih vprašanj in na francoski strani nikdar ni manjkalo dobre volje Francija je pripravljena razpravljati o morebitnih novih zahtevah '♦alije glede ureditve medsebojnih odnošajev. toda te zahteve se ne smejo nanašati na odstop zemlje. ker Francija pod nobenim pogojem ne bo odstopila svojega ozemlja in bo svojo posest branila z vsemi sredstvi Fašistični poslanec Farinacci, ki se je te dni vrni iz Abesinije, objavlja v listu »Regime fascista« daljši članek, v katerem nekako terja Francosko Somalijo za Italijo m ugotavlja, da se mora vprašanje Džibutija takoj urediti Džibuti predstavlja vhod v italijanski imperij in nikakor ne gre, da bi bil ta vhod v tujih rokah, po vrhu pa še v rokah onih, ki so sovražno razpoloženi proti Italiji. V Džibutiju živi na račun Francije še zdaj okrog 2000 abesinskih beguncev katerim Jeznikov hlapec ga je prinesel. Na Bistrici je bil pri spovedi.« »Tako? Miha? Tako daleč je moral nesti Svoje grehe? Pa se ni spotaknil na kamnih pred župniščem?« Prav tedaj pa se je pred vrati res nekdo Spotaknil. Potem je potegnil za zvonec, prav plašno, da se je slišal en sam glas. »Tole utegne biti Peter,« je dejal župnik in se po-smejal. »Hoja je že njegova, zvoni pa zaradi tega tako narahlo, ker si mu jih zadnjič tako povedala.« Katra je šla odpirat. »Najbrž prihaja s Stolom,« je rekla že med vrat?. Vrnila se je s čisto spremenjenim obrazom. »Mladi Gozdnik! Njena jeza se je razkadila, malo se je 9, sremske debele po 9 do 10 (zaklane po 11 do 12.75) din. KRMA. V Zagrebu so bile cene: detelji po 80 do 90, otavi po 70 do 85, senu po 50 do 70, slami po 40 do 50 din za sto kilogramov. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili 27. t m. v devizah (s prišteto premijo): 1 holandski goldinar za 23.99 do 24.14 din; 1 nemško marko za 17.69 do 17.82 din; 1 angleški funt za 205.56 do 207.61 din; 1 ameriški dolar za 43.82 do 44.19 din; 100 francoskih frankov za 115.91 do 117.35 din; 100 češkoslovaških kron za 150.93 do 152.04 din; 100 italijanskih lir za 231.45 do 234.53 din. Vojna škoda se je trgovala v Zagrebu po 466 din. Nemški klirinški čeki so bili po 14.30 din. Sejmi 2. januarja: Radohova vas, Ribnica na Do- lenjskem, Sv. Jurij ob juž. železnici, Murska Sobota (samo živinski), Novo mesto, Ormož; 3. januarja: Dolenji Logatec; 4. januarja: Domžale, Krško; 5. januarja: Konjice; 7. januarja: Šmartno pri Litiji; 9. januarja: Krka, Nova cerkev, Šmarje pri Jelšah, Zerovnica. Drobne vesti = Za razširjenje štajerske kokoši. Banska uprava deluje za razširjenje naše domače štajerske kokoši s tem, da vsako pomlad dobavi valilna jajca v kokošjerejskih središčih in jih oddaja po znižani ceni naročnikom. Naša domača štajerska kokoš je priznana kot najboljša kmečka kokoš, ki edina ustreza našim razmeram. Z dobavo valilnih jajc si lahko vsak rejec z majhnimi stroški nabavi prave gospodarske kokoši. Naročila za valilna jajca zbirajo občine, kmetijska društva in šolska vodstva. Naročniki plačajo za kos en dinar, in sicer takoj pri naročilu, a najkasneje do 20. januarja 1. 1939. Natančnejša navodila se dobijo pri ustanovah, ki naročila sprejemajo. Po Sloveniji gre glas: »Domovina« fe za nas muzala, ker je na tihem že računala, koliko bo bližnje ženitovanje prineslo župniku. »Janez? Takoo?« Te poslednje besede kar konec ni hotelo biti. Župnik je odrinil krožnik in vstal. »Dober večer, gospod župnik!« Mladi Gozdnik je stopil čez prag. V sobi je zmedeno sukal klobuk in gledal tako plašno, kakor bi bil stopil pred preiskovalnega sodnika. »Dober večer, Janez? je dejal župnik. »Kaj pa je tebe prineslo?« Smehljaje se je ostala Katra med vrati. »Vprašal bi pač rad, ali smeva priti jutri z Julko k ženitovanjskemu izpraševanju. Po obhajilu. Da naju boste v nedeljo lahko že prvič oklicali. »Takooo?« »Da.« »Oh,« se je oglasila tedaj Katra. »Pa lahko kar čestitam!« Janez jo je pogledal tako, kakor bi mu zabrusila kakšno žaljivko v obraz. Župnik je takoj priskočil Janezu na pomoč in rekel kuharici: »Katra, kljun zapri!« Zagrebel je roke v žepe talarja in stopil k mlademu Gozd-niku: »Torej res, oženiti se misliš?« Takooo? Tako? Takooo?« V župnikovih očeh se je brala napol zvedavost, napol nekakšen strah. Potem je spet pogledal Katro in ji rekel: »Katra, ven pojdi! To, kar bo zdajle Janez z menoj govoril, ni zia vsaka ušesa. Pa, veš, vrata žanri za seboj!« Katra je zavzdihnila, šla iz sobe in vrgla na pragu župniku še en proseč pogled, ki naj bi bil pomenil: »Nikari ne bodite prestrogi z njimi, gospod župnik. Saj je mladi Gozdnik!* ___________ _DOMOVINA it. 5* ..................um i.....m«.....i.......m........um......i.......m minili............. Domače novosti Vsem naročnikom in naroini* catn ,Domovine' želita v novem letu vso srečo uredništvo in uprava * Božične šolske počitnice do 9. januarja. Prosvetno ministrstvo je z odlokom odredilo^ da bodo trajale šolske počitnice za vse šola v kraljevini od vštetega 24. decembra do 9. januarja. * Brezplačni tečaji Rdečega križa ia prostovoljne bolničarke. Rdeči križ pripravlja brezplačne bolničarske tečaje v vseh večjih mestih. Tečaji bodo trajali tri mesece, in sicer trikrat na teden po dve uri od 16. do 18. in od 18. do 20. * Vodnikova družba ponovno prosi vse one poverjenike (ce), ki doslej še niso prijavili članov iz svojega nabiralnega okoliša, da naj to napravijo vsaj do 6. januarja. Za te člane zamudnike je Vodnikova družba pridržala letošnje knjige v izmeri lanskega števila članstva. Velika škoda bi bila, da bi ti člani zamudniki ostali brez letošnjih knjig, ker naklada knjig kopni in bo kmalu pošla. * Kako se izpolnijo poštne nakaznice. Ministrstvo za pošte, brzojav in telefon je odredilo, da morajo pošiljatelji poštnih nakaznic na pobotnici napisati znesek dinarjev samo z besedami, znesek par pa le s Številkami. Poštna direkcija opozarja na to odredbo pošiljatelje poštnih nakaznic, ker so pošte dolžne, da nakaznic, ki niso pravilno izpolnjene, ne sprejmejo. * Vodnikova družba obvešča svoje poverjenike (ce), ki so že prejeli letošnje knjige za svoje člane, da ima še nekaj sto izvodov letošnjih knjig na razpolago za člane zamudnike. Prijavite jih čimprej, dokler §e zaloga traja. * Smrt ene izmed najstarejših Slovenk. V Mahovcih pri Apačah je preminila v častitljivi starosti 99 let menda najstarejša Slovenka, posestnica Marija Tretnjakova. Zenica je bila do zadnjega čvrsta, čila in izredno bistra. Do 100 let ji je manjkalo samo nekaj mesecev. »Da, da!« je prikimal župnik. »Zdaj bo to* rej zadeva resna.« »No, enkrat mora biti.« »Takooo?« Gospod Felicijan je prisluškoval Janezovim besedam, kakor bi bil grah izbiral: pustil jih je, da so se valile, da, — in kadar bo prišel kakšen črviv grah, ga bo hitro pograbil. »Mora biti? Pa prav danes moraš priti?? Prav danes? ... »Julka je menila, da na svet dan ne boste tako natanko vzeli izpraševanja... »Tako? Pa je res pametno dekle ta Julka! Seveda, v svetem času, ki nas spominja Kristusovega trpljenja in vstajenja, je treba pač odpuščati. Vse, kar se odpustiti more! Julka ima prav. Tebi se ni treba prav nič bati, ker pri tebi ne bom vzel tako natanko. Toda, ker sem dušebrižnik, ti moram nekaj reči, Janez! Zenitev je zelo, zelo resna zadeval Ali si vse dobro premislil?« »Premislil?« Janez je zataknil palec za podlogo svojega klobuka. »Zdaj se ne da ni£ več premišljati. Oče in njena mati sta se o tem dogovorila. Res pa je, da sem imel Julko zmerom rad. Vso jesen in vso zimo.« »Takooo?« Gospod Felicijan je čutil, da je zagrabil pravi grah. »Da! In če je človek pošten, drži njegova beseda kakor železo. Tu se nič več ne sme izpremeniti...« Župnik je našobil ustnice, kakor bi bil mislil zažvižgati. Z očmi, ki so gledale pazljivo in presenečeno, je opazoval poštenega že nina, ki mu je obraz čedalje bolj rdel. Janezu župnikov pogled očitno ni bil preveč prijeten. Stopil je za korak nazaj, da jQ prišel v senco. • Dalje prihodnjič* * Vizumi za Češkoslovaško. Konzulat češkoslovaške republike v Ljubljani naznanja, da so po sporazumu med češkoslovaško in j ugoslovensko vlado spet uvedeni vizumi potnih listov češkoslovaških in jugoslovanskih državljanov, ki potujejo v Češkoslovaško, oziroma v Jugoslavijo. Vizume potnih listov za potovanje v Češkoslovaško daje konzulat v Ljubljani brezplačno. * Vodnikova družba vljudno sporoča vsem članom, ki se vsako leto prijavljajo neposredno družbeni pisarni, a za leto 1938. še niso obnovili članarine, da so zanje letošnje knjige pridržane do 6. januarja. Pohitite torej s prijavo, da ne zamudite tega zadnjega roka in ne ostanete letos brez lepih Vodnikovih knjig, ki so deležne splošnega priznanja. * Nenadna smrt starega šolnika. Na sveti večer je preminil v Kamniku zadet od kapi šolski upravitelj v p. g. Edvard Jevnikar, ki je služboval nazadnje pri Novi Štifti blizu Gornjega grada. Čeprav je štel že 76 let, je bil še zmerom vesele narave. Tudi na sveti večer je bil prav vesel med svojci Kmalu po polnoči mu je postalo slabo in v nekaj trenutkih je izdihnil zadet od srčne kapi. Bil je zgleden šolnik, ljubezniv družabnik in zvest stanovski tovariš. Kot napreden mož je bil stalen naročnik naših naprednih časopisov. Bodi mu ohranjen blag spomin, a njegovim svojcem naše iskreno sožalje * V kopalnici je obležal mrtev. Letošnjo pomlad se je bil mladi trgovec in posestnik Her bert Tschinkel iz Kočevja skoro do smrti ponesrečil z motornim kolesom. Po dolgem trpljenju je okreval, da je lahko spet nemoteno opravljal svoje delo. Na božični večer pa se je v svojem stanovanju šel kopat v kopalnico. Ko ga dolgo ni bilo nazaj, so šli domači, ki so bili zbrani okrog radia, gledat, kaj je. Ko so vdrli v kopalnico, se jim je nudil žalosten prizor: ob robu kadi je ležal negibno mladi Herbert. Ko so stopili bliže, so dognali, da je mrtev Kako je prišl odo smrti, ni mogoče natančno dognati. Ponesrečencu je bilo že popoldne spodrsnilo na opolzkih tleh, da ga je vnovič začela boleti hrbtenica. Ko se je kopal, je najbrž v kadi padel in si ponovno zlomil hrbtenico Verjetno je, da mu je zaradi vročine v kopalnici postalo slabo, zaradi česar se je zgrudil in ubil. Štel je komaj 28 let. B^s mu spomin! * Mariborskemu vodovodu nagaja suša sreHi T,ena in suha jesen, ki smo jo »Da Iz Zagreba pa odpotujem v Trst. Imam še dva tedna časa.« »Kaj pa, če vam ne povem imena tiste Zagrebčanke?« »Morate mi povedati!« je vzkliknila in vzdignila proseče obe roki »Ker vam za* upam, vem da mi te prošnje ne boste odrekli Od pogovora s tisto žensko je vse odvisno Nikomur pa ne bom izdala svojega pogovora z vami...« Njuna pogleda sta se srečala. Ime Košutnik med njima ni bilo izgovorjeno, vendar sta se oba razumela. Slavka je videla v Ko-šutniku sovražnika, ki je bil sklenil uničiti njenega brata. Pod Košutnikovim vplivom je bi! tudi preiskovalni sodnik Košutnikov dober znanec Košutnika je smatrala za tistega. ki je s svojimi spletkami zasejal prepir med Mirkom in Vero. Tudi njegovo žalovanje za Vero je smatrala za hinavstvo. Prav tako svetnik sam ni preveč zaupal Ko-šutniku Spoznal ga je tistega dne, ko je takoj po pogrebu Vere že zahteva! izročitev Verine zaouščine. Zdajšne Slavkine besede so svetnikovo nezaupanje v Košutnika še povečale »Gospodična, v Zagreb ne boste potovali, zato vam ne dam naslova.« jc rekel svetnik po kratkem molku in nadaljeval, ko je Slav« ka hotela ponoviti prošnjo: »To ni opravilo za mlado damo Jaz sam se bom namesto yas za vse to pobrigal.« imeli letos, ima tudi neprijetne posledice. To se zdaj kaže v velikem pomanjkanju vode, ki je zavladalo v nekaterih krajih Slovenskih goric in v mariborski okolici. Studenci usihajo drug za drugim. Ze od leta 1921. ni bilo v zimskem času takšne suše v vodnjakih, kakor vlada zdaj. Čutijo jo tudi pri mariborskem vodovodu. Vodnjaki vodovodne postaje na Teznem že davno ne dajejo dovolj vode in so morali pred nekaj tedni staviti v obrat rezervni vodnjak na Betnavi. Ker je pomanjkanje vode postalo večje, so vključili v omrežje še vodnjak v mestnem kopališču v Kopališki ulici. Vsi ti vodnjaki zdaj komaj zmagujejo veliko obtežbo mariborskega vodovoda. Poraba vode se je namreč nenavadno dvignila in je že skoraj večja kakor v poletnih mesecih, ko gre mnogo vode za zalivanje vrtov in polivanje cest. Vzrok je pri mariborski industriji. Le nekaj večjih mariborskih tkaninskih tvornic in drugih podjetij črpa vodo iz Drave za svoj obrat, vsa druga podjetja pa imajo sicer lastne velike vodnjake, vendar manjkajoči del vode dobivajo od mestnega vodovoda. * Železničar žrtev zime. Žalosten božič je preživela družina železničarja zavirača Tomaža Božnarja v Zgornji Šiški. V petek popoldne je spremljal tovorni vlak, a je med Rakekom in Planino zdrknil pod vlak, katerega kolesa so ga na mestu usmrtila. Pokojnik je štel šele 36 let. Zapustil je ženo in dva otroka Božnarjeva družina ima svojo hišo v Obirski ulici v Zgornji Šiški, kamor so prepeljali njegovo truplo in ga na Štefanovo položili k večnemu počitku. Bodi mu blag spomin! * V vodnjaku je utonila. Na Štefanovo sta pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah šla mati Marija Štalcerjeva in sin Anton k vodnjaku po vodo Najprej je spustil vedro v vodnjak sin in šel s polno posodo v kuhinjo, potem pa je hotela napolniti vedro tudi njegova mati. Na poledenelih tleh pa ji je najbrž spodrsnilo, omahnila je in padla preko nizkega roba v vodnjak. Ker matere ni bilo nazaj, se je sinu zdelo to čudno Stopil je nazaj k vodnjaku, a matere tam ni našel. Slutil je nesrečo in poklical na pomoč sosede. Sosed Andraž Ficka se je spustil v vod-nja, in ko so ga spet potegnili kvišku, je prinesel s seboj Štalcarjevo. Nesrečnica je bila že mrtva. * Kmet, ki se ne boji strupenih kač. Kmet Peter Brakus od Plitvičkih jezer je prišel v Varaždin in prinesel v zabojčku večje šte- Slavki se je zazdelo, da ni prav slišala. »Vi, gospod svetnik?« je vprašala. »Da, jaz. Zbudili ste v moji duši velik dvom in zdaj ne vem, če morda res nisem bil preslepljen Zaradi tega dvoma moram dognati resnico Jutri odpotujem v Zagreb. Ali mi zaupate?« »Brezpogojno. Najlepša vam hvala.« prijela ga je za roko, da bi jo poljubila V zadregi ji je roko naglo odtegnil. »Ali mi verjamete tudi vse drugo?« ga je vprašala. »Želim, da bi vaša vera imela podlago,« se je izmaknil odgovoru. »Najsrečnejši dan mojega življenja bi bil, kadar bi krsto z Verinim imenom spet odstranili iz Košut-nikove grobnice, toda bojim se ...« »Rajši verjemite, da je tako,« ga je prekinila z bleščečim se pogledom, »kar sem danes dosegla pri vas, mi daje upanje, da bo tudi vse drugo šlo po sreči. Zdaj pa pojdem.o »Preden odidete, morate še z menoj zaj-trkovati Moja gospodinja mi do smrti ne odpusti, če pustim oditi gosta brez okrep-čila. Tudi moje vrtnice si morate ogledati, da jih boste potem primerjali z onimi svoje matere.« Prijel jo je za roko in jo povedel v hišo. Slavka je bila vesela, da je v starem svetniku dobila iskrenega prijatelja. Novo porotno zasedanie v Ljubljani se je bilo začelo in več razprav se je že končalo ne da bi se bili ljudje mnogo brigali zanje. vilo strupenih kač. Kače lovi že od mladih nog in se je v tem tako izuril, da ima kača lahko pri sebi, jih polaga na glavo, na lice, pa tudi na usta, pa ga nobena kača ne piči. Brakus kaže svojo umetnost pred šolsko mladino. Kače hram z živimi žabami * Za sinom je še očeta pobrala kap. 461etni strojevodja Franc Krepek je prišel na božično soboto še zdrav in čil v službo. Med delom pa ga je zadela kap in se je zgrudil mrtev. Ko je šel njegov 781etni oče Ivan Krepek v mrtvašnico na pobreško pokopališče, da po-kropi mrtvega sina, je pri krsti nenadno omahnil in se zgrudil mrtev, ludi njega je zadela kap. Nesrečni družini, ki je v dveh dneh izgubila dva svoja člana, iskreno sožalje! * Tragična smrt dveletnega dečka. Nedavno se je hudo ponesrečil dveletni šoferjev sinček Dušan Vanovšek iz Celja. V stanovanju svojih staršev se je polil s kropom in se hudo poparil po obrazu, trebuhu in rokah. Dečka so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je po več dneh izdihnil. * Samomor Slovenke v Zagrebu. Pred prazniki so našli v gozdu na Jelenovcu pri Zagrebu obešeno Nežo Rodkovo iz Kotori-be. Vse kaže, da je šla v smrt zaradi boleznL * Vsa vas brez kokoši. Vas Škrinjarji na Hrvatskem je ostala nedavno brez kokoši. Ponoči so namreč prišli tatoyi in izpraznili vse kokošnjake. Ukradli so 350 živali. Tatovi so najbrž cigani. * Neznan lastnik srebrnine. Mariborska policija je morala po prisilnem potu privesti na odsluženje kazni Poljančevo Marijo. Ko jo je bila policija prijela, je našla pri njej veliko množino avstrijskega srebrnega denarja, srebrno moško uro s težko srebrno verižico, verižico z obeskom jelenovega zoba in eno verižico brez zaponk. Avstrijski srebrniki so po goldinarju, pet kron, dve kroni in eno krono. Ker je bil ta denar bržkone ukraden, se lastniki opozarjajo, da ga dobijo na policiji. * Dva bratomorilca pred sodniki. Okrožno sodišče v Celju je moralo letos razpravljati že o sedmih primerih bratomora. To je strahotno dejstvo, ki da v današnjih časih mnogo misliti Te dni sta se pred tričlanskim senatom zagovarjala dva bratomorilca: 18-let-ni posestnikov sin Karel iz Kladja pri Sevnici in 291etni Anton Žepek iz Suhadola pri Lo-čah Karel je v Krajnih brdih na Novi gori pri Blanci v prepiru zabodel svojega brata Jožeta z nožem v levo prsno stran, mu prere- Cisto drugače pa je bilo na dan, ko je prišla na vrsto obtožba proti visokošolcu Mirku Jugu. Velika porotna dvorana je bila takoj v začetku polnia do zadnjega prostora. Mnogi, ki niso mogli več vanjo, so čakali zunaj v veliki vročini, če se jim bo morda ponudila ugodna prilika, da se bodo lahko zmuznili v dvorano. In vsi ti ljudje, gledalci v dvorani, pa tudi pred dvorano, so bili istih misli: da je obtoženec res zakrivil zločin, ki mu ga očitajo. V dvomu so bili le v tem, ali gre zia uboj ali za umor in kako bo obtoženec kaznovan. Zagovornik dr Klančnik, ki je dobro poznal to razpoloženje, si ni prav nič prizadeval protestirati proti kateremu izmed porotnikov Njih naziranja. to je vedel prav natančno, so se pač v glavnem strinjala. Prič ni bilo veliko, toda prisotne so bile vse razen Vide Košutnikove, ki je bila na podlagi zdravniškega spričevala rešena pričevanja Priče so bili stara Petraška in njen vnuk, kmetje, ki so našli v potoku truplo, in Ko-šutnikova služinčad Tudi sam ravnatelj Košutnik je prišel. Bil je zelo bled; zaradi žalovanja za svakinjo, kakor so ljudje menili, se je vidno postaral. Prav tako je bil na razpravi višji svetnik Lokan, varuh umorjenke. Nadalje je prišel učitelj Orešnik in z njim vsa bleda in zaskrbljena, črno oblečena po-sestnica Jugova Uboga mati je hotela na vsak način pričati, čeprav so jo poučili, da se kot mati lahko odreče pričevanju. Bila je med vsemi zbranimi pač edina oseba, ki bo odločno nastopila za svojega sina Predobro pa ie vedela, da to njenemu sinu ne bo mnogo koristilo. Njeni upi, da se zal srce in želodec. Jože je na mestu izdihnil. Po tajni razpravi je bil Karel obsojen na štiri leta strogega zapora in plačilo povprečni-ne v znesku 500 din. Anton Žepek pa je v Starih Slemnih pri Konjicah udaril svojega brata Ludvika s kolom po glavi in mu prizadejal smrtno poškodbo. Ludvik je v celjski bolnišnici umrl. Žepek je bil obsojen na pet let robije in na izgubo častnih pravic za dobo štirih let, celjski bolnišnici pa mora plačati oskrbovalnino za brata v znesku 330 din. * Morilec Ivan Špajzer pred sodiščem. Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal 271etni delavec Ivan Špajzer z Lave pri Celju, ki je ponoči ob Savinji v Levcu pri Celju z udarci s krampom po glavi usmrtil 551etnega mizarja Jakoba Tratnika in mu vzel novo suknjo, nekaj denarja, telovnik, srebrno žepno uro z verižico, klobuk, nahrbtnik z nekaterimi rezbarskimi Izdelki in čevlje, nato pa vrgel svojo žrtev čez škarpo v deročo Savinjo. Morilec Špajzer je bil obsojen na dosmrtno robijo in na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. * Velika tatvina na zagrebški pošti. Pred *a ko pridem ponoči domov! Samo z glavo stresa«. B: »S tvojo ali svojo?« V JEČI Ječar: »Vaša žena je tu! Nekaj Vam hoče « Jetnik: »Križ božji, moja žen^ R.poit.e ji prosim, da me ni doma « JAZ TUDI Možak pride k brivcu m pnovr »Prosim, da me obrijete Ampak, veste, jaz sem pijan * Brivec: »Kakor nalap^ ia? j-'"3 POMOČ JE LA»"r f A: »Kako bi zabil žebelj da se ne bi kres-nit po prstih?« B: »Drži kladivo z obema rokama?« Hali 03 i i \rtarmonilce lsdMv 59' rromptre od 0,h 520 K/ar/nefi od Dm /20 - G/fare Od O/n t iS-1 MElflEL* HEROLD »""MARIBOR rf.10? o s&imstca hrana DIN POTREBUJETE da žaslužite I IHH» din fntrrf-cr« Pišite »Anos« IVlariboi Orožnuva ulica VINOGRADNO POSESTVO kupim Ponudbe z opisom Dos« od »Vinograd« POSOJILA na vknjižbo, poroke, menice, h r ;a~rto na 5 ali 10 letno odplačilo' oo 70.'o t»r kmetom za gospodarske not»ehe nb obresti nabavljamo Pojasni s otedna-kazilom 3 din znamk daip C^nt^l Rr=»- gcrvTta 7 Zasreb i ————---- SLOVENKA | lepo kmetsko dekle s 30 000 dm dote in potrebno opremo se želi Doročiti Vpč oo-ve »FTbda« Zagreb. Tomir-pva 1 KOMPLETNE STANOVANJSKE OPREME, železno pohištvo in otroške vozičke dobavlja najceneje »Obnova«, F Novak. Maribor, Jurčičeva ul 6 ZASTONJ dobite ilustrovano knjigo »Pot do sreče«, ako se obrnete na naslov Karmah Zal°e VSEM SVOJIM ODJEMALCEM želim srečno in veselo novo leto! Skušal bodem tudi v letu 1939. postreči Vam z dobrim blagom in nizkimi cenami. — Ivan Medic, trgovec, Novo mesto. ln premalo gibanja sta v zimskem času vzrok slabe prebave želodca. Cestih omotic, zaprtosti ln nerednega Črevesnega delovanja. Stare bolezni se vsled mraza zopet Izraziteje pojavijo: splošno in prehitro debel jen je, hemoroidi in zaprtje, motnje v želodcu, črevesna obolenja, glavobol, nespečnost, napetost telesa, omotica in zastrupljenje. Posebno zrelejše ta starejše osebe bo tem nadlogam podvržene. P LAN I NKA ČAJ tisti ter tako deluje blagodejno na vse telo ln na Vaše splošno zdravstveno stanje — Zahtevajte v apotekah izrecno le »Plamnka« Čaj • Bahovec. ki se ne prodaja odprt, temveč le v zaprtih in plombiranih zavitkih z napisom proizvajalca: APOTEKA MR. BAHOVEC, Ljubljana, Kongresni trg 12. & » ®m<>'» Nov redilni prašek „Redinu ia prašiče '.'«1,1 >r kmetovalec si lahko h;t»o in z malimi stroški 7redi svoje Draši^e Zadostuje samo 1 zavitek za 1 prašiča ^ ter stane T zavitek Din 6-.. po pošti 12.-tnie zavitki po oošti Din 24.—. Mnoeo zahvalnih pisem. Uspeh Vam k -> -otoviien Parite, pravi »Redin« se dobi samo v zavitkih z napisom »Redin« in ga pro- daja za kranjski del Slovenije droee-rija KANC, Ljubljana. Židovska ulica la Stanprsk' deli Slovenije in Prekmurje n Sftmo dro"«"""«' Kane. Marf^or Oo- ,1 TVT| f> i w w w w w w Medic - Zanki tovarne olja, lakov in barv d* z o. z. v Ljubljani V" VEC STAR -o I.ET brez otrok v državni službi s pravico na lom od 40 do 45 let starosti brez. otrok in z nekar go+ovn«5 mora dobra ro- s norimi* ir> jmnti mora dob™ k»H»t> ?>>-"^nudbe n» ^ Dom""-"10 ->r»- .""" 343 JESEN OSTANKI «»IA mariborskih tekstilnih tovarn pristnobarvm brez napak in sicer paket serija »R« z vsebino 16—20 m dobro uporabnih ostankov flanelov in barhentov za ženske, obleko moško in žensko spodnie perilo 12« din- reklamni paket seri »K«, vsebina 20 d0 25 m bo jšega flanela za moško žensko in otroško perilo v najlepši sestavi, paket 130 dm; dalje specialni paket »original Kosmos D* z vsebino 17—21 m la barhentov za ženske obleke bluze n prvovrstnih flanelov za pi-džame žensko, moško in otroško perilo za iz-iemno ceno 150 din. paket serija »Z« z vsebino 3—3 20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostum ali plašč in sicer: »Z'l« 130 dm »Z/2« 160 dm. »Z'3« 200 din, •Z/4« 250 dm »Z/5« 300 din, cela pod'oga za moško obleko po kakovosti 80. 100 in 120 din. Trgovcem popust! Vsak paket poštnine pro-no zalogo in ugodne cene sto. pri dveh ali več paketih primeren popust. Neprimerno vzamem nazaj in zamemam Nešteto priznanj odjemalcem na razpolago Pišite še danes Razpošiljalnici »Kosmos«, Maribor, Kralja Petra trg. Oglejte si poveča- V/ W W W HRANILNE KNJIŽICE vseh denarnih zavodov. 3odstotne obveznice bone delnice itd . valute (tuji denar) vseh držav — kupimo takoj in plačamo najbolje BANČNO KOM ZAVOD Maribor, Aleksandrova cesta 40 Prodaja srečk državne razredne loterije. 354 NOVOST! SAMO DIN 49*50 St. 62.300 Anker-ura pravi Švicarski stroj. Dobra kvaliteta, lep fe r o m 1 r a n okrov f pismeno garancija Din 49.50 Stev. 62.301 ista • osvetljenimi kaaaLo| tn ttevHfinlco (Radium) Din 59.50 iali»vajte cenik. IC| ■am ga pošlje ss»-stooj ln poštnina prosto Ljubljana 6 Lastiva protokollrana tovarna ur v SvtcL Oglašujte v »Domovini« Knjige najbolj izobrazujefo človeka. Načitan člov ek se v svojem, četudi na videz nepomembnem poklicu bolje uveljavlja, kate sni, ki mu knjig ni mar. Kdor ne bere žiui predr in urhu slabo življenje V prostem času si v gostilnah in dragih javnih lokalih za težko prisluženi denar kupuje drago in dvomljivo zabavo. če bi žene navajale svoje može k branju zanimivih knjig, jim ite bš bs8o treba preživljati bridkih ar ko si možje krajšajo čas ob vinu, žganja in često tudi v slabi družbi. Ob lepi, zanimivi knjigi bi mu bil skopo odmerjeni prosti čas še doma nrekratek. Možje In vsi, ki ne najdete doma blagodejnega razve« drif«tf vzemite v roke bniiao »Lucifer« aii pa roman »V krempljih inkviziciie«, »Rdeča megla«. »Veliki inbvi/itor«. »Tisrrovi zobje«. »Onkraj prasrozda«. »Hek* torjev meč« ali katero boli spodaj navedenih knjig, na boste snoznnli. Ja ie doma najlepše življenje. Ka' vsp si boste prihranili veste pa sami najbolj. Z našimi romani, Id so tako anete vsebine, kakršnih v drugih knjigah ni, se tudi začetnik kaj lahko navadi branja knjig. Kdoi* se navadi brati zanimive bnjisre. mu ie vsak prosti čas. bi ga preživi ob knjigi, v srečo, izobrazbo in zabavo. Poleg telesnega odpočitka si okrepča tudi duha. bi mo širi obzorje na naipriietneiši način. Olajšali smo družinam in vsem neimovitim slojem nabavo najbolj zanimivih knjig 2 fflobokim znižanjem cen. da si jih bo mogel vsakdo nabaviti čim več. Od 1. ianuarja 1939 dalje bodo veljale zopet običajne prodajne cene. Na razpolago m naslednje knjige: 2. 3. 4. 5. 6. 8. 9. 10. II. Lucifer, fantastični roman v šestih delih, : Tigrovi zobje. Iz francoščine prevedel 1, J e a n de la Hire: 1924. 273 strani. Mautice Leblanc F. J-o. 1924. 217 strani. V e r i d i c u s : Pater Kaietan. Roman po ustnih, pisanih in ti« skanib virih. 1924. 187 strani. James Oliver Corwood: Onkraj pragozda. Roman. 1925 129 strani. Gustave le Rouge: Misterija. Roman. 1925. 177 strani, Jack London: Roman treh src. 1926. 433 strani. 7. Oevre Richter Frich: Rdeča megla. Roman. 1926. strani. Rene la Bruyere: Hektorjev meč. Roman. 1926. 80 Z e v a c c o : Papežinja Favsta. Roman 1927. 184 strani. J. O. Corwood: Lov za ženo. Roman. 1927 194 strani. E. G. Seliger — Brat: Ugrabljeni milijoni. Roman ameriškega Jugoslovena. 1927. 291 strani. 108 str. 12. Phillips Oppenheim: Milijonar brez denarja. Roman, 1927. 92 strani. 13. Z a n e G r e y : Železna cesta. Roman. 1929. 219 strani. 14. S t a n I e y Weyman: Rdeča kokarda. Roman iz velike revolucije. 1928 233 strani. 15. Sinclair — Gluck: Zlati panter. Roman. 1928. 16. M i c h a e 1 Zevacco: V krempljih inkvizicije. Zgodovinski roman. 1929. 462 strani 17. Marcel P r i o 11 e t : Seržant Diavolo. Poman. 1929. 344 str. 18. Emerson Hough! Možie. Roman. 1930. 210 str. 19. D o n a 1 d Keynhoe! Gusar v oblakih. Letalski roman. 1930. 130 strani. 20. Artur Bernede: Belfegor. Pustolovski roman. 1930. 21. Staroslav: Gostilne v stari Ljubljani. 22. M e I i k : Do Bitol ja in Ohrida. 23. Frank Heller: Blazina velikpca vmVode. Globoko znižane cene knligaiti so škileč? Posamezne knjige: Broširane Din 10.— Vezane Din 15.— Skupina 5 knjig; Broširane Din 40.— Vezane Din 60.— Izbira poljubna. Skupina 10 knjig: Broširane Din 60.— Vezane Din 120.— Izbira poljubna. Upravniitvu „ Jutra" Podpisani naročam sledeče knjige: (navedite samo številke knjig)______ Din v Ljubljani Vam obenem nakažem po poštni položnici, na poštni ček. račun v Ljubljani, štev. 11842. Knjige pošljite na naslov^..........................